FunBusiness
22
KAPITAL / 20.01.2011 / ^ETVRTOK
-
Logoto na Starbaks niz istorijata
BIZNIS I ZADOVOLSTVO: STARBAKS KAFE
PR-KATASTROFA ILI DOBRO SMISLEN SPIN? Niz 40-godi{nata istorija sirenata be{e na{iot za{titen znak. So novoto logo vnesovme sosema mali promeni
vo nejziniot lik, sakaj}i da dademe do znaewe deka ni e gri`a za na{ata bogata tradicija, izjavi pretsedatelot, a voedno i izvr{en direktor na Starbaks kafe, Hauard [ulc. No, [ulc podzaboravi da objasni zo{to se izvadeni bukvite od novoto logo na kompanijata, so koi {to be{e ispi{ano imeto na brendot. Navidum mala i nebitna promena vo dizajnot, koja, pak, predizvika lavina od reakcii na pasioniranite qubiteli na Starbaks SRЃAN IVANOVIЌ
ivanovic@kapital.com.mk
ieweto kafe e tradicionalna navika na ogromen broj lu|e. Za nekogo toa e lo{a navika, {tetna po zdravjeto, no, zatoa, visti-nskite kafexii ne ~itaat nikakvi predupreduvawa, dodeka so golema slast go pijat svoeto prvo kafe vo denot, koe voobi~aeno e i prvata fizi~ka aktivnost po stanuvaweto od krevet. Biznisot so kafe na svetsko nivo e ogromen, odli~no razvien i mnogu konkurenten. Postojat desetici globalni kompanii vo ~ija dejnost e proizvodstvoto, pakuvaweto i proda`bata na kafe, a i u{te eden mal milion lokalni i regionalni pretprijatija koi opstojuvaat na svoite pazari. Sepak, i pokraj ovoj galimatijas od proizvoditeli na kafe, postoi samo edno mesto kade {to pieweto na ovoj pijalak od ednostavna navika ili zavisnost preminuva vo hedonizam. Toa se kafuliwata na Starbaks kafe. Sinxirot od kafuliwa na Starbaks e unikaten
P
i ogromen, a bez razlika dali se nao|ate vo Wujork, Tokio ili mo`ebi Solun, u`ivaweto vo ~a{a od cenetiot pijalak vi e zagarantirano. KONTROVERZNOTO LOGO NA STARBAKS Godinava se navr{uva ~etvrtata decenija od formiraweto na kompanijata. Aktuelnoto rakovodstvo na Starbaks kafe re{i rodendenot da go proslavi so mal redizajn na logoto. “Niz 40-godi{nata istorija sirenata be{e na{iot za{titen znak. So novoto logo vnesovme sosema mali promeni vo nejziniot lik, sakaj}i da dademe do znaewe deka ni e gri`a za na{ata bogata tradicija”, izjavi pretsedatelot, a voedno i izvr{en direktor na Starbaks kafe, Hauard [ulc. No, [ulc podzaboravi da objasni zo{to se izvadeni bukvite od novoto logo na kompanijata, so koi {to be{e ispi{ano imeto na brendot. Navidum mala i nebitna promena vo dizajnot, koja, pak, predizvika lavina od reakcii na pasioniranite qubiteli na Starbaks. Samo eden ~as po pres-konferencijata na koja [ulc go prezentira{e noviot dizajn na logoto, nekolku stotici aktivni ~lenovi na klubot na
obo`avateli na Starbaks gi ispratija kritikite do menaxmentot, so posredstvo na virtuelnite mre`i Fejsbuk i Tviter. “Koj e tap~oto vo va{iot marketing-sektor koj se seti od novoto logo da go izostavi svetski poznatoto ime na proizvodot? Ovoj va{ klient, korisnik na zlatna ~lenska karta, ne e zadovelen”, be{e napi{ano na profilot na Fejsbuk na MimiKats, eden od prvite postovi so koi{to be{e iska`ano nezadovolstvoto od dizajnerskoto re{enie na novoto logo. Brojkata na vakvi i sli~ni komentari za samo eden den dostigna nekolku iljadi, a mo`ea da se pro~itaat i interesni mislewa vo koi sosema nedvosmisleno be{e istaknata lojalnosta na potro{uva~ite kon brendot, nivnata predanost kon kafeto, no i razo~aruvaweto od realiziranite promeni. “Otstranuvaweto na Starbaks od novoto logo mene mi nema smisla. Jas sum redoven posetitel na kafuliwata u{te odamna. Pla}av visoki smetki za taksi za da uspeam za vreme na pauzata da dojdam do Starbaks, a ne retko stoev i vo natrupan sneg, ~ekaj}i vo golemata redica za da dojdam do {ankot. Ne razbiram zo{to e ovaa promena. Razmislete
3,3 milijardi dolari e vrednosta na brendot na Starbaks kafe
deka so staroto logo dobivavte besplatna reklama na sekoja ~a{ka, sekoj den”, se veli vo komentarot na eden od razo~aranite idolopoklonici na Starbaks. Iako ima i nekolku komentari so koi se odobruva postapkata na menaxmentot, sepak, vo ogromen razmer preovladuvaat negativnite kritiki. Od ova se dobiva vpe~atok deka na Stabaks im se slu~ila vistinska PR-katastrofa. No, postojat navestuvawa deka seto toa e del od golemiot master plan. “Promenata na logoto predizvika golem broj reakcii i nie o~ekuvame da se razvie dolga diskusija”, istakna portparolot na kompanijata, Deb Trevino. Zna~i, dokolku pretpostavime deka se raboti
PROSLAVA NA UMETNOSTA VO MKC
SLAVENICI NA RODENDENOT N So globalnata proslava na rodendenot na umetnosta, Makedonija im se priklu~i na zemjite koi pove}e od dve de-
cenii preku najrazli~ni manifestacii slavat vo imeto na umetnosta vetskiot rodenden na umetnosta vo ponedelnikot, na 17 januari, za prv pat se proslavi i vo na{ata dr`ava, so celodnevni programski aktivnosti vo Mladinskiot kulturen centar. Blagodarenie na ovoj nastan i nie bevme del od ovaa me|unarodna manifestacija koja se odr`uva vo pove}e od dvaesetina evropski zemji i koja so globalen radioprenos sekoja godina emituva brojni koncerti, art-performansi i instalacii, programi za deca... Mladinskiot kulturen centar na edno mesto gi sobra mladite obo`avateli na likovnata umetnost, na pi{aniot zbor, no tie koi sakaa da slu{nat eden malku porazli~en zvuk. Vo galerijata na MKC be{e otvorena izlo`bata na Kaliopi
S
Ilievska, so naslovot “Li~na legenda”, i na Mila Ivanovska, naslovena kako “Razgovor so mojata du{a (moeto ogledalo)”. Izlo`bata be{e prosledena so videoproekcija na videomaterijal, koj bil sozdaden vo vremeto koga nastanuvale delata. “Prikaznite za avgust” gi raska`a Dejan Velkovski. Toa {to be{e promovirano e kratok prikaz na qubovta, videna niz o~ite na eden sonuva~. Ova e zbirka ciklizirani raskazi, koi se povrzani so otsonuvaweto na edna qubovna prikazna. Sepak, qubovnata prikazna koja doprva }e ja otsonuva avtorot Dejan Velkovski }e bide tokmu negovata, bidej}i ovaa manifestacija so globalni razmeri be{e dovolno inspirativen moment za nego, pa vo stilot na {ou-emisijata
“S$ za qubov” ja pobara rakata na svojata sakana. Slovene~kiot film “Pejza` 2”, vo koj igraat Marko Mandi}, Petar Musevski i Janez Ho~evar, be{e prika`an vo kinoto Frosina. Filmot ja raska`uva prikaznata za sitnite kradci Sergej i Pole, koi sakaj}i da pobegnat samo so slikata so pejza`ot na eden penzioniran general, uspevaat po nekoja slu~ajnost da zemat i eden mnogu doverliv dokument. Ako krajot go krasi deloto, toga{ bi mo`elo da se ka`e deka nastapot na trioto Toni Kitanovski (gitara), Izet Kizil (perkusii) i na Kostas Teodoridu (kontrabas) be{e odli~en na~in za zaokru`uvawe na “Rodendenot na umetnosta”. So ovoj zaedni~ki koncert na muzi~ari od tri razli~ni dr`avi,
DEJAN VELKOVSKI qubov kon umetnosta i umetnost za qubov