Page 1

NOVINI ZA BIZNIS-ZAEDNICATA VO 2011 GODINA

KAKO SE SPRAVUVAME SO GLOBALNITE PREDIZVICI?

PREBIVAWE NA DOLGOVITE, DIREKTNO DR@AVNO KREDITIRAWE, NOVI PRAVILA ZA TRGUVAWE

MAKEDONIJA JA GUBI TRKATA PO NOVI IZVOZNI PAZARI

 STRANA 10-11

 STRANA 12-13

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

[TO SODR@I NOVATA STRATEGIJA ZA PROMOCIJA NA IZVOZOT

PROMOCIJATA ]E GO ZGOLEMI IZVOZOT ZA 30%?! EKSPERTITE OD SVETSKATA BANKA PREDUPREDUVAAT DEKA AKO NE SE ZAJAKNE UPRAVUVAWETO SO AGENCIJATA INVEST MAKEDONIJA SO PRIVATNI MENAXERI, ]E BIDE DOVEDENA VO PRA[AWE NE SAMO ODR@LIVOSTA NA STRATEGIJATA ZA PROMOCIJA NA IZVOZOT, TUKU I NA CELATA AGENCIJA ponedelnik.03. januari. 2011 | broj 199 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

 STRANA 2-3 EVROPERSPEKTIVA VO 2011 GODINA

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 30.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,59% 0 0,30% 0 00,04%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 446,03 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

94,59 9 1,50%

Bez dogovor so Grcija, u{te dolgo }e ~ekame pred vratite na EU!

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (30.12)

MBI 10

 STRANA 6-7

2.293

2.288

2.283

2.278

2.273 24.12

26.12

28.12

30.12

VLADIMIR GLIGOROV MAKEDONIJA VODI NEADEKVATNA EKONOMSKA POLITIKA! PROFESOR NA VIENSKIOT EKONOMSKI INSTITUT

Nikako da se spojat inovatorite i biznisot  STRANA 4

^uvajte se od valutna zabuna  STRANA 18-19

 STRANA 8

STIV XOBS: NAJGOLEMIOT KAMBEK VO ISTORIJATA!  STRANA 24

KOL KOLUMNA KIRIL NEJKOV

KOJ IMA OBVRSKA DA OBEZBEDI SRE]A?  STRANA 14

VOVEDNIK IGOR PETROVSKI

@ELBI

 STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 03 JANUARI 2011

S

Sarmata ja izedovme, vinoto go ispivme, pomalku ili pove}e se otreznivme od najludata no}. Da vidime sega “kuda ~emo, {ta ~emo”. Amerikancite imaat eden obi~aj pred sekoja nova godina da si pravat spisok so ne{ta {to planiraat da gi ostvarat slednite 365 dena. Gi vikaat new year’s resolutions. Ne znam dali novogodi{na rezolucija e sre}niot prevod na makedonski. Mene zborot rezolucija me asocira na nekoi poneubavi raboti. Kako i da e, imam i jas eden spisok so ne{ta {to sakam da se ostvarat ovaa godina. Ne li~no od mene. Sakam da gi ostvarat site tie {to ja gradat makedonskata ekonomija, biznisite, a i politi~arite koi {to so svoite odluki i odnesuvawe vlijaat vrz ovie prvite. A nie, kako vesnik za biznis i politika, }e sledime budno {to se slu~uva i }e pomagame kolku {to mo`eme. Ete, toa neka bidat novogodi{nite “rezolucii” na “Kapital”. ]e pomagame vo otkrivaweto, no i vo sozdavaweto na pove}e uspe{ni makedonski biznis-prikazni godinava, mali i golemi pobedi na doma{nite kompanii. Vsu{nost, tuka nema golemi i mali. Site obidi da se sozdade nova vrednost, da se vrabotat novi lu|e, da se izleze na novi pazari...s$ se toa golemi

@ELBI pobedi za makedonskata ekonomija, bez ogled dali se raboti za izvoz na vino vo Japonija ili, pak, za inovacija na mal pretpriema~ koj so nea uspeal dvojno da si ja zgolemi svojata proda`ba. Koga sme kaj inovaciite, posakuvam pogolema inovativnost vo makedonskite kompanii. Da ne bideme na dnoto na Evropa spored koristeweto inovacii vo biznis-procesite. Imame kapacitet za mnogu pove}e. Ako mo`e od Makedonija da se izvezuvaat robotizirani ma{ini i softver, kreirani od na{, doma{en um, toga{ nedozvoleno e da se osudime sebesi na do`ivoten izvoz na lon ko{uli, piperki i tutun. I toa nosi devizen priliv, ama so trudointenzivni proizvodi koi imaat niska dodadena vrednost te{ko deka }e postigneme ekonomski rast so koj na sreden i dolg rok }e mo`eme da stigneme barem do polovina od ona {to ima edna Slovenija, na primer. Posakuvam pobedni~ki mentalitet kaj site biznisi. Da se svrtat kon sebesi, kon podobruvawe na svoite procesi na site nivoa, kon zgolemuvawe na efektivnosta i produktivnosta, kon barawe novi mo`nosti, namesto celo vreme od usta da ne ja vadat dr`avata. Dr`avata ova, dr`avata ona. Dr`avata treba da sozdava ednakvi pazarni uslovi za site i ambient {to nema da go gu{i biznisot. Treba da napravi efikasna administracija {to }e bide servis na biznisot. Zna~i, da pomaga, a ne da odmognuva. Da go naplati efikasno toa {to e nejzin del, no i da vra}a pari nazad vo ekonomijata. Postojat na~ini za toa, barem “Kapital” sto pati

PROMOCIJATA ] ZGOLEMI IZVOZO IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk igo g r@k go @ api app tal tal.co .com.m .co m.mkk m.m

pi{uval za toa. I tolku. Ne mo`e dr`avata da im nao|a novi pazari na kompaniite. Ili da im izmisli nova linija proizvodi. Toa treba da go napravat sami. Posakuvam bankite da davaat pove}e krediti za biznisot godinava. Da se obidat i samite da gi namirisaat dobrite proekti, a ne da se vadat postojano na toa deka pari ima, proekti nema. Proekti ima, pametni idei ima, treba malku da se poma~at za da dojdat do niv. Posakuvam i berzata da se razmrda godinava. Branot pozitivni trendovi, {to po~na vo Amerika, da se prelee vo Evropa (samo da nema pogolemi potresi so dol`ni~kata kriza vo evrozonata), pa na kraj i na Balkanot. Posakuvam i nekoja uspe{na doma{na kompanija da se odva`i da napravi IPO, da pribere sve` kapital, da go razigra malku pazarot. Da se vrati optimizmot kaj investitorite, da investiraat pove}e vo akciite na makedonskite kompanii, a ovie da im dadat i dobar povod za toa, so podobri rezultati od 2010 godina. Za kraj, sre}na Nova godina, zdravje i beri}et za site!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Procenten poen najmnogu se namaluvaat kamatnite stapki na kreditite na Komercijalna banka od prvi januari. Od bankata najavuvaat deka kamatite na depozitite se namaluvaat od 0,2 do 1 procenten poen, a namaluvaweto na kamatnite stapki za kreditite se dvi`i od 0,5 do 1 procenten poen. Od 0,2 do 0,5 procentni poeni }e ima namaluvawe na kamatnite stapki na denarskite oro~eni {tedni vlogovi i od 0,1 do 0,3 procentni poeni na oro~enite {tedni vlogovi vo evra. Od 0,25 do 1 procenten poen namaluvawe na oro~enite denarski depoziti na pravni lica. Najavenite namaluvawa ja reflektiraat momentalnata sostojba vo bankarskiot sistem, i bez pozna~ajni promeni vo faktorite koi vlijaat na nivoto na kamatnite stapki, vklu~itelno i nivoto na zadol`itelna rezerva, ne mo`e da se o~ekuvaat ponatamo{ni drasti~ni namaluvawa na kamatnite stapki, velat od Komercijalna banka.

EKSKLUZIVNO: “KAPITAL” KAPITAL OTKRIVA [TO SODR SOD DR

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

1

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Ekspertite od Svetskata banka predupreduvaat reduvaat r u ddeka eka ako ne se zajakne upravuvaweto so agencijata j Invest Makedonija so privatni menaxeri, }e bide dovedena vo pra{awe ne samo odr`livosta na strategijata za promocija na izvozot, tuku i na celata agencija trija i industrijata za proizvodБИЉАNA ZDRAVKOVSKA - STOJ^EVSKA stvo na oprema i avtomobilski zdravkovska@kapital.com.mk delovi, i infor-mati~kotelekomunikaciskite tehnologii se ~etirite oblasti na koi }e se fokusiraat naporite za promocija na makedonskiot izvoz, doznava “Kapital”. Ovie sektori bile utvrdeni kako najzna~ajni izvozni sektori od strana na ekspertite koi izminative nekolku meseci rabotea Tekstilnata konfekcija, agro- na podgotvuvawe na strategijata biznisot i prehranbenata za promocija na izvozot. industrija, metalnata indus- Iako Agencijata za stranski investicii u{te od juli minatata godina zakonski ja dobi funkcijata da go promovira makedonskiot izvoz, promotorite s$ u{te nemaat dobieno nasoki kako treba da go promoviraat

T

FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA “Strategijata za promocija na izvozot ima{e za cel da gi utvrdi sektorite koi }e promoviraat i da gi konstatira stranskite iskustva na ova pole. Implementaci-jata na strategijata za promocija na izvozot vo slednite dve-tri godini }e ~ini okolu dva mili-oni evra.”

30%

zgolemuvawe na izvozot vo slednite 3 godini treba da bide rezultatot od izvoznata promocija

makedonskiot izvoz. Od Ministerstvoto za ekonomija, koe kako resorno ministerstvo vo idnina }e se gri`i samo za politikata na promocija na izvozot, o~ekuvaat Agencijata za stranski investicii da po~ne da ja realizira novata funkcija od fevruari. Kon sredinata na januari strategijata }e se stavi na javna debata so site u~esnici i zainteresirani subjekti i otkako }e se slu{nat i predlozite od izvoznicite, }e bidat definirani konkretnite instrumenti so koi }e go promoviraat izvozot ekonomskite promotori. Ekspertite koi bile anga`irani na izgotvuvawe na strategijata izminatite dva meseca razgovarale so pove}e eksperti, biznismeni i izvoznici, go analizirale postojniot izvoz i uvoz na Makedonija, gi utvrdile tradicionalnite izvozni sektori, kompanii i proizvodi i uslugi. Ne mo`ej}i da dojdat do podatoci za toa kolku od makedon-


Navigator

KAPITAL / 03.01.2011 / PETOK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

BORUT PAHOR

OPRA VINFRI

ajskapata i najgledanata ТV voditelka vo SAD ja otvori sopstvenata kabelska televizija OWN (Oprah Winfrey Network). Se otka`a od slavnoto {ou i vleze vo pogolem predizvik

N

VUK JEREMI]

lovenija zabele`a najgolem rast od site zemji vo regionot, a premierot e optimist deka zemjata sigurno izleguva od krizata

a skr{i levata raka pa|aj}i na mraz vo centarot na Belgrad, pa Novata godina }e ja do~eka so gips, koj }e go nosi slednite ~etiri nedeli

S

J

MIODRAG VR^AKOVSKI

amesto da se fokusira na pacientite, nivnoto zdravje i transparentnoto rabotewe, ja ocenuva objektivnosta na makedonskite novinari

N

R R@I @I NOVATA STRATEGIJA ZA PROMOCIJA NA IZVOZOT

]E GO OT ZA 30%?! SEKTORI NA KOI TREBA DA SE FOKUSIRA IZVOZNATA PROMOCIJA

 Tekstilna konfekcija  Agrobiznis i prehranbena industrija  Metalna industrija i industrija za proizvodstvo na oprema, vku~itelno i avtomobilski delovi  Informati~ko-telekomunikaciski tehnologii (ICT)

skiot izvoz otpa|a na stranskite kompanii, tie zaklu~ile deka 35% od vkupniot izvoz go pravat kompanii koi se vo makedonska kom doma{na sopstvenost. Edna od dom glavnite celi na strategijata za gla promocija na izvozot e vredpro nosta na izvozot na doma{nite nos kompanii da se zgolemi za 30% kom vo slednite tri godini, odnosno od sega{nite 1,12 milijardi dolari, vrednosta da se zgolemi dol na 1,45 milijardi dolari do krajot na 2013 godina. kra Eskpertite konstatirale deka ako Esk izvozot i vo idnina prodol`i izv da se zgolemuva so sega{noto tempo i ako ne se promeni iztem voznata struktura, Makedonija voz }e ostane u{te dolgo zemja so najnizok rast na izvozot vo sporedba so site sosedni zemji. Za da se promeni toa, strategijata za izvozna promocija ne smee da se fokusira samo na ednostavno zgolemuvawe na vrednosta na izvozot. “Pokraj tradicionalnite izvozni sektori i industrii, ekspertite poso~ija u{te nekolku drugi novi sektori i industrii vo razvoj vrz koi treba da se naso~i promocijata na izvozot i koi imaat potencijal da dadat najgolem efekt vrz diverzifikacija na izvozot. Takvi se, na primer, farmacijata i biofarmacijata, hemiskata industrija, proizvodstvoto na medicinska oprema, proizvodstvoto na elektronski aparati, proizvodstvoto na kompozitni materijali i litimski baterii, proizvodstvoto na laternativna i obnovliva energija, drvnata industrija”, veli Biljana Donevska-Stojanovska, dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za ekonomija. Vo strategijata se predlaga i na~inot, odnosno ramkata vo koja Agencijata za stranski investicii }e ja izvr{uva novata funkcija - promocija na makedonskiot izvoz. Za da se postignat najdobri efekti, ekspertite na Svetskata banka predlo`ile deka postojnite institucii Agencijata za pottiknuvawe na pretpriemni{tvoto i Direktoratot za tehnolo{ki industriski razvojni zoni - da bidat vklu~eni vo ramkite na rekonstruiranata agencija

Invest Makedonija. Isto taka, vo ramkite na novata agencija za investicii i promocija na izvozot bi mo`ela da vleze i Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot, no, sepak, ekspertite ne go prepora~uvaat toa, bidej}i vo toj slu~aj promotorite ne bi mo`ele vo celost da se anga`iraat na nivnata zna~ajna uloga za privlekuvawe investicii i promocija na izvozot. Ekspertite predupreduvaat deka ako upravuvaweto na Invest Makedonija ne se zajakne so formirawe vlijatelen menaxerski bord, sostaven od javni i privatni menaxeri i ako Vladata ne se otka`e od namerata promotorite da gi pretvori vo dr`avni funkcioneri, toga{ }e bide dovedena vo pra{awe ne samo odr`livosta na strategijata za promocija, tuku i na celata agencija Invest Makedonija. I makedonskite biznismeni se soglasni deka promocijata na izvozot e pove}e od potrebna, kako i vklu~uvaweto iskusni menaxeri koi }e rabotat na promocija na izvoznite potencijali na makedonskite kompanii vo stranstvo. “Pove}e od potrebno e Vladata da isprati iskusni makedonski menaxeri, koi se doka`ani vo svojata kariera kako ekonomski, odnosno trgovski promotori na zemjava. Premnogu e skapo da vlezete na nekoj pazar kade {to ne ve znaat, pa da pravite kampawa za promocija za samite brendovi ili proizvodi, pa

za daa gii educirate e ira e kupuva~ite kkupuv nivnoto koristewe. Od O toj aspekt, smetam deka probivaweto prob golema “juna pazarite so gol dijaspora mo`e goslovenska” dijaspo najdobro da go napravat naprav tokmu doka`ani prakti~ari, prakti~ar za da imame poorganiziran poorganizira nastap na tie pazari”, veli vel Sa{o Naumovski, generalen direktor na Vitaminka, Prilep. Prilep Spored Naumovski, S N k Vladata pointenzivno treba da organizira poseti na saemi vo razvienite zemji, so pokrivawe na patnite tro{oci vo celost ili vo pogolem del, za da mo`at makedonskite pretpriema~i, ma gazdi, menaxeri da vidat kakvi k se sovremenite trendovi, daa gi sogledaat potrebite na kompaniite, na potro{uva~ite tamu, da bidat vo ~ekor so inovaciite, da ostvarat novi delovni kontakti. [TO VELAT SVETSKITE ISKUSTVA? Svetskite iskustva poka`uvaat deka mo`e da bide mnogu ko r i se n a n ga ` ma n ot n a dr`avata vo promocijata i poddr{kata na izvozot. Bidej}i ne site privatni firmi imaat mo`nost i kapacitet da platat istra`uvawa za stranskite pazari i marketingistra`uvawa, da nao|aat i odr`uvaat kontakti so delovni subjekti od stranstvo, da gradat novi kanali za distribucija... Opravdanosta na vladiniot anga`man vo finansiraweto na agenciite za promocija na izvozot se meri preku mnogu jasni pokazateli dali e zgolemen izvozot ili dali se otvoreni novi izvozni pazari. Iako ovie specijalizirani agencii za promocija na izvozot ~esto se kritikuvani za nivnata efikasnost, iskustvoto poka`uva deka tie mo`at da bidat klu~ni za izvoznata uspe{nost na edna zemja. Spored istra`uvaweto na Svetska banka, sekoj dolar potro{en za promocija sozdava pove}e od 40 dolari nov izvoz - vo Isto~na Evropa ovie vrednosti na dopolnitelen izvoz se dvojno pogolemi - pod uslov agencijata za promocija naa izvozot da ima silen menaxment, ent, koj }e doa|a od privatniot sektor, ektor, a ne od dr`avnata birokratija. irokratija. Celta elta na agenciite za promocija ija na izvozot vo celiot svet

SA[O NAUMOVSKI KI GENERALEN DIREKTOR NA VITAMINKA “Pove}e od potrebno e Vladata data da isprati iskusni makedonski nski menaxeri, koi se doka`ani vo svojata ojata kariera kako ekonomski, odnosno no trgovski promotori na zemjava. Premnogu mnogu e skapo da vlezete na nekoj pazar kade {to ne ve znaat, pa da pravite kampawa za promooli cija za samite brendovi ili rate proizvodi, pa da gi educirate kupuva~ite za nivnoto koristewe.”

e da im pomognat na postojnite i potencijalnite izvoznici da najdat pazari za svoite proizvodi, kako i da gi informiraat za toa kakvi proizvodi se baraat na oddelni izvozni pazari. Uslugite koi gi nudat agenciite specijalizirani za promocija na izvozot mo`at da se podelat vo ~etiri grupi. Vo prvata grupa spa|aat uslugi koi imaat za cel da go podobrat imixot na zemjata, preku reklamirawe i organizacija na nastani od promotiven karakter. Vo vtorata grupa spa|aat uslugi za poddr{ka na izvozot, kade {to spa|aat treninzi i obuki za izvoznicite, tehni~ka pomo{, gradewe izvozni kapaciteti, informacii za pristap do kapital, logistika, carini, pakuvawe. Tretata grupa uslugi se odnesuvaat na davawe marketing-uslugi, organizacija na saemi, promocii, poddr{ka od ambasadite vo stranstvo. Vo ~etvrtata grupa se uslugite koi se odnesuvaat na istra`uvawe na pazarot i izdavawe razli~ni publikacii so pazarni informacii, publikacii za pottiknuvawe na firmite da izvezuvaat, gradewe databazi so informacii za izvoznici i uvoznici. Kako najefikasni se poka`ale onie agencii koi se fokusiraat na promocija i poddr{ka na netradicionalen izvoz ili, pak, imaat fokus na po{irok sektor, kako, na primer, zemjodelstvo, proizvodstvo, turizam, visoka tehnologija, vo sporedba so agenciite koi se fokusirani, na primer, na promocija na vkupniot izvoz. Agenciite poka`uvaat mnogu podobri rezulati ako se fokusiraat na golemi kompanii koi s$ u{te ne se izvoznici ili se na po~etokot na izvozot, bidej}i iskustvoto poka`alo deka tie najdobro mo`at da gi iskoristat prednostite na uslugite koi gi nudat ovie agencii. Ponatamu, ovie agencii davaat mnogu pogolemi rezultati ako se fokusiraat na kompanii koi imaat novi izvozni proizvodi ili koi vleguvaat na nov izvozen pazar. r

 3

IK  POBEDNIK

R

DISCIPLINA PRED SÈ!

Ruskiot premier, Vladimir Putin, ne zdivnuva ni za vreme na praznicite, pa 2011 godina ja po~na so javno disciplinirawe na ministrite od negovata vlada. Toj na novogodi{nata no} isprati del od ministrite vo okolnite sela na Moskva, za da im objasnat na `itelite zo{to nemaat struja za Nova godina?! Putin im naredi na trojca funkcioneri, me|u koi i Sergej [matko, ministerot za energetika, novogodi{nata no} da ja pominat so sve}i so `itelite na selata, koi ostanaa bez struja po sne`noto nevreme {to go zafati Moskovskiot region. Toj gi kazni svoite ministri bidej}i im vetija na `itelite deka }e dobijat struja do {est ~asot popladneto vo petokot, a toa ne se slu~i.

VLADIMIR VLADIM IMIR PUTIN So ova Putin samo najavi deka i vo 2011 godina nema da gi napu{ti svoite principi. So obrazlo`enie deka vetenoto mora da se ispolni, premierot go kazni i ministerot za soobra}aj poradi haosot koj nastana na moskovskiot aerodrom. Ne pomalku “pogodeni” ostanaa i drugite ruski ministri. Putin re{i na site da im gi “zabrani” praznicite, ne dozvoluvaj}i nitu eden ~len na Vladata da zeme sloboden “prazni~en” den. Dovolno poznat po svojata strogost i principi, Putin prodol`uva da ja voveduva disciplinata vo svojata zemja, po~nuvaj}i od lu|eto okolu nego. Za Putin, disciplinata doa|a pred s$ drugo!

 GUBITNIK

S

GRCIJA SO YID ]E SE A “BRANI” OD TURCIJA

So fizi~ki barieri, Grcija vo 2011 godina }e gi re{ava problemite so del od sosedite. Saka da izgradi yid dolg 206 kilometri dol` granicata so Turcija za da gi sopre ilegalnite imigranti da vleguvaat vo zemjata. So vakva izjava izleze gr~kiot minister za za{tita na ~ovekovite prava, Hristos Papucis. Toj duri najavi i deka yidot }e bide sli~en na onoj me|u SAD i Meksiko. So postavuvawe ograda Grcija }e gi spre~uva ilegalnite imigranti koi doa|aat od Turcija, no i od Avganistan, Al`ir, Pakistan, Somalija i Irak. Grcija potegot go brani so idejata deka, vsu{nost, }e & napravi usluga na Evropskata unija, bidej}i duri 80% od ilegalnite doselenici vo EU doa|ale tokmu od Grcija. No, dali



HRISTOS PAPUCIS [engen-zonata navistina se {titi so vakvi “politi~ki merki”?! Zastra{uva~ki e {to tokmu ministerot za ~ovekovi prava na evropska Grcija obelodenuva deka so yid }e se branat od Turcija. Sega, Grcija so grade`ni zafati }e go pravi ona so {to policijata te{ko se spravuva. Ovaa zemja u{te od poodamna primenuva rigorozni merki kon imigrantite. Uapsenite “dojdenci” gr~kata grani~na policija gi smestuva vo kampovi za pritvor, koi se re~isi prepolni. Gr~kata Vlada, koja e pod zakrila na EU, treba da poka`e politi~ka zrelost i razumno da gi re{i site otvoreni pra{awa so sosedite.

 MISLA NA DENOT RA RAZMISLUVAWETO E VA NAJTE[KO OD NA SITE RABOTI, SI [TO VEROJATNO [ E PRI^INA ZA SO NEGO DA SE ZANIMAVAAT SAMO NEKOLSA KUMINA KU

HENRI FORD H OSNOVA^ NA KOMPANIJATA FORD OS


Navigator

4

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

 SVET

0-24 

...SRDE^NA SREDBA

...STRATE[KA SREDBA

...FILM ZA MAKEDONIJA

Se sre}avaa, ama ne se dogovorija

I Makedonija }e bide del od Ju`en potok

Imeto (ne) si e (samo) ime

efovite na makedonskata i gr~kata diplomatija, Antonio Milo{oski i Dimitris Drucas, i pokraj srde~nnite pozdravi i bezbroj razmeneti nasmevki, i ovaa godina ne uspeaja da gi zatoplat odnosite me|u dvete sosedni zemji.

spe{na sredba na makedonskiot pretsedatel, \or|e Ivanov, so negoviot ruski kolega, Dmitrij Medvedev, vo Sankt Peterburg, na koja be{e dogovoreno Makedonija da fati ~ekor so gasovodot Ju`en potok.

ako islandskiot re`iser Sigurjon Ejnarson vo filmot “Ime I si e ime”, posveten na makedonsko-gr~kiot spor, se obide da razre{i del od dilemite na golemoto platno, sepak, vo

[

U

relanosta ostanuva faktot deka ne e problem samo imeto.

SLABA INOVATIVNOST, SLABA KONKURENTNOST

NIKAKO DA SE SPOJAT INOVATORITE I BIZNISOT Spored izve{tajot na UNESKO, samo 5% od istra`uva~ite vo Makedonija rabotat vo privatniot sektor, {to e edna od glavnite pri~ini zo{to makedonskite kompanii se me|u najslabite vo Evropa spored inovativnosta. ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

a ke d o n s k i t e kompanii se nezainteresirani ili, pak, neinformirani za mo`nosta da koristat pari od evropskite fondovi za podobruvawe na konkurentnosta i inovativnosta. Iako Makedonija me|u prvite vo regionot vo 2007 godina pristapi vo Programata za konkurentnost i inovativnost (CIP), dosega niedna firma ne aplicirala za dobivawe pari. Zemjite koi podocna pristapija kon programata CIP ve}e imaat prijaveno nekolku proekti. Hrvatska i Slovenija imaat 10 proekti, Srbija, koja pristapi vo 2009 14, a Albanija tri. Ova e potencirano i vo Izve{tajot za napredokot na Makedonija vo evrointegraciite, kade stoi deka nikoj dosega ne se prijavil so vakov proekt, a CIP programata e dostapna dve godini. Stanuva zbor za proekti nameneti za unapreduvawe na tehnolo{ki procesi i inovativnost. Spored izve{tajot na UNESKO za sostojbite vo naukata vo svetot, samo 5% od istra`uva~ite vo Makedonija

M

rabotat vo privatniot sektor, {to e edna od glavnite pri~ini zo{to makedonskite kompanii se me|u najslabite vo Evropa spored inovativnosta. Makedonija e na samoto dno vo Evropa spored tro{eweto za istra`uvawe i razvoj (IR) po `itel, odnosno 16,1 dolari, i se nao|a samo pred Moldavija so 14,1 dolari i Bosna i Hercegovina so 1,9 dolari. Slovenija e povtorno

 3 FAKTI ZA...

6,3% 11% 91,8%

PORASNA PROMETOT NA TRGOVIJA NA MALO VO TRETIOT KVARTAL GODINAVA, SPOREDENO SO ISTIOT PERIOD LANI PORASNAL PROMETOT NA GOLEMO VO TRETOTO TRIMESE^JE GODINAVA

OD OSTVARENIOT PROMET VO TRGOVIJATA NA MALO E OSTVAREN SO PLA]AWE VO GOTOVO

ubedlivo lider vo regionot so 4.645 dolari po `itel, po nea e Grcija so 162,1 dolari, Hrvatska so 159 dolari. Poznava~ite na prilikite vo realniot sektor velat deka so 0,2% od nacionalniot dohod {to go izdvojuva dr`avata za istra`uvawe i razvoj, a vo toj procent maloto u~estvo na kompaniite so tro{oci za ovaa namena, ne ni mo`eme da o~ekuvame ne{to podobro.

Biznis-sektorot, osven nekolku pogolemi firmi, ne vlo`uva dovolno vo razvojot na novi proizvodi i uslugi ili vo podobruvawe na postojnite. Profesor Radmil Polenakovi}, rakovoditel na Nacionalniot centar za razvoj na inovacii i pretpriemni~ko u~ewe, veli deka istra`uvawe na negoviot tim poka`uva deka od nad 2.000 firmi, samo 18% vo 2007-2009 godina

 PROCENKI...  NIKOLA GRUEVSKI premier na Republika Makedonija

E

GODINAVA O^EKUVAME EKONOMSKI RAST OD 3,5%

konomskata kriza vo 2011 godina poleka }e go “gubi zdivot”, ocenuva premierot r Gruevski. ru Vo svoeto novogodi{no obra}awe najavi deka za ovaa godina Vladata ima za cel da ostvari rast od 3,5%. “Toa bi bilo voved oved kon 2012 godina, koga najrano mo`eme o`eme da se vratime ili seriozno daa se dobli`ime do rastot na ekonomijata ata od pred svetskata kriza vo 2008 godina. Se razbira, ova e mo`no dokolku okolku i Evropa odi vo nagorna linija”, ”, veli Gruevski. Premierot ocenuva nuva deka zemjava vleguva vo zavr{nica na svetskiot fenomen, krizata, so najmali ali posledici vo sporedba dba so regionot.

vovele nov ili zna~itelno podobren proizvod ili usluga. Istra`uvaweto, del od proektot za priklu~uvawe na Makedonija kon Evropskata inovaciska matrica za 2010 godina, samo gi potvrduva lo{ite performansi na zemjava vo inovaciite. “Potrebno e mnogu pove}e da se raboti na zgolemuvawe na svesnosta za inovaciite i za nivnoto zna~ewe za ekonomskiot razvoj, odnosno na potrebata od inovirawe vo celata kultura na `iveewe i rabotewe. Taa promocija na kreativnosta treba da po~ne da se slu~uva od najrana u~ili{na vozrast, a fokusot na dr`avata i stopanskite komori da bide kon toa firmite da se obu~at za toa kako da razvivaat novi proizvodi i uslugi, da osvojuvaat novi pazari ili da razvivaat novi kanali za distribucija”, veli Polenakovi}. Toj smeta deka biznis-sektorot ne posvetuva dovolno vnimanie na investicii vo istra`uvawe i razvoj. “Makedonija odvojuva okolu 0,22% od BDP za ovaa namena, {to e premalku vo sporedba so targetot {to go ima postaveno EU, 3%, a toa e bidej}i povratot na tie investicii ne mo`e da se slu~i za edna-dve godini. Na{ite biznismeni glavno se fokusirani na kratkoro~ni rezultati. A, investiciite vo istra`uvawe mo`e da bidat golemi, osobeno vo bazi~nata industrija, i mo`e da se isplatat duri za 10 godini. Na{ite firmi nemaat kapacitet da investiraat na tolku dolg rok”, objasnuva Polenakovi}. Idninata na makedonskata ekonomija treba da po~iva vrz inovaciite i nivnata primenlivost, smetaat ~lenovite na Koordinativnoto telo za vrednuvawe na inovacii i avtorski dela. “Inovacijata ne zna~i ni{to ako ne se primenuva. Tokmu biznis-zaednicata treba da

ja valorizira inovacijata. Dosega{nata praktika poka`uva deka nivnata zainteresiranost e nedovolna, bidej}i na{ite inovacii ne se dovolno afirmirani i prepoznatlivi i javni”, veli Lazo Angelevski od Stopanskata komora na Makedonija. Spored nego, makedonskite inovativni re{enija dobile mnogu nagradi, no nivnata primenlivost nedostiga. “Dokolku so tie re{enija se namali tro{okot i se podobri produktivnosta, biznis-zaednicata sigurno bi vlo`ila vo niv. Sekoja inovacija treba da re{i nekoj problem”, veli Angeleski. Qubomir Rakixiev, koordinator na inicijativata za vrednuvawe inovacii i avtorski dela, informira deka vo zemjava ima 10.000 inovacii i 12.000 inovatori. “Toa e soliden potencijal za ekonomskiot razvoj da po~iva na inovaciite. Za `al, dosega, osven Dr`avniot zavod za za{tita na industriska sopstvenost, Stopanskata komora i Zdru`enieto na pronao|a~i, drugite institucii ne se dovolno vklu~eni, iako se informirani za inicijativata”, veli Rakixiev. Toj se po`ali deka i bankite nemaat dovolno sluh za vrednuvawe na inovaciite kako zalog za krediti. Za vklu~uvaweto na inovaciite vo razvojot na makedonskata ekonomija, spored Rakixiev ima mnogu problemi. “Prvo, inovaciite, patentite, trgovskite oznaki ne se vrednuvaa so procenkata na kapitalot pri transformacijata na op{testvenite pretprijatija. Isto taka ne se obrnuva dovolno vnimanie na samite inovatori preku valorizirawe na nivniot trud i vrednost, kako i slabata afirmacija na makedonskiot innovator na me|unaroden plan, koj duri na nekoj na~in e i potcenuvan”, veli Rakixiev.

PO^ITUVANI ^ITATELI, ]E DOZVOLITE MALKU DA ODMORAM! POVTORNO SE ^ITAME OD SREDA, 12 JANUARI 2011


Politika / Pari / Dr`ava

6

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

IZVESNA EVRO-PERPSEKTIVA VO 2011 GODINA

BEZ DOGOVOR SO GRCIJA, U[T ]E ^EKAME PRED VRATITE NA GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

ade`na li e evroatlantskata perspektiva na Makedonija ili se zakanuva opasnost od simnuvawe od agendata na Evropskata unija? Ova se dvete esktremni dilemi, no i celosno sprotivstaveni predviduvawa na vladinite pretstavnici i na ekspertskata javnost za ova klu~no pra{awe za Makedonija. Za Vladata 2011 e godina na novi perspektivi vo evrointegrativniot pat na Makedonija kon Evropskata unija. Vo toa ne se ubedeni ni doma{nite eksperti ni onie vo Brisel koi ja sledat evrointegracijata na Balkanot. Tie predupreduvaat deka ni prijatelskite odnosi so Ungarija i Polska (na koi se nadeva Vladata), zemjite koi }e pretsedavaat so Unijata vo tekot na 2011 godina, ne mo`at mnogu da pomognat za vra}awe na zagubenoto vnimanie na Brisel za Makedonija. Ve}e e kli{e da se ka`e deka edinstveniot ko~ni~ar na Makedonija e sporot za imeto so Grcija.

N

Ministerot za nadvore{ni raboti na Makedonija, Antonio Milo{oski, e ubeden deka slednite pretsedava~i so Unijata }e poka`at pogolemo ~uvstvo i pogolemo vlijanie vrz procesot na pro{iruvawe. “Smetam deka ovie dve zemji, kako dr`avi koi imaat neodamne{no iskustvo so procesot na integracija vo Unijata, mo`at da pridonesat 2011 godina da bide godina vo koja pro{iruvaweto }e go dobie svoeto zaslu`eno vnimanie. Mislam deka tie ne se tolku obremeneti so odredeni tabu-temi ili so odredeni predrasudi povrzani so pro{iruvaweto, kako {to e toa slu~aj kaj nekoi drugi zemji-~lenki na EU i zatoa smetam deka 2011 godina mo`e da bide godinata vo koja temata pro{iruvawe bi dobila edno zaslu`eno vnimanie. Sekako, ne sakam da gi potcenam vnatre{nite glavobolki i problemi so koi se soo~uva EU, osobeno vo ramkite na evrozonata, monetarnata kriza i pra{aweto na serioznite buxetski deficiti”, veli Milo{oski. Ministerot za nadvore{ni raboti na Ungarija, Jano{ Martoni, izlagaj}i gi prioritetite na ungarskoto pretsedatelstvo koe po~nuva vo januari, ja

spomena samo Hrvatska. “Budimpe{ta saka da go zabrza procesot za za~lenuvawe na Hrvatska vo Unijata i da go prodol`i procesot na pro{iruvawe kon ostatokot od Balkanot. Va`no za nas e da se kompletira Unijata i da se zavr{i slu~ajot so Hrvatska“, izjavi Martoni. Za Makedonija i za pra{aweto za sporot so imeto toj nema konkreten predlog. Ova ostava mo`nost, velat poznava~ite, Makedonija i vo 2011 godina u{te edna{ da dobie samo potvrda na preporakata za po~nuvawe na pregovorite i povtorno da ostane bez konkreten datum za pregovori. KAKO BRISEL GLEDA NA MAKEDONIJA? Najnegativnite prognozi za Makedonija vo 2011, sepak, doa|aaat od visoki pretstavnici vo Unijata. Pretsedatelot na me{ovitiot komitet, Jorgo [acimarkakis, potencira deka Makedonija propu{ti mnogu {to ne ja iskoristi {ansata na “otvoreniot prozorec” koja ni be{e dadena na po~etokot na 2010 godina. So ogled na toa {to minatata godina Makedonija ne napravi ni{to na patot na EU, tie velat deka e porazitelno, bidej}i od 2011 godina Unijata ima drugi prioriteti

i Makedonija ve}e nema da bide del od evropskata agenda. Ne{to poblaga e ocenkata na slovene~kiot evropratenik i izvestuva~ za Makedonija, Zoran Taler, koj za 2011 godina predupreduva deka postoi realna mo`nost zemjata da se simne od agendata na prioritetite na Unijata. U{te pozagri`uva~ki se cvrstite stavovi i crveni linii na Grcija. Bez razlika na toa dali vo 2014 godina EU navistina }e odredi datum za pregovori za zemjite od Zapaden Balkan, ministerot za nadvore{ni raboti na Grcija, Dimitris Drucas, predupreduva deka bez re{en spor za imeto, Makedonija ni vo 2014 godina ne bi dobila {ansa za dobivawe datum za pregovori. Vakvata diplomatska izjava na Drucas ne zna~i ni{to drugo osven direktna zakana za Makedonija deka bez re{en spor Makedonija nitu na son ne mo`e da po~ne pregovori so Unijata, a u{te pomalku da stane nejzina ~lenka. Bez razlika na prijatelskite odnosi so Ungarija i Polska, na koi se povikuvaat makedonskite lideri, vakviot stav na Drucas frla senka na site nade`i i predviduva-

wa na na{ata Vlada. “Re{avaweto na sporot za imeto e preduslov za pristapuvawe na Skopje vo NATO i vo Evropskata unija. Stavot na Atina e dobro poznat - ime so geografska odrednica za sevkupna upotreba”, re~e Drucas. [TO MISLAT DOMA[NITE EKSPERTI? Pove}e od neophodno e Makedonija da vlo`i mnogu pove}e vo diplomatskite potencijali na zemjata za nadminuvawe na problemot koj n$ ko~i na patot do EU i NATO. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, prepora~uva pogolema posvetenost za re{avawe na pra{aweto za sporot za imeto. "Potrebno e Makedonija da gi vklu~i site diplomatski i drugi potencijali so koi raspolaga zemjata da & ka`at na me|unarodnata zaednica deka na Grcija treba da & se objasni deka vlezot na Makedonija vo EU i NATO e od osobeno zna~ewe za konsolidacija na Balkanot. Nie treba da ja ubedime EU deka re{enie ima, nedostiga samo politi~ka volja", veli ^a{ule i dodava deka ako Grcija ne e vo sostojba da go prifati toa, toga{ Unijata i NATO treba da ja ubedat Grcija da postapuva

vo soglasnost so Vremenata spogodba. Osven pra{aweto so imeto, Makedonija mora da se posveti mnogu pove}e i na reformskite procesi, koi minatata godina bele`ea zabaveno tempo. "Potrebno e neme{awe na izvr{nata vo sudskata ili vo zakonodavnata vlast, pogolemo po~ituvawe na pravnata dr`ava, ednakvost na site gra|ani, departizacija na administracijata, a pred s$ podobruvawe na politi~kiot dijalog vo zemjava. Vo bitkata so kriminalot i korupcijata se neophodni podobri rezultati ", veli porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ru`in. Vo nasoka na intenzivirawe na kontaktite i podigawe na makedonskiot problem na nau~no, pa i na biznis-nivo razmisluva univerzitetskiot profesor i porane{niot ambasador Dimitar Mir~ev, koj ne o~ekuva brzo re{avawe na sporot. Vo odnos na postignatoto vo minatata godina, Mir~ev ne gi deli mislewata deka 2010 bila neuspe{na godina. "Ne gi delam takvite ocenki. Prvo, ve}e vtora godina Komisijata dava preporaka za po~etok na pregovorite zaedno so ve}e nekolku godi{ni izve{tai za progresot na

KRISTOFER IVON

ANTONIO MILO[OSKI

AMBASADOR NA VELIKA BRITANIJA "Makedonija sama treba da odlu~i dali }e prodol`i so ispolnuvaweto i prodlabo~uvaweto na reformskite procesi. Principot na Unijata e jasen. Potrebno e ispolnuvawe na kriteriumite za dobivawe ~lenstvo. Ako seriozno i posveteno rabotite na ovoj plan, toga{ pobrzo }e stanete ~lenka na EU."

MINISTER ZA NADVORE[NI RABOTI "Smetam deka Ungarija i Polska, kako dr`avi koi imaat neodamne{no iskustvo so procesot na integracija vo Unijata, mo`at da pridonesat 2011 godina da bide godina vo koja pro{iruvaweto }e go dobie svoeto zaslu`eno vnimanie. Mislam deka tie ne se tolku obremeneti so odredeni tabu-temi ili so odredeni predrasudi povrzani so pro{iruvaweto, kako {to e toa slu~aj so nekoi drugi ~lenki na EU."


KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

7

 PREGLED VESTI IVANOV: VERUVAM VO RE[ENIE ZA IMETO o`no e na krajot od ovoj mesec da se ostvari sredba me|u specijalniot posrednik na ON, medijatorot Metju Nimic, so pretstavnicite na Makedonija i na Grcija, Zoran Jolevski i Adamantios Vasilakis, za bilateralniot spor povrzan so ustavnoto ime na Republika Makedonija, izjavi pretsedatelot \or|e Ivanov. Sredbata, kako {to najavi Ivanov, se o~ekuva da go dinamizira ovoj proces i kone~no da se najde re{enie za ova pra{awe koe n$ optovaruva ve}e dve decenii. “Nie veruvame deka }e se najde re{enie i zatoa i u~estvuvame vo ovoj proces. Sekoj pat sme konstruktivni i gi davame site na{i predlozi kako da se najde re{enie”, re~e Ivanov, dodavaj} i oti dr`avniot vrv ima stav, {to go pretstavuva ambasadorot Jolevski. Spored najavite na pretsedatelot Ivanov, dr`avniot stav }e se obelodeni po sredbata so medijatorot Nimic. Ivanov e optimist deka Makedonija }e bide ~lenka na evroatlantskoto semejstvo na dr`avi i deka taa cel nabrzo }e bide ostvarena.

M

TE DOLGO A EU! Makedonija, koi se pozitivni i nikade nema nitu edna ocenka za zastoj, stagnacija ili nazaduvawe. Nekoi podra~ja se podobro oceneti, nekoi polo{o, no nikade ne se zboruva za stagnacija. Ve}e sekomu mu e jasno deka na{ite vnatre{ni reformi i progresot ne se pre~ka za pristapuvawe, tuku toa e - gr~kata blokada", veli Mir~ev. REFORMI, REFORMI, REFORMI! Osven nadminuvawe na sporot za imeto, oficijalnite pretstavnici od Brisel velat deka bez reformski procesi Makedonija nema da uspee da stane del od Unijata. Potvrda za ova e i izjavata na ministerot za nadvore{ni raboti na Belgija, Stiven Vanekere, po zavr{uvaweto na belgiskoto pretsedatelstvo so Unijata. "Belgiskoto pretsedatelstvo gi napravi site napori za zemjite od Balkanot da go zabrzaat procesot na priklu~uvawe kon Evropskata unija. Ostanuva na zemjite da gi ispolnat zada~ite koi im gi zadade Brisel, za {to pobrza integracija" re~e Vanekere. Ova go potvrduva i britanskiot ambasador, Kristofer Ivon, koj zboruvaj}i za perspektivite na Makedonija za EU i

NATO vo 2011 godina, potencira deka ispolnuvaweto na kriteriumite e isto zna~jano kolku i re{avaweto na sporot za imeto. "Makedonija sama treba da odlu~i dali }e prodol`i so ispolnuvaweto i prod-labo~uvaweto na reformskite procesi. Ne e na Britanija da odlu~i za toa, tuku na va{ata Vlada. Evropskata unija nema da re~e "Nie se predomislivme, sega }e prezememe ne{to so ~lenstvoto na Makedonija". Ova e nerealno o~ekuvawe. Principot na Unijata e jasen. Potrebno e ispolnuvawe na kriteriumite. Ottuka, perspektivite na Makedonija kon EU se vo va{i race. Ako seriozno i posveteno rabotite na ovoj plan, toga{ pobrzo }e stanete ~lenka na Unijata", istakna Ivon. EVROPSKI ZAKONI BEZ IMPLEMENTACIJA! Vladata e zadovolna od usoglasuvaweto na zemjata so evropskite zakoni. Vicepremierot zadol`en za evropskite pra{awa, Vasko Naumovski, precizira deka od vkupno 106 zakoni predvideni za usvojuvawe za 2010 godina, soglasno Nacionalnata programa za usvojuvawe na zakonodavstvoto na EU, Vladata gi podgotvila

 Re{avaweto na sporot so Grcija za imeto i ponatamu ostanuva vrven prioritet vo evrointegraciskite procesi na Makedonija. Dodeka Evropskata komisija bara re{avawe na sporot za imeto i ispolnuvawe na kriteriumite, doma{nite eksperti prepora~uvaat zasilena diplomatska aktivnost i me|unarodno lobirawe vo na{a korist tekstovite na 87 zakoni, a gotovi se i dopolnitelni osum, koi se odgovor na nekoi od minatogodi{nite zabele{ki, odnosno podgotveni se vkupno 95 zakoni so evropsko znamence. So nego ne se soglasuvaat nitu opozicijata, nitu, pak, evroambsadorot Ervan Fuere. Velat deka bez implementacija zakonite se samo par~e hartija. Toj veli deka Evropskata komisija pove}e vnimanie posvetuva na sproveduvawe na evropskite zakoni, otkolku na samiot ~in na nivno donesuvawe. EVROPA SE ZATVORA ZA NOVI ^LENKI! Skepticizmot kon novi pro{iruvawa e s$ podominantno ~uvstvo me|u Evropejcite. Ekonomskata kriza, koja dlaboko pogodi golem broj od ~lenkite na ova evropsko semejstvo, ja donese vo pra{awe podgotvenosta i kapacitetot na Unijata od nejzino sledno pro{iruvawe i “apsorpcija” na novi zemji-~lenki. Deka Unijata sega dvapati razmisluva pred da donese va`na odluka poka`uva i posledniot slu~aj koga zemjite na [engen zonata

ne dozvolija Bugarija da stane nivna ~lenka. Drug pokazatel za vakvata sostojba vo Unijata e i Solunskata agenda, poznata kako Agenda 2014, koja stana Agenda 2018. Ako do pred ekonomskata kriza Grcija bara{e Unijata do 2014 godina da gi integrira zemjite od Zapaden Balkan pod svoja kapa, sega na{iot ju`en sosed smeta deka do 2014 godina Unijata treba da odredi datum za po~nuvawe na pregovorite so ovie zemji, a 2018 do 2020 godina da bide datumot do koga zemjite }e gi zavr{at pregovorite i realno }e imaat {ansa da stanat del od evropskoto semejstvo. Ekonomskata kriza i vnatre{nite problemi so koi se soo~uva Unijata gi pravat s$ poglasni evroskepticite koi se protivat na ponatamo{nite pro{iruvawa vo Unijata. Ova, velat poznava~ite, mo`e da bide realen problem vo odnos na nade`ite na Vladata deka vo 2011 godina n$ ~eka podobra perspektiva vo evroatlantskite integracii.

SLOBODAN ^A[ULE

DIMITAR MIR^EV

PORANE[EN [EF NA DIPLOMATIJATA "Makedonija da gi vklu~i site diplomatski i drugi potencijali da & ka`at na me|unarodnata zaednica deka na Grcija treba da & se objasni deka vlezot na Makedonija vo EU i vo NATO e od osobeno zna~ewe za konsolidacija na Balkanot. Nie treba da ja ubedime EU deka ima re{enie, nedostiga samo politi~ka volja."

PROFESOR "Ne veruvam deka brzo }e se re{i ovoj spor. Vpro~em, da mo`e{e i dosega brzo }e se re{e{e. Vo 2010 godina se vospostavija nekakvi odnosi na premiersko nivo. Do soglasnost ili do nadminuvawe na sporot o~igledno ne mo`e da dojde so "spasonosno re{enie" od Nimic ili so pritisoci otstrana i odnadvor."

REGISTRIRANITE INDIVIDUALNI ZEMJODELSKI STOPANSTVA KORISTAT 282.830 HEKTARI ZEMJODELSKO ZEMJI[TE o Makedonija ima vkupno 192.082 individualni zemjodelski stopanstva, poka`uva strukturnoto istra`uvawe na Dr`avniot zavod za statistika. Istra`uvaweto poka`uva deka individualnite zemjodelski stopanstva koristat 282.830 hektari zemjodelsko zemji{te. Prose~nata povr{ina na koristenoto zemjodelsko zemji{te po stopanstvo, pak, iznesuva 1,47 hektari. Dr`avniot zavod za statistika prvpat go sprovede strukturnoto istra`uvawe za zemjodelskite stopanstva vo prvite 15 dena od juni minatata godina. Strukturnoto istra`uvawe za zemjodelskite stopanstva e edno od osnovnite statisti~ki istra`uvawa vo oblasta na zemjodelstvoto, koe obezbeduva sporedlivi podatoci za zemjodelskite stopanstva. Sporedlivite statistiki za strukturata na zemjodelskite stopanstva se neophodni za odreduvawe na razvojnite pravci na zemjodelstvoto i osnova za kreirawe pravilni agrarni politiki.

V

TTK BANKA GI NAMALI KAMATNITE STAPKI o po~etokot na 2011 godina, TTK banka gi promeni aktivnite i pasivnite kamatni stapki za fizi~kite lica. Bankata gi namali kamatnite stapki kaj del od namenskite i nenamenskite potro{uva~ki krediti vo denari za fizi~ki lica i do 1 procenten poen. Od prvi januari TTK banka gi namali i kamatnite stapki za depoziti za fizi~ki lica do 0,30 procentni poeni za depoziti oro~eni vo denari. Za depozitite oro~eni vo evra ima namaluvawe samo kaj depozitite po viduvawe za samo 0,05 procentni poeni. Za pravnite lica, pak, TTK banka ne gi promeni aktivnite i pasivnite kamatni stapki. Spored Zakonot za obligacioni odnosi, bankata soodvetno ja namali i zakonskata kaznena kamata za fizi~ki i pravni lica. Promenite se rezultat na poslednoto namaluvawe na kamatnata stapka na blagajni~kite zapisi na NBRM, va`at od 01.01.2011 godina i }e se odnesuvaat za site novosklu~eni dogovori za krediti i depoziti, kako i za ve}e sklu~eni dogovori za krediti do 31.12.2010 godina.

S

GODINAVA NULA CARINA ZA AVTOMOBILI, OBLEKA, MA[INI, KOZMETIKA SO POTELKO OD EU arinata pa|a na nula za site industriski proizvodi so poteklo od EU i EFTA. Tuka spa|aat mineralite, rudite, metalite, proizvodite od metali, kako i site ma{ini i oprema, mebelot, avtomobilite, oblekata, kozmeti~kite proizvodi, detergentite i drugi proizvodi {to ne se nameneti za ishrana. Kaj te~nite sapuni, gelovite za tu{irawe, detergentite za perewe i ~istewe, cevkite i crevata od polimeri na vinil hlorid i pribor, prekrivkite za podovi od plasti~ni masi, samoleplivite plo~i, listovi, filmovi, folii, lenti i sli~no, kako i kaj plo~ite, foliite i lentite od polimeri na stirol i polivinil hlorid, carinata se namaluva od 11,3% na 8,9%. Odredeno namaluvawe na carinskite stapki pri uvoz na stoki so preferencijalno poteklo od EU ima i na kaj oddelni zemjodelski proizvodi, kako {to se svinskoto meso, mesoto od `ivina, mlekoto i pavlakata, puterot, kafeto, maslinkite, xemovite, marmaladite i sli~no.

C


Intervju

8

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

 Nema mnogu prostor za zna~itelno zabrzuvawe na makedonskiot rast. Stapkata na rast na BDP najverojatno }e bide me|u 1% i 2%, no toa zavisi i od rastot na nadvore{nata pobaruva~ka, posebno kaj sosedite, a izgledite ne se osobeno optimisti~ki

VLADIMIR GLIGOROV MAKEDONIJA VODI NEADEKVATNA EKONOMSKA POLITIKA! PROFESOR NA VIENSKIOT EKONOMSKI INSTITUT

 Perspektivata na makedonskata ekonomija mnogu }e zavisi od politikata {to }e se vodi. Potrebni se seriozni investicii vo infrastrukturata i vo obrazovanieto. Potrebna e i pogolema fleksibilnost vo stopanskata politika, posebno poradi toa {to generalno }e se zasili konkurencijata za stranskite investicii i tie }e se namalat, taka {to ne mo`e da se smeta deka investitorite lesno }e dojdat. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

vropskata ekonomija godinava se soo~i so seriozna kriza kako posledica na ogromnite javni dolgovi na nekoi zemji. Kako ja ocenuvate sostojbata vo ekonomijata sega? Javniot dolg na Grcija i eventualno na Ungarija ne se klu~niot problem na evropskata ekonomija. Duri, rastot na javniot dolg vo celata Evropska unija e posledica, a ne pri~ina za krizata. Osnovniot problem se zgolemenite privatni dolgovi, posebno onie koi se prekumerni. Na primer, {panskite gra|ani imaat golemi obvrski kaj francuskite ili germanskite banki, a tie banki nemaat dovolno kapital kako osiguruvawe od mo`ni bankrotirawa na pretprijatijata ili doma}instvata vo [panija, poradi {to, na primer, dojde do silen pad na cenite na nedvi`nostite. Akcentot se stava na javnite dolgovi, zatoa {to postoi strav deka privatnite dolgovi bi mo`ele da se prefrlat na drugi zemji vo Unijata i so toa da se pretvorat vo javni dolgovi. Takov e slu~ajot so Irska. Dr`avata gi garantira{e privatnite obvrski vo bankite i sega

E

toa se golemi javni dolgovi, vo koi drugite zemji, a pred s$ Germanija, ne se podgotveni da participiraat. Bidej} i nema podgotvenost da se restrukturiraat bankite, stopanstvoto na Evropskata unija se soo~uva so proces na razdol`uvawe, koj mo`e da potrae i da rezultira so prodol`en period na anemi~en rast. Kakvi se Va{ite procenki za dvi`eweto na ekonomijata idnata godina? Koi se najgolemite predizvici koi treba da se nadminat? Idnata godina ne bi trebalo da donese nekoi golemi predizvici, bidej}i ve}e se sozdadeni mehanizmi koi }e gi odlo`at problemite za nekolku sledni godini. Pokraj toa, industrijaliziraniot del na Evropa }e pomine podobro s$ dodeka bide dobra konjukturata vo zemjite vo Tretiot svet. Sepak, podobruvaweto }e bide bavno i nedovolno za da se nadomesti ona {to se izgubi vo krizata. Dali mo`e da se o~ekuva pobrzo zazdravuvawe na makedonskata ekonomija? Koi se Va{ite procenki za rastot na BDP vo Makedonija? Nema mnog u prostor za zna~itelno zabrzuvawe na makedonskiot rast. Stapkata na rast na BDP najverojatno }e bide me|u 1% i 2%, no toa zavisi i od rastot na nadvore{nata pobaruva~ka,

posebno kaj sosedite, a izgledite ne se osobeno optimisti~ki. Duri i da ostvari makedonskata ekonomija pozitivna stapka na rast od 1% ili 2%, kako }e se odrazi toa vrz naselenieto? Dali toa zna~i deka gra|anite }e `iveat podobro od godinava? Pa, toa sigurno e podobro od negativna stapka na BDP ili od nekoja poniska stapka. Efektite sigurno ne mo`at da bidat golemi i vidlivi so takov baven rast. Posebno ne treba da se o~ekuva zna~itelno podobruvawe na sostojbite na pazarot na trudot. Kakva e ekonomskata perspektiva na Makedonija na sreden rok i kakva e na{ata pozicija vo odnos na drugite balkanski zemji? Perspektivata na makedonskata ekonomija mnogu }e zavisi od politikata koja }e se vodi. Potrebni se seriozni investicii vo infrastrukturata i vo obrazovanieto. Potrebna e i pogolema fleksibilnost vo ekonomskata politika, posebno poradi toa {to generalno }e se zasili konkurencijata za stranskite investicii i tie }e bidat namaleni, taka {to ne mo`e da se smeta deka investitorite lesno }e dojdat. Poradi toa, na sreden rok rastot ne }e mo`e da se zasnova na stranskite investicii, i ne samo vo

Makedonija, tuku i vo sosednite zemji. I po 20 godini od tranzicijata na Makedonija, zemjava s$ u{te se soo~uva so elementarni strukturni ekonomski problemi. Nevrabotenosta i siroma{tijata zafa}aat po edna tretina od vkupnoto naselenie i toj procent so godini ne se namaluva. [to treba da napravi zemjata za uspe{no da se spravi so ovie problemi? Toa se ve~ni temi vo Makedonija. Delumno se raboti za nedostig od vkupna pobaruva~ka, {to zna~i deka se neadekvatni monetarnata i fiskalnata politika. Za toa pi{uvav detalno pred nekolku godini. Delumno se raboti za strukturni problemi, {to zna~i deka nema adekvatna politika na vrabotuvawe, a bidej}i se raboti za pove}e od decenija stagnacija na pazarot na trudot, toa zna~i deka nema nitu adekvatna politika na obrazovanie. Ako nema pobaruva~ka i ako e neadekvatna ponudata na kvalifikacii, toga{ posledica e dolgoro~nata i katastrofalna nevrabotenost. Osnovna slabost na doma{noto proizvodstvo se slabiot izvoz i ogromniot trgovski deficit, kako i nekonkurentnosta na proizvodite. Dali e potrebno

da se napravat strukturni reformi vo industrijata za da se zgolemi konkurentnosta na na{ite proizvodi na globalniot pazar? Kade ja gledate prednosta na Makedonija pred drugite zemji vo proizvodstvoto? Zemja koja nema izlez na more i nema, na primer, izvori na nafta, mora da sozdade konkurentna industrija. Dokolku nema sopstveni pretpriema~i, koi imaat iskustvo so investicii vo industrija, potrebni se stranski firmi. Za mala zemja zna~ajno e da se povrze so industriski sinxiri ili da se potpira na malite i srednite pretprijatija. Za toa da bide ostvarlivo vo Evropa, potrebno e da se ima kvalifikuvana, a evtina rabotna sila i da se bide ~len na Evropskata unija. Posebno koga zemjata, kako {to e slu~ajot so Makedonija, se nao|a vo stagnanten i nestabilen region. Problemot na Makedonija e {to ima stagnatno stopanstvo, pred s$ poradi neadekvatnata ekonomska politika, taka {to duri i niski tro{oci na trudot ne se dovolno atraktivni za investitorite, bidej} i cenat deka socijalnite i politi~kite rizici se golemi. Normalno, golem problem e i monopoliziranosta na pazarot na proizvodite i nedostigot od pretpriema~i i od konkurencija me|u niv. Makedonskata Vlada od MMF pozajmi 480 milioni evra za period od dve godini, no parite }e gi ~uva vo slu~aj da potfrlat prihodite vo buxetot ili ako ne uspee zadol`uvaweto so evroobvrznica. Smetate deka e podobro namesto vo rezerva, parite da se investiraat vo kapitalni proekti, duri i po cena da se zgolemi javniot dolg i buxetskiot deficit? Parite od MMF ne mo`at ili barem ne bi trebalo da se koristat za investicii. Se raboti za osiguruvawe {to trebalo da go olesni komercijalnoto zadol`uvawe. Zemjata sigurno }e mora da se zadol`i za da se finansiraat kapitalnite vlo`uvawa. Javniot dolg i fiskalniot deficit ne se nekoj klu~en

problem, no nerazvienosta i stagnacijata se. Statistikata objavuva porazitelni brojki za stranski investicii vo zemjava. Koi se prednostite ili slabostite na Makedonija vo odnos na drugite zemji pri privlekuvaweto na stranskite investicii? Toa e isto taka ve~na tema. Delumno problem se visokite fiksni tro{oci, zna~i, stanuva zbor za infrastruktura i institucionalni problemi. Delumno problem e i nedostigot od potrebna rabotna sila, pristapot na stranskiot pazar, golemite vnatre{ni i regionalni rizici i, kone~no, delumno problem e toa {to ima alternativni lokacii vo sosedstvoto koi imaat prednosti po ve}e site navedeni karakteristiki. Mala zemja, koja nema izlez na more, koja e vo turbulenten region, mora da igra mnogu pametno, da bide liberalna i da izleguva vo presret za da bide privle~na lokacija za investitori. Glaven problem na kompaniite vo zemjava se nedovolnata likvidnost i potrebata od pari. Problemot e u{te poizrazen poradi prolongiraweto na isplatata na obvrskite na dr`avata kon stopanstvoto, a bankite go svedoa kreditiraweto do minimum. Kako da se nadminat likvidnosnite problemi? Kako re{enie, mo`e ili da se namalat javnite rashodi, {to ne e lesno koga stopanstvoto stagnira, ili da se zeme zaem, {to e verojatno pri~inata zo{to gi zedoa parite od MMF, ili, pak, da se restrukturiraat dolgovite, {to vo Makedonija ne bi trebalo da e neophodno, bidej}i dolgovite, i privatni i javni, ne se golemi. Nekoi problemi na likvidnosta bi trebalo da mo`at da se re{at i preku merki na centralnata banka. Komercijalnite banki nema da kreditiraat stopanstvo koe stagnira, {to e glavna pri~ina {to kreditnata aktivnost na bankite vo Makedonija ne be{e golema nitu vo periodot pred krizata. Zna~i, potrebna e politika koja }e go zabrza rastot za da se re{at problemite i vo fiskalniot sektor i vo bankarskiot sistem.

NULTA STAPKA NA DANOKOT NA PRIHOD OD KAPITAL E PODOBRA OD DANO^NA AMNESTIJA Neodamna, direktorot na Upravata za javni prihodi ja aktualizira{e idejata za dano~na amnestija. Kakov e Va{iot stav za amnestijata na kapitalot, koi se pridobivkite od ovaa radikalna reforma i koj model mo`e da bide najuspe{en, imaj}i go predvid iskustvoto na drugite zemji koi sprovedoa dano~na amnestija? Mo`e da se odlu~i i danokot na prihodite od kapitalot da bide nula. Toa ne e nekoj golem izvor na javni prihodi, a povremeni amnestii imaat lo{i posledici za kredibilitetot na vlasta. Amnestijata, kone~no, e isto kako nulta stapka na danoci na prihodot od kapital. Voobi~aeno ne se prepora~uvaat amnestii, bidej}i }e se javat i drugi koi }e baraat ist tretman. Zna~i, niska stapka na danoci na kapital, pa duri i nulta stapka, e podobro re{enie.


KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

9

KAKVI SE PLANOVITE ZA 2011 - 2012 GODINA

VLADATA VETUVA - PO^NUVAAT INVESTICIITE VO ENERGETIKATA?!

 Po nizata kritiki i predupreduvawa deka makedonskiot elektroenergetski sistem e pred kolaps, nadle`nite napravija prioriteti za izgradba vo 2011 godina. Struja od veternici, izgradba na dolgonajavuvanata hidrocentrala Bo{kov Most i akumulacijata Lukovo Pole, modernizacija i revitalizacija na postojnite energetski objekti se del od ona {to treba da se realizira do krajot na 2012 godina

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

o decenii neinvestirawe vo novi energetski kapaciteti, Vladata se osvestuva, gi pravi prvite ~ekori za da izleze od energetskata letargija i da po~ne da gradi nekoi od klu~nite, dolgonajavuvani energetski proekti vo zemjava. Od ELEM, dr`avnata kompanija za proizvodstvo na elektri~na energija, koja odamna treba{e da se zafati so realizacija na nekoj od pogolemite energetski proekti, priznavaat deka Makedonija go fa}a re~isi posledniot ~ekor za da go spasi od kolaps elektroenergetskiot sistem vo zemjava. Direktorot na dr`avnite elektrani, Vlatko ^ingoski, priznava deka investiciite se hrana na edna kompanija i deka bez investicii ne mo`e da se o~ekuva deka edna kompanija }e bide stabilna na dolg rok. “Ovaa Vlada ve}e zazede stav deka ne mo`e da ne se odvojuvaat sredstva za novi energetski objekti, bidej}i ako taka prodol`ime, nie }e imame niska cena, site }e bidat sre}ni i zadovolni. No, potoa }e imame takov kriti~en slu~aj, {to }e treba 50% od strujata da uvezuvame po visoki ceni ili }e ni kolabira celiot energetski sitem, koj nema da mo`e da zakrepne celi 20 godini. Dobro e {to se osvestivme vo posleden moment, {to postignavme edni realni ceni koi ni ovozmo`uvaat da napravime kontinuiran energetski ciklus. ELEM maksimalno se obiduva da go realizira planiranoto. Edna od celite koja ova rakovodstvo na ELEM si ja postavi e sekoja godina da imame minimum 40 milioni evra investicii i so gordost mo`am da ka`am deka toa go postignuvame”, objasnuva ^ingoski za "Kapital". ZA 2011 GODINA ELEM NAJAVUVA INVESTICII OD OKOLU 250 MILIONI EVRA Spored najavite na ^ingoski,

P

“SKOPJE 2014” ^INI KOLKU BO[KOV MOST, LUKOVO POLE I PARKOT NA VETERNICI Ekspertite vo zemjava postojano alarmiraa deka Vladata treba da gi tro{i buxetskite pari na kapitalni investicii koi }e bidat profitabilni, }e obezbedat razvoj na ekonomijata. Spored grad Skopje, proektot “Skopje 2014” ~ini okolu 200 milioni evra. Samo za sporedba, so ovie pari Vladata mo`e da gi izgradi hidrocentralata Bo{kov Most, vredna okolu 80 milioni evra, hidrocentralata Lukovo Pole, proceneta na 60 milioni evra, i duri da se vlo`at u{te 60 milioni evra vo izgradba na ^ebren i Gali{te ili nekoj drug zna~aen energetski proekt. 2011 godina }e bide godina na investicii. O~ekuva deka tokmu vo 2011 godina ELEM } e po~ne da go gradi parkot na veternici kaj Bogdanci, koj treba da proizveduva okolu 100 gigavat-~asovi struja, investicija proceneta na okolu 75 milioni evra. Bidej}i ELEM vlo`il okolu eden milion evra vo izrabotka na studii i istra`uvawa, ^ingoski smeta deka dr`avata e taa koja treba prva da po~ne da proizveduva elektri~na energija od veter. Se najavuva revitalizirawe na {este postoe~ki hidrocentrali, kako i modernizacija na del od termoelektranite vo Bitola. ^ingoski najavuva deka vo 2011 godina }e po~ne izgradbata i na hidrocentralata Bo{kov Most kaj Debar, bidej}i ve}e dobile potvrda od EBRD za finansirawe od 65 milioni evra, a ELEM }e u~estvuva so 15 milioni. Dr`avnite elektrani kon krajot na 2010 godina od germanskata banka KFV dobija kredit od 27,1 milioni evra i za period od edna godina treba da gi moderniziraat hidrocentralite Vrutok, Vrben, Raven, [piqe, Globo~ica i Tikve{. Vo odnos na akumulacijata Lukovo Pole, koja treba da se izgradi na trome|ata me|u Makedonija, Kosovo i Albanija, investicija proceneta na okolu 60 milioni evra, rabotite }e odele pobavno, poradi toa {to Lukovo Pole zafa}a del od nacionalniot park Mavrovo. Tokmu zatoa, potrebno e da se napravi podetalna ekolo{ka analiza. ELEM dobil okolu 3,5 milioni evra od Svetska banka za da ja napravat studijata vrz osnova na koja polesno }e realizira proektot. ^ingoski

o~ekuva deka na po~etokot od 2012 godina }e po~nat da ja gradat akumulacijata Lukovo Pole. Pokraj revitalizacijata na turbinite, generatorite i kontrolniot sistem vo prviot blok vo REK Bitola, za 2011 godina ELEM najavuva deka } e gi rehabilitira boljerite vo elektranata, koi kako {to veli ^ingoski, bile tesno grlo vo objektot. “Cevniot sistem e premnogu star, mnogu e uni{ten. Sekoga{ koga }e slu{nete deka imalo defekt vo REK Bitola, toa e 90% poradi puknata cevka vo bojlerot. Kvalitetot na jaglenot i starosta na opremata si go pravat svoeto. Zatoa, celiot proekt {to go podgotvuvame za REK Bitola e zamena za tie najkriti~ni cevni sistemi. Investicijata e proceneta na okolu 40-45 milioni evra. Nie imame prostor od okolu 67 milioni evra od kreditot od Doj~e bank, od koj ve}e 17 milioni iskoristivme za transportniot sistem za jaglen. Ovie investicii vo termoelektranata gi pravime za da mo`eme da ka`eme deka u{te 20 godini vo REK Bitola nema da imame pozna~ajni vlo`uvawa, osven za odr`uvawe. Za `al, realizacijata na ovie proekti ne e tolku brza rabota. Site ovie proekti za slednata godina zaedno ~inat okolu 250-300 milioni evra. Zatoa, treba vnimatelno da se raboti”, veli prviot ~ovek na ELEM, ^ingoski. Mn: Mora da se investira i vo prenosniot sistem Deka se potrebni investicii i vo prenosnata mre`a doka`a i posledniot defekt vo mre`ata na MEPSO, vo

dekemvri minatata godina, koga celo Tetovo re~isi eden den ostana bez struja. Dalekovodot Vrutok-Polog-Tetovo, koj MEPSO go kvalifikuva kako problemati~en. Od dr`avniot prenosen sitem defektot go pravdaa so lo{ite vremenski uslovi. Objasnuvaa deka do prekin na elektri~nata energija voop{to nemalo da dojde dokolku MEPSO go stavel vo funkcija noviot dvosistemski 110-kilovolten dalekovod Vrutok-Polog-Tetovo, koj e vo izgradba. “Implementacijata na proektot docni zaradi toa {to del od sopstvenicite na parcelite na koi treba da se postavat novite dalekovodni stolbovi go spre~uvaat AD MEPSO preku izveduva~ot EMO Ohrid da raboti i da go zavr{i proektot vreden pove}e od tri milioni evra”, neodamna izjavi portparolot na MEPSO, Nikola Stojanov. Vo investiciskite planovi na MEPSO za 2011 godina e tokmu dalekovodot Vrutok-Tetovo, koj po~na da se gradi u{te vo 2008 godina. Pokraj ovoj dalekovod, od MEPSO najavuvaat deka vo 2011 godina }e investiraat okolu 4,1 milioni evra vo prenosniot sistem. “Vo tekot na prviot kvaratal na 2011 godina treba da gi instalirame novite kontrolni uredi za 400/110-kilovolten dalekovod Dubrovo i Skopje 4, investicija vredna okolu 330 milioni evra. Vo prviot kvartal od 2011 godina treba da dobieme i visokonaponska oprema za 400 i 110-kilovoltni dalekovodi, kako {to se prekinuva~i, rastavuva~i, odvodnici na prenapon, merni transformatori. Investicijata ~ini 2,8 milioni evra. Ovaa

VLADIMIR PE[EVSKI

VLATKO ^INGOSKI

VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA

DIREKTOR NA ELEM

Novogodi{na `elba, moja li~na `elba za slednata godina e da dojde do uspe{na realizacija na proektot za ^ebren i Gali{te. Toa e proekt za koj {to imam potro{eno mnogu vreme i mnogu energija, zaedno so Ministerstvoto za ekonomija. Po Novata godina treba da izleze povikot za pretkvalifikacija na kompaniite. O~ekuvam deka tuka }e ima edna uspe{na realizacija. oprema treba da ja vgradime vo rok od od pet meseci. Vo septemvri treba da gi instalirame krajnite stanici i mernite pretvoruva~i za pet trafostanici, za {to se potrebni 377.000 evra. Vo tekot na godinata treba i da ja realizirame investicijata od 676.000 evra, instalacija na uredi i sistemi za sopstveno napojuvawe na ednonaso~en napon”, objasnuvaat od MEPSO. Site najaveni investicii MEPSO }e gi realizira prku krediti od Evropskata investiciska banka, Svetskata banka i od Evropskata banka za obnova i razvoj. Vo listata najaveni, a s$ u{te nerealizirani investicii e izgradbata na 400-kilovoltnata interkonekcija [tip-Ni{, edna od najgolemite investicii vo prenosniot sistem na zemjava. Ovoj prenosen kapacitet na makedonska teritorija }e bide vo dol`ina od 70 kilometri. Visokonaponskoto povrzuvawe me|u Makedonija i Albanija, pak, }e go finansira germanskata vlada, preku KFV bankata. Spored poslednite informacii, KFV na Albanija & odobrila kredit od 30 milioni evra za izgradbata na 400-kilovoltniot dalekovod Albanija-Makedonija. Distributerot EVN Makedonija, pak, kon krajot na godinata ja najavi kampawata za za{teda na elektri~na energija, preku primenuvawe na energetskata efikasnost. Ne dobivme najavi za novi investicii vo distributivnata mre`a. ZA 2011 GODINA SE NAJAVUVAT I PRIVATNI INVESTICII VO ENERGETIKATA Pokraj investiciite na

Ovaa Vlada ve}e zazede stav deka ne mo`e da ne se odvojuvaat sredstva za novi energetski objekti, bidej}i ako taka prodol`ime, nie }e imame niska cena, site }e bidat sre}ni i zadovolni. No, potoa }e imame takov kriti~en slu~aj {to }e treba 50% od strujata da uvezuvame po visoki ceni ili }e ni kolabira celiot energetski sistem, koj nema da mo`e da zakrepne celi 20 godini. Dobro e {to se osvestivme vo posleden moment, {to postignavme edni realni ceni koi ni ovozmo`uvaat da napravime kontinuiran energetski ciklus. dr`avata, za 2011 godina se najavuva izgradba na energetski kapaciteti i od privatniot sektor. Veternici, son~evi centrali i mali hidroelektrani proekti koi treba da go zbogatat makedonskiot energetski bilans. Ako se ostvarat najnovite planovi na korejskata Samsung nevi industri i {panskata kompanija Inval, vo 2011 godina treba da po~nat da se gradat 66 veternici vo [tipsko, investicija proceneta na okolu 140 milioni evra. Makedonsko-ruskiot konzorcium, pak, koi re~isi tri godini ja gradea termoelektranata i toplanata Te-To, najavuva deka vo mart }e po~ne so komercijalna rabota. Prvite kilovati toplinska i elektri~na energija Te-To gi proizvede u{te kon krajot na 2010 godina, testiraj}i gi turbinite na elektranata. Kombiniranata centrala vredna 150 milioni evra, koja prvi~no treba{e da po~ne so rabota vo januari 2010 godina, se predviduva deka }e proizveduva polovina od godi{noto proizvodstvo na toplinska energija {to go dava Toplifikacija, kako i 1.700 gigavat-~asovi struja, {to e re~isi 30% od vkupnoto proizvodstvo na struja na ELEM za minatata godina.


Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.297

MBI 10

2.492

MBID

OMB 116,45

2.487

2.292

2.482 2.287

2.477

2.282

2.472

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

116,35 116,25

2.467 116,15

2.277

2.462

2.272

2.457

24/12/10

25/12/10

26/12/10

27/12/10

28/12/10

29/12/10

30/12/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

24/12/10

116,05 25/12/10

26/12/10

27/12/10

28/12/10

29/12/10

30/12/10

24/12/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

25/12/10

26/12/10

27/12/10

28/12/10

29/12/10

30/12/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

NOVINI ZA BIZNIS-ZAEDNICATA VO 2011 GODINA

PREBIVAWE NA DOLGOVITE, DIREKTNO DR@AVNO KREDITIRAWE, NOVI PRAVILA ZA TRGUVAWE Biznis-zaednicata od po~etokot na novata godina }e se soo~i so nekolku novi pravila za prijavuvawe na danokot, za prebivawe na dolgovite so dr`avata. Novini ima i vo inspekciskiot nadzor, kako i vo praviloto za sobirawe i reciklirawe na otpadot za site tie koi go sozdavaat istiot. Osven novi pravila, makedonskite kompanii }e mo`at da gi iskoristat i povolnostite od direktnoto kreditirawe od dr`avnata MBPR, kako i stru~nata pomo{ za pogolemo koristewe na dostapnite evropski fondovi. "Kapital" vi donesuva pregled na del od novite pravila koi stapuvaat na sila vo novata 2011 godina dano~nite dolgovi e verojatno najzna~ajnata novina koja mo`at da ja o~ekuvaat makedonskite kompanii vo 2011 godina. Direktorot na UJP, Goran Trajkovski, najavi deka tokmu ovaa merka }e ja odbele`i 2011 godina. Uveruva deka UJP i Carinskata uprava se softverski povrzani i site tehni~ki uslovi se ve}e ispolneti za unificirawe na postapkata. Ovaa novina za kompanite }e zna~i golemo administrativno olesnuvawe i nadminuvawe na situaciite vo koi istovremeno edna firma ~eka povrat

SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

ajaveniot nov na~in za naplata na DDV i prebivaweto na carinskite so

N

na DDV od UJP i dol`i DDV na Carinskata uprava po osnova na uvoz. "Prebivaweto na dolgovite }e im ja olesni rabotata na site", uveruva i Van~o Kargov, direktor na Carinskata uprava. Od prvi januari idnata godina }e po~nat da se primenuvaat novite pravila vo me|unarodnata trgovija za isporaka na stoka INKOTERMS, koi ve}e va`at vo site zemji vo svetot, a se revidiraat i nadgraduvaat na sekoi 10 godini. Pravilata sodr`at novi bezbednosni merki pri isporaka na stoki. So ovie univerzalni pravila detalno se definiraat tro{o cite, rizicite i obvrskite i na

KENAN IDRIZI DIREKTOR NA MAKEDONSKATA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT Vo momentov rabotime na implementirawe na strategijata na bankata koja treba da bide operativna od 1 april 2011 godina i, spored zaklu~okot prezentiran na vladina sednica, vo planot na bankata za slednata godina e kreditirawe na izvoznite kompanii i so uslugata faktoring za izvoznicite, {to e eden vid kreditirawe.

prodava~ot i na kupuva~ot. Obvrska da gi primenuvaat ovie pravila imaat site delovni izvozni i uvozni subjekti, {pediteri, transporteri, carinski zastapnici, banki, osiguritelni kompanii, trgovski konsultanti, advokati. NOVINI ZA DANO^NITE OBVRZNICI Site dano~ni obvrznici koi vo tekot na 2011 godina }e ostvarat promet pogolem od 2 milioni denari }e imaat obvrska da podnesat prijava "DDV-01", zatoa {to, soglasno izmenite na Zakonot za DDV, se zgolemuva pragot za registracija na danokot na dodadena vrednost od 1.300.000 denari na 2.000.000 denari. Zaradi usoglasuvawe so zakonskite izmeni, donesena e i nova prijava za registracija na danokot na dodadena vrednost. Za dano~nite obvrznici koi za prv pat }e po~nat so vr{ewe stopanska dejnost vo tekot na 2011 godina, noviot rok za podnesuvawe na prijavata e 15 dena od po~etokot na vr{eweto na dejnosta, namesto kako dosega - 8 dena. FIRMITE ]E GO SOBIRAAT OTPADOT OD AMBALA@ITE

Iako Zakonot za upravuvawe so otpadot }e stapi na sila duri na 1 juli v godina, sepak, od januari 2011 godina prvoto dru{tvo za otpad i reciklirawe Pakomak, vo sorabotka so op{tinite i gradona~alnicite, }e po~ne so sobirawe na otpadot od ambala`ite na 11 firmi koi go formiraa ova dru{tvo so cel da gi ubla`at finansiskite implikacii od Zakonot. Spored novata zakonska obvrska, narednata godina firmite se obvrzani da recikliraat 12% od otpadot od pakuvaweto. Sekoja firma }e treba da & plati na dr`avata 320 evra po ton za plasti~nite ambala`i. Sumata se presmetuva taka {to te`inata na edno {i{e, na etiketata i na kapa~eto se mno`i so prodadenata koli~ina na mese~no nivo. Firmite osnova~i na Pakomak mese~no }e pla}aat 23 evra po ton, namesto 320 evra za eden ton plasti~na ambala`a. Celosnata primena na Zakonot za upravuvawe so otpad e predvidena do 2016 godina. INSPEKTORITE "DEBELO" ]E KAZNUVAAT Kazni do 3.000 evra }e platat firmite dokolku

nivnite upraviteli go popre~uvaat raboteweto na inspekciskite kontroli koi vr{at nadzor na nivnata rabota. Ova e predvideno so Zakonot za inspekciski nadzor, koj za prv pat se nosi vo Makedonija i stapuva na sila od 1 januari 2011 godina. Opfa}a osnovni na~ela na funkcioniraweto na inspekciskiot nadzor i go regulira postapuvaweto na inspekciskite slu`bi. Vo ovoj Zakon, pokraj formalnite, se voveduvaat i dve novi na~ela, proporcionalnost i prevencija. Toa zna~i deka vo vr{eweto na inspekciskiot nadzor inspektorite }e vr{at preventivna funkcija, a }e gi izrekuvaat upravnite merki i sankcii toga{ koga so preventivna funkcija ne mo`e da se obezbedi celta na nadzorot. Predvideno e i inspektorite da polagat stru~en ispit za da mo`at da vr{at nadzor koj na vremenski period }e treba da go prepolagaat. Kaznite od 1.500 do 3.000 evra }e gi snosi pravniot subjekt dokolku ne postapi po baraweto na inspektorot ili ne mu ovozmo`i nepre~eno vr{ewe na nadzorot, no i dokolku vo opredeleniot rok ne mu ovozmo`i pristap do rabotnite kancelarii ili

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

30.12.2010 %

Износ (МКД)

549,00

17,31

18.666

400,00

14,29

1.600

Винарска визба Тиквеш Скопје

1.750,00

6,06

64.750

Топлификација Скопје

3.296,29

1,42

204.370

530,00

0,27

77.380

Просечна цена (МКД)

Универзална Инвестициона Банка РЖ Институт Скопје

Име на компанијата

Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ОКТА Скопје

30.12.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

28.622.512,12

6,08%

9,46%

4,14%

2,63%

2,65%

27.12.2010

ILIRIKA GRP

37.165.641,65

1,46%

5,47%

8,08%

12,54%

13,06%

27.12.2010

Иново Статус Акции

17.888.299,12

0,01%

1,31%

-7,42%

-16,18%

-17,21%

29.12.2010

KD Brik

29.968.679,34

3,36%

5,79%

8,94%

13,60%

14,07%

29.12.2010

KD Nova EU

26.502.888,40

2,67%

3,52%

2,13%

-1,58%

0,11%

29.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.670.992,72

1,17%

2,53%

2,15%

-0,27%

-0,25%

29.12.2010

30.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

1746

-3,00

8.730

165

-2,37

14.520

Стопанска банка Битола

2.835,73

-1,88

595.504

Алкалоид Скопје

3.912,93

-1,10

571.288

Македонијатурист Скопје

2.530,00

-0,78

253.000

Макстил Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

30.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3239,93

-0,30

900.700

Стопанска банка Битола

2835,73

-1,88

595.504

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

30.12.2010

30.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.912,93

390,18

10,03

0,89

обични акции

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

285.422

17

47.823

35

-76,60 -18,44

333.246

52

-73,94

GRNT (2009)

3.071.377

530,00

105,83

5,01

0,53

обични акции

2.377

3

-91,80

KMB (2009)

2.014.067

3.239,93

533,81

6,07

0,94

Вкупно Редовен пазар

2.377

3

-91,80

MPT (2009)

112.382

23.833,33

/

/

0,66

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

SBT (2009)

389.779

2.835,73

211,39

13,41

0,65

3.912,93

-1,10

571.288

STIL (2009)

14.622.943

165,00

0,11

1.492,14

2,30

Македонијатурист Скопје

2530

-0,78

253.000

TPLF (2009)

450.000

3.296,29

61,42

53,67

0,97

Охридска банка Охрид

1850

0,00

240.500

ZPKO (2009)

271.602

2.078,00

/

/

0,27

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 30.12.2010)


KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

17.03.2010 11

 Kompaniite vo 2011 godina }e se soo~at so novi pravila za trguvawe INKOTERMS, kako i so mo`nost dolgot koj go imaat kon dr`avata po osnova na uvoz da go prebijat so dolgot na dr`avata kon niv po osnova na povrat na DDV. dokumenti koi se predmet na inspekciskiot nadzor. ELEKTRONSKO NADDAVAWE ZA JAVNITE NABAVKI Biznismenite od idnata godina }e imaat pogolema mo`nost elektronski

da u~estvuvaat na javnite nabavki. So poslednite izmeni na Zakonot za javni nabavki, se zgolemuva procentot na zadol`itelno koristewe na elektronskite aukcii, odnosno dr`avnite institucii mora da sprovedat elektronski 70% od javnite nabavki. Se menuva i na~inot na presmetuvawe na ovoj procent - namesto od procenetata vrednost na planiranite nabavki, }e se presmetuva spored brojot na objaveni oglasi, {to treba da ja olesni primenata

na predmetnata zakonska odredba. FINANSIRAWE Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot direktno i bez posredstvo na komercijalnite banki od 1 april slednata godina }e odobruva krediti za izvozno orientiranite doma{ni kompanii. Kamatite }e se dvi`at od 6% do 7%, a uslovite najverojatno }e bidat sli~ni kako kaj komercijalnite banki. Vo momentov fondot na bankata iznesuva samo 20 milioni evra, no od bankata planiraat da zemat u{te edna kreditna linija od Evropskata investiciska banka, koja }e mo`at vo eden del i direktno da ja

GORAN TRAJKOVSKI UJP UJP i Carinskata uprava se tehni~ki podgotveni za unificirawe na postapkata za prebivawe na carinskite so dano~nite dolgovi.

odobruvaat. Za biznismenite, novata usluga na MBPR e pove}e od dobredojdena i smetaat deka kone~no dr`avnata banka }e se stavi vo uloga na stopanstvoto. Stopanskata komora na Makedonija neodamna go formira{e Centarot za implementacija na razvojni idei, CIRI, koj od 1 januari }e im pomaga na kompaniite polesno da dojdat do evropskite pari. Vo 2011 godina za makedonskite kompanii }e bidat dostapni pove}e od 3 milijardi evra od razli~ni fondovi i programi na Evropskata unija, so cel da se nadminat dvete slabi to~ki: neinformiranosta i needuciranosta za evropskite fondovi. CIRI }e obezbeduva sredstva za pokrivawe na tro{ocite na pretprijatijata za razvoj na proekti, kako i za pla}awe konsultanti. I ZA GRA\ANITE NOVI PROPISI Od 1 januari idnata godina Upravata za javni

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.50%

СКИБОР

2.83%

3.61%

4.31%

5.28%

Ломбарден кредит

6.00%

МКДОНИА

2.00%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

12м

24м

5.70%

6.50%

6.70%

9.40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м 9.90%

ЕМУ

евро

61.5085

Комерцијална

5.50%

6.50%

6.80%

9.60%

10.00%

САД

долар

46.0324

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

10.20%

В.Британија

фунта

71.4592

Швајцарија

франк

49.1911

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46.1706

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

46.8247

61.65

47.5

71.8

49.5

Извор: НБРМ

prihodi }e gi sobira parite za radiodifuzna taksa, namesto Makedonskata radio-televizija, kako {to be{e dosega. Site tie {to nema da si gi servisiraat dolgovite, UJP prisilno }e gi napla}a so blokirawe na smetkite. Gra|anite i pravnite lica se obvrzani taksata da ja platat do odredeniot rok, vo sprotivno UJP }e presmetuva kamata od 0,5%. Od naplatata UJP zadr`uva 3% od vkupno naplatenite sredstva, dodeka ostanatite pari - 72% }e odat za pokrivawe na tro{oci za MRT,

VAN^O KARGOV ЦАRИNSКА УПRАVА Prebivaweto na dolgovite }e im ja olesni rabotata na site.

16%, odnosno 3,5% za odr`uvawe i razvoj na radiodifuznata mre`a i 4% za funkcioniraweto na Sovetot za radiodifuzija. Taksata iznesuva 130 denari.


Fokus

12

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

KAKO SE SPRAVUVAME SO GLOBALNITE PREDIZVICI?

MAKEDONIJA JA GUBI TRKATA PO NOVI IZVOZNI PAZARI VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

travot lozjeto go ~uva e stara izreka koja najdobro go ilustrira mentalitetot i odnesuvaweto na makedonskiot izvoznik. Naviknat na sorabotka so dobro poznatite partneri i ispla{en od kakov bilo rizik ili nepoznat teren, makedonskiot menaxer retko i te{ko se re{ava da osvojuva novi izvozni pazari. Krizata, koja go zafati re~isi celiot svet, povtorno go aktuelizira{e staro-novoto pra{awe: kade i komu da se prodadat proizvodite i uslugite vo vreme koga do v~era razvienite, potro{uva~ki nastroeni zemji se vo seriozna i dlaboka kriza, koja od koren gi promeni potro{uva~kite naviki i odnesuvaweto na gra|anite i nivnite vladi? Rusija i kavkaskite zemji, Kina, Brazil, Bliskiot Istok i severnoafrikanskite zemji se novite pazari vo koi se “krstat" site. Re~isi site se "tepaat" {to pobrzo da potpi{at dogovori za slobodna trgovija so Rusija, da vospostavat bilateralni dogovori so ovie zemji i {to pobrzo da zabijat znamence na novoosvoenite pazari. Vo taa trka, kako i vo mnogu drugi, Makedonija povtorno docni. Debatite za novite izvozni destinacii ne nedostigaat, no konkretnite obidi za nivno osvojuvawe se pomalku od skromni. ITNO POTREBEN DOGOVOR SO RUSIJA Apsolvirana e temata deka makedonskite menaxeri se zadovoluvaat so ona {to im e poznato, a istra`uvaweto i rizikot im se slaba strana. No, lesno bi bilo za lo{ata izvozna struktura i so decenii nepromenetite izvozni pazari da se obvinat samo kompaniite. Svoj udel vo neuspe{nata makedonska izvozna prikazna ima i dr`avata, odnosno site dosega{ni vladi, koi vo ramkite na svoite nadle`nosti ne si ja zavr{ile svojata doma{na zada~a na kompaniite da im go otvorat patot kon pogolem izvoz. Toa mo`e da se ilustrira so

S

Sizifovskiot problem kako da se otvori, osvoi i zadr`i nov izvozen pazar za makedonskite kompanii e stara rak-rana. Od osamostojuvaweto, izvozot i pra{aweto {to imame da ponudime kako makedonski izvozen proizvod i komu da go prodademe se edni od najdebatiranite temi, za na kraj i profesorskata i biznis-elitata da zaklu~at deka problemot le`i vo nestrukturiranoto makedonsko stopanstvo, slabata konkurentnost, brojnite barieri i slabiot menaxerski kapacitet vo pove}eto kompanii

pove}e primeri. Eden od niv e staroto barawe na makedonskite kompanii da se sklu~i neophodniot dogovor za slobodna trgovija so Rusija, koj zna~itelno }e go olesni probivaweto na ovoj navistina neograni~en pazar. Dodeka na{ite institucii, od nepoznati pri~ini, ne mo`at da ja isturkaat ovaa rabota, Srbija ve}e ima vakov dogovor so klauzula za dijagonalna kumulacija i ve}e "rastura" na ovoj pazar. Vo biznis-krugovite duri raska`uvaat deka edna investicija vo mala farmacevtska kompanija propadnala tokmu zaradi ovoj dogovor. Idejata na stranskiot investitor bila preku Makedonija da ja iskoristi blizinata i povolnostite od slobodna trgovija za probivawe na ruskiot pazar, koj e posebno aktuelen za farmacevtskata industrija. Baraweto za potpi{uvawe na ovoj, pove}e od potreben, dogovor neodamna do Vladata go upatija site tri stopanski komori vo Makedonija. “Rusija s$ pove}e se promovira

kako alternativen pazar za makedonskite kompanii, koi poradi nemawe standardi ne izvezuvaat proizvodi vo Evropskata unija. Na{ite ~lenki s$ poglasno baraat potpi{uvawe na eden vakov dogovor”, veli Jadranka Arizankovska od Stopanskata komora na Makedonija. Vo taa nasoka, vo strategijata na Alkaloid za 2011 godina ruskata federacija e definirana kako eden od prioritetnite pazari koj o~ekuvaat da stane edna od klu~ni izvozni destinacii na kompanijata vo narednite dve godini. Vo momentov, vo Rusija odi golema reklamna kampawa za "kafetin", koj kako nose~ki brend mo`e da go povle~e celoto portfolio proizvodi na Alkaloid. FORMALNI PRE^KI ZA VLEZ NA NOVI PAZARI Osven dogovorot so Rusija, od Stopanskata komora potenciraat i drugi ograni~uvawa za izvoz na dosega nepoznati pazari, koi se vo ingerencija na dr`avata. Takvi se otsustvoto na bilateralni dogovori

so mnogu od zemjite koi se potencijalni izvozni pazari, nedovolniot broj diplomatski pretstavni{tva, pa duri i nevospostavenite diplomatski odnosi, kako {to e slu~ajot so Tunis. Qubica Nuri, direktor na Direkcijata za me|unarodna sorabotka vo Komorata, veli deka dr`avata ednostavno ne go sledi ona {to se slu~uva so zemjite na Kavkaz, vo Rusija i na Bliskiot Istok, kako {to toa go pravi Evropskata unija, koja vo naporite na svoite kompanii da im sozdade uslovi za pogolem izvoz i devizen priliv sklu~uva asocijativni ~lenstva so del od ovie zemji. Na toj na~in postignuva dve celi: kreira novi slobodni pazari i novi ekonomski mo`nosti i izrazuva politi~ki stav. [to se odnesuva do zemjite od Bliskiot Istok i severnoafrikanskite zemji, koi vo posledno vreme se mnogu interesni izvozni pazari, nemame dovolen broj diplomatski pretstavni{tva. Zasega se pokrieni samo Doha, Tel Aviv i Kairo, {to e premalku za celiot

toj region. So Libija, na primer, od 2006 godina imame problem so serifikatite za poteklo, koi ja optovaruvaat celata izvozna postapka, no, za `al, ve}e nekolku godini nema nikakov progres za negovo nadminuvawe. Vkupniot makedonski izvoz kon Bliskiot Istok i zemjite od Magreb (Maroko, Al`ir, Tunis, Libija, Mavritanija i Zapadna Sahara) za prvite deset meseci od godinata iznesuva 11,3 milioni dolari, a uvozot iznesuva 30,4 milioni dolari. Razmenata so ovie zemji e samo 0,6% od vkupnata nadvore{notrgovska razmena na zemjata. Kompanijata Rade Kon~ar relei e edna od retkite koja izvezuva vo Iran, Sirija, Egipet, Iran i Obedinetite Emirati. Ima problem so naplatata od Iran, zatoa {to parite ne mo`at da legnat na smetka, bidej}i postojano se proveruva nivnoto poteklo. Zatoa, direktorot Van~o Maxov bara "dr`avata da prezeme ne{to i da ja zaobikoli taa

NOVITE PAZARI

BIZNISITE ]E NAU^AT DA GLEDAAT NADV Vo 2011 godina brojni biznismeni }e pravat razlika me|u “stari” novopojaveni pazari i “novi” novopojaveni pazari. Svetot na bogatite }e prodol`i da strada od anemi~en rast. Noviot svet }e bide vrtliv stol na dinamizam i kreativnost. Vo slednata decenija }e opfa}a 50% od globalniot pazar. No, vo 2011 godina biznismenite postojano }e pra{uvaat: koi novi pazari? “Starite”, grupata koja Goldman Saks ja nare~e BRIK, stradaat od zakonot za namalen povrat. Tri od niv, Brazil, Indija i Kina, se kako najpopularni devojki na u~ili{nata matura: malku prepolni so sebe. Indija i Brazil znaat da bidat nadueni. Kina trgna da gi izla`e i izmami nejzinite dodvoruva~i. Kineskite sudovi zatvorija ~etiri menaxeri od Rio

Z

Tinto za primawe mito, dodeka ne prezede ni{to protiv kineskata vlast koja nudela mito. [to se odnesuva do Rusija, nikoga{ ne treba{e da ja pu{tat vo ~etvorkata. Vladata e korumpirana i kapriciozna. Naselenieto se namaluva. Bogatstvoto na zemjata se dol`i pove}e na slu~ajnosta na geologijata, na rezervite na nafta i gas, otkolku na kreativnosta ili inovacijata. Toga{, zo{to na drugo mesto da ne barame “novi” novopojaveni pazari? Tie doa|aat vo dve varijanti: “preskoknati” zemji, koi mo`at da im pariraat na BRIK vo odnos na prosperitetot, i “novi” zemji, koi tuku{to se "ispilile". Najgolemata koncentracija na preskoknati pazari e vo Afrika (koja na mnogu na~ini e preskoknat kontinent). Najdobrite igra~i na

Afrika se Ju`na Afrika, Egipet, Al`ir, Bocvana, Libija, Mavricius, Maroko i Tunis. Site tie zemji vo prosek imaat ist BDP po `itel kako i BRIK. No, isto taka postojat ogromni preskoknati novopojaveni giganti vo sekoj del od svetot. Na Sredniot Istok, Turcija i Saudiska Arabija }e privle~at golemo vnimanie. Turcija e edna od najdinami~nite ekonomii vo svetot. Saudiska Arabija naglo ja liberalizira{e nejzinata biznis-sredina. Lu|eto vo Latinska Amerika povtorno }e se ugledaat na Meksiko i na negovite uspe{ni kompanii i } e se stremat kon srednata klasa. No, najgolemata nagrada }e bide za Indonezija. Taa }e bide yvezda na novite pazari vo 2011 godina, pri {to analiti~arite gi falat inovativnite kompanii, raste~kata sredna

klasa i relativnata politi~ka stabilnost. “Ispilenite” pazari se posiroma{ni i porizi~ni od preskoknatite. Tie gi vklu~uvaat [ri Lanka, Banglade{ i Pakistan vo Azija, kako i Kenija, Nigerija i Ruanda vo supsaharska Afrika. ]e slu{nete mnogu neo~ekuvani doblesti na novite ekonomii vo 2011 godina. Nigerija ja utvrdi svojata politika. Centralnata banka ja stavi Ruanda kako nejzin prv probiznis reformator vo 2010 godina. Analiti~arite }e pronajdat poseben entuzijazam za Vietnam, koj e dobroplasiran za da gi ukrade nadvore{nite raboti od Kina. Sekoja godina toj dodava eden milion lu|e vo rabotnata sila i ima stapka na pismenost pogolema od 90%. Kompaniite za mobilna telefonija ve}e gi otkrija vietnamskite mu{terii.

Ova ne se tolku lesni pazari. Postojat dobri pri~ini zo{to tie se neistra`eni. Meksiko go pusto{i narko-vojna. Saudiska Arabija e zatvoreno op{testvo. Novite pazari po priroda se nepredvidlivi. Se molat na trikovite na diktatorite i na kapricite na prirodata. No, tie nudat mnogu mo`nosti koi se neodolivi za zapadnite kompanii koi se stremat kon rast. Tie nudat mnogu mo`nosti za investirawe vo infrastrukturata. Xeneral elektrik saka Afrika da ja snabdi so ma{inerija koja & e potrebna za razvoj. Sekoj mlad ~ovek od XE, koj bara {ansa za da se razvie do vrvot, }e treba nekoe vreme da poraboti vo Afrika. IBM saka da ovozmo`i kompjuterska mo}. Afrika sodr`i nesrazmeren udel od svetskoto mineralno bogatstvo vo vreme koga cenite na miner-


6

no.

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

 Analizata na oficijalnite statisti~ki podatoci od 1994 godina poka`uva deka Srbija, Germanija i Grcija sive ovie godini se top izvozni pazari za makedonskite proizvodi, vo koi, za `al, dominiraat surovini, polufabrikati i nepreraboteni zemjodelski proizvodi blokada, bidej}i toj {to izvezuval znae kolku e te{ko da se obezbedi izvoz, a u{te pote{ko da se naplati". Rade Kon~ar relei planira vlez i na pazarite vo Tunis, Al`ir i Maroko, poradi {to vo fevruari idnata godina }e u~estvuvaat na saem vo Al`ir. Deka stanuva zbor za zemji so ogromen potencijal za na{ite kompanii govorat i ostvarenite rezultati na makedonskata grade`na kompanija Mavrovo in`enering, koja zaedno so nejziniot sopstvenik, Ingra od Hrvatska, be{e nagradena za proektot i izgradbata na pristani{teto i marinata vo Al`ir, a idnata godina se nadevaat deka } e gradat i dva elitni hoteli. “Problem vo Al`ir e zatvorenosta na dr`avata, zatoa {to za sekoj dogovor e potreben pretsedatelski dekret. Toa ja uslo`nuva celata postapka. Vo pogled na raboteweto, tamu nema nikakvi problemi. Edinstven problem so koj se soo~ivme e nivniot vizen re`im. Potrebno e dolgo vreme za da se dobie viza”, potencira Bo`idar No~ev od grade`nata kompanija Mavrovo in`enering. Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti uveruvaat deka dr`avata pravi napori za podobruvawe na toj plan i najavuvaat naskoro potpi{uvawe na regionalnata konvencija za poteklo na stokite, {to }e ovozmo`i koristewe na dijagonalnata kumulacija za poteklo na stoki, {to vo golema mera }e go olesni izvozot na na{ite proizvodi. Momentalno, vo ovoj region imame samo dve pretstavni{tva i dva promotori, eden vo Tel Aviv i drug vo Doha.

JADRANKA ARIZANKOVA

SA[O NAUMOSKI GENERALEN DIREKTOR NA VITAMINKA “Za Vitaminka, koja 80% od izvozot plasira na balkanskite zemji, Ukraina e slednata izvozna destinacija. Interesna e zatoa {to ima raste~ki pazar, a dr`avata go olesnuva izvozot preku organizirawe biznis-sredbi so biznismeni od Ukraina. Belorusija i Bliskiot Istok isto taka se atraktivni poradi golemata pobaruva~ka na slatki na ovie pazari i optimalniot soodnos na kvalitetot i cenata na nivnite proizvodi.

pazari. Za Vitaminka, na primer, kompanija kade {to 80% od izvozot e vo balkanskite zemji, Ukraina & e slednata izvozna destinacija koja saka da ja osvojuva. Interesna e zatoa {to ima raste~ki pazar, dr`avata go olesnuva izvozot preku organizirawe nekolku biznis-sredbi so biznismeni od Ukraina, so cel da go namali golemiot deficit {to go imame so ovaa zemja. Belorusija i Bliskiot Istok se isto taka astraktivni za Vitaminka poradi golemata pobaruva~ka na slatki na ovie pazari (posebno na Bliskiot Istok) i optimalniot soodnos na kvalitetot i cenata na nivnite proizvodi. Petar Lazarov, konsultant za razvoj na biznisi i kosopstvenik na Makedonija eksport, tvrdi deka prednosta na dene{noto vreme e {to informaciite se dostapni za site i se na dofat na raka. "Internet, knigi, soveti, komori, organizacii, delovni socijalni mre`i, agencii itn. Za `al, nie mnogu malku gi koristime ovie resursi i izvori na informacii", veli Lazarov, potenciraj}i ja potrebata kompaniite brzo da se menuvaat i prilagoduvaat na svetskite trendovi. "Osvojuvaweto nov pazar ne e ednostavna rabota. Pred s$, mora da imame informacii za pazarot i dali i kako na{iot proizvod bi bil prifaten od strana na kupuva~ite. Koi ni se konkurenti, koi se na{ite konkurentni prednosti i na{i slabosti, so cel da se napravi najdobra strategija za vlez i osvojuvawe na novite pazari", sovetuva toj.

 Najgolemata koncentracija na preskoknati pazari e vo Afrika (koja na mnogu na~ini e preskoknat kontinent). Najdobrite igra~i na Afrika se Ju`na Afrika, Egipet, Al`ir, Bocvana, Libija, Mavricius, Maroko i Tunis. Site tie zemji vo prosek imaat ist BDP po `itel kako i BRIK kompanii, zboruvaj}i za zapadnite pazari na hartii od vrednost, }e odlu~at deka nestabilnosta e znak za `ivot. Pred s$, preskoknatite i novite pazari na biznisite im nudat {ansa da se spu{tat na prviot kat. Kompaniite prvi }e za~ekorat i }e u`ivaat vo mnogu prednosti. ]e mo`at da falsifikuvaat dogovori so agresivni mladi kompanii, kako {to se Banko afrikano de investimentos na Angola, koja

"NAJPENLIVATA" ZDELKA JA TRESE KOZMETI^KATA INDUSTRIJA

3,7 milijardi dolari za del od proizvodite na Alberto Kulver. So ova, brendovite TRESemme, VO5, Nexxus, St. Ives i Simple stanuvaat del od paletata na Unilever

VOR OD ZEMJITE BRIK alite pa|aat. Isto taka, sodr`i neednakov del na mladi lu|e vo vreme koga Zapadot se soo~uva so demografsko namaluvawe: do 2040 godina taa }e bide dom na eden od pet od niv. Mnogu lokalni akcioneri se napredni. Egipetskiot pazar sozdade godi{ni prihodi od 39% me|u 2000 i 2008 godina, vo period koga prose~niot prihod be{e 2%. Navistina, ovoj rast e nestabilen. No, vo 2011 godina s$ pogolem broj

TOP 10 BIZNIS ZNIS - DOGOVORI

kompanija za proizvodstvo na  Holandskata produkti za li~na higiena, Unilever, ponudi

STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA “Rusija s$ pove}e se promovira kako alternativen pazar za makedonskite kompanii, koi poradi nemawe standardi ne izvezuvaat vo EU. Na{ite ~lenki s$ poglasno baraat potpi{uvawe na vakov dogovor.” KAKO DO NOV PAZAR? @elbata da se izvezuva ne e dovolna za kompaniite i nivnite menaxeri navistina da se stavat vo kategorijata uspe{ni izvoznici. Potrebni se i proizvodi za izvoz, posebno va`ni za makedonskata izvozna prikazna vo koja dominiraat surovini, polufabrikati, proizvodi bez dodadena vrednost. Uspe{ni izvozni prikazni imame so vinoto i jagniwata, no poslednite slu~uvawa, koga poradi politi~ki opstrukcii od Grcija se slu~uva blokada ili opstrukcija na ovie makedonski proizvodi, u{te edna{ go otvoraat pra{aweto na alternativnite pazari. “Ako Grcija se osmeli da go zabrani izvozot na makedonsko vino vo EU, pra{awe na vreme e koga }e stavi zabrana na ostanatite proizvodi. Vreme e Vladata da razmisluva za promocija i na drugi pazari, kako Rusija, na primer, zatoa {to za tamu ni e neophodna vizna liberalizacija”, veli Dimitar Bogdanovski od prilepski Mikrosam. I najgolemite izvozni kompanii se soo~uvaat so razni pre~ki ili nedoumici pri vlezot na novi

13

se {iri vo Evropa i Brazil, i Oraskom Telekom na Egipet, koj se {iri na Sredniot Istok i podaleku. Tie }e mo`at da sklu~at dogovori za infrastrukturata so lokalnata vlada. A }e mo`at da gi oblikuvaat nasokite na idnite potro{uva~i. Kompaniite koi uspeale vo ovie zapostaveni novi pazari ne pu{taat samo koreni vo svetskata najpolovna po~va. Tie si davaat {ansa da po~nat biznisnaviki za pretstojnite godini.

a po~etokot na 2011 godina treba da se slu~i najgolemata bizniszdelka vo kozmeti~kata industrija. Holandskiot gigant, koga se vo pra{awe proizvodite za li~na higiena, kon krajot na 2010 godina go navesti prezemaweto na proizvodnata paleta na amerikanskiot Alberto Kulver. "Najpenlivata" zdelka, kako {to ja narekuvaat mnogu analiti~ari, po~na u{te vo septemvri minatata godina, koga Unilever objavi deka saka da kupi del od proizvodstvoto na Kulver, za {to ponudi 3,7 milijardi dolari. Pol Polman, izvr{niot direktor na Unilever, potencira{e deka e premnogu gord {to }e sorabotuva so kompanija koja vo prvite {est meseci od 2010 godina ostvari profit od 1,6 milijardi amerikanski dolari. Za vreme na globalnata ekonomska kriza, Alberto Kulver uspea da go zgolemi svojot profit za 11% samo vo eden kvartal. "Nam ni pretstavuva ogromna ~est {to }e prezememe del od proizvodite na Alberto Kulver. Menaxmentot na ovaa kompanija preku odli~na delovna strategija uspea da izgradi impresivna paleta na brendovi kako TRESemme, VO5, Nexxus, St. Ives i Simple. Vakviot poteg na Unilever }e ja dopolni listata sopstveni brendovi za nega na kosa, kako Dove, Clear i Sunsilk i Pond’s i Vaseline za nega na ko`a. Ova mo`e samo da ja zajakne na{ata globalna pozicioniranost vo kozmeti~kata industrija", potencira{e neodamna Polman. So prezemaweto na Kulver, Unilever }e stane lider na svetskiot pazar za proizvodstvo na regeneratori za kosa, vtora po golemina kompanija za proizvodstvo na {amponi i treta me|u kompaniite za "stajling", so {to zna~itelno }e go zgolemi prisustvoto na proizvodi za nega na kosa na pazarite vo SAD, Kanada, Velika Britanija, Meksiko i Avstralija. Iako Unilever ponudi 3,7 milijardi dolari vo septemvri minatata godina, upravniot odbor na Alberto Kulver ja prifati ponudata pred re~isi dve nedeli. Portparolot na Unilever, Pol Metjus, istakna deka kompanijata e podgotvena da isplati suma od 37,5 dolari za edna akcija na Alberto Kulver, vrednost koja e za 19% pogolema od prvi~no dogovorenata vrednost. Toj go obelodeni i podatokot deka pri sklu~uvaweto na dogovorite za pokrenuvawe po-

N

stapka za prezemawe na paletata proizvodi na Alberto Kulver, kompaniite se dogovorile da platat pari~na kazna od 125 milioni dolari dokolku nekoja od niv ne go ispo~ituva dogovorot. Polman tvrdi deka nema da go prekr{i dogovorenoto, bidej}i so prezemaweto Unilever }e go zgolemi ovogodine{niot profit za duri 50%. Holandski Unilever vleze na pazarot za proizvodi za profesionalna nega na kosa vo 2009 godina, koga plati 411,5 milioni dolari za brendot TIGI. Alberto Kulver ja kupi Simple vo 2009 godina za 380 milioni dolari. So ova, paletata proizvodi za li~na higiena koi gi proizveduva Unilever }e se zgolemi za 10%, sporedeno so 2000 godina, i }e & ovozmo`i na kompanijata da ja pro{iri distributivnata mre`a na kozmeti~kite proizvodi i nadvor od Zapadna Evropa. Vakviot poteg na Unilever se dol`i na predviduvawata deka pobaruva~kata na organski proizvodi godinava }e porasne za 80%. Analiti~kiot centar Datamonitor predviduva deka do 2014 godina globalniot pazar na proizvodi za li~na higiena }e vredi 561 milijardi dolari, a vo 2009 godina "te`el" 467 milijardi dolari. Interesen e podatokot deka korenite na Unilever datiraat od 1890 godina, koga Britanecot Vilijam Hesket Lever ja kreiral idejata za "sapunot - son~eva svetlina", promoviraj}i ja ~istotata i higienata na `enskata populacija vo toga{na viktorijanska Anglija. Denes, edno stoletie podocna, za Unilever prioritet e da gi nateraat lu|eto na dnevni aktivnosti so koi }e go promenat svetot. Tokmu zatoa, Unilever ima {iroka paleta proizvodi, od {amponi, regeneratori, sapuni, pra{aci za perewe ali{ta, sredstva za ~istewe na enterierot, do sekakov vid prehranbeni proizvodi. Verojatno na malkumina im e poznato deka Unilever e "vinovnikot" {to Makedoncite denes mo`at redovno da gi konzumiraat supite "knor", margarinot "rama", majonezot "helmans" i ~aevite "lipton". Isto taka, Unilever ni ovozmo`uva da gi dezinficirame svoite domovi so dobro poznatite "cif" i "domestos" i da ja odr`uvame li~nata higiena so pastata za zabi "signal", sapunot Dove, antiperspirantniot dezodorans za ma`i "aks", kako i `enskiot dezodorans "reksona". prodol`uva


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

KOJ IMA OBVRSKA DA OBEZBEDI SRE]A? pravoto na potraga po sre}a. Ovoj pristap kon obvrskata za barawe na sre}ata (dali voop{to mo`e da se ka`e deka potragata po sre}a e obvrska?) le`i na poedincite. Na drugiot ekstrem se tiskaat nekolku drugi kulturi – evropski i aziski. U{te pointeresno e deka denes mereweto na sre}ata ne e ezoterija, tuku ekonomija. Ne znam kolku uspe{no go pravat toa, no ve}e godini nanazad vo Butan se pravi analiza na sekoja nova politika kolku taa pridonesuva kon bruto doma{nata sre}a. Francija vo 2008 godina pobara od Amartja Sen i Xozef Stiglic, dvajca bardovi na sovremenata ekonomija, da izrabotat izve{taj za koncept {to }e meri pove}e parametri od BDP. I, kone~no, denes, novata konzervativna vlada vo Britanija zboruva za "golemo op{testvo”, nova britanska mantra, koja vo vtorata dekada na 21-ot vek treba da go zameni deceniskiot laburisti~ki koncept na "tretiot pat”. Konceptot na golemo op{testvo, me|u drugoto, podrazbira i merewe na blagosostojbata na gra|anite. Sre}ata s$ pove}e }e stanuva ekonomska kategorija za sebe, na koja nema da & trebaat drugi parametri za da bide izrazena, kako {to toa porano be{e slu~aj so nesofisticiraniot parametar za istata – parite. Ni stanuva jasno deka, bukvalno, za sre} ata utre se pove}e }e se gri`i dr`avata. No, dali tuka ima mesto i za kompanijata? Ima, i za toa sme zboruvale. Interesot na kompanijata za sre}ata na lu|eto e funkcija na op{testvenata uloga na kom-

ovogodi{niot dvobroj na "Ekonomist" tradicionalno vo pogolemi detali obrabotuva temi koi se na granicata me|u estradnosta i serioznosta. Klu~na takva tema vo (novo)godi{novo izdanie e temata za nivoto na sre}ata kaj lu|eto po 46-ta godina. "Ekonomist" zaklu~uva deka nivoto na ~uvstvoto na sre}a kaj lu|eto e vo forma na latinsko "U” – sre}ata e pogolema na po~etokot na `ivotot na lu|eto. Potoa, koga }e izbledi mlade{kiot idealizam, taa opa|a do sredinata na 40tite godini i potoa povtorno po~nuva da raste i ostanuva visoka do krajot na `ivotot. Ova e mnogu va`en zaklu~ok, baziran na empirija, i site treba da go zapametime (so nade` deka brojkite na koi se baziraat istra`uvawata, koi se osnova na zaklu~okov, }e ostanat vakvi i vo idnina). So vakov – mnogu ohrabruva~ki po~eten ton – da ni e sre}na 2011 godina, so mnogu zdravje i radost. Interesno e pra{aweto koj ima pravo i obvrska da ja obezbedi sre}ata i, u{te pove}e – koj treba da sledi dali istata e na zadovolitelno nivo. Dali se toa poedincite ili, pak, dr`avata ili, za nas interesno – kompaniite? Trivijalno to~en e odgovorot deka – site pogore navedeni, so toa {to nekoi imaat pogolema obvrska od drugite. Zavisno od dr`avata, razli~en e odgovorot koj ima pogolema obvrska. Na edniot ekstrem e SAD, za koja ve} e e poslovi~na opredelbata na nejzinite tvorci deka toa }e bide dr`ava vo koja }e se garantira

N

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

panijata. Kadberi smeta deka kompaniite dobija takva odgovornost toga{ koga stanaa tolku silni, osobeno internacionalnite kompanii, {to preku nivnata redovna rabota tie po~naa da go menuvaat `ivotot na lu|eto niz golem broj dr`avi. Voobi~aen termin za koj denes zboruvame e korporativnata op{testvena odgovornost. Od dene{na gledna to~ka, neprosvetleniot pristap na Fridman vo 60-te godini na 20-ot vek be{e deka kompaniite imaat op{testvena odgovornost, no samo kon svoite akcioneri, t.e. kompaniite imaat odgovornost efikasno da gi koristat resursite i da bidat vklu~eni vo takvi biznis-aktivnosti koi }e gi zgolemat profitite, s$ dodeka kompanijata e vo ramkite na barawata na zakonot. Ottuka, interesno e da se spomene deka eden liberalen ekonomist kako Fridman, koj vo osnova se zalaga za mala vlada, smeta deka biznisot treba efikasno da proizveduva stoki i uslugi, a da go ostavi re{avaweto na op{testvenite problemi na poedincite koi gi imaat tie problemi i na vladata. Toj smeta deka "pretstavnicite na kompaniite ne se vo mo`nost da ja ocenat urgentnosta na opredelen op{testven problem ili koli~inata resursi koi treba da gi alocira edna kompanija na re{avaweto na toj problem”. Po Fridman dojdoa teoreti~arite, koi smetaa deka kompaniite imaat po{iroki obvrski. Del od niv smetaa deka obvrskite na kompaniite se po{iroki od biznisot, no s$ u{te strogo ograni~eni vo to~no utvrdeni O

G

L

A

S

oblasti i gi nabrojuvaa tie oblasti – na primer, re{avawe na problemite na zagaduvaweto, siroma{tijata, rasnata diskriminacija, konzumerizmot. Teoretski, pozna~ajni bea tie koi opredelija deka kompaniite ne postojat za da odgovorat samo na potrebite na akcionerite, tuku i na site zainteresirani strani, vo koi spa|aat i vrabotenite, potro{uva~ite, dostavuva~ite i op{testvoto, kako celina. No, problemot e vo definiciite. Tuka e va`na definicijata na toa {to podrazbira "op{testvoto” kon koe imaat obvrska kompaniite i za koja vremenska ramka govorime. Dali op{testvo e lokalnata zaednica ili celata nacija, ili celoto ~ove{tvo. Dali kompaniite treba da rabotat vo interes na sega{nite ~lenovi na op{testvoto ili i na idnite generacii. Zatoa, Kadberi se pra{uva {to treba da se smeta za op{testvo kon koe se ima odgovornost vo slu~aj na edna fabrika koja zagaduva? Dali vo toj slu~aj fabrikata ima obvrska kon lokalnite `iteli (koi trpat od zagaduvaweto) ili kon potro{uva~ite (koi na kraj }e treba da platat za izgradba na posofisticiran sistem na za{tita od emisijata na {tetnite gasovi) ili `itelite na drugi zemji (koi }e bidat zasegnati toga{ koga zagaduvaweto preku podobriot sistem na emisija na gasovi }e bide socijalizirano). Ili, pak, da ja zememe odgovornosta na kompanijata kon vrabotenite. Dali taa ima odgovornost kon konkretnite vraboteni koi vo momentov rabotat vo kompanijata ili kon vrabotenite kako koncept K

O

M

E

R

– vklu~uvaj}i gi tuka i idnite vraboteni koi treba da dojdat vo kompanijata, ~ii interesi mo`at da bidat zapostaveni zaradi sozdavaweto obvrski na kompanijata kon dene{nite rabotnici. Najop{ta definicija za odgovornosta na kompaniite e deka trajnosta na nivnoto postoewe e bazirana na impliciten dogovor me|u kompanijata i op{testvoto. Ovoj dogovor pretpostavuva deka op{testvoto dava dozvola na edna kompanija da postoi s$ dodeka taa obezbeduva stoki i uslugi koi mu se potrebni na op{testvoto. Kako so site implicitni dogovori, a osobeno so teoretskite, problemot le`i vo menuvaweto na okolnostite, a vo ovoj slu~aj – vo postojano promenlivite potrebi na op{testvoto koi treba da gi zadovoli kompanijata. Kadberi zaklu~uva deka kompaniite imaat obvrska da odgovorat na tri trajni potrebi na op{testvoto: da gi dadat proizvodite ili uslugite koi se su{tina na biznisot na kompanijata, da ja polnat dr`avnata kasa preku danoci i da rabotat profitabilno. Vaka gledano, nema konflikt me|u op{testvenata odgovornost i obvrskata na kompaniite efikasno da gi koristat resursite i so toa da sozdavaat profit. Su{tinata na dogovorot me|u kompanijata i op{testvoto e deka kompaniite nema da gi ostvaruvaat svoite celi za sozdavawe profit na kratok rok, za smetka na dolgoro~nite interesi na op{testvoto. Sekoga{ postoi opasnost koga ne{to }e po~neme da merime, namesto da ja gledame va`nosta na negovata su{tina,

C

I

J

A

L

E

N

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r ((IFC) (I FC C) vo Maked donijja Makedonija

da se fokusirame na brojkata na merkata. Da se nadevame deka sre}ata nema da se pretvori vo ekonomski merliva kategorija, bez su{tina. S$ u{te ne mi e sosema jasno koj ima obvrska da ja obezbedi sre}ata – dali poedincite, dr`avata ili kompaniite. No, sekako mi e jasno deka site pogore nabroeni imaat obvrska da ne dozvolat sre} ata da se pretvori vo komoditizirana kategorija. Ne e belkim deka mo`eme dotamu do otideme?

Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.

O

G

L

A

S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING  MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE  KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA?  KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD?  JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440


Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

AGENDATA NA BALKANSKITE LIDERI VO 2010

GRUEVSKI NAJ^ESTO GO GLEDA[E PAPA GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

risel, Wujork i zemjite od sosedstvoto bea naj~esti destinacii na politi~arite od Balkanot vo 2010 godina. Ako se zeme predvid evroatlantskata perspektiva na ovie dr`avi, pove}e od jasno e zo{to premierite i pretsedatelite na Makedonija, Hrvatska, Slovenija, Srbija, Crna Gora i Grcija naj~esto patuvaa vo ovie mo}ni centri. No, ekonomskata sorabotka i potragata po stranski investicii, osobeno po naletot na ekonomskata kriza, koja najte{ko ja pogodi Evropa, gi natera da gi posetat i ekonomskite centri vo Afrika i Azija. Izrael, Egipet, Maroko, Kazahstan, Azerbejxan, Saudiska Arabija i Kina se del od zemjite

B

K

O

M

E

R

 Ako se zeme predvid evroatlantskata perspektiva, jasno e zo{to premierite i pretsedatelite na Makedonija, Hrvatska, Slovenija, Srbija, Crna Gora i Grcija naj~esto patuvaa vo Brisel i vo Va{ington. No, ekonomskata sorabotka i potragata po stranski investicii gi nateraa da gi posetat i Afrika i Azija.

kon koi se upatija liderite od regionot vo potraga po stranski investicii i novi pazari. Soglasno agendite na balkanskite {efovi na dr`avi i vladi, objaveni na nivnite veb-stranici, najaktivni vo 2010 godina bea slovene~kiot premier, Borut Pahor i srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, koi posetija po 15 dr`avi. Premierot na Makedonija, Nikola Gruevski, i negoviot gr~ki kolega, Jorgos Papandreu, posetija po 12 dr`avi. Sleden e pretsedatelot na Crna Gora, Filip Vujanovi}, so poseta na devet zemji. Najmalku patuva{e premierot na Hrvatska, C

I

J

A

L

E

N

Jadranka Kosor, vo samo sedum dr`avi. So sosedite od regionot najmnogu vrski odr`uva{e Pahor, koj se sretna so 11 lideri od regionot, a najmalku sredbi ima{e Papandreu - samo so trojca “Balkanci�. Gruevski se sretna so devet, Kosor so pet, Tadi} so osum, a Vujanovi} so {est politi~ari od regionot. Spord brojot na premieri i pretsedateli so koi se sretnal, Gruevski ima{e najmnogu sredbi, duri 23, odnosno so 15 premieri i osum pretsedateli. Vtoroto mesto go delat Pahor i Tadi} (21 sredba). Balkanskite politi~ari verojatno najmO

G

L

A

S

senite diktatori vo svetot. Za nivnata sredba s$ u{te ne postoi oficijalna potvrda od kabinetot na makedonskiot premier. Site balkanski lideri imale sredbi so visokite pretstavnici na EU, so pretsedatelot na Evropskiot sovet, Herman van Rompuj, i so evrokomesarot za pro{iruvawe, [tefan File. Pomiruvawe so sosedite, finansisko pre`ivuvawe, potraga po ekonomska pomo{, promovirawe vo me|unarodni ramki, pribli`uvawe do EU i potraga po stranski investicii bea pri~inite {to gi nateraa balkanskite

nogu se gordeat so sredbite so amerikanskiot pretsedatel Barak Obama, so kogo se sretnaa Tadi}, Pahor i Papandreu. So Vladimir Putin i Dimitrij Medvedev imaa ~est da se rakuvaat Pahor i Tadi}. Od agendata na Pahor, interesna e sredbata so pretsedatelot na Kape Verde, kako i so zamenik-premierite na Zambija, Angola i Nigerija. Od agendata na Nikola Gruevski se izdvojuvaat sredbata so premierot na Namibija i so liderot na Zimbabve, koja be{e oceneta kako najkontroverzna vo agendata. Robert Mugabe va`i za eden od najozloglaK

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

politi~ari da izlezat od zemjata. GRUEVSKI NAJ^ESTO SO PAPANDREU Minatata godina premierot Gruevski {est pati be{e vo Brisel, a dva pati vo Afrika. Vo regionot gi poseti samo Hrvatska i BiH. Be{e i vo Velika Britanija, Belgija, ^e{ka, Francija, Avstrija i [panija. Ja poseti i Turcija, kade {to u~estvuva{e na Samitot na {efovi na dr`avi i vladi vo Procesot na sorabotka na zemjite od Jugoisto~na Evropa. Interesni za Gruevski bea i zemjite od Bliskiot Istok i Afrika. Na mapata O

G

L

A

S


KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

Balkan / Biznis / Politika

17

ANDREU, KOSOR GO OBO@AVA[E PAHOR se najdoa Izrael, Maroko, Ukraina i Libija. Pri~ina za posetata na Izrael, Maroko i Ukraina be{e jakneweto na ekonomskata sorabotka so ovie dr`avi i privlekuvaweto stranski investicii. Vo Tripoli, Gruevski u~estvuva{e na me|unardoniot samit EUAfrika. Spored podatocite na internet-stranicata na Vladata, vo april premierot ne otpatuval nikade, a maj i noemvri mu bile najaktivni meseci na me|unaroden plan, so po tri patuvawa. Od regionalnite lideri, Gruevski se sretna re~isi so site. Sepak, vo 2010 najmnogu bilateralni sredbi ima{e so Papandreu, duri sedum. Se sre}avaa samo za edna rabota – da go najdat re{enie za sporot za imeto, no ne im uspea. Poslednata sredba Gruevski ja ima{e so britanskiot pre-

mier, Dejvid Kameron, a prethodno se vide i so Silvio Berluskoni. “Najegzoti~ni” mu bea sredbite so pretsedatelot na Tanzanija, Jakaja Mir{o Kikvete, i so premierite na Maroko, Abas El Fasi, i na Namibija, Nahas Angula. BORIS TADI] JA “OSVOI” EVROPA Za srpskiot premier, Boris Tadi}, najomileni destinacii bea SAD i Brisel. Tadi} duri dvapati be{e vo SAD, a tripati vo Brisel. Od zemjite vo regionot, gi poseti Bugarija, Hrvatska i Slovenija, a od EU - Estonija, Avstrija, Norve{ka, Ungarija, Germanija. Be{e i vo Rusija, Turcija, Kipar, Azerbejxan i Libija. Na regionalno nivo, najmnogu im se raduva{e na sredbite so hrvatskiot kolega Ivo Josipovi}, so kogo ima{e naj-

mnogu sre}avawa, kako i so Papandreu. Golem publicitet ima{e sredbata so generalniot sekretar na OON, Ban Ki Mun, so pretsedatelot na Rusija, Dimitrij Medvedev, i so ruskiot premier, Vladimir Putin. Premierot na Slovenija, Borut Pahor, definitivno e najaktivniot lider vo regionot. So osum poseti na Brisel, dve na Afrika i Rusija i pove}e vo zemjite od regionot, se izna{eta vo 2010 godina. Ona {to go izdvojuva Pahor od drugite e {to toj najmnogu se sre} ava{e so lideri od zemjite od regionot. Se vide so site. Se razbira, najmnogu bilateralni sredbi ima{e so Jadranka Kosor, koi bea silno publikuvani vo javnosta. JADRANKA KOSOR NAJDOMA]INKA! Premierot na Hrvatska, Jadranka Kosor, namesto da se

POMALI CARINI ZA UVOZ NA STOKA OD EU VO SRBIJA d prvi januari godinava, vrz osnova na primenata na Preodniot trgovski dogovor so EU, prose~nata stapka na carina za uvoz na stoka od zemjite na Unijata vo Srbija e namalena vo prosek od 8,78% na 2,63%, izjavi na~alnikot vo Ministerstvoto za finansii za carinski sistem i politika, Nadica Pantovi}. Pregovorite so EU bile najkompleksni za carinskite stapki za uvoz na zemjodelski proizvodi, koi od 8,5% se spu{teni na 7,02%. Na listata proizvodi so pomala stapka na carina se nao|aat tovarni i patni~ki vozila,

O

kako i oprema za niv. Carinata na gumi za motocikli i velosipedi }e bide namalena od 6% na 4%, a na patni~kite od 12% na 8%. I dodeka za avtomobilite stapkata na carina zavisi od kubicite, za uvoz na kamioni novata stapka e 8,3%, a za polovnite 11%. Uvozot na kombinirani ladilnici i zamrznuva~i }e bide bez carina. Poniska }e bide carinata za uvoz na televizori, {poreti, ma{ini za perewe i za su{ewe ali{ta, ma{ini za miewe sadovi. Bez carina vo Srbija }e se uvezuvaat i mobilni telefoni proizvedeni vo EU.

BIH PRETSEDAVA SO SOVETOT ZA BEZBEDNOST VO ON osna i Hercegovina od prvi januari go prezede rotira~koto pretsedatelstvo na Sovetot za bezbednost vo ON, a glavna tema na ednomese~noto liderstvo na toa telo }e bide “gradewe na mirot”, javuva Radio Slobodna Evropa. Za vreme na ednomese~noto pretsedavawe na BiH, na dneven red na Sovetot za bezbednost }e se najdat mnogu va`ni pra{awa, vklu~uvaj}i go i referendumot i namaluvaweto na konfliktite vo Sudan. BiH go prezede dvegodi{niot mandat na nepostojana ~lenka na Sovetot za bez-

B

bednost na 1 januari minatata godina. Na toa mesto be{e izbrana po regionalen klu~, po istekot na dvegodi{niot hrvatski mandat. Po izborite, Bosna i Hercegovina s$ u{te nema izbrano vlada, a na ministerot za nadvore{ni raboti mu iste~e mandatot. Pomo{nikot-minister za nadvore{ni raboti na BiH za multilateralni odnosi, Branimir Mandi}, izjavi deka pretsedavaweto so Sovetot za bezbednost e golem predizvik za sekoja zemja i zna~aen ~ekor za BiH na me|unaroden plan.

KAJ SANADER ZAVR[ILE 3,8 MILIONI EVRA OD FIMI MEDIA imi media ostvarila protivpravna korist od najmalku {est milioni evra vrz osnova na anga`manite {to & gi davale dr`avnite pretprijatija i ministerstvata po nalog na Ivo Sanader. Od tie pari na Sanader mu se predadeni najmalku 3,8 milioni evra, naveduva Uskok, povikuvaj}i se na podatocite od Dano~nata uprava. Toa se oficijalni podatoci navedeni vo re{enieto na @upaniskiot sud vo vrska so istragata na USKOK, {to gi poseduva i gi objavi dnevniot vesnik "Jutarwi list". Stanuva zbor za prviot dokument od kaznenata postapka protiv Sanader koj & e dostapen na javnosta, za koj "Jutarwi list" veli deka gi nabavil legalno, so platen `ig i potvrda. Re{enieto e doneseno na 9 dekemvri 2010 godina i so nego se odreduva privremena merka - blokirawe na kancelarijata na firmata Alia savjetovawe vo Zagreb, vo koja Sanader ima 47,5% udel.

F

na Generalnoto sobranie na OON, konferencijata EU-Latinska Amerika vo Madrid. Edna od najmladite dr`avi na Balkanot vo 2010 godina najmnogu se bore{e za da ja zajakne svojata me|unarodna pozicija i da stane del od EU i NATO. Pretsedatelot Filip Vujanovi} poseti devet zemji na tri kontinetni - Evropa, Severna Amerika i Azija. Vo regionot gi poseti BiH, Hrvatska i Kosovo, a vo EU samo [panija i Italija. Interesni mu bea i Kazahstan, Saudiska Arabija i Turcija. [tefan File i Herman van Rompuj se edinstvenite od EU so koi se sretna Vujanovi}. Vo 2010 godina u~estvuva{e i na trilateralnata sredba so makedonskiot pretsedatel, \orge Ivanov i so albanskiot, Bamir Topi.

POSTIGNATI REZULTATI! Osven intenzivni sredbi, Gruevski nema{e konkretni rezultati od me|unarodnata agenda. Za razlika od nego, Jadranka Kosor i Borut Pahor go re{ija problemot so Piranskiot Zaliv, koj be{e pre~ka za vlez na Hrvatska vo EU. Boris Tadi} i Ivo Josipovi} gi “ispeglaa” zategnatite odnosi me|u Srbija i Hrvatska od vojnata. Filip Vujanovi} proslavi kandidatski status za Crna Gora. Boris Tadi}, pak, ja dobli`i Srbija do Evropskata unija, a vo 2011 godina o~ekuva da dobie i kandidatski status. {eta niz svetot, najmnogu be{e doma}in na sredbite so lideri od pove}e zemji. Vo 2010 godina pre~eka 12 premieri i ~etvorica pretsedateli. Najmnogu se dru`e{e so Borut Pahor. Se sretna i so Gruevski, premierot na Kosovo, Ha{im Ta~i, Sali Beri{a i so Milo \ukanovi}. Na evropsko nivo, ostvari sredbi so pretsedatelot i premierot K

O

M

E

R

C

na Ungarija, premierot na Polska, vojvodata na Luksemburg i so premierot na Belgija. Kosor ima{e sredbi i so premierite na Jamajka i na Malezija, pretsedatelot na Izrael i potpretsedatelot na Indija. Kosor u~estvuva{e na pove}e me|unarodni konferencii tretiot samit na EU-Afrika vo Tripoli, 65 zasedanie I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Svet / Biznis / Politika

18

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

 SVET

0-24 

...NOVOGODI[EN POKLON

...“VOENA” NOVOGODI[NA PROSLAVA

...EKSPERIMENT NA VEKOT

Estonija vo evrozonata!

Amerikanskata baza vo Kabul e~e{e

Uspe{no sozdaden ve{ta~ki `ivot

ako celosno nepodgotvena, i za vreme na najgolemata ekonomska kriza koja ja zafati evrozonata, no i celata Evropska unija, Estonija ovaa godina se priklu~i kon evrozonata.

ova godina e, pa i amerikanskite vojnici vo bazata Kamp Feniks vo Kabul, Avganistan, i pokraj voenata misija, proslavija na amerikanski na~in - peej}i i zabavuvaj}i se do ranite utrinski ~asovi.

unaci na godinata se i nau~nicite koi ni podarija fasciJnoviot nantni otkritija od snimkite vo dale~nata vselena, preku oblik na `ivot na Zemjata, do eksperimentot na vekot

I

N

vo CERN, simulacija na "big beng".

PAZARI VO ZBRKA

^UVAJTE SE OD VALUTNA ZABUNA  Spored toa, vladite vo 2011 godina }e imaat te`ok pat pri obidot da poka`at dovolno buxetska disciplina za ubeduvawe na pazarite, bez da pravat mnogu za da mu na{tetat na zakrepnuvaweto. Pazarite na kapital }e dobijat znak od signalite za porast i inflacija. Zakrepnuvaweto na profitite go namali istorskiot odnos cena-zarabotka na pove}eto pazari

ko 2008 be{e godina na finansiska kriza, a 2009 godina na zakrepnuvawe, toga{ 2010 be{e godina na neodlu~nost. Pazarite na kapital postojano se sobiraat i dvoumat, pri {to kako alternativa go zemaat srceto od silata na korporativnite profiti i zapnuvaat na odr`livosta na ekonomskoto zakrepnuvawe. Mo`ebi najgolemiot element na kolebawe e zasegnat so izgledot na inflacijata. Mnogu lu|e se gri`ea deka nadvisnatosta na dolgot i pritisnatata sostojba na ekonomijata }e predizvikaat prodol`en period na deflacija, kako {to ima{e vo Japonija vo poslednive dve decenii. Stravot se poka`a vo stabilniot pad na dobikata od trezorskite obvrznici, pokraj mete`ot na izdavaweto. Od druga strana, odredeni investitori se zagri`eni deka prethodnite vladi ja koristele inflacijata kako na~in za da se spravat so te{kiot dano~en tovar. Mo`e da se vidi deka vo minatata decenija stravot se reflektira{e vrz stabilniot rast na zlatoto do postojana visina, pri {to zlatoto lesno ja nadmina berzata. Nestabilnosta na drugite pazari na stoki, kako {to se masloto i hranata, povlekuva drug element vo ovaa debata. Efektot od takvite dvi`ewa mo`e da varira vo razli~ni delovi od svetot. Povisokite ceni na surovinite se znak za zgolemena pobaruva~ka vo zemjite vo razvoj i simptom za povisoka inflacija kaj tie nacii. Sepak, vo razvieniot svet povisokite ceni na stokite mo`e da dejstvuvaat kako deflatorna sila, danok koj ja namaluva potro{uva~kata mo} na potro{uva~ite. Kako dodatok na ovaa zabuna

A

mo`e da bidat razli~nite politi~ki reakcii. Ivestitorite }e imaat mnogu pojasna slika za mo`niot ishod od dilemata za inflacija/deflacija vo 2011 godina. Edna mo`nost e deka ekonomijata }e po~ne da se vra} a vo normala, pri {to }e se zgolemat kratkoro~nite kamatni stapki, a pazarot na hartii od vrednost }e strada. Alternativata e deka }e stane mnogu pojasno deka zakrepnuvaweto se odlo`uva vo presret na zategnuvawe na fiskalnata politika, osobeno vo Evropa. Vo toj slu~aj, }e ima golema debata za japonskiot sindrom i jasno e deka srednoro~nite obvrznici }e padnat vo opseg od 1%-2%. Ova mo`e da izgleda neverojatno vo pogled na krizata so golemi dolgovi,

2011 godina }e imaat te`ok pat pri obidot da poka`at dovolno buxetska disciplina za ubeduvawe na pazarite, bez da pravat mnogu za da mu na{tetat na zakrepnuvaweto. Pazarite na kapital }e dobijat znak od signalite za porast i inflacija. Zakrepnuvaweto na profitite go namali istorskiot odnos cena-zarabotka na pove}eto pazari. Zarabotkite od dividendite vo Evropa bea povisoki od dostapnite pridobivki

Na krajot na krai{tata, rastot na profitite vo 2009/10 godina najmnogu se dol`i na siroma{tijata. Kompaniite mo`ea da otpu{tat personal dodeka ja podobruvaa produktivnosta na ostanatata rabotna sila. No, toa ne zna~i deka vo podolg period e odr`livo. Ili ekonomijata }e zakrepne, a tro{ocite za rabotnata sila }e se zgolemat, ili visokoto nivo na nevrabotenost }e nate`ne vrz pobaruva~kata i }e

koja vo 2010 godina plamna tolku visoko. No, vladinite obvrznici isto taka se bezbedni raevi za finansiskite pazari. Somne`ite za kreditosposobnosta na gr~kite ili portugalskite obvrznici samo gi ohrabruvaat investitorite da se re{at za bezbednite obvrznici na germanskata vlada ili amerikanskite trezori. Spored toa, vladite vo

na vladinite obvrznici, fenomen koj ne se videl u{te od 50-te godini. Baraweto na investitorite za povisoka dobivka od dividendite nametna strav od mnogu vozdr`an rast na dividendite ili duri kratewe na ispla}aweto. Ako prognozata e za godinite so nizok ekonomski rast, toga{ svetlite procenki za dividendite verojatno }e bidat to~ni.

stradaat prihodite. IZVOZNICI, JUAN I DRUGI Nestabilnata rabota na berzite dodade tovar vrz idejata deka tie se zaglaveni vo dolgoro~na lo{a faza, sli~na na onaa vo 1929-49 godina i 1965-82 godina. Toa ne ja isfrla mo`nosta cenite na akciite naglo da porasnat vo oddelni

Sepak, mo`ebi 2011 godina }e bide godina koga nitu pazarite na kapitalot, nitu vladinite obvrznici }e imaat glavna uloga, tuku valutite }e dominiraat vo naslovite. godini (kako {to e 2009 godina), no, vo teorija, takvata pove}egodi{na trka e nevozmo`na. Golemata nade` e deka novite pazari }e sozdadat dovolno prihodi za da se spasat portfolijata na investitorite, no do vtorata polovina na

2010 godina, koja brzo stanuva{e obloga na konsenzusot i ve}e se ispla}a{e na pazarot. Sepak, mo`ebi 2011 godina }e bide godina koga nitu pazarite na kapitalot, nitu vladinite obvrznici }e imaat glavna uloga, tuku valutite }e dominiraat vo naslovite. Na kraj krajot, stanuva u{te pote{ko da se zamisli

zemja koja }e saka da & se vrednuva valutata. Nesomneno, vo 2010 godina Kina, postojano kritikuvana, osobeno od SAD, poradi nejzinata niska valuta, dozvoli juanot da porasne nasproti dolarot, no porastot be{e tolku marginalen {to be{e bezna~aen. Kina, sekako, e mnogu uspe{en izvoznik, so zna~itelen trgovski deficit. Drugite zemji se obiduvaat da go sledat nejziniot primer, koristej}i go izvozot kako motor za zakrepnuvawe. Toa nametnuva opa|awe na valutata kako na~in za izvozot da se napravi atraktiven. No, monetata ima i druga strana - nekoj treba da se odnesuva kako netouvoznik, a nekoj treba da dozvoli da mu porasne valutata. Vo najdobar slu~aj, ova mo`e da dovede do neednakvo trguvawe vo 2011 godina, dodeka zemjite se obiduvaat da pregovaraat za valutite ili duri da interveniraat na pazarite. Vo najlo{ slu~aj, rezultatot mo`e da bide raste~ki protekcionizam dodeka zemjite me|usebno se obvinuvaat za “ve{ta~ko” pridobivawe na pazarniot udel. S$ pove}e se slu{a za vojna na valutite. Spored toa, ima mnogu prostor za politikata da gi iznenadi pazarite vo 2011 godina, iako ne e godina na pretsedatelski izbori vo SAD. Koga osiroma{uvaat resursite, kavgite za nivnoto par~osuvawe stanuvaat u{te pointenzivni.


KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

19

KRIZATA PO^NA VO SAD, DALI I ZAVR[I?

AMERIKANSKATA EKONOMIJA ]E GI PORAZI PESIMISTITE

 Vo 2011 godina amerikanskata ekonomija }e gi iznenadi pesimistite. ]e se razviva pobrzo od 3% i nevrabotenosta }e padne na 9%, a verojatno i ponisko. Sepak, ova e s$ u{te daleku od bumot koj Amerikancite bi mo`ele da go po~ituvaat. Silata na zakrepnuvawe e tipi~no proporcionalna na dlabo~inata na recesijata

merikancite se optimisti~ki narod, no toa ne go poka`uvaat vo nivnite ~uvstva za ekonomijata. Doverbata na potro{uva~ite e potisnata, anketite poka`uvaat raste~ko razo~aruvawe od toa kako Barak Obama se spravuva so ekonomijata. Pesimizmot, isto taka, gi ispolnuva prognozite na ekonomistite. Sekoj mesec “Ekonomist” pravi anketi za da sozdade zaedni~ka prognoza: konsenzusot vo oktomvri 2010 godina be{e za porast od samo 2,4% vo 2011 godina. Brojkata e grubo ekonomsko predviduvawe za dolgotrajna, potencijalna stapka na porast, {to zna~i deka }e sozdade dovolno rabotni mesta za da go zadovoli raste~koto naselenie. So drugi zborovi, konsenzusot gleda mala {ansa za stapkata na nevrabotenost da padne pod 9,6%. Toa e premnogu temno. Vo 2011 godina amerikanskata ekonomija }e gi iznenadi pesimistite. ]e se razviva pobrzo od 3% i nevrabotenosta }e padne na 9%, a verojatno i ponisko. Sepak, ova s$ u{te e daleku od bumot koj bi mo`ele da go po~ituvaat Amerikancite. Silata na zakrepnuvawe e tipi~no proporcionalna na dlabo~inata na recesijata. [tom povtorno dovolno se olabavi monetarnata politika, se osloboduva potisnatata pobaruva~ka i brzo go koristi slobodniot kapacitet ostanat od recesijata. Sepak, ova ne e tipi~no zakrepnuvawe. So ogled na toa {to po~na vo 2009 godina, amerikanskata ekonomija ja slede{e postkriznata pateka na ekspanzija, po koja ve}e trgnaa zemjite koi izleguvaat od sli~en finansiski pad. Upropasteniot

9%

A

e maksimalno niskata stapka na nevrabotenost {to mo`e da se dostigne vo SAD godinava

 Konsenzusot gleda mala {ansa za stapkata na nevrabotenost da padne pod 9,6%. Toa e premnogu temno. Vo 2011 godina amerikanskata ekonomija }e gi iznenadi pesimistite. ]e se razviva pobrzo od 3% i nevrabotenosta }e padne na 9%, a verojatno i ponisko. finansiski sistem ne dozvoli vo trgovijata da ima poniski kamatni stapki. Bankite bez kapital ne sakaat da pozajmuvaat, a doma}instvata, koi vredat pomalku od nivnite hipoteki, ne mo`at ili ne sakaat da pozajmat. Tie se obiduvaat da za{tedat pove}e i da go isplatat dolgot. Postojat i drugi faktori koi go zabavuvaat zakrepnuvaweto. Federalnite rezervi, kako i pove}eto golemi centralni banki, ve}e ja namalija kratkoro~nata kamatna stapka, glavniot politi~ki lost, na nula. Mnogu od golemite trgovski partneri na SAD, kako Japonija i Evropa, isto taka imaat izumira~ki ekonomii, taka {to ne mo`at da ja nadomestat zagubenata pobaruva~ka od amerikanskite potro{uva~i. BAVNO ZAKREPNUVAWE I pokraj ova, }e ima zakrepnuvawe. So tek na vreme

}e is~eznat tragite deka potro{uva~ite go ispla}aat dolgot. Procesot e polovina gotov. Li~nite za{tedi se ka~ija na 6% vo 2007 godina, a do sredinata na 2010 godina padnaa za 123%. Ekonomistite od Doj~e bank predviduvaat deka ako stapkata na za{teda ostane na 6%, bankite }e prodol`at da gi otpi{uvaat lo{ite zaemi po nivnata momentalna stapka. Ako ova namaluvawe na dolgot e dovolno, doma}instvata mo`e da za{tedat pove}e i da potro{at pove}e istovremeno. Sepak, ova pretpostavuva deka tie ne se pogodeni od istiot udar. Federalnite rezervi ve}e vlo`ija mnogu vo “kvantitativnoto olesnuvawe”, odnosno kupuvawe obvrznici so novope~ateni pari. Toa ja stimulira pobaruva~kata na dva na~ini. Prvo, gi namaluva dolgotrajnite kamatni

stapki, {to predizvikuva pozajmuvawe. Vtoro, bankite i drugite investitori, nezadovolni od minimalniot povrat na nivniot ke{, investiraat vo porizi~ni sredstva, kako {to se akcii i korporativni zaemi. Nema garancija deka “kvantitativnoto olesnuvawe” }e funkcionira. Bankata na Japonija go isproba vo 2001– 2006 godina, no ne ja zavr{i deflacijata ili stimulira{e rast na zaemite. Spored Federalnite rezervi, toa e taka bidej}i ~ekale do posleden moment i ne se potrudile mnogu. Tie smetaat deka mo`e mnogu da se postigne so monetarnata politika, ako taa e dovolno silna. Japonija ve}e kupi obvrznici vo vrednost od 1,75 iljadi milijardi dolari, okolu 12% od BDP (vo 2000 be{e okolu 8%), a vo 2011 godina mo`e

da kupi u{te eden trilion. Ova }e gi dr`i dolgoro~nite kamatni stapki pod 3% i }e donese pari vo akcii, podignuvaj}i go korporativniot duh. Agresivnata polo`ba na Federalnite rezervi }e go izostri dolarot, {to }e pomogne za da se namali trgovskiot deficit na SAD i da se zgolemi rastot. Za `al, fiskalnata politika }e funkcionira protiv zakrepnuvaweto. Tro{eweto na stimulansot na Obama }e ja potisne ekonomijata na po~etokot od 2011 godina, so {to }e se zajakne dr`avata i lokalnata samouprava. Za da po~ne ova, Belata ku}a vo najdobar slu~aj }e go ubedi Kongresot, so negoviot zajaknat republikanski kontingent, da se soglasi samo na trivijalen nov stimulans. Stisokot mo`e da stane

zadu{uva~ki ako se dozvoli dano~nite kratewa na Xorx Bu{ da iste~at do krajot na 2010 godina. Ova e pri~inata poradi koja republikancite i demokratite na krajot }e go trgnat nastrana nivniot partizanski otrov i povremeno }e gi prodol`at kratewata, barem do krajot na 2011 godina. Raste~kiot sojuzen dolg }e ostane tempirana bomba, no nema da eksplodira do 2011 godina. [TO MO@E DA TRGNE NAOPAKU? Raste~kiot amerikanski gnev kon valutnata politika na kineskite merkantilisti mo`e da se izopa~i vo trgovska vojna, koja gi zadu{uva ekonomskite protoci i ja naru{uva biznis-doverbata. Partizanskata zloba mo`e da go paralizira dejstvoto na danocite i da dovede do dramati~no fiskalno zategnuvawe. A li~nite prihodi mo`at da se isten~at, namesto da se zgolemat. Na kraj, inflacijata od 1% i rastot na platata od 2% bea isklu~itelno niski vo 2010 godina i verojatno }e ostanat isti vo 2011 godina. Ako i ponatamu prodol`at, mo`ebi vo teritorija na deflacija, potro{uva~ite }e treba dopolnitelno da ja namalat potro{uva~kata za da gi namalat granicite na dolgot, a biznisite u{te pomalku }e vrabotuvaat i investiraat. Takviot presvrt na nastanite }e go opravda pesimizmot na Amerikancite.


Feqton

20

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: YANDEX 7

RUSKIOT PANDAN NA GUGL PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

andeks (Yandex) e ruskiot Gugl. Sepak, negoviot prihod izblednuva koga }e se sporedi so prebaruva~kiot gigant od zapadniot svet. Poradi devalvacijata na rubqata, vo 2009 godina kompanijata zabele`a pad na prihodot. Od godina na godina toj bele`i pad od 9%, taka {to vo 2008 godina prihodite na kompanijata bea 300 milioni dolari, a vo 2009 godina iznesuvaa 274 milioni dolari. Ruskiot Gugl isto taka go zagubi i Mail.ru, prebaruvaweto koe be{e ostvareno kako dogovor so Gugl. Sepak, Rusija pretstavuva ogromen pazar. Pa, za da se proceni ovaa kompanija nejzinite prihodi }e se pomno`at so 9. Spored toa, vo Silikonskata Dolina go procenuvaat Jandeks na 2,5 milijardi dolari. Ruskiot internet-prebaruva~ i internet-portal mese~no privlekuva publika od pove}e od 54 milioni korisnici {irum svetot, spored podatocite na istra`uva~kata internet-kompanija comScore. Prebaruva~ot Jandeks (Yandex Search) e vode~ki prebaruva~ vo Rusija, koj procesira pove}e od 64% od vkupniot broj prebaruvawa na ruskite “internetxii”, i pretstavuva osmi najgolem prebaruva~ vo svetot. Isto taka, Jandeks e prisuten i vo Belorusija, Kazahstan i Ukraina, kade {to servira 37%, 25% i 26% od prebaruvawata, soodvetno vo sekoja od ovie dr`avi. SINONIM ZA INTERNET NA RUSKI Iako Jandeks stana profitabilen duri vo 2003 godina, negovite po~etoci datiraat nazad vo 90-te godini, koga kompanijata Arkadija, koja podocna

J

Jandeks mese~no privlekuva publika pogolema od 54 milioni korisnici {irum svetot, a spored podatocite na istra`uva~kata internet-kompanija comScore, prebaruva~ot Jandeks e vode~ki prebaruva~ vo Rusija, koj procesira pove}e od 64% od vkupniot broj prebaruvawa na ruskite “internetxii”. Voedno, toj pretstavuva osmi najgolem prebaruva~ vo svetot

 Jandeks ima pove}e od 54 milioni korisnici stana (CompTek), ana Komptek (CompTek) prvi~no razvi dva informaciski prebaruva~ki sistemi. Ovie sistemi bea osnovata na tehnologijata na Jandeks. Vo 1993 godina Komptek go kreira{e Jandeks kako mehanizam za prebaruvawe na ruski jazik. Iako na portalite od ruskite internet-korisnici postojat razli~ni teorii za genezata na imeto na ovoj prebaruva~ (zamislete, nekoj smeta deka imeto e od yan, belata polovina od simbolot jing-

jang), jang) osnova~ite Arkadij Volo` i Ilija Segalovi~ go skovale terminot “jandeks” kako akronim za frazata Yet Another Indexer. Vo tekot na taa i narednata godina osnova~ite na Jandeks sorabotuvale so Ruskata akademija na nauki za da gi zajaknat jazi~nite kapaciteti na sistemot. Kako “elasti~en” jazik, ruskiot koristi golem broj zborovni varijacii za da opi{e gramati~ko zna~ewe i cel. Klu~nata tehnolo{ka prednost na Jandeks e av-

tomatskoto tomatskot prebaruvawe na site mo`ni formi od dadeniot zbor, {to, od druga strana, go pravi prebaruvaweto poprecizno. Vo 2000 godina del od akcionerite vo Komptek, vklu~itelno i vode~kite nau~nici {to go razvija prebaruva~ot, stanaa akcioneri na nova kompanija. Arkadij Volo` ja napu{ti pozicijata glaven izvr{en direktor vo Komptek i stana izvr{en direktor na Jandeks. Novata kompanija gi legalizirala za{titnite

prava za imeto, kako i domejnot Yandex.ru, zaedno so novata tehnologija i softverski proizvodi pod brendot Jandeks. Prvata reklama za “ruskiot Gugl” bila emituvana vo april istata godina, na kanalot NTV, a so toa bil promoviran i sloganot za Jandeks - “S$ }e bide pronajdeno!”. Vo letoto 2001 godina Jandeks stana najgolemata stranica vo odnos na posetitelite, poka`uvaat istra`uvawata na Comcon-2

i Galup. Po~etokot na 2002 godina go odbele`a informaciskata kampawa za novata valuta, evroto, koja ovozmo`i Jandeks da go dobie prvata banknota evro vo cela Rusija. Taa godina, vo noemvri, bordot na direktori objavi i za prvata sitna profitabilnost od Jandeks. No otkako krajot na godinata go odbele`a pojavuvaweto na servisot za virtuelno pazarewe, Jandeks market (Yandex Market), toa zna~e{e deka rabotite po~nuvaat vo

PRIKAZNI OD WALL ST

YVERKITE OD WA  Kontinuiraniot rast na pazarite na kapital ovaa godina, prosleden so golemiot broj prezemawa i akvizicii, im ovozmo`i povtorno vra}awe na finansiskite rabotnici kon rasko{niot `ivot koj go vodea pred krizata irektorite od Vol Strit (Wall Street), iako godinava se soo~uvaat so pomali bonusi i s$ u{te se pod budnoto oko na javnosta, sepak, toa ne gi spre~i povtorno da ja otkrijat svojata qubov kon luksuzni avtomobili, vili

D

 Ferari povtorno stana predmet na posakuvawe na menaxerite od Vol Strit

pokraj more i privatni avioni. Kontinuiraniot rast na pazarite na kapital ovaa godina, prosleden so golemiot broj prezemawa i akvizicii na kompanii, kako i trendot na zgolemeno vrabotuvawe novi finansiski analiti~ari


KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

Feqton

21

INVESTITORI  BERING VOSTOK KAPITAL PARTNERS (BARING VOSTOK CAPITAL PARTNERS)  RU-NET HOLDINGS (RU-NET HOLDINGS)  TAJGER TEKNOLOXI GLOBAL MENAXMENT (TIGER TECHNOLOGY GLOBAL MANAGEMENT)

ARKADIJ VOLO@ olo` e osnova~ot na Jandeks i izvr{en direktor vo kompanijata u{te od 2000 godina. Pretpriema~ot so bekgraund vo naukata za kompjuteri osnoval nekolku uspe{ni ITkompanii, vklu~itelno Infinit vajerles (InfiNet Wireless), ruskiot provajder za bez`i~en Internet, kako i Komptek, najgolemiot distributer na mre`na oprema vo Rusija. Me|u negovite rani dostignuvawa se razvojot na elektronskite verzii na ruskite klasici i Biblijata. Zavr{il primeneta matematika vo Institutot za nafta i gas, Gubkin.

V

nagorna linija. Vo 2003 godina, godinata koja Jandeks ja do~eka kako profitabilna kompanija, ja donese i prvata dividenda za akcionerite, koja voedno e i prvata isplatena dividenda vo ruskiot Internet. So rastot sleduvaa i pro{iruvawata, pa vo 2007 godina Jandeks se zdobi so ruskata socijalna mre`a moikrug.ru. Od 1997 do 2007 godina, goleminata na internetkola~ot od ruskite korisnici porasna od ni{to`ni ~etiri gigabajti do pribli`no 28 iljadi gigabajti. Se razbira, golem udel vo toj rast ima i tehnologijata na ruskiot prebaruva~. Toa mo`ebi e pri~inata {to zborot “jandeks” za

 Vo sedi{teto na najgolemata ruska internet-kompanija

Od 1997 do 2007 godina, goleminata na internet-kola~ot od ruskite korisnici porasna od ni{to`ni ~etiri gigabajti do pribli`no 28 iljadi gigabajti. Se razbira, golem udel vo toj rast ima i tehnologijata na ruskiot prebaruva~. Toa mo`ebi e pri~inata {to zborot “jandeks” za narodite koi govorat ruski jazik pretstavuva sinonim za zborot “Internet”

narodite koi “gavarut” ruski jazik, pretstavuva sinonim za zborot “Internet”. BISNISOT NA JANDEKS Pove}e od 43 milioni lu|e vo Rusija koristat Internet sekoj mesec, a pove}e od 25 milioni se dnevni “zavisnici”. Pove}e od 83% od populacijata tamu, {to se nao|a vo vozrasnata kategorija od 12-45 godini, se nao|a na Internet. Spored toa, vo Rusija Internetot e mo} en kanal za reklamirawe i promocija na brendovi. A vo odnos na toa pra{awe, Jandeks ima 65% udel vo toj advertajzing-pazar. Inaku, Rusija e edna od malkute zemji koi poseduvaat doma{na internet-tehnologija od svetska klasa.

Me|u tehnologiite razvieni od Jandeks, mno{tvo se pioneri vo nivnite celi. Jandeks be{e prviot koj ja inkorporira morfologijata na ruskiot jazik vo prebaruvaweto informacii i prviot {to lansira{e paralelno prebaruvawe. Drugi vode~ki servisi na Jandeks se: Jandeks market, Jandeks maps (Yandex Maps), Jandeks trafik (Yandex Traffic), Jandeks mani (Yandex Money) i Jandeks wuz (Yandex News), eden od najgolemite vo nivnite respektirani kategorii. Glavniot kapital na Jandeks e negoviot tim sostaven od vrvni selektirani specijalisti. Jandeks bara profesionalci i asistenti za nivniot rast preku organizirawe regularni natprevari i poddr{ka od U~ili{te za analizi na podatoci (School of Data Analysis), osnovano od kompanijata za da nudi besplatno

mentorstvo za studenti so cel da kultivizira specijalisti vo analizirawe na podatoci. Inaku, Jandeks e me|u najgolemite visokoteholo{ki kompanii vo Rusija od aspekt na brojot na in`eneri. Ruskite granki na kompanijata se nao|aat vo gradovite Moskva, Sankt Peterburg, Ekaterinburg, Novosibirsk, Kazan, a vo Ukraina, Jandeks ima pretstavni{tva vo Kiev, Odesa i Simferopol. Najnovata divizija na Jandeks e vo amerikanskata dolina na tehnologijata, Palo Alto, Kalifornija. Infrastrukturata na serverite na Jandeks e najgolemata vo Rusija. Kompanijata ima mno{tvo sopstveni centri za podatoci povrzani so fiber-opti~ki kanali, koi isto taka se sopstvenost na Jandeks. Golem del od prihodite Jandeks steknuva preku tekstualnite reklami.

Jandeks direkt (Yandex Direct) e prviot i najgolemiot avtomatiziran sistem baziran na aukcija, koj e namenet za postavuvawe tekstualen advertajzing vo Rusija. Sekoj den Jandeks direkt prenesuva reklami do 21 milioni korisnici, a pove}e od 120 iljadi reklamni agenti se korisnici na ovoj servis. Osven na svoite veb-stranici, Jandeks postavuva reklami i na partnerskite veb-resursi koi ja opfa} aat advertajzing-mre`ata na Jandeks. Inaku, prviot marketing-baner na Yandex. ru bil postaven vo 1998 godina. Momentalno, kompanijata Jandeks upravuva so 2.000 vraboteni. Pred dve godini bea pretstaveni laboratoriite na Jandeks vo Palo Alto, Kalifornija. Vo kontekst na toa, svesnosta za Jandeks vo zapadniot svet stana pogolema, a pred mnogu kratko vreme,

“Wujork tajms” objavi intervju so direktorot Volo`. Pra{an za toa dali smeta deka Rusite sekoga{ se ~ekor ponazad vo odnos na internet-razvojot, kako, na primer, sporedbata so Gugl ili Fejsbuk, Arkadij objasnuva deka u{te vo 1989 godina, po fakultetot, toj rabotel na razvivawe na sistem za prebaruvawe, namenet za upotreba vo Sovetskiot registar za patenti. Vo 2006 godina Jandeks i Bi-Bi-Si simultano “hostiraa” vebkast koj gi koriste{e pra{awata na gleda~ite za da ostvari intervju so ruskiot pretsedatel Vladimir Putin. Jandeks go pretstavuva{e slavniot ruski novinar Aleksandar Gurnov.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete pove}e za svetskata oblo`uvalnica na internet Betfair

TREET

WALL STREET NE ZABORAVILE [TO E LUKSUZ na berzata vo Wujork, im ovozmo`i povtorno vra} awe na finansiskite rabotnici kon rasko{niot `ivot koj go vodea pred krizata. I pokraj postojanite zboruvawa za kratewe bonusi vo finansiskiot svet, sepak, mnogu biznisi, kako {to se dilerite na luksuzni avtomobili, ovoj period “se krstat” vo kostumiranite od Vol Strit. “Iako yverkite od Vol Strit se zagri`eni za svoite bonusi, sepak, nivnoto ego ne im dozvoluva da propu{tat kupuvawe na nekoe luksuzno vozilo”, veli eden diler na vozila, koj tvrdi deka pobaruva~kata za luksuzni

vozila e vo kontinuiran rast osobeno za crveni modeli na Ferari vo vrednost od 225.000 dolari kako i kabrioleti na Audi vo vrednost od 170.000 dolari za vozilo. Minatata godina na ime bonusi bea isplateni okolu 20,3 milijardi dolari. Za ovaa godina o~ekuvawata se ovie bonusi da imaat prili~no skromen iznos. Najgolemi bonusni poka~uvawa mo`e da o~ekuvaat menaxerite na hex-fondovite i investiciskite bankari koi pomagaa, u~estvuvaa i sovetuvaa pri vr{eweto na najrazli~ni spojuvawa i akvizicii. Drugite finansiski eksperti duri mo`e

da o~ekuvaat i kratewe na minatogodi{nite iznosi na bonusi koi go dobile i toa za 30%, ako ne i pove}e. Sepak, koj i kolku }e zeme bonusi }e se znae duri vo tekot na januari idnava godina, pa poradi toa mnogu od kostumiranite o~ekuvaat da vidat {to }e im bide “iske{irano” na nivnite smetki pred da se vpu{tat vo luksuzno tro{ewe na parite. No, vo sekoj slu~aj, na Vol Strit mo`e da se najdat golem broj tajkuni koi o~ekuvaat “debeli” bonusi so koi }e gi nahranat svoite luksuzni potrebi. ^asovnicite izraboteni vo [vajcarija od brendot Hublot, ~ija cena se dvi`i okolu 8.500 dolari,

s$ u{te me|u kostumiranite se smetaat za najgolem simbol za nivniot mo} en status vo op{testvoto. Glavniot izvr{en direktor na Hublot, @an-Klod Biver, istakna deka o~ekuva dekemvri da bide najdobar mesec za negovata kompanija. “Tie s$ u{te gi sakaat svoite igra~ki”, komentira za bankarite Milton Pedraza, glavniot izvr{en direktor na Luxury Institute. Potvrda za toa e {to nekoi od niv duri po~naa da pla}aat sme{ni, golemi, sumi od 200.000 dolari za iznajmuvawe ku}i vo blizina na nekoj breg od okean ili od more. Tie vo golema mera po~naa da kupuvaat

svoi stanovi i vo oblasta na Menheten za sumi od tri do sedum milioni dolari. “Nekoi od ovie novi kostumirani se mnogu mladi mom~iwa, koi imaat 30-ina godini”, veli Ri~ard Grosman, izvr{en direktor vo Halstead Propertys. Drugi, pak, frlija oko na akcii od kompanii, kako, na primer, Avantair, koi proizveduvaat privatni avioni. Minatite nekolku godini mnogumina od ovie bankari posetuvaa razni saemi za moderna umetnost i kupuvaa sliki kako suveniri i simbol na nivnata mo}. Sega tie imaat sosema poinakov pristap kon

umetnosta, kupuvaat sliki i na niv gledaat kako na investicija. “Sega ne lutaat, prvo pravat dobri analizi i istra`uvawa, pa podocna odlu~uvaat da kupat nekoe delo”, veli Adam [efer, partner vo Wujor{kata umetni~ka galerija Cheim & Read. Toj istakna deka negovata galerija ovoj mesec na eden hex-fond mu prodala slika od avtorot Xon Mi~el za suma od 4 milioni dolari. Kako za kraj, dilerskite ku}i na Mercedes vo SAD tvrdat deka ovaa godina } e im bide pouspe{na otkolku koja bilo prethodna godina.


Rabota / Obrazovanie / Osiguruvawe

22

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

SEKOJ DEN VO

BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 25.12.2010 ProKredit Banka vrabotuva: Profesor po Smetkovodstvo, so polno rabotno vreme, na opredelen period od 6 do 12 meseci Potrebni karakteristiki: -Univerzitetska diploma od oblasta na Ekonomijata -Relevantno rabotno iskustvo kako profesor po smetkovodstvo }e se smeta za prednost -Odli~no poznavawe na Angliski jazik (ekonomski vokabular) -Odli~ni komunikaciski sposobnosti i rabota vo tim -Dinami~en,aktivni predavawa,sposobnost za organizirawe so cel nepre~eno odvivawe na obvrskite -Planirawe, podgotovka i predavawe na materijata na nivo na slu{atelite. Personalni karakteristiki: -Trpeliv i profesionalen vo izvr{uvawe na obvrskite -Sposobnost za planirawe i rabota so dadeni rokovi -Da u`iva vo rabota so studenti -Podgotven za u~ewe na novi raboti -@elba za poddr{ka, pomo{ vo spodeluvawe na znaewe i iskustvo so kolegite Osnovni odgovornosti: -Predavawe na materija od oblasta na smetkovodstvoto (bankarsko smetkovodstvo) Nie nudime interesna rabota vo dinami~no i me|unarodno opkru`uvawe, ispolneto so brojni profesionalni predizvici. Va{ite dokumenti za aplicirawe treba jasno da poka`at, zo{to tokmu Vie odgovarate za pozicijata za koja aplicirate.Voedno zadol`itelno treba da ispratite motivacisko pismo vo koe }e gi navedete Va{ite ambicii za aplicirawe,a koi }e bidat vo relacija so sodr`inata na na{ata me|unarodna veb strana (www.procredit-holding.com) i veb stranata na na{ata banka (www.procreditbank.com.mk) kako i standardizarana forma na kratka biografija (CV) koja mo`e da ja prezemete od na{ata veb strana. Ve molime ispratete gi va{ite aplikacii (CV-kratka biografija i motivacisko pismo) na podolu navedenata adresa ili popolnete ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 09.01.2011 godina. Site ostanati na~ini na aplicirawe }e se smetaat za nevalidni i nema da se zemaat vo predvid pri procesot na selekcija. Sektor za ~ove~ki resursi Jane Sandanski 109a,1000 Skopje. ZEMJEDELSTVO, [UMARSTVO, DRVNA INDUSTRIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 28.12.2010 UKIM Zemjodelski institut Skopje raspi{uva konkurs za izbor vo site nastavno-nau~ni zvawa na: -eden nastavnik od oblasta na lozarstvoto. Zainteresiranite treba da dostavat vo ~etiri primeroci diploma,biografija,spisok na stru~ni i nau~ni trudovi i po eden primerok od trudovite. Prijavite da se dostavat vo UKIM Zemjodelski institut-Skopje, Bul.„Aleksandar Makedonski”-bb. Prijavite da se podnesuvaat vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. INFORMATIKA, PROGRAMIRAWE, VEB DIZAJN Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.12.2010 MEDIA DOT KOM, brzo raste~ka firma so 4 godi{no iskustvo vo oblasta na informati~kata tehnologija vo R.Makedonija, i ima potreba od: -3 Marketing agenti/ softver prezenteri. Od kandidatite se bara da imaat op{ti poznavawa od programskite tehnologii i razvoj na internet aplikacii, odli~no poznavawe na Angliskiot jazik, podgotvenost za patuvawe vo stranstvo kako i da bidat posveteni, precizni, dinami~ni, samoinicijativni i kolegijalni. -3-Veb programeri (ASP,ASP NET) Od kandidatite se bara da imaat prethodno rabotno iskustvo,napredni poznavawa od programskite tehnologii razvoj na internet aplikacii (ASP.NET), rabota so relacioni bazi na podatoci (Oracle,MySQL,MsSQL), odli~no poznavawe na Angliskiot jazik. Kandidatite e potrebno da bidat kolegijalni,samoinicijativni i podgotveni za timska rabota. -3 Office asistenti. Od kandidatite potrebno se baraat poznavawa so rabota na kompjuter, lojalnost,kolegijalnost i posvetenost na rabotata. Na kandidatite }e im bide dadena mo`nost za stru~no usovr{uvawe preku sledewe na kursevi,polagawe na ispiti i steknuvawe na sertifikati. Kandidatite so sertifikati od oblasta na informati~kata tehnologija }e imaat prednost. Prijavite da se pra}aat na e-mail vrabotuvanje@mdc.com.mk, najdocna do 10 Januari 2011 godina.Zainteresirani kandidati svoite aplikacii mo`et da gi podnesat i preku veb stranata na MEDIA DOT KOM na slednata adresa: www.mdc.com.mk

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:  OGLASI ZA VRABOTUVAWE  REVIZORSKI IZVE[TAI  SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI  TENDERI  POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk


KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

Obuki / HR / Menaxment / EU

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabo-

tewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

23


FunBusiness

24

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

LI^NOST NA GODINATA SPORED "FAJNEN[AL TAJMS", STIV XOBS

NAJGOLEMIOT KAMBEK VO ISTORIJATA!

 Kriti~arite na Xobs mnogu ~esto velat deka vo negovite race sekoj proizvod na Epl izgleda vol{ebno. Toa e, se razbira, kritika {to se odnesuva na kompjuterite i gaxetite od Epl, a e pofalba za negovite prezenterski sposobnosti. Sli~no be{e i vo juni godinava, koga toj li~no, niz internet-prezentacija, na svetot mu go pretstavi PC tabletot Ajpad. Negovoto opu{teno, nikoga{ prenaglaseno, dr`ewe pred kamerite mnogumina go zemaat kako model za toa kako treba da se prezentira eden proizvod SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

ovekot koj na sredinata od 2010 godina prizna deka ne e sovr{en, e proglasen za najli~nost na istata taa godina. Ugledniot britanski vesnik "Fajnen{al tajms", Stiv Xobs, izvr{niot direktor na Epl (Apple) go poso~i kako najimpozantna figura vo svetot na biznisot. Xobs e nagraden poradi toa {to godinava go ima{e najgolemiot kambek. Vo 2009 godina, poradi vlo{enoto zdravje i dolgoto lekuvawe, koe kulminira{e so transplantacija na crniot drob, toj be{e onevozmo`en da gi izvr{uva svoite obvrski vo Epl. Vo toj period akciite na kompanijata padnaa za 10%, a glavnata pri~ina za toa be{e informacijata za negovata bolest. Otkako vo januari 2010 godina se vrati na direktorskoto stol~e, vrednosta na akciite na Epl se vrati na prvobitnoto nivo, a prezentiraweto na noviot proizvod Ajpad (iPad), tie porasnaa za dopolnitelni 3,4%. Ovoj fenomen, predizvikan od (ne)prisustvoto na Xobs vo Epl, toga{ go sporeduvaa so efektot {to go imaat golemite svetski ekonomski sili vrz globalnata ekonomija. “Koga SAD }e kivnat, celiot svet

^

13,5

milijardi dolari prihod od proda`bata na svoite proizvodi bea inkasirani vo Epl i toa za prvite tri kvartali od godinata

10%

od vrednosta zagubija akciite na Epl, otkako vo 2009 godina Stiv Xobs ima{e seriozni problemi so zdravjeto

e bolen”. Ovaa pogovorka mnogumina ja upotrebija za Xobs i negovoto vlijanie vrz Epl, odnosno vrz "hajtek" industrijata. Na stranicite na vesnikot e istaknata i komparacijata me|u Stiv Xobs i negoviot dolgogodi{en Nemezis, Bil Gejts. Se veli deka i dvajcata se “golemi ribi” vo "hajtek" industrijata, a otkako Gejts go napu{ti “kormiloto” na Majkrosoft (Microsoft) i & se posveti na filantropijata, Xobs e edinstveniot {to ostana vo biznisot.

toga{ toj ne mo`e{e da najde zaedni~ki jazik so lu|eto od upravniot odbor na kompanijata, po {to be{e prinuden da si zamine. Eden od negovite naslednici, voedno i porane{en direktor na Pepsi, Xon Skali, svoevremeno izjavi deka vo biznisot na visoka tehnologija profitot e nevozmo`en. Ovaa izjava na Skali deneska e opeana i komentirana od finansiski analiti~ari, a Stiv Xobs e poso~en kako eden od lu|eto koi doka`aa deka Skali ne e vo pravo. Ne bea vo pravo nitu negovite porane{ni neistomislenici od Epl, koi go prinudija na ostavka, bidej}i koga se vrati na ~elo na kompanijata vo 1997 godina, go vrati sjajot na “truloto jabolko”, koe ve}e be{e proglaseno za minato otkako Majkrosoft go kreira{e svoeto softversko carstvo. PLATA OD EDEN DOLAR Ve}e nekolku godini Xobs raboti za plata od eden dolar mese~no. Ovaa simboli~na suma ja otkriva ni{kata ekscentri~nost vo negoviot karakter, koja se dopolnuva so odbivaweto toj da dobie bonus za dobro izvr{enata rabota. Samo kako komparacija, negovite zamenici za 2010 godina }e bidat nagradeni so vkupno pet milioni dolari. Vo 2003 godina Xobs be{e nagraden od bordot na direktorite na Epl so 1,2% od akciite na kompanijata, ~ija pazarna vrednost deneska iznesuva 2,5 milijardi dolari. No, prihodite na Xobs, sepak, se zna~itelni ako se zeme predvid deka toj e izumitel na 280 patentirani elektronski uredi, od koi nekolku bile me|u najprodavanite. Stiv Xobs e unikaten i me|u menaxerite, no i me|u inovatorite. U`iva status na yvezda, iako, spored negoviot izgled, no i nevoobi~aen karakter, e daleku od ona {to treba da go poseduva eden selebriti.

“To~no e deka Xobs dolgo vreme `ivee{e vo senkata na Gejts, no sega dojde negovoto vreme”. PRVIOT KAMBEK NA XOBS Kriti~arite na Xobs mnogu ~esto velat deka vo negovite race sekoj proizvod na Epl izgleda vol{ebno. Toa e, se razbira, kritika {to se odnesuva na kompjuterite i gaxetite od Epl, a e pofalba za negovite prezenterski sposobnosti. Sli~no be{e i vo juni godinava, koga toj li~no, niz internet-prezentacija, na svetot mu go pretstavi PC tabletot Ajpad. Negovoto opu{teno, nikoga{ prenaglaseno, dr`ewe pred kamerite, mnogumina go zemaat kako model za toa kako treba da se prezentira eden proizvod. Xobs voop{to ne e novo lice vo biznisot. Toj e koinovator na prviot komercijalen kompjuter vo svetot. Naslovnite stranici na mediumite go nosea negoviot lik u{te pred 30 godini, koga toj be{e pomlad od {to e deneska Mark Zakerberg, predvodnikot na Fejsbuk. Koga na po~etokot od osumdesettite godini od minatiot vek Xobs, zaedno so svoite partneri, go osnova{e Epl, logi~en izbor be{e toj da bide postaven za izvr{en direktor. No,

FORMULA: DITRIH MATE[IC OSNOVA^OT NA RED BUL

BIKOT NA SPORTSKATA "Red bul" e napraven spored tradicionalen tajlandski recept. Mnogu voda i {e}er i edna kapka sok od guarana e relativno ednostaven koncept za da mo`e uspe{no da se prodava bez dobro razrabotena marketing-strategija SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

 Marketing-strategijata na MATE[IC glavno se zasnova na sportski sponzorstva

vstriskiot milijarder, voedno i prv ~ovek na kompanijata Red Bul, Ditrih Mate{ic, ja dobi nagradata "biznisli~nost vo sportot za 2010 godina", koja ja dodeluva sportbusiness.com, najvlijatelniot svetski internet-portal posveten na biznis-aspektot na sportot. Ovaa priznanie za Avstriecot sekako deka pred s$ se dol`i na ogromniot uspeh na timot vo Formula 1 {to go nosi imeto na negovata kompanija, Red Bul. Dvojnata titula

A

vo ovoj {ampionat, osvoena poslednata sezona, i toa na eden xentlmenski na~in, koga li~no toj gi zabrani timskite naredbi, e respektabilno dostignuvawe za edna ekipa, koja pred pomalku od edna decenija vleze vo “cirkusot na ~etiri trkala”. “S$ osven sigurna pobeda za mojata ekipa }e bide potfrlawe”, izjavi Mate{ic pred po~etokot na sezonata. Pogodi vo delot deka }e bide ostvarena pobeda, iako toa voop{to ne be{e sigurno do poslednite sekundi od fini{ot na prvenstvoto. No, negovata konstatacija deka uspehot na Red Bul ne se meri samo so pobedite na patekite, tuku i so zgolemenata proda`ba na energetskiot pijalak, koja, blagodarenie na uspe{nata F1 sezona e zgolemena za celi 40%, govori za uspe{nata marketing-strategija na "crveniot bik".


FunBusiness

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

25

PREDVIDUVAWA REKORDNA ZARABOTKA ZA EPL

Po~nuvaj}i ja godinata dobro, se ~ini deka Epl istata }e ja zavr{i odli~no. So prihod od 13,5 milijardi dolari i kvartalen neto-profit od 3,07 milijardi dolari, u{te na po~etokot na 2010 godina se zabele`a zna~itelen porast na proda`bata na proizvodite na Epl.Vo oktomvri Epl gi objavi rezultatite od kvartalot koj zavr{i na 25 septemvri i objavi rekordna proda`ba na Mek (Mac), Ajfon, Ajpad. Od ovaa kompanija potenciraa deka ovie rezultati poka`uvaat najvisoki prihodi dosega. Kompanijata poka`a rekorden prihod od 20,34 milijardi dolari i kvartalna neto-dobivka od 4,31 milijardi dolari, odnosno 4,64 dolari po akcija, {to e za 70% pove}e od minatata godina. 57% od ovie prihodi se od internacionalnite proda`bi. Vo tekot na kvartalot, Epl prodade 3,89 milioni kompjuteri "mekinto{" (Macintosh), {to e 27% po edinica pove}e od istiot kvartal minatata godina, 14,1 milioni modeli Ajfon, {to e porast od 91% od minatata godina, 9,05 milioni modeli Ajpod i 4,19 milioni modeli Ajpad, kako i 250.000 TV-uredi. [to se odnesuva do Ajpod, dosega vkupno se prodadeni 275 milioni. Epl veli deka pove}e od 2,7 milijardi dolari od proda`bite ili 13% od kvartalniot prihod doa|a od proda`bata na Ajpad. Ova doa|a kako golem uspeh po objavata na Epl vo maj 2010 godina deka na stranskiot pazar }e go lansira PC tabletot Ajpad, i toa vo Avstralija, Kanada, Germanija, Francija, Italija, Japonija, [panija, [vajcarija i Britanija. A vo juli bea targetirani pazarite vo Avstrija, Belgija, Hong Kong, Irska, Luksemurg, Meksiko, Holandija, Nov Zeland i Singapur. 6,5 milijardi aplikacii se "daunlodirani" i toa vo prosek po 200 aplikacii vo sekunda. Kaj Ajtjuns (iTunes), "daunlodirani" se 11,7 milijardi pesni, kako i 450 milioni TV-epizodi i 100 milioni filmovi. "Daunlodirani" se 35 milioni knigi. Epl ima 160 aktivni smetki preku kreditni karti~ki vo 23 zemji.

NESOVR[ENOSTA NA EPL I XOBS

Iako 2010 godina, od biznis aspekt, mo`e da se nare~e godina na Epl, a toa se temeli na ogromnata proda`ba na proizvodite na kompanijata, sepak, ima{e i neprijatni momenti za ovaa firma, koi za malku mo`ea da go progoltaat celiot profit.Neprijatnostite na Epl bea vrzani, pred s$, za Ajfon 4 (iPhone 4), eden od najpretpoznatlivite proizvodi na kompanijata.Najprvin, vo presret na prezentacijata na ~etvrtoto prodol`enie od serijata na mobilniot telefon, celosnite podatoci, skici i dizajni bea objaveni na Internet. Toa be{e golema PR i bezbednosna katastrofa za Epl. Slu~ajot be{e prijaven vo policija, koja s$ u{te ja nema zavr{eno istragata.Otkako Ajfon 4, sepak, be{e vpu{ten vo proda`ba, kupuva~ite se soo~ija so slabiot priem na telefonot. Ovoj propust na Epl mediumite go opi{aa kako Antenagejt, a ve}e bea isfrleni i nekolku crni scenarija za idninata na telefonot, no i za samata kompanija.“Nitu Epl, nitu jas, nitu Ajfon 4 sme sovr{eni. Gre{kite postojat i nie se obiduvame da gi ispravime”, izjavi Xobs.Sepak, ovaa anomalija na telefonite be{e ekspresno otstraneta, so toa {to na Ajfon 4 mu be{e vgraden odbojnik. Onie {to ve}e go imaa kupeno telefonot, dobija besplatna instalacija na “spasonosniot” ured.

 Ve}e nekolku godini Xobs raboti za plata od eden dolar mese~no. Ovaa simboli~na suma ja otkriva ni{kata ekscentri~nost vo negoviot karakter, koja se dopolnuva so odbivaweto toj da dobie bonus za dobro izvr{enata rabota. Samo kako komparacija, negovite zamenici za 2010 godina }e bidat nagradeni so vkupno pet milioni dolari

L

TA BERZA Za zasileno prisustvo na pazarite od italijansko i {pansko govorno podra~je be{e implementiran i vtoriot tim vo Formula 1, Toro Roso, a vo svetot na golemite brzini brendot na kompanijata e prisuten i vo prvenstvoto Naskar. No, vlo`uvawata na Red Bul vo sportot nekolkukratno go nadminuvaat svetot na avtotrkite. Na Mate{ic ne mu pre~e{e otkako go kupi NFL timot na Wujork Xajants za 800 milioni dolari da go preimenuva vo Red Bul. Iako tradicijata na ovoj tim e golema, a wujor~ani gordi na ekipata, sepak, logoto na "crveniot bik" go zameni ona na Xajants, a energetskiot pijalak dobi kamen-temelnik na amerikanskiot pazar. Na doma{en teren, vo avstriskiot fudbalski {ampionat, brendot e prisuten vo fudbalskiot klub od Salcburg, koj po prezemaweto e preimenuvan vo Red Bul. Ovaa ekipa e daleku od sjajot na devedeset-

tite godini od minatiot vek, koga igra{e vo finaleto na toga{niot kup na UEFA; no, sudej}i spored uspe{noto portfolio na noviot gazda, za o~ekuvawe e ovoj klub vo bliska idnina povtorno da zableska. Vo planovite na kompanijata e i vleguvawe vo NBA ligata, kako i formirawe golem ko{arkarski tim vo ko{arkarskata Evroliga. Sepak, Red Bul e najprepoznatliv po sopstvenata trka Red Bul er rejs, {ampionat kade {to e kreiran poseben i originalen natprevar na sportski avioni. Za mnogu kratko vreme ovaa serija stana mnogu popularna, a na samite natprevari doa|aa i po milion gleda~i. Vo momentov, poradi rekoncepcija, aviotrkata e prekinata na edna sezona. "Red bul" e napraven spored tradicionalen tajlandski recept. Mnogu voda i {e}er i edna kapka sok od guarana e relativno ednostaven koncept za da mo`e uspe{no da se prodava bez dobro razrabotena marketing-strategija. Mate{ic dobro pretpostavi deka energetskiot pijalak najdobro }e se reklamira na mestata kade {to najmnogu se tro{i energija, vo sportot.

“BABAVAN\ITE” OD 1931  Pred 80 godini, toga{nite golemi umovi gi otvorile kartite za da ja predvidat na{ata dene{nina. Dali nivnite vizii ve}e se ostvarile ili doprva treba da se ostvaruvaat? PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

to e toa {to gi povrzuva 1931 i 2011 godina? Nesomneno i dvete se godini na zazdravuvawe od najgolemite ekonomski krizi. Samo dve godini po golemata recesija koja se slu~ila vo 1929 godina, SAD go dobi svojot nov pretsedatel, Herbert Huver, filmovite so ~udovi{ta bea vo zamav, se rodi “buntovnikot bez pri~ina” Xejms Din, a vo mesec dekemvri, na mestoto koe podocna }e stane Rokfeler centarot be{e postaveno prvoto bo`i}no drvo. Vojnite bea cela dekada ponazad. Pokraj ovie zna~ajni nastani, taa godina bila ozna~ena i 80-godi{ninata od vesnikot "Wujork tajms", koj za taa prigoda re{il da gi ~ue predviduvawata na nekolku

[

`iveeme. Ovaa civilizacija e najgolemiot materijalen dobitnik na primenetata nauka i nejzinata mo} za kreirawe bogatstvo nikoga{ ne bila ista kako vo ovoj period. No, taa ja gubi mudrosta za nepristrasno da go podeli bogatstvoto {to go sozdade. Se nadevam deka nared-

 HENRI ФОRД

vizioneri za toa {to }e se slu~i po 80 godini ili poto~no vo godinava {to ni pretstoi - 2011 leto gospodovo. Sogovornicite na najrespektiraniot vesnik od glavniot grad na svetot, ne bile koi bilo, tuku edni od najgolemite imiwa od toa vreme: slavniot industrijalec Henri Ford, “na{inecot” Mihajlo Pupin, nobelovcite Artur Kompton i Robert Milikan, nau~nicite Majo, Kejt, Vitni i Ogburn. Vo taa prigoda, najpoznatiot za na{ite ~itateli, avtomobilskiot “xin” Ford, rekol deka “ mo`ebi e interesna ve`ba za imaginacijata da se napravi osumdesetgodi{na prognoza, no lu|eto od toa vreme }e mo`at da gi izmerat na{ite procenki, sporeduvaj}i gi so faktite”. Toga{, ajde da gi izmerime nivnite procenki so faktite i da vidime do kade navlegol pogledot na ovie “babavan|i” od poleto na naukata. INDUSTRISKA DEMOKRATIJA, BIBLISKI @IVOT, KINA - GIGANT? “Progresot {to dosega be{e napraven na poleto na medicinata mi sugerira deka vo periodot za koj se odnesuva ovaa prognoza prose~niot `ivot na civiliziraniot ~ovek }e gi dostigne bibliskite termini za dol`inata na `ivotot”, rekol doktorot V.X.Majo, koosnova~ na svetski poznatata medicinska klinika Majo (Mayo). Toj predvidel deka prose~niot `ivoten vek vo 2011 }e bide 70 godini. I ne bil daleku. Zdravstvenite organizacii velat deka momentalno toj vek iznesuva 77,9 godini. Interesno, no antropologot Artur Kejt predupreduva deka }e nastane opasnost od pregolem broj specijalizirani medicinski kadri. “Pred 80 godini, medicinata poznava{e tri vidovi specijalisti. Denes ima pove} e od 50 razli~ni specijalisti~ki bran{i, {to mene me pla{i”, izjavil Kejt, koj dodava deka bil zagri`en i {to }e ~itaat lu|eto od na{e vreme vo najnovite izdanija na vesnicite. Nadvor od gri`ite na Kejt, nau~nikot Mihajlo Pupin, za koj postojat nekoi pokazateli deka poteknuva od na{ive krai{ta, bil optimist deka rabotnicite }e go delat profitot od toa {to go proizveduvaat. “Golemite invencii na koi le`at osnovite na na{ite moderni industrii rezultiraa so industriska civilizacija vo koja

 MIHAJLO PUPIN nive osumdeset godini ovaa civilizacija }e ja popravi taa slabost i }e kreira industriska demokratija koja }e garantira deka rabotnikot }e ima ednakvi akcii vo toa {to go producira negovata rabota”, rekol slavniot Pupin za "Wujork tajms". SOJUZI I INOVACII Nobelovecot-fizi~ar Kompton, pak, predvidel deka “svetot }e vleze vo dobrovolen sojuz od sosedski nacii, pod centralizirana vlada za sekoj kontinent”. Obedinetite nacii bea sozdadeni samo 14 godini po “vizijata” na Kompton, koj, pak, stanuva interesen koga vo del od izjavata veli deka vo 2011 godina, Kina “so svojata smelost i golemite prirodni resursi }e zazeme ”pozabele`liv udel vo svetskite raboti”. Sepak, pointeresno e predviduvaweto na sociologot Vilijam Ogburn. “Magijata na dale~inskoto upravuvawe }e bide na prvo mesto. Slugi na lu|eto }e bidat elektronskite cevki. Komunikaciskite i transportnite inovacii }e gi zama~kaat regionalnite razliki i }e se zgolemi po~itta kon uniformiranosta. ]e ima pomalku farmeri, a krizite vo `ivotot }e gi sreduvaat osiguritelnite kompanii. Oportunizmot }e bide dominanten i vo zakonite i vo etikata”, veli Ogburn.Takvi se predviduvawata na lu|eto koi rabotat so faktite. Bez golema doza nau~na fantastika i bez nevozmo`ni prikazni. Na kraj, za onie {to ne pronajdoa golema uteha od “dale~nata 1931”, } e zavr{ime so mudrite zborovi na Ford, koj za respektiraniot vesnik dodal deka “vetuvawata na idninata ja obezli~uvaat sega{nosta”.


FunBusiness

26

KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

TOP 10 GAXETI NA GODINATA

ULTIMATIVNI IT MILENICI S 

Vode~kite magazini vo svetot, "Tajm" i "For~n", imaat sprotivstaveni mislewa koga se raboti za izborot na 10 najdobri uredi od najnovata produkcija na informati~kata i~kata tehnologija tehnologi ija VLADIMIR \UROV

azvojot na tehnologijata poslednava decenija e ultimativen biznis. Ve} e e te{ko da izbereme od iljadnicite tehnolo{ki uredi i gaxeti koi nudat bezberoj opcii, duri i koga sakame da kupime eden obi~en mobilen telefon. Vode~kiot svetski magazin "Tajm" (Time) izgotvi lista so najdobri gaxeti za minatata godina. Na listata se najdoa slednive uredi: 1. Apple iPad – milenikot na Epl. Denes postojat mnogu tablet-kompjuteri koi na pazarot se {irat kako virus. No, site ne go zaslu`uvaat prvoto mesto. Toa mu pripadna na Epl, koj ve}e nekolku pati ni doka`a deka mnogu dobro znae da se spravi vo tehnolo{kite vodi. Ova ne e samo tablet, ova e vistinsko ~udo na tehnologijata. Kvalitet koj se prepoznava od daleku. 2. Samsung Galaxy S – e eden od najatraktivnite mobilni telefoni na Samsung, koj e tolku dobar {to mu go privle~e vnimanieto na internet-gigantot Gugl da se zainteresira i so svojot operativen sistem

R

i doka`an tim da go pretvori vo u{te podobar telefon. No, sepak, bidej}i inicijativata dojde od Samsung, za naslednikot od Gugl }e ~itame ne{to podocna. 3. Apple MacBook Air – re~isi i da nema ~ovek koj ne go znae i ne e voodu{even od supertenkiot laptop-kompjuter na Epl. Ednostavno, neverojatno e kako mo`ele lu|eto od Epl celata taa izvonredna tehnologija da ja vmetnat vo tolku tenok i lesen ured. Sepak, toa zadovolstvo se pla}a so soodvetna cena, iako mala za vakvo ~udo. 4. Google TV via Logitech Revue – kompjuterskite i internet-zavisnicite u{te odamna govorea deka brzo }e dojde denot koga }e gledame televizija preku Internet. Denes, ne samo {to }e ja gledame novata Gugl TV, tuku toa }e go pravime bez raznite kabli koi ni se motaat okolu televizorot. Sega seto toa }e minuva niz uredot na Logitek so ime Revue, koj so pravo go zaslu`uva ~etvrtoto mesto. 5. Google Nexus One – telefonot koj proizleze od ve{tite race na in`enerite vo Samsung i ambicijata na Gugl, koi dopolnitelno go nadgradija so svojot s$ podobar i pobrz operativen sistem Android, ve} e privle~e milioni korisnici vo svetot. Negovata osnova Samsung Galaxy S e

to & cvrsta, no uredot Nexus One e ona {to dava {mek na idninata. 6.Apple iPhone 4 – kako i prethodnite izhone danija, i ~etvrtoto prodol`enie na iPhone predizvika haos niz prodavnicite na Epl ci za {irum SAD i svetot. Ogromnite redici kupuvawe i enormnata proda`ba za samo nekolku dena po izleguvaweto doka`aaa {to zna~i, vsu{nost, iPhone 4 vo ITto svetot. Ova e ured koj sekoga{ e ne{to pove}e od obi~en telefon. 7. Apple TV – kako ~etvrta gordost od eEpl, na listava se nao|a nivnata televizija. Imeno, ovoj ured ovozmo`uva prikaz na HD internet-kanali preku te aplikacijata na Epl, iTunes, kako i site videa ili filmovi koi gi imate sood-vetno kupeni preku prodavnicata na Epl, iTunes Store. Podobreniot ured vi e. nudi navistina nepovtorlivo u`ivawe. 8. Toshiba Libretto Dual-Screen Laptop sonot za laptop so dva ekrani, bez tastatura, kone~no, ova leto dojde vo forma na Toshiba's Libretto W100. Toj ima dva 7-in~ni ekrani na dopir koi vi ovozmo`uvaat kontrola na cel kompjuter. Kompjuterot mo`e da se koristi vertikalno kako kniga ili horizontalno kako standarden kompjut--  er, iako i dvata ekrani mo`at da se koristat za razli~ni nameni. 9. Microsoft Kinect – nezamislivo e i Majkrosoft da ne se najde na ovaa lista. Ovojpat se raboti za dodatok na poznatiot Xbox 360, koj ima za cel u{te pove}e da go

 Eden od najkontroverznite gaxeti na godinata: Apple iPad

BARNES & NOBLE’S NOOK COLOR dobli`i u`ivaweto na ovaa igra~ka platforma preku bez`i~no upravuvawe so k k O govorni komandi i gestikulacii. Ovojj ured ima za cel da go pro{iri u`ivaweto vo igraweto i nadvor od sferata na dopirot. 10. Barnes & Noble’s Nook Color – se doka`a kako eden od najdobrite me|u mnogute tablet~ita~i na eBooks na pazarot. Ovoj ured e tablet-~ita~ so 7-in~en ekran, koj go pridvi`uva operativniot sistem Android, a bez`i~nata konekcija i memorijata od 8 Gb samo vi poka`uvaat kako polesno mo`ete da mu se prepu{tite na zadovolstvoto pri ~itaweto.

BIZNIS I FUDBAL

VO ZDRAVO TELO, ZDRAV USPEH 

Organizatorite velat deka im se videla interesna idejata pretstavnicite od ligata da odigraat eden fudbalski natprevar so ko{arkari, a godinava gi ~ekaat i t.n. slatki maki, bidej}i golem del od makedonskite kompanii ve}e go najavile svoeto u~estvo SR\AN IVANOVI]

ivanovic@kapital.com.mk

udbalskata biznis-liga, koja od pred nekolku meseci obedini dobar del od makedonskata delovna zaednica, vo presret na novogodi{nite praznici go organizira{e i prviot natprevar na Ol star. Interesen i mnogu zabaven koncept, koj predvide najdobrite poedinci od timovite {to nastapuvaat vo prvenstvoto da odigraat revijalen natprevar so selekcijata na porane{ni, no i aktuelni ko{arkarski yvezdi. Vrbica Stefanov, zaedno so Ivica Mihajlovski, Pero Anti}, Dim~e Ga{tarski, Jane Petrovski i ostanatite odigraa mnogu soliden me~ so najdobrite igra~i od biznisligata. “Ni se vide mnogu interesna idejata pretstavnicite od ligata da odigraat eden fudbalski natprevar so ko{arkari. Verojatno e malku poznato vo javnosta, no me|u ko{arkarite vo Makedonija ima golem broj

F  Me|u vrvnite ko{arkari ima i odli~ni fudbaleri

odli~ni fudbaleri. Od narednite godini }e se obideme ovie Ol star sredbi da gi igrame so selekcii na rakometari ili odbojkari. Ednostavno nema smisla toa da bidat profesionalni fudbaleri”, veli direktorot na ligata, Mladen \uroski, koj isto taka e porane{en profesionalen ko{arkar. Biznis-ligata, kako ideja i koncept, e prisutna vo golem broj dr`avi i od godina vo godina e s$ popopularna. Kreatorite na ova natprevaruvawe vo zemjava smetaat deka se zadovolni {to za mnogu kratko vreme i makedonskata liga stana prepoznatliva. “U{te vo prvata polusezona uspeavme da go ostvarime toa {to be{e zamisleno. Biznisligata ne e samo mo`nost delovnite lu|e da se rekreiraat, tuku i dobra {ansa za vospostavuvawe me|usebni kontakti. Ona {to osobeno n$ raduva e deka se igra fudbal ubav za gledawe”, izjavi direktorot na marketing na biznis-ligata, Filip Nikolovski. Organizatorite velat deka godinava gi ~ekaat i t.n. slatki maki, bidej}i mnogu golem broj makedonski kompanii ve}e go najavile svoeto u~estvo.


KAPITAL / 03.01.2011 / PONEDELNIK

FunBusiness

27

[ESTE GAXETI NA KOI “NE IM BE[E GODINATA”

SO DVE LICA

Iako 2010 be{e godina na tehnologijata, sepak, site gaxeti ne zaslu`uvaa da se najdat pod va{ata elka. Iako re~isi nema nekoj koj ne se raduva na high-tech poklon, osbeno pomladite, sepak, nekoi uredi ednostavno ne se poka`aa vo najdobro svetlo, t.e. ne zaslu`ija dovolno vnimanie za da se najdat na novogodi{nite polici po prodavnicite. Zatoa, koga se vo pra{awe gaxetite, pove}eto od nivnite korisnici imaat sprotivstaveni misliwa. Pa, taka, magazinot "For~n" (Fortune) vo negoviot izbor na 6 “anti-gaxeti” vklu~uva duri 3 gaxeti koi magazinot "Tajm" gi oceni kako najdobri. Del od ovie “nesre}nici” se: 1. Google TV via Logitech Revue – korisnicite velat deka ovoj ured ima problemi so konekcijata i bug vo slikata na nekoi programi. 2. Barnes & Noble’s Nook Color – sepak, site uredi so Android nemaat kvaliteten ekran i izdr`liva baterija. 3. Apple iPad - za `al, ovoj ured ednostavno ne uspea da dopre do srcata na mnogu IT-zavisnici. Ne se site za “kompjuter na dopir”. 4. Nintendo Game Boy DSi XL – neuspe{no prodol`enie na tradicijata na igra~ki uredi od Nintendo. Te`ok, glomazen i so zna~itelno poslaba baterija. 5. Dell Streak – pomalo od iPad , a pogolemo od iPhone. Del ostavi mnogu korisnici da se ~udat to~no {to treba da pretstavuva ovoj ured. 6. Maylong M-150 Android tablet – plasti~niot izgled i ekranot ne~uvstvitelen na dopir se tokmu toa {to najmnogu gi iritira IT-korisnicite.

PREDVIDUVAWA ZA NAJDOBRI GAXETI VO 2011 GODINA

[TO PRETSTAVUVA NEXUS S NA GUGL? Ovoj ured, vo odnos na hardverskite performansi, ne e toa {to }e ostavi bez zborovi pove}emina od nas. Niv ve}e gi vidovme so Samsung Nexus S, koj ni doka`a deka e i pove}e od soliden smart phone.Ona {to dosega go nemame videno se dvete vidlivi promeni kaj Nexus S. Prvata e vgradeniot ~ip, Near Field Communication, koj gi skenira lokalnite obele`ja i ni dava informacii za lokalnite slu~uvawa. Od benzinski pumpi, restorani, kafuliwa, kina, pa s$ do momentalna temperatura, devizniot kurs i u{te mnogu korisni informacii i seto toa bez internet-konekcija? Drugata novina e zaobleniot i pocvrst ekran, koj e mnogu pootporen na udari i ovozmo`uva pojasna slika.No, ova ne e pri~inata poradi koja }e go kupite ovoj ured pred koja bilo druga poevtina varijanta so ekran na dopir. Vistinskata pri~ina e operativniot sistem Android, koj raboti celosno besprekorno. Ovoj operativen sistem, vo kombinacija so procesorot so brzina od 1 GH i RAM memorijata od 512 MB ni davaat neverojatna brzina koja maksimalno ni za{teduva vreme. Ako denes na raspolagawe imame mnogu raboti vo golemi koli~ini, vremeto ne e edna od niv. Stravuvawata deka ovoj ured }e mu bide seriozen konkurent na dolgoo~ekuvaniot iPhone 4 kone~no ja vidoa svetlinata na denot. Ostanuva samo da ja vidime cenata so koja }e ni pristigne na pazarot ovoj ubavec.

 VRBICA STEFANOV lider na fudbalskiot tim sostaven od ko{arkari

Krajot na godinata sekoga{ e povod za pregled na ponudata na tehnologijata za naredniot period. Vo koja nasoka }e se dvi`i tehnolo{kiot trend, odnosno {to najmnogu }e ni bide od korist vo novata godina? Kako najnade`ni trendovi bi gi izdvoile proektorite. Denes mnogumina se odlu~uvaat da gledaat filmovi i drugi programi preku digitalni proektori, koi zna~itelno go zgolemuvaat zadovolstvoto, a doa|aat vo s$ pomali dimenzii. Isto taka, tuka ne izostanuvaat nitu blu-ray diskovite koi poleka, no sigurno, }e gi zamenat DVD diskovite. Seto toa mo`e da se pripi{e na golemiot memoriski prostor koj go nudi ovoj vid diskovi, za razlika od DVD diskovite koi, sepak, se ograni~eni na 4 Gb. Potoa, sli~na popularnost im se predviduva i na gaxetite so visoka rezolucija, odnosno HD gaxetite. Ovde dominiraat ra~nite kameri i digitalnite aparati koi ovozmo`uvaat impresivna rezolucija i kristalno jasna slika. Operativniot sistem na Gugl, Android,  Dominacija na poleka, no sigurno, se zacvrstuva na pazarot kako edna Android od najmo}nite aplikacii vo mobilnata telefonija na dene{nicata. Zatoa, vo 2011 godina se o~ekuva negovo pogolemo prisustvo vo uredite. Vo 2010 godina zabele`avme deka tablet-kompjuterite napravija bum na IT-pazarot. ^ist i najpoznat dokaz e tabletot na Epl, iPad, koj se prodade vo pove}e od 60 milioni primeroci. Za 2011 godina ekspertite predviduvaat tie da se razmno`uvaat kako virus. Podatocite vo 2010 godina kone~no dobija novo mesto za `iveewe. Pristignaa solid state drives, hard-diskovi koi, za razlika od tradicionalnite, ne koristat magnetna tehnologija, tuku vgraden ~ip, a se razlikuvaat i po toa {to se mnogu pootporni na padovi i udari. 2011 godina }e ni donese s$ pogolema integracija na ovie diskovi vo kompjuterite. Kako {to IT-korisnicite stanuvaat s$ posvesni za `ivotnata sredina, tie se stremat kon s$ pogolema upotreba na ekolo{ki re{enija. Zatoa, vo idnina se o~ekuva tie da posegnat po solarnite baterii kako poekolo{ki re{enija. Se razbira, IT-svetot vo 2011 godina zna~itelno }e stavi u{te pogolem akcent na smart-telefonite, kako prvenecot na Epl, iPhone 4.

 Biznis-ligata ja postigna svojata ideja. Delovnite lu|e od pove}e kompanii se dru`at me|usebe, a od godina svoe u~estvo najavija golem broj drugi firmi


28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII  PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT  MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI  NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII  ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA

199 Kapital 03 01 2011  

STRANA 2 STRANA 4 STRANA 24 STRANA 14 STRANA 6-7 VOVEDNIK IGOR PETROVSKI STRANA 18-19 STRANA 12-13 ...samo idejata e kapital, sè drug...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you