Issuu on Google+

KOJ ]E JA NOSI MAKEDONSKATA EKONOMIJA VO 2011 GODINA?

"KAPITAL" NOVOGODI[NA MEDIUMSKA ANALIZA

SÈ ]E BIDE ISTO, PA ]E NEMA SPEKTAKULAREN RAST NA BDP

MEDIUMITE NA BALKANOT I VO MAKEDONIJA SE GU[AT VO KORUPCIJA!?

 STRANA 2-3

 STRANA 12-15

petok / sre}na nova 2011 godina

vikend | petok-31 | sabota-01 | nedela-02.januari. 2011 | broj 198 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 30.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,59% 0 0,30% 0 00,04%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 446,82 1,31

NAFTA BRENT EURORIBOR

93,97 9 1,51%

PROFIL

Na Obama }e mu treba vistinsko liderstvo za promeni  STRANA 22

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (30.12)

MBI 10

BRANKO CRVENKOVSKI

2.293

[TO POSAKUVAME, A [TO NAVISTINA ]E NI SE SLUЧI, E TOA ZAVISI OD NA[IOT IZBOR...

2.288

2.283

2.278

 STRANA 8

2.273 24.12

26.12

28.12

30.12

EXCLUSIVE

Najlo{oto pomina i 2011 }e bide ekonomski podobra od 2010?  STRANA 24

MARK ZAKERBERG Filozofirawe od spalnata na milijarderot  STRANA 30

FILIP RIKER

 Sramota bi bilo ako 20-godi{ninata od nezavisnosta bide proslava samo za etni~kite Makedonci i ako desetgodi{ninata od ORD bide proslava samo za etni~kite Albanci  Stranskite direktni investicii vo Makedonija se najniski vo celiot region. Makedonija treba da prodol`i so napornata rabota da izgradi imix na organizirana investiciska sredina  Investitorite smetaat deka predvidlivata biznis-klima e klu~na pri donesuvaweto na investiciskite odluki. Ova vklu~uva i vladeewe na pravoto!

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

M MAL ESEJ ZA USPEHOT! Z  STRANA 4

FATMIR BESIMI

7 "I" ZA RAZVOJ NA MAKEDONIJA  STRANA 9

IVAN [TERIEV

VO 2010 GODINA E DOPRENO PAZARNOTO DNO  STRANA 10

 STRANA 6-7

HILARI RODAM-KLINTON

HERMAN VAN ROMPUJ

JADRANKA KOSOR

SAD MORAAT I ]E PRODOL@AT DA VODAT

EVROPA VO NOVATA GLOBALNA IGRA

GODINA NA NOVI PREDIZVICI

 STRANA 16

 STRANA 16

 STRANA 21

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

GODINA VO ZNAKOT NA “2”  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 31 DEKEMVRI 2010

S

GODINA VO ZNAKOT NA “2”

Svetot vo 2011 godina }e ostane vo mo}ta na brojot dva. Svetot }e bide u{te pove}e podelen otkolku pred krizata. Na ednata strana se bogatite ekonomii, koi se vo kriza, a na drugata tie vo razvoj, koi rastat ~etiri pati pobrzo. Frustracijata kaj ednite e golema poradi site zaludni napori ekonomijata da se stavi vo normalen kolosek, otkako prethodno neodgovorno se ispu{ti od kontrola. Nade`ta e poprisutna kaj drugite zatoa {to gi u`ivaat blagodetite na ekonomskiot podem. Ovaa lokomotiva na zemjite od tretiot svet ita so polna parea, no mora da se priznae deka pogonot vo golema mera }e go obezbeduvaat razvienite. Makedonija nema da bide vo toa dru{tvo zatoa {to nitu e zemja vo razvoj, nitu investiciski raj. So vkupen obem na stranski investicii od 110 milioni evra godi{no i kapitalni investicii na dr`avata od okolu 200 milioni evra na ekonomija so vrednost od okolu sedum milijardi evra nema osnova za nade` deka }e ima golemi promeni vo 2011 godina. Bipolarnosta na svetot ja poka`a i valutnata vojna. Toa e, sepak, vojna na dve valuti – dolarot i evroto, vo koja kineskiot juan samo gi komplicira poziciite. Valutite “se tepaat” na deviznite pazari za da mu obezbedat pazari na doma{niot izvoz. Devizniot kurs stana klu~niot instrument vo racete na politi~kiot vrv, bez ogled na celata deklarirana nezavisnost na centralnite banki, za da se spasi ekonomijata

od naletot na ekonomskata kriza. Svetskata valutna vojna idnata godina }e gi “izede” site ekonomii koi }e vodat skromna politika na fiksen devizen kurs, kako {to e Makedonija. Takvata politika ne im koristi na izvoznicite, a e dobredojdena za uvoznicite. Narodnata banka }e dobie nov guverner. Dali toa ostava otvorena mo`nost za nova valutna politika? “Zahtevniot” dr`aven buxet, zadol`enata dr`avna kasa i nelikvidnata ekonomija mo`at da bidat presudni za da se posegne po kursot na denarot. Globalnata politika navidum izgleda nepodelena, najmnogu poradi zaedni~kata borba protiv terorizmot, no, vo su{tina, e na mnogu labavi noze. Posebno vo Evropskata unija. Na ednata strana se najgolemite (Germanija, Francija, Velika Britanija), na koi i ne im e dojdeno do novo {irewe na granicite na EU i posvojuvawe novi “sira~iwa”. Na drugata strana se “povelikodu{nite” nacii, na koi ne bi im pre~elo da gi vidat zemjite od Zapaden Balkan vo evropskoto semejstvo. Poverojatno e deka vo 2011 vratite na EU }e ostanat zatvoreni. Za Makedonija e pove}e od sigurno deka }e ostane nadvor od EU, a pra{aweto e dali }e uspee da dobie barem datum za po~nuvawe pregovori. Tuka ima edno golemo AKO. Ako se re{i makedonsko-gr~kiot spor za imeto, mo`eme da se izraduvame na dobra vest od Brisel. Dali premierot Nikola Gruevski e podgotven da povle~e takov poteg? Takva volja dosega ne vidovme. Se pla{am deka Gruevski ne go saka ova pra{awe na svojata agenda. No, ne go saka ni Crvenkovski. A tret, barem od ovaa gledna to~ka, ne mo`e da go re{i. Tokmu zatoa, idnata godina Makedonija }e ostane dlaboko vo svojot rov, od koj nema iskri koi treba da ja razgorat bitkata na dr`avata za integrirawe vo EU.

SPASIJKA JOVANOVA jjovanova@kapital.com.mk jov anova@ @kappital.com.mk

Seto toa zna~i deka na doma{en plan isto taka s$ }e bide vo znakot na brojot dva. Dvojna politi~ka igra na Vladata, ednata za doma, drugata za nadvor. Podelena i raskarana politi~ka scena na vlast i opozicija. Ako se slu~at izbori, celoto licemerie u{te pove}e }e izleze na videlina, ama barem }e se promenat silite na terenot, pa }e se pojavat novi nade`i. Bipolarizirana ekonomska sostojba. Na ednata strana e dr`avata, kako najgolem rabotodava~, potro{uva~ i dol`nik. Na drugata se kompaniite, zaglaveni vo postkrizniot momentum i tranziciskiot sindrom, koj se vle~e ve}e 20 godini. Site politiki i strategii {to gi skroi Vladata za 2011 godina ne vetuvaat ni{to novo. Iako Vladata dobi frlena rakavica od bizniszaednicata za nov ekonomski model, s$ u{te ne ja prifa}a igrata. 2011 godina e va`na za Makedonija. ]e odbele`ime 20 godini od osamostojuvaweto. Mo`e da bide i presudna ako se re{i sporot za imeto. I ako se osvestat politi~arite deka kompaniite ja dr`at ekonomijata vo `ivot, a ne nivnite “epohalni” odluki. Toga{ 2011 }e ni bide godina na sre} a, zadovolstvo, napredok i ubava idnina. Po~ituvani ~itateli, vi poskauvam s$ ova da vi se ostvari.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

]e bide zna~ajna po prezemaweto na vodstvoto na Kina od Amerika, kako najgolem proizvoditel. No, Kina isto mo`e da se najde nadminata od Indija vo ekonomskiot rast, {to mo`e da bide znak vo vremeto koe doa|a, prognozira magazinot “Ekonomist” vo uredni~kiot komentar za o~ekuvawata vo 2011 godina. Kako drugi zna~ajni momenti vesnikot gi poso~uva 50-ot rodenden na Barak Obama, Vikipedija }e go oslavi desettiot rodenden, Amerika }e ja odbele`i desetgodi{ninata od teroristi~kite napadi na 11 septemvri i dr.. Prognozite se deka nekoi bogati dr`avi, ne isklu~uvaj}i ja i Britanija, }e vidat zna~ajni reformi. Uspe{nata prikazna za ekonomskiot razvoj se {iri me|u dr`avite kako Kina, Indija i Brazil na drugite raste~ki pazari, vklu~uvaj}i i delovi od Afrika, kade {to Gana }e bide yvezda vo podem. Biznisite i bankite }e se `alat za tovarot od zakonite. No, finansiite }e bidat pove}e zdodevni i so toa postabilni.

KOJ ]E JA NOSI MAKEDONSKATA D EKONOMIJA VO

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

2011

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SÈ ]E BIDE ISTO SPEKTAKULAREN Spored r ekspertite, r , vakvata nepromenliva r strukru } 20 godini e rezultat na niskoto k tura ve}e nivo na investicii vo novi kapaciteti od strana na kompaniite, kako i investicii vo energetikata i infrastrukturata od strana na dr`avata. S$ dodeka ne se slu~i takva promena, ne mo`e da se o~ekuva pogolem rast na makedonskata ekonomija

S

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

S$ e isto vo makedonskata ekonomija i s$ }e bide isto i vo narednite godini ako ne se promeni strukturata na bruto-doma{niot proizvod. Dominacijata na metalurgijata i tekstilnata industrija vo izvozot, so primesi na zemjodelski proizvodi i nafta, e dobra, no nedovolna za ekonomski rast. Celata ekonomija `ivee na proizvodstvoto vo pet kompanii od metalur{kiot sektor, na vrabotuvaweto {to go ostvaruvaat nekolku desetici tekstilni fabriki i na socijalniot mir {to se kupuva preku 100 milioni evra odvoeni kako subvencii za zemjodelcite. Vo drugite sektori nema progres ni promena. Dr`avata ostanuva najgolem raboto-

dava~, potro{uva~ i uvoznik. Gra|anite ne se otka`aa od potro{uva~kite naviki, poradi kreditnite karti~ki, pa BDP se odr`uva vo `ivot. Duri i vo posledniot izve{taj na Evropskata unija za napredokot na Makedonija vo evrointegraciite se poso~uva deka finansiskoto posreduvawe i administracijata imaat nose~ka uloga vo doma{nata ekonomija, a deka proizvodstvenite granki zamiraat. Finansiskiot sektor bele`i rast godi{no od 20%. Spored podatocite od Zavodot za statistika, po sektori vo 2009 godina so najgolem udel vo BDP se prerabotuva~kata industrija, energetikata i rudarstvoto so vkupna vrednost od 77 milijardi denari. Sleduvaat finansiskiot so 68,6 milijardi denari i javniot sektor so 59,7 milijardi. Kvartalnite podatoci za 2010 ne vetuvaat golema promena. Spored ekspertite, ovaa konstanta e rezultat na niskoto nivo na investicii vo novi proizvodni kapaciteti, energetika i infrastruktura. Profesorkata Irena Kikerkova od Ekonomskiot fakultet smeta deka sektorite koi ja nosea ekonomijata godinava }e bidat glavni i slednite godini. “Nema{e nitu edna pogolema investicija vo proizvodstvo, koja bi mo`ela da ja promeni strukturata. Metalurgijata, tekstilnata industrija, zemjodelstvoto i, vo eden mal del,

nafteniot sektor i ponatamu }e ostanat stolb na makedonskata ekonomija”, objasnuva taa. Spored nea, samo pogolemi investicii mo`e da dadat rezultati na dolg rok. “Ako sega po~ne nekoja pogolema investicija, dodeka investitorot go napravi proektot, gi dobie site dozvoli, izgradi fabrika i gi stavi vo pogon ma{inite }e pominat nekolku godini. Za nejzinoto proizvodstvo da ima efekt vrz ekonomijata i seriozno da vlijae vrz strukturata na proizvodstvoto, potrebni se pove}e od pet godini”, veli profesorkata. Kikerkova potencira deka za rast na ekonomijata potrebni se pogolemi investicii na dr`avata vo infrastrukturata i vo energetikata. “Ako nema dovolno elektri~na energija, ne mo`e da rabotat proizvodstvenite kapaciteti i investitorite nema da vlo`uvaat. Ako e skapa uvezenata struja, isto taka }e vlijae vrz nivnite tro{oci i nema da im bide isplatliva investicijata”, objasnuva Kikerkova. Taa ne e optimist deka vo narednite 15 godini }e se promeni slikata na glavnite stolbovi na makedonskata ekonomija. Po kriznata 2009 godina, koga BDP be{e vo minus, i rastot od okolu 1% godinava, Vladata o~ekuva slednata godina da ima pogolem ekonomski rast. Spored proekciite i na Vladata i na Narodnata banka, BDP }

ILIJA GE^EV

SOPSTVENIK NA METALUR[KIOT KOMBINAT IGM OD KAVADARCI “Ve}e 20 godini, od osamostojuvaweto do denes, na ekonomski plan potfrlame i stoime vo mesto. Nema kaj nas dovolno reformska vlada koja }e bide podgotvena da se zafati pred s$ so kastrewe na dr`avnata administracija, vospostavuvawe zdrava biznis-klima, nosewe vistinski merki za poddr{ka na investitorite, i toa na doma{nite investitori.”


Navigator

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

 LIDERI

JOVANKA JOLESKA-POPOVSKA

3

 NE IM BE[E DENOT

BENEDIKT 16

RAFAEL NADAL

QUP^O DIMOVSKI

TRAJKO VEQANOVSKI

HUGO ^AVEZ

rokredit banka dobi P u{te edno priznanie na krajot od godinata –

oradi kontroverziite za Vatikanskata banka, P papata osnova nova

inisterstvoto za zemjopanskiot teniser go uri i na krajot od godinata i prekina diplomatskite M delstvo isplati samo 80% Dprviot parlamentarec ne us- Godnosi so SAD, odbivaj}i osvoi i posledniot [ od subvenciite za 2010 i ne gi pea da vovede red vo Sobranieto, da go prifati noviot ameritrofej godinava - Svetskata

najfer banka za 2010 godina, so {to zaokru`i uspe{na godina

agencija za finansiska kontrola za borba protiv perewe pari

asocijacija na novinari go proglasi za sportist na godinata

ispolni obvrskite i vetuvawata kon zemjodelcite, koi i taka imaat problemi

kade {to pratenicite ne biraat zborovi so koi se navreduvaat i ja devalviraat raspravata

kanski ambasador, po {to mu go vratija i ambasadorot od Va{ington

O 2011 GODINA? D

O, PA ]E NEMA N RAST NA BDP IRENA KIKERKOVA

e porasne za 3,5%. Kolku } e porasne BDP slednata godina }e zavisi od toa dali }e ima pove}e investicii i izvoz, no i od nadvore{nite faktori, odnosno kolku }e raste globalnata ekonomija od koja zavisi izvozot. Spored poslednite statisti~ki podatoci, BDP vo tretiot kvartal od 2010 godina porasna za 1,3%, {to e mal nagoren trend vo odnos na 1,1% vo vtoriot kvartal. Toa voop{to ne se sovpa|a so vladinite proekcii, koi prvi~no bea deka BDP }e porasne za 2% vo 2010 godina. Rastot na BDP vo posledniot kvartal najmnogu se dol`i na potro{uva~kata na gra|anite i na dr`avata, koja vo posledniot kvartal dostigna 101 milijardi denari. Brutoinvesticiite u~estvuvaa so 25,8 milijardi denari. Na izvozot otpa|aat 56,4 milijardi denari, a na uvozot 72,2 milijardi denari, {to zna~i deka efektot od izvozot vrz BDP e nula. Ova zna~i deka makedonskiot BDP se potpira na potro{uva~kata, a ne na industrijata i izvozot. Gledano po sektori, vo tretiot kvartal najgolem rast e zabele`an kaj grade`ni{tvoto (18,4%). Rast od 19,2% ima kaj finansiskiot sektor. Metalurzite, koi se nosa~i na makedonskata ekomomija,

smetaat deka ne mo`e da se o~ekuva pogolem rast dodeka ne se smeni osnovata na ekonomskata politika. Za ekonomski da & trgne na dr`avata potrebni se fundamentalni promeni na ekonomskata politika, koja ve}e 20 godini ne dava rezultati. ^elnicite na najgolemite metalur{ki kompanii smetaat deka se vodat pogre{ni ekonomski politiki i deka se potrebni pogolemi investicii vo infrastrukturata. Spored Min~o Jordanov, pretsedatel na Upravniot odbor na Makstil, dr`avata ne menuva ni{to vo interes na

b iz n i sot i nema investicii vo infrastrukturata, nitu vo obrazovanieto, {to e od osobena va`nost za konkurentnosta na kompaniite i na ekonomijata. “I posledniot paket-merki od Vladata, isto kako i prethodnite, nema{e nikakvo direktno vlijanie vrz metalskata dejnost, kako golem izvoznik, a site dosega{ni predlozi od Makstil do Vladata, upateni preku Stopanskata komora, ne se prifateni. Tie se odnesuvaa na namaluvaweto na cenata na gasot, koja e za 150 dolari povisoka od onaa {to se pla} a vo sosedstvoto, na cenata na strujata, na transportnite tro{oci, na DDV na 5%, kako i na pogolema finansiska poddr{ka od bankite”, veli Jordanov. Prognozite na Makstil za slednata godina ne se tolku optimisti~ni. Iako godinava ja zavr{i podobro od

MIN^O JORDANOV PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA MAKSTIL “Dr`avata ne menuva ni{to vo interes na biz-nisot i nema investicii vo infrastrukturata, nitu vo obrazovanieto, {to e od osobena va`nost za konkurentnosta na kompaniite i na ekonomijata.”

PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET VO SKOPJE “Izminatite godini nema{e nitu edna pogolema investicija vo proizvodstvo, koja bi mo`ela da vlijae na promena na strukturata na BDP. Metalurgijata, tekstilnata industrija, zemjodelstvoto i, vo mal del, nafteniot sektor i ponatamu }e ostanat stolb na makedonskata ekonomija.” o~ekuvanoto, za idnata godina o~ekuva odredeno podobruvawe, no bez nekoi pogolemi promeni. Ilija Ge~ev, sopstvenik na metalur{kiot kombinat IGM od Kavadarci, smeta deka vo otsustvo na potrebnite reformi vo dr`avnata administracija i biznis-klimata, nemaweto investicii vo realniot sektor, nenamenskoto tro{ewe na parite od buxetot ne vodat kon rast i razvoj na zemjata. “Ve}e 20 godini od osamostojuvaweto na ekonomski plan potfrlame i stoime vo mesto.

PAD NA PROIZVODSTVOTO VO 14 OD 24 INDUSTRISKI GRANKI Spored poslednite statisti~ki podatoci za rastot na industriskoto proizvodstvo, vo prvite deset meseci od 2010 godina ima pad vo 14 od 24 industriski granki. Najgolem pad od 50,9% vo prvite deset meseci godinava, sporedeno so istiot period minatata godina, e zabele`an kaj proizvodstvoto na metalni proizvodi. Proizvodstvoto na elektri~ni ma{ini i aparati vo istiot period se namali za 40,1%, a pad od 30,4% ima i kaj izdava~kata dejnost. Vo pozitiva se nekolku sektori, od koi najmnogu porasna proizvodstvoto na osnovni metali za 24% Nema kaj nas dovolno reformska vlada koja }e bide podgotvena da se zafati pred s$ so kastrewe na dr`avnata administracija, vospostavuvawe zdrava biznis-klima, nosewe vistinski merki za poddr{ka na investitorite, i toa na doma{nite, a ne samo na stranskite”, smeta Ge~ev. Spored nego, glavni predizvici na Vladata treba da

bidat rastot na BDP, rastot na investiciite vo realniot sektor, energetikata i infrastrukturata, na izvozot i na vrabotenosta. “S$ dodeka nositelite na ekonomskite merki rabotat samo za izbori i za glasovi, Makedonija }e stoi vo mesto, }e bide vo kriza i }e gi ima istite ekonomski predizvici”, smeta Ge~ev.

 MISLA NA DENOT

DAJTE MI JA VLASTA NAD VALUTATA VO ZEMJAVA I NEMA DA SE GRI@AM KOJ GI DONESUVA ZAKONITE

AM[EL MAER ROT[ILD GERMANSKI PRETPRIEMA^, OSNOVA^ NA BANKARSKATA DINASTIJA ROT[ILD

PO^ITUVANI ^ITATELI, Vo dene{niot broj na “Kapital” rubrikite Pobednik i Gubitnik nema da gi ~itate. Nova godina e den koga si posakuvame mnogu zdravje, sre}a i ubavi momenti. Zatoa, nema da birame pobednik i gubitnik, so poraka vo 2011 godina site da bideme pobednici.


Navigator

4  3 FAKTI ZA...

1% 332 31,7% K

O

 PROCENKI...  @AN-KLOD

SE O^EKUVA DEKA ]E IZNESUVA RASTOT NA BDP VO MAKEDONIJA ZA 2010 GODINA

POTREBEN E POGOLEM NAPOR NA ZEMJITE OD EVROZONATA

Z

emjite od evrozonata treba da napravat posilni individualni napori za Evropa uspe{no da se spravi so dol`ni~kata kriza - izjavi pretsedatelot na Evropskata centralna banka, @an-Klod Tri{e. Toj pobara od site zemji da prezemat nivna sopstvena odgovornost, odnosno deka treba pove}e da razmisluvaat kako individualno da se spravat so krizata, otkolku kolektivno. Tri{e izjavi deka evroto e verodostojna valuta, dodavaj}i deka sega{nata kriza so dolgot se dol`i na zemjite koi ne znaat da upravuvaat so svoite buxeti.

E STAPKATA NA NEVRABOTENOST VO TRETIOT KVARTAL OD 2010 GODINA E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

TRI[E

pretsedatel na Evropskata centralna banka

EVRA IZNESUVA PROSE^NATA ISPLATENA NETO-PLATA VO NOEMVRI

M

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

A

L

E

N

O

G

L

A

S

58

...POGLED NA DENOT...

MAL ESEJ ZA USPEHOT!

S

akam da vi posakam mnogu zdravje i uspesi vo novata godina, po~ituvani ~itateli, so eden mal esej za toa {to e, vsu{nost, uspehot? Kako jas go razbiram ova “hemisko svojstvo”, koe ima razli~ni zna~ewa – zavisi od kakov agol i so kolkav psiholo{ki intezitet na napregawe go tolkuvate... Ili, zo{to mnogumina postignuvaat uspeh, a po izvesno vreme do`ivuvaat neuspeh – bilo vo delovniot svet, karierite, vo umetnosta, vo politikata... ? Uspehot sekako ne e ulica vo eden pravec! Pravime s$ {to vodi do uspeh, }e postigneme uspeh, }e se uverime deka sme uspeale i potoa se povlekuvame vo komfornata zona na samozadovolstvoto! Klu~na gre{ka! ]e prodol`am vo prvo lice (suptilnost najdov vo edna ispoved na eden amerikanski lider na kompanija koj nekolku pati padnal i se kreval) za da se obidam da razvijam emocija kaj vas za ovaa tema! Rizikuvam patetika, no takva e i temata... “Ne treba mnogu za da trgne nadolu... Za postignuvawe na uspehot rabotev naporno i so strast. Se turkav i pritiskav sebesi, a potoa zastanav i si rekov, – uspeav, sega mo`am da se relaksiram! A sekoga{ se obiduvav da se podobruvam. No, potoa zaprev, oti zaklu~iv “Ej, pa jas sum dovolno dobar. Nema potreba pove}e da rabotam na sebesi”! Na patot do uspehot bev prili~no dobar – i poln so idei. Gi pravev site sitni ne{ta koi vodea do idei. No, zaprev poradi toa {to po~uvstvuvav deka sum “epten {izik”! Prestanav da rabotam na novi idei, da rabotam 24/7, da nadgraduvam i da pro{iruvam i si mislev deka rezultatite ponatamu na eden magi~en na~in sami }e si dojdat!? Edinstveniot rezultat {to dojde be{e “kreativnata blokada”! Nemav nitu edna ideja vo glavata... A do uspehot rabotev so strast, postojano se fokusirav na klientite i na proektite. Parite gi ignorirav... potoa parite po~nuvaa sami da doa|aat. Ova nekako me obzema{e

Prestanav da rabotam na novi idei, da rabotam 24/7, da nadgraduvam i da pro{iruvam i si mislev deka rezultatite ponatamu na eden magi~en na~in sami }e si dojdat!? Edinstveniot rezultat {to dojde be{e “kreativnata blokada”! so zadovolstvo i fino me voznemiruva{e, mi sozdava{e skokot... Odedna{ se najdov vo postojan kontakt so mojot broker i so mojot agent za nedvi`nosti! Prestanav da zboruvam so moite klienti i da komuniciram so pazarot na koj rabotev!? Za malku po~nav da menaxiram samo po`ari, po`ari i po`ari... edno vreme mnogu raboti gorea, a jas ne uspevav da gi menaxiram...!? Crn oblak se sozdade nad mojata glava. Jas bev tuka - navidum mnogu uspe{en, no, vsu{nost, bev vo depresija... Pa si kupiv brz avtomobil, ku}i, stanovi, zemja... No, ni{to od toa {to, kako {to velat, le~i depresija, ne pomogna... Bev pobrz so noviot avtomobil, no s$ u{te bev vo depresija. Otidov kaj mojot doktor: “Doktore, mo`am da kupam s$ {to sakam, no ne sum sre}en. Vo depresija sum. Parite, sepak, ne mo`at da mi kupat sre}a”!? Doktorot mi re~e: “Sekako deka parite nema da ti kupat sre}a! No, so parite mo`e{ da si kupi{ “dijazepam” ili “leksilium”!” Antidepresivi... Crniot oblak nad mojata glava malku izbledi. No, izbledi i rabotata. Jas lebdev nasekade naokolu. Voop{to ne se gri`ev dali imam klienti vo biznisot ili ne. Dali }e se javat! A ne se javuvaa, bidej}i gledaa deka pove}e ne im slu`am na niv, tuku se zanimavam sam so sebe! Potoa, kako {to sleduva, klientite si gi zedoa parite, sose proektite, i gi dadoa na drugi koi }e gi srabotat podobro. S$ se urna... Treba{e da gi otpu{time site vraboteni. Ostanavme sami jas i partnerot! Nema{e vraboteni i nema{e potreba da bidam menaxer! Nema{e nitu rabota! I, odedna{, spektakulrana promena... si se vrativ da rabotam na proektite {to gi sakav i gi rabotev so strast, kako koga po~nuvav. I ~udo...! Povtorno se zabavuvav vo rabotata. Rabotev pove}e! I rastev povtorno... Da skratam... Gi napraviv site raboti koi povtorno me dovedoa do uspehot: (1) strast, (2) rabota, (3) fokusirawe, (4) pritisok i samomotivacija, (5) idei, (6) podobruvawa, (7) slu`ewe, (8) istrajnost... No, treba{e da pominat celi sedum godini za da razberam... Crniot oblak go snema nad mojata glava. Gi frliv i “dijazepam” i “leksilium”. Nau~iv deka uspehot ne e ulica vo eden pravec. Uspehot e kontinuirano patuvawe. Osumte principi ne se samo za postignuvawe uspeh. Tie ve pravat silni - uspehot da go odr`ite! Vi posakuvam silna i uspe{na 2011 godina! No, pred seto toa, mnogu zdravje... ^uvajte se! (Po~ituvani ~itateli, ]e dozvolite malku da odmoram! Povtorno se ~itame od sreda, 12 januari 2011)


Intervju

6

EKSKLUZIVNO:

FILIP RIKER AMBASADOR NA SAD VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

KOMPANIITE IMAAT SAMO EDNA MISLA KOGA INVESTIRAAT – DA OSTVARAT PROFIT! TO^KA!  Makedonija vo 2011 godina }e odbele`i dva zna~ajni nastani: dvaesetgodi{ninata od nezavisnosta na dr`avata i desetgodi{ninata od Ohridskiot ramkoven dogovor (ORD)!  Sramota bi bilo ako 20-godi{ninata od nezavisnosta bide proslava samo za etni~kite Makedonci i ako desetgodi{ninata od ORD bide proslava samo za etni~kite Albanci  Pozitivno e {to premierite Gruevski i Papandreu ~esto se sostanuvaat. Toa uka`uva na liderstvo. Se nadevame deka dvajcata se sposobni da gi prezemat kone~nite ~ekori za {to poskoro doa|awe do re{enie na problemot vo 2011 godina  Kompaniite imaat samo edna misla koga investiraat – da ostvarat profit! To~ka!  Stranskite direktni investicii vo Makedonija se najniski vo celiot region. Makedonija treba da prodol`i so napornata rabota da izgradi imix na organizirana investiciska sredina  Dano~noto olesnuvawe ne e najva`niot prioritet koj e presuden za odlukata dali da se investira vo Makedonija  Investitorite smetaat deka predvidlivata biznis-klima e klu~na pri donesuvaweto na investiciskite odluki. Ova vklu~uva i vladeewe na pravoto!  Za `al, Makedonija odlo`uva golem del od va`nite strukturni reformi. Ja koristam ovaa prigoda da im posakam sre}ni praznici na site ~itateli na "Kapital". Za mene li~no i za mojata sopruga 2010 godina be{e prekrasna godina, polna so blagoslovi. Se nadevame deka 2011 godina }e bide u{te poblagoslovena! VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

a amerikanskiot amb a sa d o r v o Makedonija ne treba da se iskoristat mnogu zborovi kako voved vo novogodi{noto intervju koe toj go dade za "Kapital". Filip Riker e doka`an prijatel na Makedonija, dobar poznava~ na politi~kite priliki i procesi na Balkanot! Ovoj gospodin ne zboruva vo rakavici. Negovoto prijatelstvo so Makedonija trae pove}e od edna decenija. Zatoa, s$ {to }e ka`e ambasadorot Riker, s$ {to }e prokomentira za na{ite priliki ima svoja specifi~na te`ina. Vo novogodi{noto intervju am-

Z

basadorot govori za neophodnosta {to pobrzo da se najde re{enie za sporot za imeto, zatoa {to na pra{aweto “kakva e idninata bez NATO i EU" toj veli: "ne go znaeme odgovorot"!? Riker prepora~uva dosledno vladeewe na pravoto i primena na zakonite, koi ne se uslov samo za evroatlantskite intergracii na zemjata, tuku se klu~en faktor za podobruvawe na investiciskata i biznisklimata vo zemjata. Za novata 2011 godina Filip Riker visoko na prioritetite gi stava dostojnoto odbele`uvawe na 20-godi{ninata od nezavisnosta na Makedonija i 10-godi{ninata od Ohridskiot ramkoven dogovor (ORD). Ambasadore Riker, na pragot sme na 2011 godina. Kakvi se va{ite o~ekuvawa za Makedonija vo godinata {to doa|a,

na politi~ki i na ekonomski plan? Makedonija vo 2011 godina }e odbele`i dva zna~ajni nastani: dvaesetgodi{ninata od nezavisnosta na dr`avata i desetgodi{ninata od Ohridskiot ramkoven dogovor (ORD) i, sekako, od konfliktot od koj proizleze potrebata za ORD. SAD }e prodol`i da im posakuva s$ najdobro na lu|eto od Makedonija. Se soo~ivte so mnogu prepreki vo tekot na dvaesetgodi{nata nezavisnost, so va{ata sopstvena hrabrost i odlu~nost, no i potpomognati od prijatelite. Uspeavte da nadminete dlaboki problemi po konfliktot vo 2001 godina. Sepak, najgolemiot predizvik ostanuva da bide izgradbata na demokratska dr`ava vo koja site gra|ani }e se ~uvstvuvaat celosno vklu~eni i za{titeni, bez ogled na niv-

nata etni~ka pripadnost ili partiski vrski. Navistina bi bilo sramota ako 20-godi{ninata od nezavisnosta bide proslava samo za etni~kite Makedonci. I bi bilo isto tolku `alno ako desetgodi{ninata od ORD bide proslava samo za etni~kite Albanci. I dvete godi{nini se pri~ina za proslava za site zaednici koi ja so~inuvaat Makedonija. Ottuka, se nadevame deka liderite }e pridonesat za stavawe kraj na podelbata na “na{i i va{i", koja go karakterizira makedonskoto op{testvo, i deka }e go pottiknat sekoj poedinec da pridonesuva za bezbedna i poprosperitetna idnina na celata zemja. Isto taka, se nadevame deka ovie godi{nini }e go istaknat makedonskiot evroatlantski

streme`. Veruvame deka ova e klu~ot, ne samo za dolgoro~na politi~ka idnina, tuku i za va{iot ekonomski prosperitet. ]e ima popis na naselenieto vo april 2011 godina. Voobi~aeno, popisot e tehni~ki proces koj im slu`i na vladata i na privatniot sektor za dodeluvawe sredstva i odreduvawe na idnata dr`avna politi~ka strategija. No, za `al, kako i mnogu drugi ne{ta vo Makedonija, popisot se pretvori vo politi~ko pra{awe! Sepak, veruvame deka toj mo`e da se izvede pravilno i to~no, kako vo drugite zemji. SAD postojano sugerira deka problemot so imeto me|u Makedonija i Grcija mora da se re{i {to pobrzo. Mislite li deka ima pribli`uvawe na poziciite me|u dvete zemji otkako

dijalogot se krena na najvisoko nivo, preku direktnite sredbi na dvajcata premieri? Nie zboruvame za imeto, bidej}i postojano dobivame pra{awa na taa tema. Kako ambasador na SAD vo Republika Makedonija, ovde sum za da se fokusiram bilateralno na interesite na na{ite dve dr`avi. Da izgradime sorabotka i da & pomogneme na Makedonija da gi zadr`i kvalifikaciite za ~lenstvo vo NATO, i da gi poddr`ime neophodnite reformi za ~lenstvo vo EU. Ova se to~kite koi makedonskite vladi gi istaknaa kako prioriteti. Vo toj pogled, 2010 godina be{e uspe{na godina. Treba da zabele`am deka nikade vo mojot mandat, nitu vo upatstvata od Stejt departmentot ne e spomenato pra{aweto za imeto. Koga dobivame vakvi pra{awa, gi


Intervju

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

Preku programata na Amerikanskata agencija za me|unaroden razvoj, USAID, amerikanskata Vlada im pomaga na makedonskite kompanii da vlezat na novi pazari i da gi pro{irat postoe~kite. Samo vo 2010 godina ovie napori rezultiraa so novi investicii vo vrednost od 38,35 milioni dolari vo Makedonija, kako i so nov izvoz vo vrednost od 21,6 milioni dolari. USAID im pomaga na kompaniite da dojdat do finansiski sredstva. Dosega 102 kompanii dobile zaemi so vkupna vrednost od 33 milioni dolari. Samo godinava ova finansirawe pridonese za zgolemeni investicii od 57 milioni dolari i za izvoz od 25 milioni dolari. iznesuvame na{ite stavovi i gledi{ta za parametrite na re{enieto, no ne mo`eme nie da go re{ime problemot namesto vas. Ova e problem koj treba da go re{at Makedonija i Grcija, bilateralno, me|u niv, vo ramkite na Obedinetite nacii. Kako sosedi, vo interes na dvete zemji e da mo`at da sednat i da razgovaraat za pra{awata od onie sekojdnevnite, pa s$ do kompliciranite. Zatoa, pozitivno e {to premierite Gruevski i Papandreu ~esto se sostanuvaat. Toa uka`uva na liderstvo i se nadevame deka dvajcata se sposobni da gi prezemat kone~nite ~ekori za {to pobrzo doa|awe do re{enie na problemot vo 2011 godina. Imate ka`ano “Idninata na Makedonija se doveduva vo pra{awe ako ne se zabrza za~lenuvaweto vo EU i vo NATO”. Vo koja smisla e zagrozena idninata na zemjata? Javnoto mislewe jasno ja otslikuva `elbata za u`ivawe vo prednostite od pogolema ekonomska zaednica so otvoren pazar, pogolema stapka na vrabotenost i pogolemi mo`nosti za investicii. Prodlabo~uvaweto na bezbednosnata sorabotka me|u Makedonija i NATO nosi stabilnost, sigurnost i mo`nosti za site makedonski `iteli. Ovoj streme` mo`e da gi povrze lu|eto vo Makedonija, bez ogled na etni~kata pripadnost i politi~kite vrski. Spored izjavite na momentalnata makedonska Vlada, ova e celta kon koja taa i ponatamu se stremi. ^lenstvata vo NATO i vo EU ovozmo`uvaat golema predvidlivost na idninata, zasnovana vrz iskustvoto na mnogu drugi zemji. Na pra{aweto “Kakva e idninata bez NATO i EU" ne go znaeme odgovorot – vo toa e celata rabota. Dr`avniot sekretar, Hilari Klinton, vo svojata n e o d a m n e { n a p o s e ta n a Balkanot ne ja vklu~i Makedonija vo svojata agenda. Nekolku meseci prethodno, zamenikot-sekretar, Filip Gordon, mora{e da otpatuva do Hrvatska za da se sretne so premierot Nikola Gruevski. Vo diplomatski krugovi se veli deka SAD go gubat trpenieto za sporot. To~no li e deka se zasitivte od prepukuvawata me|u Skopje i Atina? Trpenieto e klu~no vo svetot na diplomatijata. Ovde ne stanuva zbor za SAD, zboruvam za trpenieto i zadovolstvoto na makedonskite gra|ani od sopstvenata situacija. Makedonskiot dr`aven vrv tvrdi deka za Makedonija nema alternativa osven EU i NATO, no doma{nata javnost zabele`uva deka namesto da se fokusirame kon Brisel i kon zasiluvawe na diplomatskata aktivnost vo Unijata, Vladata tro{i energija na ostvaruvawe kontakti so zemji od tretiot svet. Kako go komentirate ova? Prioritetite na makedonskata nadvore{na politika se pra{awa za koi gra|anite na Makedonija treba da razgovaraat so Vladata na Makedonija. SAD prodol`uva da podava raka za partnerstvo i poddr{ka vo mnogu sferi, za da se napreduva kon prethodno

odredenite celi. Kako go ocenuvate otsustvoto na stranski investicii vo Makedonija, i pokraj brojnite dano~ni i drugi olesnuvawa koi se davaat i agresivno se reklamiraat za privlekuvawe na stranskite investitori? Niz razgovorite so ve}e prisutnite stranski investitori vo zemjava, kako i so onie potencijalnite, postojano slu{ame deka dano~noto olesnuvawe, iako e dobredojdeno, ne e najva`niot prioritet koj e presuden za odlukata dali da se investira vo Makedonija ili ne. Stabilnosta na biznis-sredinata e daleku pova`na otkolku dano~noto refundirawe ili namaluvawe. Investitorite smetaat deka uramnote`enata i predvidliva biznis-klima, bez ~esti promeni vo regulativite, e klu~na pri donesuvaweto na investiciskite odluki. Ova vklu~uva i vladeewe na pravoto vo ispolnuvaweto na dogovorite, za{tita na sopstveni~kite prava i efikasno i nepristrasno sudstvo – osobeno koga se vo pra{awe trgovskite sporovi. Ova se najgolemite prioriteti za investitorite. Za `al, Makedonija odlo`uva golem del od ovie va`ni strukturni reformi. Koga globalnata ekonomska kriza predizvika zna~itelno namaluvawe na investiciite na svetsko nivo, pazarite so strukturni nedostatoci, kako Makedonija, imaat golemi te{kotii da privle~at investitori. Zo{to otsustvuvaat amerikanskite investitori od Makedonija. Dobivate li vo ambasadata pra{awa od amerikanski kompaniii koi slu{nale za Makedonija i se interesiraat za mo`nostite i potencijalite na na{ata ekonomija? Spored edna otreznuva~ka statistika, stranskite direktni investicii vo Makedonija se najniski vo celiot region. Makedonija treba da prodol`i so napornata rabota i da go dade najdobroto od sebe za da izgradi imix na organizirana investiciska sredina. Iskustvata na potencijalnite investitori se razli~ni. Ambasadata dobiva pra{awa od amerikanski poedinci i kompanii koi izrazuvaat interes za istra`uvawe na biznismo`nostite vo Makedonija. Nie, i jas li~no, i ponatamu go istaknuvame ona {to smetame deka e povolno za amerikanskite kompanii. Se sre}avame so niv pri nivnite poseti, se dopi{uvame, a sum posetil i golem broj biznis-forumi vo Evropa i SAD, s$ so cel da gi istakneme mo`nostite i najdobrite primeri na uspe{ni kompanii vo zemjava. Kompaniite ne sakaat iznenaduvawa. Tie vr{at iscrpni istra`uvawa i se vodat samo od edna misla pri investiciskite odluki – da ostvarat profit, to~ka. Koi aktivnosti i proekti gi prezema ambasadata zaedno so biznis-zaednicata vo Makedonija? Amerikanskata Vlada prodol`uva da ja poddr`uva i da se zalaga za tranzicijata na Makedonija kon pazarnata ekonomija. Rabotime na podobruvawe na biznis-sredinata u{te od 1993 godina, preku programata na Amerikanskata agencija za me|unaroden raz-

voj (USAID). Od politi~ki aspekt, tesno sorabotuvame so makedonskite institucii vo naso~uvaweto na postapkite za biznisi, kako {to se javnite nabavki, podnesuvaweto danok i me|unarodnite transportni dozvoli preku aplikaciite na e-Vlada. USAID obezbeduva i direktna poddr{ka za kompaniite. Amerikanskata Vlada im pomaga na kompaniite da vlezat na novi pazari i da gi pro{irat postoe~kite. Direktno gi poddr`uvame sektorite za proizvodstvo na obleka, svetlina, informati~kata tehnologija, digitalnata animacija i agrobiznisot. Samo vo 2010 godina ovie napori rezultiraa so novi investicii vo vrednost od 38,35 milioni dolari vo Makedonija, kako i so nov izvoz vo vrednost od 21,6 milioni dolari. Isto taka, USAID im pomaga na kompaniite da dojdat do sredstva i dosega, so na{a pomo{, 102 kompanii dobile zaemi so vkupna vrednost od 33 milioni dolari. Samo godinava ova finansirawe pridonese za zgolemeni investicii od 57 milioni dolari i za izvoz od 25 milioni dolari. Ova e zna~ajno dostignuvawe. Na{ata poddr{ka za kompaniite od agrobiznisot im pomaga na makedonskite proizvoditeli da bidat pokonkurentni na regionalno i na globalno nivo. Vo ovoj sektor se fokusirame na izvozniot pazar za fantasti~nite makedonski vina, kako i za preraboteniot zelen~uk i sve`oto ovo{je. Vo 2010 godina USAID mu pomogna na agrobiznisot da ja zgolemi proda`bata za okolu 6,5 milioni dolari. Mnogu sme zadovolni od ovoj rast i se nadevame na ponatamo{na sorabotka vo izgradbata na ovoj zna~aen pazar. Isto taka, ambasadata ima silni partnerski odnosi so Amerikanskata stopanska komora (ASK) vo Makedonija. Vo noemvri 2010 godina ASK go proslavi svojot desetti rodenden i ve}e prerasna vo organizacija so solidno ~lenstvo od 120 kompanii. Golem del od kompaniite-~lenovi na ASK imaat pretstavnici ili dogovori za zastapni{tvo so amerikanski kompanii. Ponatamu, nivniot direktorium na ~lenstva sodr`i imiwa na amerikanski investitori koi se ve}e prisutni vo zemjava, kako i na kompanii koi vospostavile ili se trudat da vospostavat trgovski vrski so amerikanskite biznisi. Na{ata ambasada, vo partnerstvo so Amerikanskata slu`ba za stranski komercijalni uslugi vo ramkite na amerikanskata ambasada vo Sofija, sproveduva {irok spektar inicijativi i uslugi vo sorabotka so lokalnite kompanii. Celta ni e da im pomogneme da gi prepoznaat i da se povrzat so kompaniite vo SAD. Kako mal primer, vo januari so nekolku makedonski biznispretstavnici }e odime vo Las Vegas za da u~estvuvaat na Me|unarodniot saem za elektronika 2011. Sakame {to pove}e makedonski biznismeni da najdat partneri na otvoreniot pazar, da gi pro{irat svoite biznisi i da otvorat novi rabotni mesta. Ekonomskiot rast e najdobriot na~in za da se obezbedi podobra idnina za ovaa zemja i idnite generacii. Parlamentot rasprava{e za predvremeni izbori, procesot na lustracija izleze nadvor od instituciite, se otkrivaat milionski kriminali vo rabotata na dr`avni funkcioneri. Kako Vie ja do`ivuvate celokupnata sostojba vo Makedonija vo momentov? Ne u~estvuvame vo dnevnite raspravi. Sekojdnevnata politika vo Makedonija – osobeno koga se zasnova na li~ni

napadi – ima ograni~eno zna~ewe. Navistina se nadevame deka }e vidime napredok vo klu~nite oblasti: vladeeweto na pravoto, borbata protiv korupcijata, me|uetni~kite odnosi, dobroto upravuvawe, slobodata na mediumite i ekonomskiot razvoj. @al ni e {to ne gledame dovolno golem progres vo nekoi od ovie oblasti. Ovie pra{awa se presudni za va{ite evroatlantski aspiracii i za podobra idnina, za vas i va{ite deca. Vladeeweto na pravoto i pritisokot vrz sudstvoto se osobeno zagri`uva~ki, a, kako {to zabele`avme vo posledno vreme, situacijata mo`e i da se vlo{i. Kako gi ocenuvate me|uetni~kite odnosi i implementacijata na Ohridskiot ramkoven dogovor? Me|unarodnata zaednica, vklu~uvaj}i i SAD, e odgovorna da pomogne pri sproveduvaweto na ORD i nie si go rabotime na{iot del. Obezbedivme zna~ajna poddr{ka pri procesot na decentralizacija. Sekojdnevno & pomagame na Zaednicata na edinicite za lokalna samouprava (ZELS), kako i na gradona~alnicite i liderite na zaednicite vo op{tinite {irum Makedonija vo obezbeduvaweto i podobruvaweto na javnite uslugi. Isto taka, gi finansirame i nevladinite organizacii za proektite koi pottiknuvaat me|uetni~ka harmonija i zaemno razbirawe. Celosno ja poddr`uvame novata vladina strategija za integrirano obrazovanie i so netrpenie o~ekuvame da u~estvuvame vo proektite za nejzinata implementacija. Kako {to ka`av prethodno, sproveduvaweto na ORD s$ u{te trae. Toj e ramka za funkcionalna unitarna dr`ava koja gi po~ituva site zaednici. Mo`eme da go izmerime negovoto sproveduvawe vo odredeni oblasti, preku statistiki i broevi, no ova ne e statisti~ka ve`ba. Ova e proces i pat kon izgradba na posilna, popretstavitelna dr`ava i podobra idnina za site nejzini gra|ani.

7

Skandalot "Vikiliks" frli ili se obide da frli senka vrz imixot na amerikanskata diplomatija. Kako Vie go do`ivuvate "Vikiliks"? Obelodenuvaweto doverlivi informacii e neodgovorno. Diplomatskata praktika otsekoga{ zavisela od doverlivosta i razmenata na poraki me|u liderite, vladite i naciite. Diplomatite i nivnite kontakti funkcioniraat kako i advokatite so nivnite klienti, ili psihijatrite so nivnite pacienti, ili novinarite so nivnite izvori. Ne bi ja komentiral avtenti~nosta na koj bilo od objavenite dokumenti koi, navodno, poteknuvaat od Stejt departmentot! Sekoj dokument e podlo`en na manipulacii. No, va`no e da razotkrieme del od mitot i da objasnime {to se, vsu{nost, telegramite na Stejt departmentot. Tie se odnesuvaat na sekojdnevnite analizi i iskrenite ocenki koi sekoja vlada gi obrazuva kako del od efikasnite nadvore{ni odnosi. Individualnite izve{tai se “slika" za odreden razgovor, ocenka ili stav. Mo`at da bidat analiti~ki ili fakti~ki, ili preliminarni i necelosni vo odnos na razvojot i nadvore{nata politika na SAD. Za aktuelnata politika na SAD se razgovara mnogu otvoreno, preku razni kanali, koi vklu~uvaat i intervjua kako {to e ova.


8

Komentari / Analizi

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

[TO POSAKUVAME, A [TO NAVISTINA ]E NI SE SLU^I, E TOA ZAVISI OD NA[IOT IZBOR... rajot na edna godina e moment za povlekuvawe jasna linija, za sumirawe na izminatoto i definirawe na toa {to n$ o~ekuva. Ako treba da napravam edna jasna sporedba me|u godinata {to izminuva i godinata {to doa|a, } e po~nam so edna napomena. S$ {to se slu~ilo na politi~ki i ekonomski plan vo 2010 godina ne e rezultat samo na godinata koja izminuva, isto kako {to, s$ {to treba da napravime vo 2011 godina zavisi tokmu od razbiraweto na gre{kite i propustite vo poslednite nekolku godini. Vo sekoj slu~aj, i ovaa 2010 godina e u{te edna godina na pro pu{teni mo`nosti. Godina na porazi na makedonskata dr`ava i makedonskiot gra|anin. Godina na mnogu ~ove~ki razo~aruvawa, na mnogu te`ok `ivot. I toa vo sekoj pogled, na sekoe pole. Sostojbite vo Makedonija se takvi {to navistina e mnogu te{ko da se ka`e kade stoime najlo{o. Na ekonomski plan, ovaa godina }e se pameti kako godina koga ja dostignavme rekordnata siroma{tija. Sekoj tret makedonski gra|anin `ivee vo nehumani i ne~ove~ki uslovi. Vladata i ponatamu prodol`i da gi zadol`uva idnite generacii samo za da gi ostvari svoite megalomanski i neproduktivni proekti. Dolgovite kon firmite se zgolemija, a prodol`i da raste i brojot na blokirani i zatvoreni biznis-subjekti. Nasproti site vetuvawa, industriskoto i zemjodelskoto proizvodstvo prodol`ija da se namaluvaat, paralelno so namaluvaweto na vrabotenite vo ovie dve osnovni granki na makedonskata ekonomija. Vpro~em, ne mo`e{e da se o~ekuva i ne{to poinaku od strukturno pogre{no postavenata i partiski motivirana ekonomska politika na vlasta, koja e rezultat na vladinata politika na izolacija i blokirawe na integrativnite procesi. Tokmu na toj plan, na planot na integracijata vo EU i vo NATO, prodol`ija portokalovite porazi na dr`avata. Makedonskata Vlada go prespa Samitot na NATO. & be{e pova`no kako preku svoite megafoni da se konfrontira so Evropskata unija, namesto da go ostvari po~etokot na

K

 Na{iot stav e kristalno jasen, principielen i na linija na makedonskite nacionalni interesi. Za makedonskiot nacionalen identitet ne smee da ima nikakvi otstapki. Imeto na jazikot i narodot mora da ostane makedonski! Toa e crvenata linija so koja bi postignale kompromis. pregovorite veten pred pet godini. Makedonija denes e zemja bez prijateli i samoizolirana, a na makedonskiot narod mu e odzemena perspektivata i idninata. Celokupniot region zabrzano se pridvi`uva napred, a Makedonija stoi vo mesto, duri i se vra}a nanazad. Vo celost se ostvaruvaat na{ite predviduvawa deka na vlasta & odgovara dr`avata da e svoevidna siva zona na Balkanot, vo koja nepre~eno, bez kontrola, }e caruva krimi-

makedonskite gra|ani ja crpam silata i ubeduvaweto deka na Makedonija & e potrebna u{te edna, mnogu pova`na pobeda, a taa se vika: Izbori! Toa e prviot i najva`en prioritet - gra|anite da ja iska`at svojata izborna volja i jas nemam nikakov somne` deka nivnata volja e ovaa vlast da si zamine. Vo Makedonija ima mnogu problemi. No, eden e najgolem. Toa e re`imot na vlasta. Re{avaweto na site problemi po~nuva i zavisi

Rekov deka izborite se prviot ~ekor bez koj ne mo`e da se napravi nitu eden ponatamo{en ~ekor. No, neka bide jasno - moite barawa i stavovi, politikite i opredelbite na SDSM ne zastanuvaat samo na baraweto izbori. Makedonija ima prioriteti i jas veruvam deka Socijaldemokratskiot sojuz znae i mo`e da odgovori na sekoj predizvik i da ponudi re{enie za klu~nite problemi. Za mene prioritetite na

 Na{ata cel e da ja vidime sopstvenata zemja kako polnopravna ~lenka na EU i NATO, ramnopravna na masata so SAD, Germanija, Francija, Italija. Sakame Makedonija da sedne na zaedni~kata masa i da odlu~uva ramnopravno za site va`ni pra{awa, kako {to denes toa go pravat drugite za nas. So drugi zborovi, Makedonija da bide posigurna, poslobodna, pobogata, ponapredna. Toa za nas e patriotizam! nalot, korupcijata i partizacijata na instituciite. Za `al, negativnite ocenki ne zavr{uvaat tuka! Osnovnite ~ovekovi pridobivki i vredn os ti prodol`i ja bezobyirno da se gazat. Gazeweto na demokratijata vo Republika Makedonija stana sistem na vlasta. Slobodata na gra|anite e seriozno zagrozena. Kriti~ki nastroenite mediumi se pod pritisok, se izvr{i upad i apsewa vo najvlijatelniot medium, a zakanite i korumpiraweto kon ostanatite se zasili. Pravdata vo Makedonija ne e slepa. Naprotiv, taa e selektivna, naso~ena kon site politi~ki neistomislenici. Makedonija e zemja vo koja se vladee so strav, so pritisoci, so postojani zakani i zloupotrebi. Sepak, 2010 godina e godina i na masovno i narodno sprotivstavuvawe na stravot i represijata na vlasta. 2010 godina }e bide zapametena kako godina vo koja gra|anite ja po~naa bitkata za celosna pobeda nad stravot i molkot. Gra|anite ispratija nedvosmislena poraka do Gruevski deka toj e pro~itan i deka negovite manipulacii pove}e ne pominuvaat. Tokmu od taa pobeda na

od re{avaweto na vlasta. Na demokratski na~in. Na predvremeni izbori! Faktot {to Gruevski ja otfrli podadenata raka da izlezeme pred narodot e dopolnitelna potvrda deka toj pove}e nema nikakvo pravo da govori i da vladee vo imeto na makedonskiot narod. VMRODPMNE i Nikola Gruevski go zadr`aa legalitetot, no celosno go izgubija legitimitetot. Uveren sum deka nivnata odluka da pobegnat od soo~uvawe so narodot, na kogo postojano se povikuvaat, dopolnitelno }e go predizvikaat gnevot na narodot. Kaznata }e gi stigne, porano ili podocna! 2011 godina e godina vo koja ne se neophodni samo izbori za promena na vlasta, tuku i godina vo koja mora da se napravi izbor za idninata na Makedonija. Vo vremeto {to doa|a gra|anite }e mora da izberat dali se za evropska i bogata idnina ili za anti~koto minato na vlasta, dali se Makedonija na `ivite ili Makedonija na manipulativnata mitologija na vlasta so koja se slavat mrtvite. Ubeden sum deka sekoj gra|anin go posakuva tokmu prvoto. I podobra sega{nost i podobra idnina.

ZABELE[KA... Po~ituvani ~itateli na Kapital, Dnevniot vesnik Kapital, i magazinot Kapital, imaa iskrena namera, po terkot na svetski najgolemite izdava~ki kompanii, vo svoite novogodi{ni izdanija da objavat stavovi, mislewa, intervjua so o~ekuvawa za slednata 2011 godina – godina vo koja }e ja proslavime dvaeset godi{ninata na na{ata nezavisnost ... Od razbirlivi pri~ini, za da ne bideme pogre{no razbrani deka nekogo sme favorizirale, a drugi ignorirale, sakame da objavime koj od pokanetite isprati svoja kolumna, ili se soglasi na intervjua {to (}e) gi objavuvame vo ovoj period, a koj i pokraj na{ite napori, sepak, ne najde vreme i volja da napi{e ...

Makedonija poa|aat od urgentnosta na sostojbite. ]e navedam nekoi od pova`nite. Makedoni ja, zaradi samata sebe, zaradi svojata sega{nost i idnina, ima potreba od re{enie. Re{enie koe }e ovozmo`i brz vlez vo NATO i po~etok na pregovorite so Evropskata unija. Tokmu na{eto integrirawe e uslov i za investicii i pobeduvawe na najgolemiot neprijatel, ogromnata nevrabotenost i siroma{tija. Po ova pra{awe, na{iot stav e kristalno jasen, principielen i na linija na makedonskite nacionalni interesi. Za makedonskiot nacionalen identitet ne smee da ima nikakvi otstapki. Imeto na jazikot i narodot mora da ostane makedonski! Toa e crvenata linija so koja bi postignale kompromis. Na{ata cel e da ja vidime sopstvenata zemja kako polnopravna ~lenka na EU i NATO, ramnopravna na masata so SAD, Germanija, Francija, Italija. Sakame Makedonija da sedne na zaedni~kata masa i da odlu~uva ramnopravno za site va`ni pra{awa, kako {to denes toa go pravat drugite za nas. So drugi zborovi, Makedonija da bide posig-

urna, poslobodna, pobogata, ponapredna. Toa za nas e patriotizam! Za nas ne postoi nitu plan B, nitu alternativen koncept od onoj za pristapuvawe vo NATO i EU. S$ drugo, pa i samoodr`uvaweto, e sprotivno na konceptot za razvoj i prosperitet na zemjata. S$ drugo e samo vleguvawe vo period na izolacija, stagnacija, pre`ivuvawe, borba za opstanok i jadewe korewa, ne{to {to go gledavme kaj drugite, ne{to za {to drugite platija mnogu visoka cena. Makedonija nikoj nema da ja ceni i poddr`uva dokolku ne ja reafirmirame demokratijata i demokratskite vrednosti. Mora da prestanat podelbite {to ni gi nametnaa prerodbenicite, da prestanat postojanite konfrontacii, potragata po vnatre{ni i nadvore{ni neprijateli i kone~no da prestane glumeweto `rtvi i postojanoto barawe vinovnici. Mora da izgradime nov konsenzus vo politikata i op{testvoto, da se obedinime i pomirime vrz osnova na na{ite nacionalni i strate{ki interesi. Toa mo`e da se odviva edinstveno vo demokratski ambient. Zatoa e isklu~itelno va`no da go vratime dignitetot na instituciite i da gradime dr`avni i javni organi koi }e rabotat profesionalno i vo interes na dr`avata, a ne vo interes na odredena partija. Ekonomijata }e bide eden od vrvnite prioriteti i tuka za mene postojat tri strate{ki celi. Toa podrazbira visok i odr`liv rast, visoki stranski i doma{ni investicii i novi realni vrabotuvawa vo ekonomijata. Toa voedno zna~i i definitivno soo~uvawe so kriminalot i korupcijata vo site sferi. Toa pretpostavuva seriozno posvetuvawe na planot na socijalata i prezentirawe na seriozni i konkretni politiki za nadminuvawe na problemot na siroma{tijata. Za dr`ava kako Makedonija, dobrite me|uetni~ki odnosi ne smeat da bidat dnevnopoliti~ko pra{awe, tuku pra{awe od najvisok dr`aven prioritet. Mora da gi vratime me|uetni~kite odnosi na vistinskiot pat. Tie se klu~ za stabilnosta na dr`avata i nie sme podgotveni vo toj proces, kako i dosega, da se odnesuvame posveteno i odgovorno. Kone~no, nam ni e potrebno seriozno jaknewe na kulturata, obrazovanieto i naukata, namesto da se zloupotrebuvaat zaradi la`ni vred-

BRANKO CRVENKOVSKI Pretsedatel P retsedatel na Socijaldemokratskiot soj juz u na Makedonija Makedo Mak edo d nijja (SDSM) (SDS DSM)) sojuz

Makedonija, zaradi svojata sega{nost i idnina, ima potreba od re{enie koe }e ovozmo`i brz vlez vo NATO i po~etok na pregovorite so EU. Na{eto integrirawe e uslov za investicii i za pobeduvawe na najgolemiot neprijatel, ogromnata nevrabotenost i siroma{tija nosti i za kreirawe la`en identitet. Na{ata kultura treba da bide izraz na na{ite vistinski vrednosti i da pomogne vo gradeweto zdrav identitet. Makedonija treba da bide svoja zemja, no zemja koja e otvorena, kade {to }e se rakovodime od toa {to }e mu ponudime na svetot. Sekoj politi~ar koj saka da raboti za interesite na svojata zemja mora da bide svesen deka istorijata }e mu dade pozitivno mesto samo ako toj se stremi Makedonija da bide del od svetot, a ne izolirana enklava vo koja lokalnite vrednosti, kulturata i nespornite talenti na lu|eto }e nemaat mo`nost za globalna afirmacija i doka`uvawe vo po{iroki ramki. Nikoga{ nema da napreduvame ako mislime deka sme si dovolni samite sebesi. Ete, toa e ne{to {to jas go posakuvam i {to, veruvam, go posakuvaat ogromen broj makedonski gra|ani. @elbite se dobredojdeni vo ovie prazni~ni momenti, s$ dodeka sme svesni deka toa {to go posakuvame zavisi tokmu od na{iot izbor. Vo prazni~nite denovi, koga se posvetuvate na va{ite najbliski, iskreno Vi posakuvam mnogu zdravje i li~na sre}a.

Kolumni ispratija: Branko Crvenkovski, Fatmir Besimi, Ivo Ivanovski, Ivan [teriev, Trajko Slavevski, Zoran Taler. Im blagodarime ... Im blagodarime na intervjuata na slednite li~nosti: Filip Riker, Vladimir Gligorov, Petar Go{ev, Van~o Kargov, Elizabeta Kan~evska Milevska Pobaravme stavovi, kolumni ili intervjua, no ne dobivme, od slednite li~nosti: Nikola Gruevski, Martin Protuger, Antonio Milo{ovski, Gorge Ivanov, Jovan Manasievski, Erimira Mehmeti, Ali Ahmeti, Rufi Osmani, Velimir Stojkovski, Ervan Fuere. Na site, so `elbi za najgolemi uspesi i profesionalni dostreli im ja ~estitame Novata 2011 godina


KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

Komentari / Analizi namaluvawe na tro{ocite i podobruvawe na konkurentnosta va`na uloga igra i energetskata infrastruktura, odnosno interkonekciite za elektri~na energija so zemjite od regionot i gasifikacijata kako alternativen izvor na energija. 4. Investiciite i podobruvaweto na delovnata klima ostanuvaat zna~ajni za dinamizirawe na ekonomskite aktivnosti, sozdavawe rabotni mesta, pogolema konkurencija, poevtini i pokvalitetni doma{ni proizvodi i uslugi. Investiciite vo Makedonija poslednite godini se zgolemeni na 26% od BDP, sporedeno so deceniskite 20%. No, za da postigneme povisoki stapki na rast, investiciite treba da nadminat 30% od BDP. 5. Izvozot pretstavuva eden prozorec koj mo`e da go vle~e ekonomskiot rast, da generira novi investicii i rabotni mesta. Izvozot e zna~aen del od na{ata ekonomija. Makedonija izvezuva okolu 50% od svojot BDP, a 90% se realizira vo zemjite od EU i Zapaden Balkan. Natamo{nata liberalizacija so ovie zemji, preku Spogodbata za stabilizacija i asocijacija i CEFTA 2006, {to sleduva vo 2011 godina, o~ekuvame da dade pozitivni efekti vrz trgovskiot bilans. Narednata godina }e bide gotova i strategijata za poddr{ka na izvozot, spored koja }e se dizajnira rabotata na Agencijata za investicii i promocija na izvozot, ~ij mandat go pro{irivme ovaa godina, so cel da se promoviraat poorganizirano na{ite proizvodi na stranskite pazari. 6. Inovaciite se bitni za uspe-

7 “I’’ ZA RAZVOJ NA MAKEDONIJA ledano globalno, zad nas ostavame godina koja gi ima{e simptomite na ekonomskata kriza. Osobeno {to finansiskata kriza rezultira{e so zabaveni investicii, zategnata kreditnata aktivnost i zgolemena nesigurnost za stopanisuvawe, no so signali na optimizam. Vo vakov period, pokraj site predizvici, ekonomijata poka`a znaci na zazdravuvawe. Uspeavme vo vtoriot i tretiot kvartal da imame BDP so pozitiven predznak. Ova e rezultat na intenzivni i postojani komunikacii na vladinite institucii so delovnata zaednica vo definiraweto na politiki i merki, kako i hrabrosta i odlu~nosta na pretpriema~ite koi go izdr`aa ovoj period. Ako ja analizirame 2010, site pokazateli uka`uvaat deka sme svedoci na golemi promeni na globalnata ekonomska scena, koi rezultiraat so reformi vo me|unarodnite institucii i organizacii (MMF, Svetska banka, OBSE, NATO, OON, G-8, G-20...). Po~na {iroka debata za pri~inite, potrebite i na~inite na reformirawe so cel vospostavuvawe ramnote`a me|u razvojot na instituciite, me|unarodnite finansiski pazari i politikite za globalizacija na ekonomijata, so edna cel – porealno da se otslika zna~eweto na zemjite

G

 Osnovnite pretpostavki za razvoj na Makedonija vo idniot period treba da se dvi`at vo nasoka na sozdavawe uslovi za privlekuvawe pove}e investicii i zgolemuvawe na konkurentnosta na na{ata ekonomija, so cel da ostvarime povisoki stapki na rast. Svesni sme deka seto toa ne se postignuva preku no}.

K

bar `ivoten standard. 2. Instituciite e va`no da imaat kredibilitet za da steknat doverba kaj investitorite. Va`no e, pred s$, funkcioniraweto na pravniot sistem i efikasnoto sudstvo. Va`no e sozdavawe predvidliva i transparentna zakonska ramka bez ~esti izmeni na zakonite. Profesionalna i efikasna administracija ostanuva predizvikot {to treba se re{i vo interes na gra|anite i na biznis-zaednicata. 3. Infrastrukturata igra va`na uloga za podobruvawe na delovnata klima i konkurentnosta na ekonomijata. Za Makedonija od strate{ka va`nost e razvojot na koridorite 8 i 10, vo transportnata i energetskata infrastruktura. Izgradbata na avtopati{tata niz ovie koridori }e sozdade popovolni uslovi za zabrzuvawe na trgovskata i ekonomskata sorabotka so drugi zemji. Sli~ni efekti se o~ekuvaat i od razvojot i modernizacijata na `elezni~kiot soobra}aj. Za razvoj na industrijata preku

gi po~uvstvuvaat site gra|ani. Tuka, sekako, zboruvam za evrointegraciskite procesi, edinstvena odr`liva opcija za site zemji od Zapaden Balkan. Na zemjite od Zapaden Balkan, kako i na Makedonija, }e im trebaat 80 godini za da ja dostignat razvienosta na zemjite od EU dokolku regionot raste so tempo od 4%-5%, a Evropa so 2,5%. Na{a dolgoro~na cel treba da bide postignuvawe povisoki stapki na rast. Za toa treba da sozdademe solidna osnova, koja mo`e da ja modelirame kako "7-I razvoj" - integracii, institucii, infrastruktura, investicii, izvoz, inovacii i inkluzivnost. 1. Integraciite vo EU i vo NATO se klu~ni za stabilnosta i ekonomskata perspektiva na zemjata. Vo uslovi na globalizacija, za mala i otvorena ekonomija (kako Makedonija, kade nadvore{nata trgovija e nad 100% od BDP) integracijata e imperativ za pro{iruvawe na pazarite i zgolemuvawe na investiciite koi }e pridonesat za novi rabotni mesta i podo-

za postignuvawe odr`liv, pobrz i inkluziven razvoj. A Makedonija, mala i otvorena ekonomija, ne mo`e da bide nastrana od globalnite tekovi, koi nema da gi menuvame, tuku da gi sledime, sfatime i navreme }e se prilagodime spored na{ite strate{ki interesi. U{te pove}e {to osnovnite pretpostavki za razvoj na Makedonija treba da se dvi`at vo nasoka na sozdavawe uslovi za privlekuvawe pove}e investicii i zgolemuvawe na konkurentnosta na ekonomijata, za da ostvarime povisoki stapki na rast. Pred nas ostanuva i predizvikot za zgolemena konkurentnost na ekonomijata, pove}e investicii, novi tehnologii, investirawe vo obrazovanieto, naukata i istra`uvawata. Sepak, svesni sme deka toa ne se postignuva preku no}. Toa e maratonska trka, koja & treba na Makedonija. Neophodna e i politi~ka zrelost za realizacija na strate{kite opredelbi. Uspe{nata integracija }e zna~i sozdavawe uspe{na prikazna, od koja benefitite }e O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

9

FATMIR F ATMIR BESIMI Minister M inisterr za ekonomija e onom eko nomija ija j

hot na biznisot. Investiciite vo inovacii i istra`uvawa i voveduvaweto novi tehnologii zna~at odobruvawe na konkurentnosta. Voveduvaweto standardi i sertifikati za kvalitet, so cel prepoznavawe na na{ite proizvodi vo razvienite pazarni ekonomii, i investiciite vo novi laboratorii za istra`uvawa i verifikacija na kvalitetot, pridonesuvaat za podobruvawe na konkurentnosta. Poddr{kata na pretpriemni{tvoto i investiciite vo obrazovanieto i naukata }e pomognat za podobruvawe na konkurentnosta. 7. Inkluzivnosta e zna~ajna za da uspeeme site da go po~uvstvuvame ekonomskiot rast i socijalnite razliki da bidat pomali. Zna~i, ni ostanuva mnogu rabota. Ova e maraton {to treba brzo da se istr~a. Vi posakuvam 2011 da bide uspe{na ekonomska godina i da pomineme pogolem del od maratonskata pateka!


Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.297

MBI 10

2.492

MBID

OMB 116,45

2.487

2.292

2.482 2.287

2.477

2.282

2.472

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

116,35 116,25

2.467 116,15

2.277

2.462

2.272

2.457

24/12/10

25/12/10

26/12/10

27/12/10

28/12/10

29/12/10

30/12/10

x MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

24/12/10

116,05 25/12/10

26/12/10

27/12/10

28/12/10

29/12/10

30/12/10

24/12/10

x MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

 [to se odnesuva do toa {to }e se slu~uva na Berzata vo narednata 2011 godina, bi mo`ele da uka`eme na faktorite koi vo me|usebna interakcija }e gi determiniraat idnite berzanski slu~uvawa. Toa bi bile op{toto ~uvstvo na optimizam kaj investitorite za idnite ekonomski i neekonomski tekovi, strukturata na doma{nite nasproti stranskite investitori, pojavata na regionalen bran pozitivni berzanski dvi`ewa, eventualno reaktivirawe na planovite za prezemawe na kompaniite i, se razbira, rezultatite na kompaniite

I

tralna i Jugoisto~na Evropa ne generiraa nekoi pozna~ajni stapki na rast. A se otvorija i seriozni debati za toa kakov }e bide noviot model na rast bez golem priliv na stranski investicii, na koi se temelea stopanstvata na ovie zemji. Na ova se nadovrzaa problemite vo evrozonata i fiskalnite debalansi i problemi so javnite dolgovi kaj nekoi zemji od ovoj region. Ottuka, berzite vo ovie zemji ne mo`ea pozna~ajno da gi “razbudat” postojnite investitori, a u{te pomalku da privle~at novi. Poradi toa, i Makedonskata berza ne mo`e{e da smeta na pozitivni efekti od nekoj po{irok regionalen bran. Berzanskite brojki sekoga{ govorat najdobro. Godinava na Berzata se sklu~ija 25.306 transakcii, nasproti lanskite 34.396. Vkupniot promet na Berzata vo 2010 godina iznesuva okolu 92 milioni evra, {to pretstavuva namaluvawe od okolu 16% vo odnos na minatata godina. Prose~niot dneven promet so blokovi iznesuva okolu 27,5 milioni denari, a bez blokovi ne{to pove}e od 200.000 evra. Pazarnata kapitalizacija na 34 kotirani dru{tva iznesuva okolu 500

milioni evra i e namalena na godi{no nivo za pove}e od 20%, a na drugite javnoposeduvani dru{tva okolu 1,5 milijarda evra i bele`i zgolemuvawe od 12% (kako rezultat na zgolemuvaweto na brojot na ovie dru{tva soglasno zakonskite promeni). Glavniot berzanski indeks MBI-10 na godi{no nivo e namalen za okolu 17% i iznesuva ne{to pomalku od 2.300 indeksni poeni. Minimalnata vrednost na indeksot e zabele`ana vo septemvri (ne{to pove}e od 2.000 poeni), a maksimalnata vo fevruari (re~isi 3.000 poeni). Stranskite investitori od kupovna strana na prometot na godi{no nivo u~estvuvaat so okolu 26% (okolu 13 milioni evra, nasproti 11,4 miloni evra vo 2009 godina), a od proda`nata strana so okolu 28% (okolu 14 milioni evra). Ovie podatoci se dobieni so isklu~uvawe na golemite blok-transakcii so akciite na Stopanska banka AD Skopje (vo vrednost od okolu 35 milioni evra). Tokmu ovie blok-transakcii, vsu{nost, bea najzna~ajniot berzanski nastan na godinata. U~estvoto na doma{ni fizi~ki lica vo prometot bele`i pad od 45,6%

26/12/10

27/12/10

28/12/10

29/12/10

30/12/10

x OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

VO 2010 GODINA E DOPRENO PAZARNOTO DNO

zminatata godina za investitorite na M a ked on ska berza be{e godina vo koja tie definitivno go prifatija faktot deka periodot na berzanski bum nema lesno da se povtori. So drugi zborovi, berzanskata 2010 godina nema dolgo da se pameti – toa be{e godina koja povtorno se karakterizira{e so zabavena dinamika na berzanskite pokazateli i nizok intenzitet na pozna~ajni nastani. Ova be{e posledica na kombinacija od pove}e faktori. Vo uslovi na nepostoewe na mnogu razviena i/ili hibernirana lokalna investitorska baza (poznato e deka bumot vo minatoto go kataliziraa regionalnite stranski investitori, koi prodol`ija da bidat pasivni na na{iot pazar), op{ta nelikvidnost vo sistemot i relativno visoki kamatni stapki, vo ambient na ne mnogu optimisti~ki idni o~ekuvawa, logi~no be{e pazarot da ne mo`at da go dinamiziraat malubrojnite lokalni igra~i, kolku i da po~na da se nayira trendot na op{toto globalno i lokalno ekonomsko zazdravuvawe, odnosno kolku i da bea sosema solidni perfomansite na glavnite kompanii koi se trguvaat na Berzata. Povtorno ne dojde do pozitiven probiv vo procesite na evroatlantskite integracii na na{ata zemja. Dopolnitelno, za razlika od nekoi drugi neevropski pazari vo pojavuvawe vo Azija ili vo Ju`na Amerika ili, na primer, od Polska ili Turcija, ekonomski gledano, pove}eto zemji od Cen-

25/12/10

vo 2009 godina na 36,6% vo 2010 godina. Navedenite kvantitativni podatoci od berzanskoto trguvawe vo 2010 godina poka`uvaat deka, gledano vo celina, taa e statisti~ki za nijansa polo{a od 2009 godina. Toa upatuva na konstatacija deka od aspekt na ostvareniot berzanski promet vo 2010 godina verojatno e dopreno pazarnoto dno. Sporedbite so drugite regionalni berzi poka`uvaat deka vo delot na cenovnite dvi`ewa, prvpat, po podolgo vreme, se zabele`uvaat heterogeni cenovni trendovi. Performansite na MBI-10, na primer, se vo visoka korelacija so indeksite na berzite vo Qubqana i vo Sofija, no postojat berzi kaj koi cenovnite dvi`ewa se podobri ili polo{i vo sporedba so ovaa grupa berzi. Od druga strana, gledano preku ostvarenite prometi, Makedonskata berza vo 2010 godina ima najdobri ostvaruvawa, imaj}i predvid deka padot na prometot na na{iot pazar ovaa nasproti minatata godina e daleku poblag (-16% nasproti, na primer, -50% vo Belgrad, – 45% vo Qubqana ili duri -86% vo

Sofija). Kako posledica na ovoj fakt, gledano od aspekt na soodnosite na ostvarenite prometi me|u regionalnite berzi vo minatoto i vo izminatata godina, Makedonskata berza ovaa godina ostvari relativno podobruvawe vo istrguvaniot vrednosen obem vo odnos na site drugi relevantni berzi vo regionot. Periodot na zabavena berzanska dinamika vo 2010 godina Makedonskata berza go iskoristi za intenzivno i ponatamo{no unapreduvawe na pazarnata infastruktura. Se vovedoa novini vo pravilata za kotacija i trguvawe, po~navme so koristewe novi softverski tehnologii, lansiravme nekolku novi produkti nameneti za investitorite i mediumite, potpi{avme pove}e novi dogovori za distribucija na berzanski podatoci vo realno vreme, dopolnitelno ja zajaknavme sorabotkata so regionalnite berzi i bevme mnogu aktivni na planot na promocija na makedonskiot pazar na kapital i kotiranite kompanii. [to se odnesuva do toa {to }e se slu~uva na Berzata vo narednata 2011 godina, bi mo`ele da uka`eme na faktorite koi vo me|usebna interakcija }e gi determiniraat idnite berzanski slu~uvawa. Telegrafski, toa bi bile: -op{toto ~uvstvo na optimizam kaj investitorite pri anticipirawe na idnite ekonomski i neekonomski tekovi; -strukturata na doma{nite nasproti stranskite investitori prisutni na na{iot pazar; -pojavuvaweto na po{irok regionalen bran pozitivni berzanski dvi`ewa; -eventualno reaktivirawe na planovite za eksterni ili interni prezemawa na kompaniite; -rezultatite {to }e gi ispora~aat kompaniite na krajot od prviot kvartal na 2011 godina (rezultatite od prethodnata godina), kako i sumiraweto na rezultatite na subjektite koi ja generiraat pobaruva~kata na

IVAN I VAN [TERIEV GGlaven laven izvr{en direktor na Makedonskata Makedo d nskata berza r

pazarot i koncipiraweto na nivnata investiciska strategija za naredniot period; -objavuvaweto na dividendnite kalendari; -globalnoto, regionalnoto i lokalnoto nivo na kamatnite stapki, kako od aspekt na zgolemuvawe na likvidnosta vo sistemot, taka i od aspekt na motivacijata za migracija na investitorite od instrumenti so fiksen prihod vo akcii; -profilirawe na ekonomskite sektori koi }e bidat nositeli na noviot deloven ciklus i zastapenosta i raspolo`liviot free float na Makedonskata berza na takvi doma{ni kompanii; -namalenata mo`nost za pozna~aen impakt na negativnite nastani na na{iot pazar, nasproti golemata mo`nost za vlijanie na pozitivnite nastani; -intenzitetot i vremenskiot efekt na vlijanieto na pazarot od eventualen pozitiven probiv vo domenot na evroatlantskite integracii na Republika Makedonija; -poaktivna uloga na dr`avata na pazarot, kako u~esnik i razvoen ~initel (privatizacii preku berza vo telekomunikaciskata i infrastrukturnata sfera, izdavawe lokalni obvrznici, voveduvawe fiskalni i drugi stimulacii itn.)

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

30.12.2010 %

Износ (МКД)

549,00

17,31

18.666

400,00

14,29

1.600

Винарска визба Тиквеш Скопје

1.750,00

6,06

64.750

Топлификација Скопје

3.296,29

1,42

204.370

530,00

0,27

77.380

Просечна цена (МКД)

Универзална Инвестициона Банка РЖ Институт Скопје

Име на компанијата

Гранит Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ОКТА Скопје

30.12.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

28.622.512,12

6,08%

9,46%

4,14%

2,63%

2,65%

27.12.2010

ILIRIKA GRP

37.165.641,65

1,46%

5,47%

8,08%

12,54%

13,06%

27.12.2010

Иново Статус Акции

17.888.299,12

0,01%

1,31%

-7,42%

-16,18%

-17,21%

29.12.2010

KD Brik

29.968.679,34

3,36%

5,79%

8,94%

13,60%

14,07%

29.12.2010

KD Nova EU

26.502.888,40

2,67%

3,52%

2,13%

-1,58%

0,11%

29.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.670.992,72

1,17%

2,53%

2,15%

-0,27%

-0,25%

29.12.2010

30.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

1746

-3,00

8.730

165

-2,37

14.520

Стопанска банка Битола

2.835,73

-1,88

595.504

Алкалоид Скопје

3.912,93

-1,10

571.288

Македонијатурист Скопје

2.530,00

-0,78

253.000

Макстил Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

30.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3239,93

-0,30

900.700

Стопанска банка Битола

2835,73

-1,88

595.504

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

30.12.2010

30.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.912,93

390,18

10,03

0,89

обични акции

6.600,00

341,43

19,33

0,19

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

285.422

17

47.823

35

-76,60 -18,44

333.246

52

-73,94

GRNT (2009)

3.071.377

530,00

105,83

5,01

0,53

обични акции

2.377

3

-91,80

KMB (2009)

2.014.067

3.239,93

533,81

6,07

0,94

Вкупно Редовен пазар

2.377

3

-91,80

MPT (2009)

112.382

23.833,33

/

/

0,66

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

SBT (2009)

389.779

2.835,73

211,39

13,41

0,65

3.912,93

-1,10

571.288

STIL (2009)

14.622.943

165,00

0,11

1.492,14

2,30

Македонијатурист Скопје

2530

-0,78

253.000

TPLF (2009)

450.000

3.296,29

61,42

53,67

0,97

Охридска банка Охрид

1850

0,00

240.500

ZPKO (2009)

271.602

2.078,00

/

/

0,27

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ^etvrtok - 30.12.2010)


KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

IDEJA NA GODINATA

BIZNISMENITE JA KA@AA VIZIJATA ZA POGOLEM EKONOMSKI RAST! Po pove}e od 20 godini ekonomska stagnacija i nazaduvawe, biznis-zaednicata vo Makedonija za prv pat se obedini i javno predlo`i novi merki i politiki za pobrz ekonomski rast. Vo slednata 2011 godina ostanuva predizvikot za niv javno da se debatira so cel da se donese nov ekonomski model koj }e gi zgolemi izvozot i investiciite, }e otvori novi rabotni mesta i }e go zabrza ekonomskiot rast SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

o pove}e od 20 godini ekonomska stagnacija i nazaduvawe, biznis-zaednicata vo Makedonija za prv pat se obedini i glasno pobara promena na dosega{niot ekonomski model. Visoka nevrabotenost koja so godini ne se namaluva, pad na proizvodstvoto, mal izvoz i permanentno zgolemuvawe na trgovskiot deficit, nisko nivo na investicii, rast na zadol`enosta...Ova se samo nekoi od porazitelnite pokazateli koi uka`uvaat deka Makedonija se soo~uva so te{ki strukturni ekonomski problemi i deka se potrebni dlaboki promeni vo dosega{nite ekonomski politiki, koi o~igledno ne davaat rezultati. Menaxerite na najgolemite i najzna~ajnite kompanii vo Makedonija, obedineti vo Stopanskata komora, minatava godina javno predlo`ija pove}e merki koi bi mo`ele da donesat podinami~en rast na makedonskata ekonomija. Restrukturirawe na proizvod-stvoto, zgolemuvawe na konkurentnosta, rast na izvozot, reformi na javnata potro{uva~ka so pove}e kapitalni investicii i obnova na infrastrukturata, olabavuvawe na monetarnata politika... Ova se samo del od predlogmerkite na Stopanskata komora koi }e pomognat za pogolem i podinami~en rast na ekonomijata. Stopanskata komora na Makedonija, poddr`ana od Kapital media grup i nekolku vrvni eksperti, istra`uva~i otvorija debati so cel da se postigne konsenzus za toa kako Makedonija da po~ne da ostvaruva povisoki stapki na ekonomski rast i kakvi ekonomski politiki i merki se potrebni za da se ostvari toa. "Privatniot sektor mora da stane glaven sto`er na ekonomskiot razvoj i na apsorbiraweto na visokata nevrabotenost, a doma{nite i stranskite investicii da bidat osnovni dvigateli na rastot. Mora da se zgolemi izvozot na konkurentni proizvodi za razvojot da bide odr`liv, {to ponatamu }e rezultira so funkcionalno integrirawe na zemjata vo EU. Dr`avata mora pove}e da vlo`uva vo modernizirawe na infrastrukturata i namalu-

P

sega glasno ja ka`uvaat svojata vizija za potrebata od itna promena na ekonomskite politiki. Makedonija izminatite 20 godini bukvalno se vrti vo krug. Makroekonomskata politika ima ~etiri celi: rast na BDP, visoko nivo na vrabotenost, stabilno nivo na ceni i stabilen devizen kurs. Tie osnovni ~etiri celi treba da gi znae sekoj politi~ar i da misli 24 ~asa kako } e najde instrumenti od makroekonomskata politika so koi }e se ispolnat”, veli Ilija Ge~ev, direktor na IGM Trejd Kavadarci. Ekonomistite i biznismenite imaat razli~ni stavovi za eventualnata promena na strategijata za upravuvawe so kursot na denarot. Del od ekonomistite smetaat deka politikata na fiksen devizen kurs, koja se primenuva od 1995 godina, e kreirana za namaluvawe na inflacijata i vo dene{ni uslovi e pogubna za stopanstvoto, dodeka, pak, biznismenite koi se uvozno zavisni smetaat deka promenata na kursot }e ima pove}e negativni efekti vrz ekonomijata otkolku pozitivni. "Gledaj}i po{iroko, fiksniot kurs ne e pre~ka. Samo so zgolemuvawe na dodadenata vrednost mo`e da se sodade pokonkurenten proizvod koj } e se prodava na stranskite pazari. Nie mora da ja razvieme infrastrukturata. Toa e eden vid zgolemuvawe na dodadenata vrednost i kako tranzitna zemja mora da ja iskoristime geografskata polo`ba za ostvaruvawe podobri ekonomski rezultati”, smeta Maksim Prohorov, direktor na rudnikot Sasa. Biznismenite koi pove}e uvezuvaat repromaterijali se protivat na idejata za radikalna promena na kursot na denarot. Biznis-zaednicata go vklu~i alarmot, se otvorija debati, se postavija mnogu dilemi - dali dosega{niot model e soodveten da obezbedi pobrz ekonomski razvoj ili e potrebna radikalna promena na ekonomskata matrica?! Vo slednata 2011 godina ostanuva predizvikot da se debatira za novite merki i politiki so cel da se donesat najdobrite merki koi }e mo`at najbrzo da gi zgolemat izvozot i investiciite, da otvorat novi rabotni mesta i da go zabrzaat ekonomskiot rast.

17.03.2010 11 BRANKO AZESKI

 Stopanskata komora na Makedonija, poddr`ana od Kapital media grup i nekolku vrvni eksperti, istra`uva~i otvorija debati so cel da se postigne konsenzus za toa kako Makedonija da po~ne da ostvaruva povisoki stapki na ekonomski rast i kakvi ekonomski politiki i merki se potrebni za da se ostvari toa. vawe na energetskata zavisnost, kako osnova za pobrz razvoj na ekonomijata”, veli Branko Azeski, pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. Biznismenite i ekspertite se edinstveni deka se potrebni dlaboki i bolni reformi koi }e obezbedat stabilna biznis-klima, rast na izvozot, zgolemuvawe na vrabotenosta i podobar `ivoten standard za gra|anite i podinami~en ekonomski razvoj vo Makedonija. Za najgolem del od niv klu~ni se investiciite, i toa kako stranskite, taka i doma{nite. Zaradi toa, Stopanskata komora na Makedonija predlaga sistemski da se pottiknuvaat investiciite po primerite od sosednite zemji. Za taa cel, biznismenite predlagaat beneficiite i stimulaciite za investitorite vo forma na dano~ni olesnu-

vawa i subvencionirawe na vrabotenosta da va`at za site investitori na teritorijata na cela Makedonija, a ne samo vo slobodnite ekonomski zemji. “Kako stopanstvenik, smetam deka prioritet se investiciite vo infrastrukturata i energetikata. Treba da se definiraat biznisite {to mo`at da ja napravat Makedonija konkurentna na nadvore{nite pazari. Kompaniite, vo sinergija so dr`avata, treba da dejstvuvaat vo nasoka na ostvaruvawe na svojot ekonomski uspeh”, veli @ivko Mukaetov, generalen direktor i pretsedatel na Upravniot odbor na Alkaloid i pretsedatel na Stopanskata komora na Makedonija. Noviot model za pobrz ekonomski razvoj na zemjata mora da se bazira na nekolku radikalni promeni kombinirani vo re~isi site sferi od ekonomijata.

Biznismenite predlagaat reforma na dr`avniot buxet i negovo restrukturirawe kon investiciski celi. Mnogu mal del ili samo 4% od buxetot se odvojuvaat za investicii, dodeka prosekot vo stabilnite ekonomii se dvi`i od 15%20%. Biznismenite smetaat deka monetarnata politika e mnogu restriktivna, bidej}i e upla{ena od buxetot koj e preekspanziven i e naso~en kon potro{uva~ka na uvozni stoki. So toa ne se podr`uva na{eto stopanstvo, tuku uvozot. “Parite vo Makedonija se skapi i za odr`uvawe na tekovniot biznis, a ne, pak, kakvi bilo investicii. Od druga strana, odbivame da si priznaeme eden fakt - deka Makedonija e zemja siroma{na so resursi. Pa, zatoa, vo Makedonija nema nitu stranski investicii, a i nivoto na doma{ni investicii

PREDLOG-MERKI ZA POBRZ EKONOMSKI RAST

 sistemsko pottiknuvawe na investiciite i stimulacii za site investitori na cela teritorija na Makedonija  poddr{ka na doma{nata pobaruva~ka i izvoz (preku subvencionirani potro{uva~ki krediti za kupuvawe od doma{ni firmi i finansiska poddr{ka na izgradba na proda`ni kapaciteti vo stranstvo)  okrupnuvawe na zemjodelskite posedi i zgolemuvawe na konkurentnosta preku subvencionirawe na zdru`eno i pogolemo proizvodstvo  investirawe vo izgradba na nova i renovirawe na postojnata patna i `elezni~ka infrastrukturata preku zadol`uvawe vo stranstvo ili davawe pod koncesii  reforma na buxetot i zgolemuvawe na delot od buxetot za javni i kapitalni investicii, kako i celosno realizirawe na planiranite investicii

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,83%

3,62%

4,31%

5,30%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

Стопанска

5,70%

6,50%

6,70%

9,40%

9,90%

61,5089

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

46,8247

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

Среден курс

36м

Држава

Валута

ЕМУ

евро

САД

долар

В.Британија

фунта

72,0329

Швајцарија

франк

49,2741

Канада

долар

46,7571

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

47,4057

61,65

47,5

71,8

49,5

во денари

Извор: НБРМ

e mnogu malo. A investiciite se klu~ni. Site ekonomski politiki treba da bidat naso~eni kon toa kako da se namalat trgovskiot deficit i nevrabotenosta, a da se zgolemat investiciite i izvozot”, veli Min~o Jordanov, pretsedatel na Odborot na direktori na Makstil. “Biznismenite vo Makedonija

 ukinuvawe na carinata za uvoz na oprema i surovini i repromaterijali koi ne se proizveduvaat vo Makedonija  kompenzirawe na obvrskite za pla}awe na DDV so carinskite dava~ki  namaluvawe na pridonesite za zadol`itelno socijalno osiguruvawe na 5%  prezemawe na direktivata od EU za spre~uvawe na docneweto so pla}awata vo makedonskata pravna regulativa, so cel da se zgolemi finansiskata disciplina  mo`nost za poramnuvawe na pobaruvawata so dolgovite vo site odnosi me|u kompaniite i dr`avata po site osnovi, so cel da se re{i problemot na nelikvidnosta  voveduvawe na dr`avni garancii za proekti i investicii koi se klu~ni za zgolemuvawe na izvozot

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA "Privatniot sektor mora da stane glaven sto`er na ekonomskiot razvoj i na apsorbiraweto na visokata nevrabotenost, a doma{nite i stranskite investicii da bidat osnovni dvigateli na rastot. Mora da se zgolemi izvozot na konkurentni proizvodi za razvojot da bide odr`liv, {to ponatamu }e rezultira so funkcionalno integrirawe na zemjata vo EU. Dr`avata mora pove}e da vlo`uva vo modernizirawe na infrastrukturata i namaluvawe na energetskata zavisnost, kako osnova za pobrz razvoj na ekonomijata.”

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ


Kompanii / Pazari / Finansii

12

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

"KAPITAL" NOVOGODI[NA MEDIUMSKA ANALIZA

MEDIUMITE NA BALKANO MAKEDONIJA SE GU[AT VO VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

apital denovive gi istra`uv{e makedonskite i balkanskite mediumski priliki! Pravime prikaz na balkanskite "vratolomii" od koi mo`e da se izvle~at duzina zaklu~oci i za idninata na na{iot mediski pazar...

K

Del od mo}nite stranskite mediumski sinxiri i magnati poslednive meseci go napu{taat Balkanot. Drugi najavuvaat povlekuvawe. Balkanot pove}e ne e interesen pazar za niv! Ekonomskata kriza, koja seriozno go strese mediumskiot biznis niz celiot svet, seriozno go menuva rasporedot na silite i na ovie prostori. Generalnata ocenka na pazarot e deka promenite koi se slu~uvaat vo posledno vreme

nema da donesat zna~itelno podobruvawe vo 2011 godina, nitu vo kvantitet, nitu vo kvalitet, u{te pomalku vo profitabilnost. Drasti~no namalenite oglasuva~ki buxeti, padot na tira`ite na pe~atenite mediumi, no i naplivot na nekvalitetna, niskobuxetna televiziska programa se zaedni~ki imenitel za re~isi site mediumski pazari na Balkanot. Promenite ne ja odminaa ni Makedonija, iako ne tolku

dramati~no kako vo drugite zemji. Glavnite promeni {to ja odbele`aa makedonskata mediumska scena vo 2010 godina se vlezot na TV Pink, lansiraweto na dnevniot vesnik "Kapital" i izleguvaweto na makedonskoto izdanie na "Plejboj". Informativnite internet-portali i kaj nas zemaat zamav, iako ne so tolku silno izrazeno tempo kako na drugi pazari. Vo najava se nekolku internetproekti, motivirani od pro-

cenkite na marketing-agenciite specijalizirani za onlajnoglasuvawe, koi o~ekuvaat rast na oglasuva~kiot kola~ vo ovoj specifi~en segment. Neodamne{nite slu~uvawa vo A1 televizija (no, kako rezultat na navodniot kriminal vo drugite firmi na osnova~ot Velija Ramkovski!?), pak, samo u{te edna{, po kojznae koj pat ni ja potvrdija realnosta – mediumite vo eden moment stanuvaat alatka vo racete na politi~ari, biznis-grupacii

i centri na mo} za ostvaruvawe tesni kratkoro~ni celi (nekoga{ i zakonski krajno somnitelni)! Novinarstvoto vo Makedonija i po{iroko stana zalo`nik na drugi interesi. [TO, VSU[NOST, SE SLU^UVA NA BALKANSKATA MEDIUMSKA SCENA? Dramati~nata izjava na Bodo Hombah, prviot ~ovek na germanskata mediumska grupacija VAC, deka po povlekuvaweto od Srbija (kade {to e sop-

DVA PRIMERI: IVO SANADER I BOGOQUB KARI] – KAKO ZAVR[UVAAT MEDIUM

IVO SANADER SE ZAPLETKA VO SOPSTVENATA REKLAMNA “PAJAKOVA MRE@A”! nonimnata marketin{ka agencija Fimi media, na Ivo Sanader i prijatelite im slu`ela za izvlekuvawe pari od dr`avnite firmi. Kompanijata, so koja rakovodela Nevenka Jurak, dobivala profitabilni zdelki, naj~esto bez javen tender, od re~isi site dr`avni i javni pretprijatija, pa duri i od ministerstva. Klienti na Fimi media bile Hrvatski pati{ta, Hrvatska po{ta, Hrvatska po{tenska

A

banka, Kroacija osiguruvawe, Hrvatski {umi i mnogu drugi. Prijatelot na Ivo Sanader, glaven carinik i blagajnik na HDZ, Mladen Bari{i}, bil glaven operativec vo aferata, odnosno posrednik me|u direktorite na javnite pretprijatija i ministrite so Nevenka Jurak. Toj gi spojuval direktorite i Jurak i posreduval vo sklu~uvaweto dogovori preku koi buxetski pari se prelevale na smetka na Fimi media, a ponatamu se distribuirale vo gotovo. Bari{i} na Sanader vo stanot i vo sedi{teto na HDZ mu nosel torbi polni

so pari, a del od tie pari se predadeni na Kancelarijata za borba protiv korupcija i organiziran kriminal (Uskok). Kako minister za vnatre{ni raboti, Ivica Kirin so Fimi media sklu~uval dogovori za mediumska kampawa za bezbednost vo soobra}ajot. Blagodarenie na Kirin, uslugite na Fimi media bile pretplateni i po ve} e vospostaven obrazec se sklu~uvale fiktivni dogovori ili so naduvuvawe na vrednostite na postoe~kite se izvlekuvale pari od MVR. Kirin e pod istraga na Uskok i ima status na

osomni~en. Direktorot na Fondot za za{tita na okolinata, Vinko Mladineo, preku Fimi vle~el pari od fondot. Na istra`itelite osobeno im se interesni dogovorite so PET ambala`ata i so Sanacii na deponii. Od dr`avnite firmi se izvle~eni 11 milioni evra, a dosega se uapseni 13 lica. Vo 2009 godina Fimi media imala re~isi {est milioni evra prihod. I firmata Masol vo 2003 godina ima{e samo okolu 90 iljadi evra prihod, a ve}e vo 2004 godina prihodite na taa firma vo

sopstvenost na Ivan Soldo narasnaa na 2,8 milioni evra. Masol se povrzuva i so porane{niot portparol na vladata Ratko Ma~ek, koj lobiral za ovaa firma i vo ministerstvata i dr`avnite firmi im daval marketin{ki anga`mani. I sinot na spikerot na hrvatskiot Sabor, Luka Bebi}, Ante Bebi}, “se frli” vo oglasuva~kata bran{a preku firmata B1 Plakati, vo koja e kosopstvenik. B1 Plakati zarabotija milioni preku oglasni prostori vo javni i dr`avni ustanovi. Bebi} se povrzuva i so firmata Spektar produkcija, vo sopstvenost na Vedran Dragojevi}, prijatel na Ante. Spektar produkcija dobivala dogovori od dr`avni firmi za snimawe plateni prilozi za tie firmi i nivno emituvawe vo specijalizirani emisii.


KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

o 2010 godina, dve srpski televizii dobija novi, gr~ki sopstvenici. TV Foks stana Prva srpska televizija otkako od racete na Rupert Mardok premina vo gr~ka Antena. B92, televizija so 20-godi{na tradicija (branik na demokratijata, koja mediumski go uriva{e re`imot na Slobodan Milo{evi}, nego li~no), pak, od {vedski sopstvenik vleze vo grupacijata na Stefan Papadopulos, sopstvenik na solunskata TV Makedonija.

V

BODO HOMBAH

"Jugoisto~na Evropa ne e pazar so idnina za nas. Tamu ne sakame da se zasiluvame”. Izjavata na prviot ~ovek na VAC predizvika burni reakcii i brojni {pekulacii na site balkanski pazari, kade {to e prisuten najgolemiot germanski izdava~. I vo Makedonija VAC gi poseduva "Dnevnik", "Vest" i "Utrinski vesnik" (!?), a najavuva i elektronski portal! No, najavite za povlekuvawe po~naa da se ostvaruvaat. Pred nekolku dena VAC se povle~e od bugarskite "Trud" i "24 ~asa". ozitivni momenti na hrvatskiot pazar, {to se odnesuva do ponuda na novi sodr`ini, se pojavata na hrvatsko izdanie P na "Forbs" i specijalniot dodatok "Wujork tajms" (New York

1

Pa|aat premieri, ministri, korupciski skandali izleguvaat vo javnost, balkanskite mediumski magnati imaat problemi, stranski televiziski i izdava~ki kompanii vleguvaat, drugi si odat! S$ povidlivi se vrskite na nekoi mediumski tajkuni i sopstvenici na marketing-agencii so vlasta i nivnite proekti vo poslednite godini. Prikaznata e nekako ista na celiot Balkan. I vo Makedonija, se razbira!

2

S$ po~na na po~etokot na ovaa godina so skandalite na hrvatskata biznis-scena. Otkrivaweto na golemite skandali vo Podravka, relaciite na vlasta na HDZ so lokalnite privatni i dr`avni kompanii i kriminalot {to go odnesoa, sega ve}e porane{niot premier, Ivo Sanader vo istra`en zatvor! Reklamnata agencija Fimi Media na Sanader zaraboti i ispra milioni evra buxetski pari!!!? Sega eks-premierot na Hrvatska, koj e vo avstriski istra`en zatvor, ~eka ekstradicija vo tatkovinata i zaslu`eno sudewe!

Makedonija, navodniot kriminal vo firmite na magna3 Vototrezultira{e Velija Ramkovski ve}e izleze na povr{ina. Toa ve}e so konkretni potezi na dr`avnite institucii. Za volja na vistinata, u{te treba da se raspletuva “paja`inata”!? Ima i drugi zasegnati ovde... A i nekoi sosema drugi slu~ai na makedonskiot mediumski pazar se vo procesuirawe.

4

Skandalozen e faktot deka vo minatite dve-tri godini Vladata na Nikola Gruevski e najgolemiot oglasuva~ na reklami niz mediumite. Nekoi makedonski televizii i vesnici svojot opstanok go dol`at isklu~ivo na oglasuvaweto na Vladata, {to vo profesionalnite biznis-krugovi se tolkuva kako krajno nefer sostojba od aspekt na slobodnata konkurencija na mediumite! Preku finansiskite intervencii na Vladata, edni se favorizirani, drugi se uni{tuvaat! Vakvite vladini naviki vr{at klasi~na distorzija na mediumskiot pazar. Vo vtor plan pa|aat komercijalnite reklamirawa na kompaniite, zatoa {to vladinite kampawi gi dobivaat udarnite termini za reklamirawe, nasproti oglasuva~kite poraki na privatnite investitori!

5

Ovaa retardirana sostojba na pazarot poleka, no sigurno gi uni{tuva mediumite i za krajna to~ka bi imala postepeno zatvorawe na onie mediumi koi nema da mo`at finansiski da go izdr`at udarot na oglasuva~ite so “golemi pari”, kako {to ovde se nametna Vladata!

Times) vo dnevniot biznis-vesnik "Poslovni dnevnik".

RUPERT MARDOK

Interesite na Rupert Mardok od krajot na 2008 godina se naso~ija kon indiskiot, {panskiot i germanskiot pazar. Toj po~na da ja napu{ta Isto~na Evropa, tri godini po vlezot na ovie pazari. Najgolemo iznenaduvawe e proda`bata na BTV vo Bugarija, koja od nejzinoto osnovawe vo 2000 godina e najgledana televizija vo Bugarija.

OT I VO OKORUPCIJA!? stvenik na 50% od vesnikot "Politika”) se podgotveni da se povle~at od cela Jugoisto~na Evropa, godinava napravi vistinska zbrka na Balkanot. I vo Makedonija, kade {to VAC e sospstvenik na "Dnevnik", "Vest" i "Utrinski vesnik", se postavuvaat mnogu pra{awa, u{te pove}e {to najavite na Hombah po~naa da se ostvaruvaat. Samo pred nekolku dena VAC i oficijalno se povle~e od bugarskiot pazar. Gi prodade

dnevnite vesnici "Trud" i "24 ~asa" (zaedno imaat 100.000 tira` dnevno) na avstriskata BG Privatinvest, vo sopstvenost na Karl Habsburg i nekolku bugarski partneri. Poznato e deka VAC e najgolemiot me|unaroden izdava~ koj na pazarite vo Jugoisto~na Evropa izdava duri 26 dnevni vesnici i u{te pove}e magazini. Prisuten e vo Hrvatska, Makedonija, Bugarija i Ungarija. Osven od Bugarija, grupacijata najavi

definitivno povlekuvawe od Srbija i od Romanija. Spored objasnuvawata, povlekuvaweto od Srbija se dol`i na “trgovskite nesoglasuvawa so srpski biznismen”!? "Jugoisto~na Evropa ne e pazar so idnina za nas. Tamu ne sakame da se zasiluvame”, izjavi Hombah, sledej}i go primerot na negoviot pomo} en amerikanski kolega, Rupert Mardok, koj pred nego go povle~e istiot poteg. So ova i Hombah i Mardok

potvrduvaat deka Centralna Evropa i Balkanot pove}e ne se pazari na koi se pravat pari. Tie svoite proekti gi povlekuvaat kon zapadnoevropskite pazari, kade {to o~ekuvaat podobri mo`nosti i povisoki profiti. Poznava~ite analiziraat deka stranskite investitori brzo se pretopija vo balkanskoto biznis-politi~ko milje i po prvite crveni salda re{avaat vedna{ da se povle~at, {to, sekako, ne e vo red.

Petar Frankl, direktor i glaven urednik na dnevniot vesnik “Finance” od Slovenija, za "Kapital" veli deka "povlekuvaweto na stranskiot kapital, koj pred nekolku godini vleze vo mediumite vo ovoj region, a sega se povlekuva ili se vra}a kon Zapadna Evropa, ne e dobro za na{ite pazari, i pokraj toa {to stranskiot kapital ne gi ispolni dadenite vetuvawa. Tie stanaa “lokalci” koi ne se ni potrudija da go ostvarat

13 vetenoto – etablirawe na demokratskite vrednosti vo mediumite. Se poka`a deka im e pova`en idealot - biznis". "Finance" od Qubqana e sostaven del od {vedskata mediumska grupacija Bonier pres. Po najavata za povlekuvawe na VAC, Frankl o~ekuva deka golemata avstriska izdava~ka ku}a Stirija }e vidi dobra {ansa za vlez vo Slovenija, Hrvatska i federacijata Bosna i Hercegovina. So sli~en stav e i Branko Gerovski, glaven urednik na vesnikot "[pic", koj e eden od osnova~ite na "Dnevnik", koj vo svojata kariera dva pati se najde vo situacija da prodava – edna{ koga del od "Dnevnik" go prodavaa na SEAF, amerikanskiot dr`aven investiciski fond, i vtor pat koga i osnova~ite i SEAF prodavaa na VAC. Toj veli deka osnovnata pri~ina i poenta za vleguvawe na stranski kapital na mediumskiot pazar vo Makedonija treba{e da bide transferot na znaewe, nov kvalitet, povisoki novinarski standardi. "No, kako i vo drugite biznisi, stranskite kompanii se prilagoduvaat na balkanskata tradicija i `elba za {to pobrza zarabotka. Za toa ima i opravduvawe, zatoa {to Balkanot, posebno Makedonija, e nestabilno podra~je. Zatoa e razbirliva potrebata za pobrzo oploduvawe na vlo`enata investicija", veli Gerovski, koj ocenuva deka od aspekt na profitabilnosta, VAC vo Makedonija e uspe{na prikazna, no deka toa ne mo`e da se ka`e vo odnos na kvalitetot i ponudata na novi sodr`ini. Gerovski smeta deka VAC e najuspe{en vo Hrvatska, od aspekt na investiciite i kvalitetot, kade {to lansiraa i novi brendovi, a duri i investiraa vo sopstvena zgrada. "Zaklu~okot e deka VAC vo Makedonija nema investicii i toa e obeshrabruva~ki. Ne znam dali ova }e se povtori i so o~ekuvawata koi se kreiraa od vlezot na TV Pink vo Makedonija", veli Gerovski. Qup~o Zikov, osnova~ na Kapital Media Grup (dnevniot vesnik "Kapital", magazinot "Kapital", kako i veb-portalot Kapital, koj denovive }e po~ne so rabota), smeta deka seto toa {to se slu~uva na Balkanot vo poslednite godini e rezultat na dolgoro~noto siluvawe na mediumskiot prostor od strana na lokalnite

MSKITE I REKLAMNITE IMPERII SOZDAVANI SO “CICAWE” DR@AVNI PARI

DRSKOTO ODNESUVAWE NA KARI] ZAVR[I SO NEGOVO BUKVALNO PROTERUVAWE OD SRBIJA I PROPAST NA TELEVIZIJATA BK! elevizijata BK ili televizija Bra}a Kari} e osnovana vo dekemvri 1994 godina, kako prva srpska televizija. Toa e televizija koja prva vovede teletekst i startuva{e satelitska programa. Srpskata policija na polno} na 26 april 2006 godina ja zatvorija televizijata otkako na istata privremeno & be{e odzemena licencata poradi “politi~ka pristrasnost”. Istiot den kabelskite televizii go prekinaa emituvaweto na programata, po {to BK prodol`i so emituvawe samo na satelitska programa i organizira protesti vo centarot na Belgrad.

T

Belgradskoto Radio B92 objavi deka srpskata agencija za radiodifuzija navela dve pri~ini za svojot poteg: menaxmentot na BK TV gi spre~i pretstavnicite na agencijata da ispitaat pogolem del od finansiskite podatoci na televizijata i pretstavi pristrasen izve{taj vo vrska so eden od nejzinite sopstvenici, srpskiot magnat Bogoqub Kari} i negovata partija, dvi`eweto Silata na Srbija. Podocna, ovaa televizija ne dobiva frekvencija, smetkite & se blokirani, prekinuva zemskoto emituvawe na programata, a potoa celosno prekinuva i satelitskata programa vo maj 2007 godina.

Mnogumina go povrzuvaa zatvoraweto na BK TV so nejzinata navodna kampawa protiv Agencijata za radiodifuzija, koja vo toga{niot izbor na kone~ni pobednici za nacionalni TV-frekfencii ne & dodeli frekvencija na BK TV. Otkako Kari}, koj be{e blizok sorabotnik na porane{niot jugoslovenski pretsedatel, Slobodan Milo{evi}, i eden od najbogatite lu|e vo Srbija, ja izgubi televizijata i toj i negovite bra}a se soo~ija so seriozni obvinenija za korupcija. Rakata na zakonot s$ u{te ne gi stigna zatoa {to toj i negoviot brat Sreten u{te od 2006 godina izbegaa od Srbija. Po niv e raspi{ana

crvena poternica od Interpol. Postoi somne` deka tie se vo Rusija, no ottamu oficijalno potvrdija deka toj dosega ne pobaral politi~ki azil ni dr`avjanstvo vo ovaa zemja. Kari} i 15 drugi osomni~eni go d i n a v a d o b i j a krivi~na prijava za stopanski kriminal, pod somnenie deka kako pretsedatel na BK grup ja zloupotrebil svojata polo`ba i ja o{tetil dr`avata za pove}e od 20 milioni dolari. Toj i negovite sorabotnici se somni~at i za malverzacii vo kompanijata Mobtel, koja ja pro-

dade na avstriski investitori. Od smetkata na ovaa kompanija na smetkite na BK Grup i drugi privatni smetki prefrlile pove} e od 60 milioni evra, so toa {to go kontrolirale upravniot odbor na ovaa

kompanija. Na semejstvoto Kari} mu se zakanuva{e odzemawe na 85 stanovi i vili i 50 avtomobili, kolku {to oficijalno ima prijaveno semejstvoto.


Kompanii / Pazari / Finansii

14

SR\AN KERIM

GENERALEN DIREKTOR NA MEDIA PRINT MAKEDONIJA akedonskiot mediumski pazar se karakterizira so neodr`liva natrupanost na subjekti – osobeno vo TV-sektorot i, za `al, so problemati~na sopstvenost od zakonski aspekt, odnosno fakti~kata situacija so koja sme soo~eni ne soodvetstvuva so zakonskata regulativa, koja treba da spre~i koncentracija na mediumska sopstvenost. MPM e mediumska kompanija so germanski kapital, koja vo nitu eden moment ne gi naru{ila, nitu pak gi prekr{ila postoe~kite zakoni vo zemjata. Zapoznaeni sme deka vo momentov te~e podgotovka na nov zakon za audiovizuelni mediumski servisi, koj bi trebalo da ja liberalizira mediumskata koncentracija i se nadevame deka istiot }e pomogne vo re{avaweto na problemot so nelojalnata konkurencija i }e ovozmo`i pazarno orientirani mediumski inicijativi. Vo posledno vreme se zabele`uva i zajaknata aktivnost vo kreiraweto mediumi bazirani na Internet, iako reklamiraweto na Internet s$ u{te e na nivo koe ne dozvoluva isplativost na pogolemi proekti. Toa zboruva deka mediumskiot pazar vo Makedonija ne poseduva normalni pazarni parametri, tuku, naprotiv, sozdava uslovi za proizvodi koi imaat funkcija na glasila na odredeni politi~ki grupacii i preku vrskite koi gi imaat so niv gi kompenziraat zagubite {to gi sozdavaat vo normalnoto pazarno rabotewe. Posledicite od vakvoto rabotewe se:  Nedostig od ponatamo{ni vistinski stranski investicii vo makedonskite mediumi  Damping-ceni vo pe~atenite mediumi, koi go ote`nuvaat postignuvaweto pozitivni finansiski rezultati  Cenite na reklamniot prostor se daleku poniski od cenata koja realno bi se postignala na pazar so vakva golemina, {to vidno ja naru{uva ramnote`ata na mediumskiot pazar, odnosno istiot e nevozmo`no da se postigne  Produkcijata na sodr`ini vidno gubi kvalitet  Provokacija na me|umediumski vojni niz koi celata industrija, a so toa i novinarite, gi gubat doverbata i kredibilitetot. Na mislewe sme deka e potrebna kompleksna intervencija od strana na nadle`nite institucii vo pravec na stabilizirawe na pazarot, osobeno vo delot na koncentracijata na sopstvenosta, {to }e ovozmo`i natprevar so sodr`ini, namesto so nelojalna konkurentska praktika. Vo toa mediumskite ku}i mora konstruktivno da sorabotuvaat. KOJA E CELTA, VIZIJATA NA MULTIMEDIJALNATA PLATFORMA, KOJA MPM JA NAJAVUVA VO MOMENTOT? Celta na multimedijalnite platformi na MPM e sledewe na potrebite na publikata vo novata digitalna okolina i zadovoluvawe na istite na profesionalen na~in, svojstven na na{ite postoe~ki brendovi. MPM e svesna za promenite vo navikite na publikata, no i za potrebite na svoite delovni partneri, koi proizleguvaat od novite uslovi koi gi nudi digitalnata okolina i zatoa, kako strate{ka opredelba, pokraj tradicionalnite pe~ateni proizvodi, planirame seriozni investicii i na drugi digitalni platformi. MPM vo momentov e prisuten na Internet so elektronskite formi na pe~atenite izdanija. Dosega{nata visoka posetenost na veb-stranicite ni dava pottik za dopolnitelno investirawe na Internet. No, ovaa na{a investicija ne ja gledame samo kako investicija vo na{iot biznis, tuku i kako razvojna komponenta na celokupniot makedonski internet-prostor. Prezemame nekolku aktivnosti koi }e se realiziraat ve}e na po~etokot na idnata godina, za {to javnosta }e bide navremeno izvestena. Klu~no e da se spomene e deka MPM e vo seriozni podgotovki za izgradba na partnerstva so drugi kompanii i veb-inicijativi so cel da se ovozmo`i sozdavawe zdrav pazaren ambient vo makedonskiot "sajber"-prostor. Osven mediumite bazirani na Internet, planirame da ponudime i dopolnitelni servisi koi se bazirani na najnovite tehnologii. Na{a cel e da da gi informirame ~itatelite na na~in koj tie }e go izberat, nezavisno dali e toa pe~atena forma, na Internet ili, pak, kako digitalni servisi, na mobilni telefoni ili na tablet-kompjuteri. Na{ata vizija e nie da izlezeme vo presret na publikata {to n$ sledi nas. Ova zna~i deka }e gi iskoristime postoe~kite tehnologii za da mu ovozmo`ime na na{iot ~itatel da pristapi do na{ite proizvodi i informacii na koj bilo na~in {to }e go preferira, odnosno izbere toj vo momentot. IDNITE PLANOVI NA VAC NA MAKEDONSKIOT MEDIUMSKI PAZAR Za edno zrelo demokratsko op{testvo se potrebni zdravi i transparentni mediumi, koi kriti~no i objektivno }e informiraat i }e bidat predvodnici na demokratskata misla i vo jakneweto na instituciite. Kako {to istaknav, vo ramkite na Mediumskiot forum na Jugoisto~na Evropa vo Budimpe{ta, na po~etokot na mesecov, su{tinskite funkcii na novinarstvoto se da izvestuvaat, nabquduvaat, spodeluvaat, odgovaraat i objasnuvaat, so cel da ja prika`at vistinata, bazirna na fakti, celosnost, ~esnost, navremenost i relevantnost. Mojata kompanija gi iskoristi site sredstva koi & stojat na raspolagawe za da im ovozmo`i na novinarite da gi ispolnat svoite zamisli, pritoa profesionalno i odgovorno slu`ej}i mu na javniot interes. Veruvam deka }e raste pobaruva~kata za novinarski informacii na pazarot, me|utoa, informacii ponudeni od kvalifikuvani specijalisti. Letovo go zbogativme makedonskiot pazar na pe~ateni mediumi so prilogot Avto ekspres, a esenva na{ata ponuda ja dopolnivme so pove}e izdanija. Vo oktomvri izleze prviot broj na nedelnikot "TEA moderna" na albanski jazik, so {to "TEA Moderna3 stana prvo spisanie vo Makedonija koe se obra}a i na makedonskata i na albanskata ~ita~ka publika. Samo nekolku nedeli podocna "Utrinski vesnik" go lansira{e sportskiot prilog Fiks. Kako najnovo izdanie, na po~etokot na dekemvri redakcijata na "Dnevnik" go lansira{e politi~kiot magazin "Publika", koj izleguva sekoja sabota zaedno so vesnikot. Vpro~em, site na{i redakcii kontinuirano podgotvuvaat dopolnitelni sodr`ini, za da gi zadovolat apetitite na ~itatelskata publika. Kako {to ve}e spomenav, sakame da go zajakneme Internetot kako seriozen informativen kanal i da razvieme pazaren ambient vo makedonskiot "sajber"-prostor, koj }e ovozmo`i odr`liv razvoj, a ne samo vremena senzacija.

M

vladi, kako i inferiornite partiski i biznis-eliti. Od druga strana, urivaweto na demokratskata pozicija na mediumite, preku urivawe na nivnata finansiska mo}, se dol`i i na s$ poserioznata borba na vladite so lokalnata korupcija i kriminal {to se pravi preku mediumite vo najrazli~ni formi – od nepla} awe danoci, do perewe pari preku reklamite... {to kako uslov za niv doa|a od Brisel, objasnuva Zikov. “Sega, poleka, na videlina izleguva faktot deka medimuite, bilo da se vesnici ili televizii, radiostanici ili portali, podolgo vreme svojata finansiska sila ja temelat na ne do kraj jasni vrski so dr`avata i so nekoi golemi kompanii! Pazarot ne bil mestoto kade {to tie mediumi se razvivale! A zatoa imame i takvo lo{o novinarstvo – nema znaewe, nema analiti~ki kapaciteti i istra`uva~ki duh kaj novinarite! S$ pomalku mediumi na Balkanot (vo Makedonija odamna) rabotat pazarno. Ajde da ja vidime listata na oglasuva~i koi godi{no oglasuvaat vo mediumite. ]e vidite deka finansiski najsilnite mediumi (za koi redovno zboruvame deka nejasno rabotat) imaat najkratka lista so godi{ni oglasuva~i. Nivniot najgolem klient e Vladata i u{te nekoi firmi. Ova ne mo`e da bide odr`livo na dolg rok. Kogatoga{, dali stanuva zbor za stranska investicija vo ovie prostori ili za doma{na investicija, ako tie mediumi ne se oslobodat od jaremot na dr`avata, se osudeni na propast! Zarem ne e dovolno vidlivo {to se slu~uva ovie

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

QUP^O ZIKOV KAPITAL Pazarot odamna ne e mestoto kade {to rabotat finansiski najsilnite mediumi vo Makedonija! Zatoa imame i takvo lo{o novinarstvo – nema znaewe, nema analiti~ki kapaciteti i istra`uva~ki duh kaj novinarite! Ajde da ja vidime listata so oglasuva~i koi godi{no oglasuvaat vo mediumite. ]e vidite deka finansiski najsilnite mediumi (za koi redovno zboruvame deka nejasno rabotat) imaat najkratka lista so godi{ni oglasuva~i. Nivniot najgolem klient e Vladata i u{te nekoi firmi. Ova ne mo`e da bide odr`livo na dolg rok. Kogatoga{, dali stanuva zbor za stranska investicija vo ovie prostori ili za doma{na investicija, ako tie mediumi ne se oslobodat od jaremot na dr`avata, se osudeni na propast! Ova e osnovnata pri~ina i {to nekoi stranski izdava~ki korporacii i televizii najavija zaminuvawe od Balkanot! Kako {to zaminuvaat, taka se pojavuvaat skandalite i razni lica zavr{uvaat vo zatvor!?

@EQKO MITROVI] PINK 15 Vlezot na Pink vo Makedonija e zaradi mentalitetot, faktot deka makedonskiot narod e nekako poseben, mnogu topol i duhovit. Va`na mi e sinergijata me|u zemjite i prenosot od programa vo pogolemite zemji. Ovoj pazar e relativno mal, i nema da pravime kojznae kakvi profiti ovde.

SLIKA NA MEDIUMSKIOT SEKTOR VO MAKEDONIJA, 2009 GODINA Dnevni vesnici Nedelnici Javni TV-stanici Javni radiostanici Komercijalni TV-stanici Komercijalni radiostanici Informativni veb-stranici (nepovrzani so tradicionalnite mediumi)

13 7 3 20 78 71 3

Izvor: Zdru`enie na novinari

meseci”, objasnuva Zikov! Vo me|uvreme, dodeka VAC predizvika promeni vo sopstveni~kata struktura vo pe~atot, golemo probivawe vo televiziskiot eter napravija gr~kite mediumi. Vo 2010 godina, dve srpski televizii dobija novi, gr~ki sopstvenici. Vo septemvri godinava Foks Srbija se rebrendira{e vo Prva srpska televizija. TV Foks, osnovana vo 2007 godina od Wuz korporej{n (News Corporation), na Rupert Mardok, vo 2009 godina be{e prezemen od gr~ka Antena. I nezavisnata B92, televizija so 20-godi{na tradicija, poznata kako borec za srpska demokratija vo devedesettite godini, televizija poznata kako najzaslu`na za urivaweto na diktatorskiot srpski re`im na Slobodan Milo{evi}, poslednite meseci be{e prezemena od sopstvenikot na solunskata TV Makedonija, Stefan Papadopulos. Papadopulos ja prezede kontrolata otkako so dosega{niot sopstvenik, {vedskiot investiciski fond East Capital, formiraa zaedni~ka kompanija. Iako ne zna~aen, mnogu interesen e i vlezot na germanskata RTL vo TV Avala kako malcinski sopstvenik. Ovaa germanska televizija ve}e e prisutna vo Hrvatska i vo Bugarija. [TO PO VLEZOT NA TV PINK VO MAKEDONIJA?

Mo`e da se ka`e deka godinata {to izminuva pominuva vo znakot na TV Pink. @eqko Mitrovi} osvoi dva novi pazari. So vlezot vo Slovenija (kade {to, patem, vedna{ osvoi visoka gledanost) vo septemvri, srpski Pink prakti~no vleze vo EU. Vo noemvri vleze i vo Makedonija so kupuvawe na televizijata K-15. Doa|aweto na TV Pink na makedonskiot mediumski pazar predizvika vistinska bura. Najprvin so meseci se govore{e deka Pink }e ja kupi televizijata K-15, potoa se objavi deka ja prezede TV Alfa, za na kraj tranferot, sepak, da zavr{i kaj K-15. Simboli~no, K-15 stana Pink 15, kako 15-ta televizija vo rozovoto mediumsko carstvo. “Za nekolku godini ja napraviv najgolemata televizija vo Srbija i vo BiH, i najgledanata i najuspe{nata televizija vo Crna Gora. Tuka se i desetina satelitski programi, nekolku

BRANKO GEROVSKI [PIC Zaklu~okot e deka VAC vo Makedonija nema investicii! Toa e obeshrabruva~ki. Ne znam dali ova }e se povtori i so o~ekuvawata koi se kreiraa od vlezot na TV Pink vo Makedonija.

filmski i muzi~ki studija vredni 100 milioni evra, nekolku producentski ku}i, kako {to se PrajmTajm i Media sistems, aviokompanijata Er Pink, ~etiri fabriki, kako {to se onie za proizvodstvo na DVD, cedea, farmacevstka industrija i fabrika za gumi za xvakawe. Na kraj na denot, najva`no e toa {to site rabotat odli~no, no najmnogu me raduva ova regionalno {irewe. Nie sme edinstvenata televizija koja ima 25 studija”, se pofali sopstvenikot na TV Pink, @eqko Mitrovi}, pretstavuvaj}i go svoeto biznisportfolio. Vo ekskluzivno intervju za "Kapital",


KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

Kompanii / Pazari / Finansii

15

MEDIUMSKI GRUPACII PRISUTNI NA BALKANOT GERMANSKI VAC e najra{irenata me|unarodna mediumska grupacija vo jugoisto~na Evropa, kade {to ima 26 dnevni vesnici i brojni magazini. Neodamna izleze od Bugarija, a najavi izlez od Srbija i Romanija. Prisuten e i vo Hrvatska, Makedonija i Crna Gora. [VEDSKI BONIER PRES izdava~ka ku}a specijalizirana za biznis-pe~at. Ima vkupen tira` od 244 iljadi primeroci na site pazari kade {to e prisuten. Vo 2009 godina ostvari 175 milioni evra prihod od proda`ba. Silna e i vo delot na organizrawe Mitrovi}, na pra{aweto "Koj be{e va{iot interes za da vlezete na makedonskiot pazar?", re~e: "Pred s$ mentalitetot, faktot deka makedonskiot narod e nekako poseben, mnogu topol i duhovit. Va`na mi e sinergijata me|u zemjite i prenosot na programa vo pogolemite zemji. Eve, na primer, }e gi emituvame K-15 na drugite televizii na Pink, vo Slovenija, Srbija, Bosna i Crna Gora. Tie raboti ni se pozna~ajni otkolku {to ni e zna~aen biznisot ovde. Ovoj pazar e relativno mal i nema da pravime kojznae kakvi profiti. Me|utoa, ona {to e va`no, {to sakam da potenciram vo ova intervju e deka vo Makedonija }e bideme makedonska televizija, }e gi opfa}ame site zna~ajni raboti vo Makedonija, od kulturni i istoriski, pa s$ do zabavni segmenti. ]e se gri`ime za specifi~nostite na Makedonija, a vtora rabota e deka }e bideme investitori. Vo prvite 18 meseci }e se investiraat osum milioni evra, {to mislam deka ne e nekoja bezna~ajna investicija za izgradba na nekoi kapaciteti i za vrabotuvawe kadar. Analizata za toa {to }e zna~i vlezot na TV Pink na makedonskiot pazar se bazira glavno na iskustvoto od vlezot na ovaa mediumska grupacija na drugite sli~ni pazari. Karakteristi~no za Pink e brzoto osvojuvawe gledanost. Sli~no se o~ekuva da se slu~i kaj nas, so toa {to prvite najgledani televizii ne bi bile zagrozeni. Se o~ekuva Pink da zeme udel i od gledanosta i od reklamniot kola~ na nekolkute televizii koi se vo takanare~enata sredna kategorija. Qubomir Nikolovski, programski direktor na TV Alfa, veli: "[to se odnesuva do vleguvaweto na stranski kapital vo ovoj biznis, toa doprva treba da sleduva, bidej}i zemaweto koncesija i popolnuvaweto programa so stranska produkcija i ne e de fakto investicija vo TVbiznisot. Se nadevam deka } e se sozdadat uslovi za vlez i na pogolemite stranski TVinvestitori koi dr`at najvisoko profesionalno nivo. Toa treba da go barame i da ne se zadovoluvame so vlez na koja bilo stranska TV-investicija. O~ekuvam i deka oglasuva~ite i agenciite }e pravat pogolema analiza na gledanosta i nema da insistiraat isklu~ivo na total vo gledanost, bidej}i toa ne ka`uva s$". Nikolovski najavuva zgolemuvawe na gledanosta na TV Alfa so nova programska produkcija od dve novi zabavni emisii, edna muzi~ka i edno televizisko realno {ou. Za televizija Sitel, pak, vlezot na TV Pink e dobar, stimulativen i produktiven ~ekor koj }e donese podobra zabava za

konferencii i izdavawe spisanija za medicina. Osven vo [vedska, ovaa grupacija raboti vo Estonija, Litvanija, Polska, Rusija, Ukraina. Vo Slovenija go poseduvaat dnevniot vesnik "Finance", a vo Bugarija – "Pari". Bonier vo Hrvatska go poseduva{e dnevniot vesnik Biznis (Business), koj go prodade na bosanskiot biznismen Mujo Selimovi}, koj poseduva dnevni i nedelni vesnici vo federacijata. AVSTRISKA STIRIJA e edna od na-

jgolemite i najstari mediumski grupacii koja postoi od 1869 godina. Prisutna e vo Slovenija ("@urnal 24"), vo Hrvatska ("Ve~erwi list", "Poslovni dnevnik", "24 sata"), Srbija, a ima i malcisnki udel vo crnogorskiot dneven vesnik "Vjesti" od 2009 godina.

srpskiot pazar, preku TV Avala. CME, CENTRAL EUROPEAN MEDIA ENTERPRICE Ovaa mediumska korporacija e prisutna vo {est zemji od Centralna i Isto~na Evropa, pri {to pokriva populacija od 60 milioni. Nivniot pristap generalno se sveduva na lokalna produkcija na zabava, vesti i informacii. Prisutna e vo ^e{ka, Slova~ka, Romanija (MTV), Slovenija (POP TV), Hrvatska (Nova TV). Interesen e vlezot na ovaa grupacija na bugarskiot pazar, kade {to vo 2009 godina ja prezede BTV (prvata privatna televizija vo Bugarija, najgledana vo poslednite 8 godini) od Rupert Mardok.

GERMANSKATA RTL vo Hrvatska ja poseduva TV RTL i ima sopstvena produkcija. Vo Grcija e prisutna preku Alfa TV, a godinava vleze i na

RINGIER GRUP, [VAJCARIJA, stanuva zbor za specijalizaran izdava~ na izdanija za nedvi`nosti. Vo regionot e pristuten preku izdanijata "Foto nekretnine" vo Hrvatska i vo Srbija.

gra|anite. Dragan Pavlovi}Latas smeta deka "najgledanite televizii Sitel i A1 nema da bidat zagrozeni, tie dr`at 60% od pazarot. So ogled na toa deka duri dve tretini od marketingot otpa|a na informativnata programa, {to ne e glavniot adut na Pink, smetam deka nejziniot vlez nema da ima pregolemo zna~ewe za najgledanite televizii". Toj, kako glaven prioritet na mediumskiot pazar vo 2011 godina smeta deka treba da bide “vladata, instituciite i sudovite da vovedat red�! "Da ne dozvolat vo 90% od mediumite da se raboti zakonski, a 10% da krade. Vo toj slu~aj, nema pazar. Zatoa, o~ekuvam zakon vo raboteweto, novoto rakovodstvo na Zdru`enieto na novinari da provocira promeni i da ima poneutralen stav i opravawe na pazarot na mediumi, osobeno Vladata da ne se povle~e od pazarot na reklamirawe", smeta Latas. KVANTITET IMA, NEDOSTIGA KVALITET Pregolemiot broj mediumi i nedostigot od kvalitetna ponuda generalno se smeta za edna od bolnite to~ki na makedonskata mediumska scena. Sne`ana Trpevska, vi{ predava~ na Visokata {kola za novinarstvo i za odnosi so javnosta, smeta deka nedostigot od doma{na produkcija, osobeno igrani serii, TVfilmovi i drami, kvalitetna detska programa, obrazovni emisii (televizijata s$ u{te e dominanten medium) e mnogu va`no pra{awe, zatoa {to so vakvite programi se neguva kulturniot identitet i se sozdavaat op{testvenite vrednosti. Vpro~em, ova e edna od klu~nite celi zaradi koi postoi regulacija vo radiodifuzijata. Pri~inite poradi koi imame malku kvalitetni raznovidni programi od doma{no proizvodstvo Trpevska gi gleda prvo vo golemata fragmentiranost na TV-pazarot. Ima premnogu

subjekti, a parite od oglasuvawe ne se dovolni bidej}i Makedonija e mal pazar. Toa zna~i deka parite od oglasuvawe se rasitnuvaat na mnogu subjekti, taka {to onie koi sakaat da rabotat profesionalno i da produciraat kvalitetni sodr`ini ne mo`at da opstanat. "Pod pritisok na vakvata, spored mene nezdrava konkurencija, mediumite se prinudeni da rabotat so minimalni tro{oci, taka {to go simnuvaat nivoto na kvalitet na programata, kupuvaj}i evtina produkcija (koja, sepak, nosi visoki rejtinzi), emituvaj}i realni {ou-programi, a od sopstvena produkcija, glavno govorni emisii vo studio i vesti", analizira Trpevska. Vtorata pri~ina, spored nea, le`i vo obrazecot na sopstveni~ka struktura vo privatniot TV-sektor koj so godini gi blokira mo`nostite za razvoj na profesionalnoto novinarstvo, bidej}i pogolem del od vlijatelnite mediumi vo osnova im slu`at na sopstvenicite. "Kako mo`e da kulminira ovaa sostojba vidovme od neodamne{nite nastani", veli taa. Glavnata pri~ina za sega{nata lo{a sostojba, spored Trpevska, le`i vo lo{ata regulatorna politika {to se vodi vo radiodifuzijata vo poslednive godini nekolku. Dodeluvaweto premnogu dozvoli vo 2008 godina dopolnitelno go rasitni TV-pazarot, no isto taka vlijae{e re~isi site sredstva od oglasuvawe da se prenaso~at kon televizijata, bidej}i taa e najprivle~na za oglasuva~ite. "Posledicite od toa se ~uvstvuvaat i vo radioto i vo sektorot na pe~ateni mediumi. Na primer, vo periodot od 2004 do 2009 godina oglasuvaweto vo TV-sektorot porasna od 8,27 milioni na 27,15 milioni evra, dodeka vo sektorot za radio od 1,44 na 1,84 milioni evr a. Z a

DRAGAN PAVLOVI]-LATAS SITEL O~ekuvam Vladata v godina dosledno da go sproveduva zakonot, site da imaat ednakva {ansa! I da ne se povle~e od pazarot na reklamirawe.

za mnogumina motivite na televiziskite mre`a s$ u{te se n e j a s n i, so ogled na lo{ata sostojba na balkanskiot mediumski pazar. Za nekoi analiti~ari vlezot na kontrover znata televizija mo`ebi e predupreduvawe za novi, seriozni politi~ki previrawa vo regionot. Na slovene~kiot pazar, koj vo 2009 i 2010 godina ima{e seriozen pad vo prihodite, najzna~ajna promena e proda`bata na Delo, edna

pe~atenite mediumi nemam podatoci, no veruvam deka sostojbata e sli~na kako vo sektorot za radio. Ova poka`uva deka drugite sektori stagniraat ili zaostanuvaat poradi ona {to se slu~uva vo TV-sektorot", analizira Trpevska. AL XEZIRA NA BALKANOT Edno od najgolemite iznenaduvawa na balkanskata mediumska scena definitivno e vlezot na katarskata televizija Al Xezira koja od januari 2011 }e startuva vo Saraevo. Investicijata vo balkanskata filijala na ovaa vlijatelna televizija ~ini 10 milioni evra. Okolu 100 vraboteni i 40 novinari od BiH, Hrvatska i Srbija }e odat na obuka vo centralata vo Doha. Spored ekspertite, doa|aweto na Al Xezira na Balkanot } e vlijae pozitivno na regionalnata mediumska slika, no K

O

M

E

R

od najgolemite slovene~ki izdava~ki ku}i. Delo vo noemvri objavi me|unaroden tender za proda`ba na 100% od akciite na vesnikot, koj od 2007 godina e vo sopstvenost na pivarnicata La{ko. Poradi golemite dolgovi, La{ko se povlekuva od site biznisi koi ne se povrzani so industrijata za pijalaci, me|u koi spa|a i Delo. Vo 2009 godina vesnikot ostvari zaguba od 11,5 milioni evra. Za razlika od drugite pazari, pozitivni momenti na hrvatskiot pazar, {to se odnesuva na ponuda na novi sodr`ini, se pojavata na hrvatsko izdanie na "Forbs" i specijalniot dodatok "Wujork tajms" (New York Times) vo dnevniot biznis-vesnik "Poslovni dnevnik".

QUBOMIR NIKOLOVSKI TV ALFA Ova {to se slu~uva so mediumite i novinarite, zaklu~no so nastanite vo ZNM, A1 i MPM, od informativen aspekt, mislam deka }e vlijae vrz naso~uvawe na publikata kon mediumi koi se postojani i objektivni i ne rabotat vo interes na partii ili gazdi. Od programski aspekt, o~ekuvam vnimanieto na gleda~ite od seriskata programa da se svrti kon kvalitetnata sopstvena TVprodukcija. Taka e sekade vo svetot, taka treba da bide i kaj nas. C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Kolumna

16

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

SAD MORA I ]E PRODOL@I DA VODI  So

site ovie promeni, nekoi lu|e se pra{uvaat dali SAD e s$ u{te sposobna da ostane patokaz kon globalniot mir i prosperitet. Gledaj}i kon 2011 godina, pa i ponatamu, mo`am kategori~no da odgovoram: amerikanskite dr`avi mo`at, moraat i }e prodol`at da vodat

enes me|unarodnite odnosi se pokompleksni od koga i da e. Na slu~uvawata vlijaat novi akteri, od novi sili i zemji vo razvoj, do multinacionalni korporacii i teroristi~ki mre`i. So site tie promeni, nekoi lu|e se pra{uvaat dali Soedinetite Amerikanski Dr`avi se s$ u{te sposobni da ostanat patokaz kon globalniot mir i prosperitet. Gledaj}i kon 2011 godina, pa i ponatamu, mo`am kategori~no da odgovoram: amerikanskite dr`avi mo`at, moraat i }e prodol`at da vodat. No, ~estopati }e mora da vodime na novi na~ini. ]e mora da razmisluvame i regionalno i globalno, da gi vidime prese~nite to~ki i povrzuvawata me|u narodite, regionite i interesite i da gi zbli`ime lu|eto, kako {to toa go mo`e samo Amerika. Ova ne e diskusija za sopstven pottik. Vo ovaa doba na me|usebna povrzanost, na{ata bezbednost i prosperitet zavisat od sposobnosta da gi naterame drugite na razgovor i re{avawe na problemite vo nivnite zemji

D

i regioni. Posilni sme koga rabotime zaedno. Pod vodstvo na pretsedatelot Obama, Amerika po~na nova era na anga`mani vo dr`avite {irum svetot, osobeno vo muslimanskite zaednici. Nie sozdavame vrski na doverba i odgovornost, koi }e obezbedat osnova za zaedni~ko rabotewe. Sorabotuvame so na{ite prijateli za da izgradime globalna arhitektura od alijansi, institucii i regionalni organizacii, koi }e gi re{avaat zaedni~kite problemi i dovolno brzo }e se prilagoduvaat na nepredvidenite zakani. Te`neeme kon nekolku celi. Kako prvo, SAD rabote{e na toa da gi obnovi osnovnite alijansi koi dolgo vreme bea temel na globalniot mir i prosperitet. Vo Azija, stoime ramo do ramo so Japonija, Ju`na Koreja i drugi na{i sojuznici za da ja za~uvame bezbednosta i stabilnosta vo regionot koj se menuva. Vo 2011 godina, pretsedatelot Obama za prvpat }e u~estvuva na Isto~noaziskiot samit, {to e znak za na{ata obnovena posvetenost.

I vo Evropa gi zajaknuvame dolgotrajnite vrski, ~ii koreni le`at vo zaedni~kata posvetenost na slobodata, demokratijata i ~ovekovoto dostoinstvo. So na{ite evropski sojuznici sorabotuvame pri re~isi sekoj globalen predizvik, a vo 2011 godina, koga NATO go razviva noviot strate{ki koncept, a EU prodol`uva so svojot postlisabonski razvoj, na{eto partnerstvo }e stane u{te posilno. Isto taka, SAD gi zasili svoite anga`mani vo novite centri na vlijanie, kako Kina, Indija i Brazil. Konstruktivnata regionalna i globalna uloga na ovie zemji ima golemo zna~ewe za celoto svetsko naselenie. Da se bide sila na 21 vek zna~i da se prifati del od tovarot za re{avawe na zaedni~kite problemi i da se po~ituvaat pravilata vo vrska so s$, od pravata za intelektualna sopstvenost do osnovnite slobodi i prava. Amerika raboti so svoite partneri na zacvrstuvawe na instituciite, koi ja stimuliraat sorabotkata, go destimuliraat stoeweto nas-

HILARI RODAM-KLINTON dr`aven sekretar na SAD

trana i im se sprotivstavuvaat na onie koi go potkopuvaat napredokot. Po~navme so modernizacija na regionalnite i globalnite organizacii, vklu~uvaj}i gi ovde i Obedinetite nacii, koi mo`e da gi mobiliziraat zaedni~kite napori i da gi sprovedat pravata i odgovornostite na site nacii. Na primer, od G-20 napravivme centar za me|unarodna koordinacija okolu ekonomskata politika, povrzuvaj}i gi site pogolemi ekonomii {irum svetot. Isto taka, sozdavame novi mesta – kako Samitot za nuklearna bezbednost - kade {to }e se fokusirame na odredeni problemi. Najposle, rabotime na zacvrstuvawe na demokratijata, ~ovekovite prava i vladeeweto na zakonot, kako osnova na site ovie institucii. SAD sekoga{ }e se bori za univerzalnite vrednosti koi se sodr`ani vo Povelbata na ON i vo

Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava. Priznavame deka ne mo`eme da ja izgradime ovaa arhitektura ako nema pove}e dr`avi koi se sposobni da ja poddr`at. Zatoa, administracijata na Obama go podigna razvojot na nivo na diplomatijata i odbranata, kako stolbovi na na{ata nadvore{na politika. So investirawe vo zemjite vo razvoj mo`eme da pomogneme vo sozdavaweto na idnina vo koja pove}e nacii }e si gi re{avaat sopstvenite problemi i }e pridonesuvaat za re{avawe na onie zaedni~kite. Zada~ata ne e lesna. Ne se zala`uvame deka }e gi postigneme na{ite celi preku no} ili deka zemjite odedna{ }e prestanat da imaat razli~ni interesi. Dr`avite kako Iran i Severna Koreja gi odbivaat svoite me|unarodni obvrski i mora da snosat pos-

ledici poradi toa. Nasilnite ekstremisti, kako Al-kaeda, koi go potkopuvaat globalniot mir, mora da bidat porazeni. No, silnata globalna arhitektura mo`e da pomogne pri spravuvaweto so sprotivstavenite interesi i pri stimuliraweto na naciite, duri i koga tie imaat razli~ni istorii, neednakvi sredstva i sprotivni stavovi. I mo`e da obezbedi za{tita od silite na haos i konflikt. Amerikanskoto liderstvo se poka`uva vo najdobro svetlo koga go obedinuva svetot okolu zaedni~kite predizvici i `elbi. Vo o~ekuvawe na nova godina i nova dekada, administracijata na Obama e re{ena da go primeni najdobroto od amerikanskoto liderstvo, doma i vo stranstvo, za da izgradi pomirna i prosperitetna idnina za site nas.

EVROPA VO NOVATA GLOBALNA IGRA

 Sega,

ekonomskata sila na zemjite vo razvoj se kristalizira vo politi~ka mo}. Ova ne treba da bide iznenaduvawe: vrskata me|u parite i mo}ta e stara kolku i samite pari, a kreditnata kriza samo go zabrza toj proces

o 2011 godina Evropskata unija (EU) }e bide pofokusiran akter na svetskata scena. Upravuvaweto so globalnata ekonomija }e stane glaven prioritet, osobeno vo G-20. Vo 2010 godina si gi sreduvavme domovite, prakti~no, ekonomski i finansiski. Sega sme podgotveni da odgovorime na globalnite predizvici – onie predvidenite, no i iznenaduvawata koi }e ni gi donese 2011 godina. Istori~arite }e go tolkuvaat periodot vo koj `iveeme kako preod od ekonomskata faza na globalizacijata vo nejzinata politi~ka faza. Ekonomskata globalizacija zede poln zamav po slu~uvawata vo 1989 godina, koi mu stavija kraj na komunizmot i ja obedinija Evropa, a Zapadot be{e gord poradi op{toto prifa} awe na negoviot `ivoten stil. Se zgolemi brojot na demokratski zemji. Globalnata trgovija i tehnologija izvlekoa od siroma{tija stotici mil-

V

ioni lu|e {irum svetot. Negativnite efekti, kako zgolemuvaweto na neednakvosta, bea ostaveni nastrana. Ovaa faza e zavr{ena. Sega, ekonomskata sila na zemjite vo razvoj se kristalizira vo politi~ka mo}. Ova ne treba da bide iznenaduvawe: vrskata me|u parite i mo}ta e stara kolku i samite pari, a kreditnata kriza samo go zabrza toj proces. Formiraweto na G-20 (na evropska inicijativa) vo vrvot na krizata be{e jasen znak deka ve}e ne mo`e da se prodol`i so isklu~uvawe na ekonomiite vo razvoj od sostanocite na koi se sklu~uvaat dogovori. Samitot vo Kopenhagen vo vrska so klimatskite promeni u{te edna{ ja doka`a nivnata samodoverba. Nesomneno, vo 2011 godina }e ima i drugi slu~uvawa koi }e gi obele`at ovie istoriski promeni. Ova gi nosi Evropa i ostanatite globalni igra~i vo sosema poinakva igra. Industrijaliziranite demokratski zemji ve}

e nemaat monopol vrz vlijatelnite odluki vo vrska so globalnite pra{awa. Zemjite koi porano bea opi{uvani kako “zemji vo razvoj" sega gi naso~ija svoeto vnimanie i interes kon globalnata scena. Spored mene, ovaa promena vo mo}ta mora da bide prosledena so promena vo globalnata odgovornost. Ova }e bide klu~na tema vo 2011 godina. Na primer, dali zemjite vo razvoj }e go izbalansiraat nivniot rast? Predizvikot za Evropa e da se prilagodi na novata realnost. Pojdovnata to~ka e povolna. Evropskite zemji predizvikuvaat zavist poradi nivnata politi~ka stabilnost i sigurnost, poradi socijalniot sistem i poradi kvalitetot na `ivot. Evropskata unija ima populacija od 500 milioni ma`i, `eni i deca, koi se vbrojuvaat me|u najobrazovanite i najsposobnite vo svetot. Iako so~inuvame samo 7% od svetskoto naselenie, sepak, proizveduvame re~isi 22% od svetskiot BDP. Zdru`eni

zaedno, nie sme najgolemata trgovska sila vo svetot, pogolema od SAD, Kina ili Japonija. Site zemji-~lenki sproveduvaat ekonomski i buxetski reformi za da go poddr`at strukturniot ekonomski razvoj. Ekonomskata sila e neophodna za politi~ka mo}, no ne e dovolna. Zatoa, Lisabonskiot dogovor, koj stapi vo sila vo dekemvri 2009 godina, sozdade novi sredstva i funkcii (vklu~uvaj}i ja i mojata). Dogovorot ja pottiknuva interakcijata me|u instituciite vo Brisel i nacionalnite kapitali, sozdava ~uvstvo na cel. Za samo edna godina noviot plan ve}e go promeni funkcioniraweto na EU, pred s$ vo ekonomska smisla – kako {to poka`a i politi~kata odluka so koja go branevme evroto. Evropskata unija se stremi da go iskoristi svojot potencijal i vo nadvore{nite odnosi. Na globalnata scena n$ bie glas deka sme dobri vo visokoprincipielni razgovori. Evropskite pretsedateli i premieri

ova sakaat da go dopolnat i so pove}e strate{ko mislewe i dejstvuvawe. ]e se fokusirame na reciprocitet i zaedni~ka korist. Vo 2011 godina }e gi ispitame na{ite odnosi so strate{kite partneri, kako SAD, Kanada, Rusija, Kina, Japonija, Indija i Brazil. Mo`na e pojava na novi sili, no atlantskata vrska }e ostane temel na na{ata nadvore{na politika. ]e prodol`ime so odbrana na na{ite vrednosti, no ne na provokativen ili moralizatorski na~in, tuku so pomo{ na cvrsti stavovi. Ova ne se odnesuva samo na ~ovekovite prava i demokratijata, kako pridru`ni elementi na ekonomskiot razvoj, tuku i na klimata. Najgolemiot gubitnik na “Kopenhagen" be{e samata klima. Evropa e podgotvena, drugite svetski faktori treba da prezemat odgovornost. Predviduvawa za evropskata mo}. Na G-20 samitot vo 2011 godina vo Francija aktivno }e u~estvuvame vo raspravata za me|unarodnoto

HERMAN VAN ROMPUJ pretsedatel na Evropskiot sovet

ekonomsko upravuvawe i devizniot kurs. Isto taka, EU }e se zalaga za pregovori vo vrska so me|unarodnata trgovija. Ambiciozniot dogovor za slobodna trgovija so Ju`na Koreja, koj }e stapi na sila na 1 juli 2011 godina, }e go otvori patot za ponatamo{na integracija so aziskata ekonomija. Na 1 januari 2011 godina EU }e ima vojnici, policija i sudii vo 12 voeni i gra|anski operacii za upravuvawe so krizi, na tri kontinenti, kako i vo Avganistan, Somalija i Gruzija. Vo 2011 godina Evropskata unija }e bide svesna deka na ova, no i na drugi poliwa, uspeala da zajakne eden od klu~nite politi~ki kvaliteti: sposobnosta da se spravime so neo~ekuvanoto.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII  PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT  MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI  NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII  ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440


Balkan / Biznis / Politika

18 BORIS TADI]

HA[IM TA^I

PRETSEDATEL NA SRBIJA

PREMIER NA KOSOVO

MILENIK NA EVROPA retsedatelot na Srbija, Boris Tadi}, vo 2010 godina napravi golem ~ekor napred vo pribli`uvaweto na zemjata kon Evropskata unija so toa {to zna~itelno gi omekna cvrstite politi~ki stavovi za mnogu va`ni pra{awa koi go zasegaat celiot Balkan. Srbija popu{ti pred silniot pritisok na Brisel i na SAD i se otka`a od formulacijata vo prvi~niot predlog na rezolucijata za Kosovo. Spored analiti~arite, so usoglaseniot predlog na rezolucijata za sovetodavnoto mislewe na Me|unarodniot sud

P

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

EVROPA GO OBVINI ZA [VERC NA ORGANI

na pravdata za Kosovo, Srbija premol~eno ja prifati nezavisnosta na Kosovo. Tadi} sobra hrabrost i se izvini za zlostorstvata vrz hrvatskite civili vo Vukovar vo vojnata vo 90-te godini. “Ovde sum za da se izvinam, da iska`am `alewe i da sozdadam mo`nosti Srbite i Hrvatite da otvorat novi stranici vo istorijata”, re~e toj. So toa po~na procesot na pomiruvawe me|u Srbija i Hrvatska. Do pojavata na Ivo Josipovi}, Tadi} veli deka bil “osamen” vo politikata. “Ve}e ne sum sam i toa e dobro za mene, a toa e golema rabota i za na{ite sevkupni odnosi. Mora da pobarame sogovornici kaj site ostanati narodi od Zapaden Balkan za da pridoneseme za stabilnosta na celiot region”. Golema poddr{ka na Tadi} i Srbija im dade i amerikanskiot dr`aven sekretar, Hilari Klinton, koja pri posetata na Belgrad vo oktomvri oceni deka nitu edna zemja vo regionov ne napravila tolkav napor kako Srbija za da se pribli`i kon EU. “Veruvam vo potencijalot na Srbija. Ubedena sum deka Srbija mo`e da stane ne samo ~lenka na Evropskata unija, tuku i lider vo Evropa”, izjavi Klinton.

IVO SANADER

ovetot na Evropa mu ja zagor~i izbornata pobeda na parlamentarnite izbori na kosovskiot premier, Ha{im Ta~i, koga izvestuva~ot na Sovetot, Dik Marti, po dvegodi{na istraga go osomni~i deka predvodel sinxir za {verc na ~ove~ki organi kon krajot na 90-te godini. Obvinet e i za trgovija so heroin i oru`je. Izve{tajot navede deka Ta~i i u{te nekolku komandanti na OVK me|u 1999 i 2000 godina trguvale na crno so ~ove~ki organi zemeni od kidnapirani Albanci i Srbi. Ova & dava novo zna~ewe na vojnata vo Kosovo, vo koja dosega celata vina i odgovornost be{e prefrlena na srpskata strana. Analiti~arite pora~uvaat deka vistinski test za legitimnosta na najmladata evropska dr`ava }e bide podgotvenosta da go povika svojot premier i drugite istaknati politi~ari na odgovornost. Ta~i veli deka e podgotven da sorabotuva, ocenuvaj}i go izve{tajot kako direkten udar na pregovara~kiot proces me|u Srbija i Kosovo. Izve{tajot e politi~ki motiviran, ne se zasnova na fakti, a ima cel da & nanese {teta na novosozdadenata dr`ava i na nejziniot imix i idnina, ocenuva Ta~i.

S

MILO \UKANOVI]

PORANE[EN HRVATSKI PREMIER

PORANE[EN PREMIER NA CRNA GORA

ZAD RE[ETKI

KRAJ NA VLADEEWETO

orane{niot hrvatski premier i pretsedatel na HDZ, Ivo Sanader, uspea od obo`avan partiski {ef i harizmati~en proevropski lider da zavr{i zad re{etki. Dali Sanader go dopre dnoto? Za Sanader se povrzuvaat mnogu korupciski aferi. Hrvatska go obvinuva deka preku marketin{kata agencija Fimi media izvlekuval pari od buxetot. Osven Hrvatska, i Avstrija pokrena obvinenie protiv nego po prijavata na edna tirolska banka za somnevawe deka perel pari. Avstrija e zainteresirana i za slu~ajot so Hipo banka, vo koj postoi somne` deka za da vleze na hrvatskiot pazar go napravila Sanader pobogat za 400.000 evra. Negoviot imot i smetki se blokirani. Ostanaa i bez vrednite 300 umetni~ki dela, proceneti na milion evra. Sanader ne se smeta za vinoven, tuku za `rtva na politi~ki progon. Kako {to ka`a negovata kole{ka Jadranka Kosor, sekoj e nevin dodeka ne se doka`e sprotivnoto.

o 20-godi{no vladeewe na najvisokite dr`avni funkcii, Milo \ukanovi} podnese ostavka od premierskata funkcija. Za javnosta i analiti~arite simptomati~en e faktot {to negovata ostavka sleduva{e vedna{ po dobivaweto na kandidatski status za ~lenstvo na Crna Gora vo Evropskata unija. Koi se vistinskite pri~ini za negovoto zaminuvawe od tronot, dali stanuva zbor za pritisok i trampa so zapadnite diplomati ili, pak, kako {to izjavi toj, do{lo vreme da se odmori od dr`avni~kite funkcii i da im otstapi prostor na pomladite. Vladeeweto na Milo \ukanovi} vo Crna Gora ne prestanuva po negovata ostavka od funkcijata premier. Toj u{te najmalku dve godini }e ostane {ef na vladeja~kata partija, Demokratskata partija na socijalistite (DPS). \ukanovi} e zadovolen od negoviot pridones. Toj izjavi deka Crna Gora pod negovo vodstvo uspeala da se spasi od vojnata na porane{nite ju-republiki, da stane nezavisna dr`ava i da stane zemjakandidat za ~lenstvo vo EU. Vistinskite problemi za \ukanovi} po s$ izgleda }e nastanat toga{ koga nekoj od nego }e pobara da objasni kako se na{ol na 20 mesto na Forbsovata lista so najbogati pretsedateli so bogatstvo od 11,5 milioni evra. Te{ko e da se objasni bogatstvoto na \ukanovi}

P

K

O

M

E

R

C

P

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

dokolku se zeme predvid premierskata plata od 453 evra vo izminatite godini. Se govori deka bogatstvoto go steknal vo vreme na bumot na {vercot so cigari. \ukanovi} od 2001 godina be{e pod istraga na italijanskoto obvinitelstvo poradi {verc so cigari, koe be{e povle~eno vo 2009 godina. \ukanovi} od dr`avniot vrv zamina so 11 milioni evra, a borbata protiv korupcijata i organiziraniot kriminal ja ostavi na pomladite kadri.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Balkan / Biznis / Politika

20

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

BALKANSKITE DR@AVI GI SKROIJA BUXETITE ZA 2011 GODINA

]E SE [TEDI ZA DA SE POPOLNAT DUPKITE VO DR@AVNITE KASI ELENA JOVANOVSKA alkanskite zemji gi skroija svoite buxetite za 2011 godina i tie ne davaat signal deka dr`avata }e ja pottiknuva ekonomijata. Pari ima za plati, za penzii i za socijalni dava~ki. Vo Slovenija i Grcija ne stanuva zbor za pokrupni proekti, zatoa {to vladite }e {tedat, pa za poambicioni proekti nema mesto. "Kapital” vi dava podetalen pregled na buxetiet na pove}eto balkanski zemji. Slovenija vo 2011 i 2012 godina }e {tedi za da go namali buxetskiot deficit. “Da ne tro{ime pove}e od toa {to proizveduvame”, izjavi premierot Borut Pahor. Prvobitniot plan na buxetot za 2011 godina, usvoen vo 2009, predviduva{e prihodi od 8,8 milijardi evra i potro{uva~ka od 10,4 milijardi evra, so deficit od 4,1% od BDP. So noviot plan, buxetskite prihodi se namaleni na

B

8,28 milijardi evra, a rashodite na 10,02 milijardi. Penziite, socijalnite transferi i platite vo javniot sektor }e porasnat samo ako inflacijata premine 2%. Op{tiot vladin dolg }e porasne na 42,9% od BDP {to, spored Pahor, e “razumno nivo”, no, vo otsustvo na strukturni reformi, mo`e da narasne do 60% od BDP. “Slovenija ima povolen rejting, no mora vnimatelno da ja sledime dinamikata na porastot na dolgot. Vladata planira da ja spre~i ekspanzijata na dolgot i so namaluvawe na tro{ocite”, re~e Pahor, uka`uvaj}i deka buxetite pretstavuvaat i poraka za sindikatite na vrabotenite vo javniot sektor koi baraat pogolemi plati. “Baraweto pogolemi za plati e legitimno, no, vo sega{nata situacija go zamrznuvame za da mo`eme da gi zgolemime koga ekonomskiot rast }e dostigne 3%”, veli Pahor. “Siroma{en” buxet izglasa i sobranieto na Crna Gora. Vkupnata vrednost na buxetot e 1,25 milijardi evra, za okolu 200 milioni evra pomalku od ona {to go baraa buxetskite korisnici. Od toa za tekovna potro{uva~ka e okolu 1,16 milijardi, a za kapitalni dava~ki okolu 81,2 milioni evra. Buxetot e koncipiran za rast na ekonomijata od 2,5%. Buxetskiot deficit e proektiran na 2,6%, odnosno 83 milioni evra. Za penzii }e se potro{at 340 milioni evra, a za socijalna za{tita okolu 50 milioni. Vladeja~kata koalicija smeta deka buxetot }e bide dovolen za neprekinato funkcionirawe na dr`avata, dodeka opozicijata go oceni kako “siroma{en”, i pokraj prognozite deka 2011 }e bide godina na zazdravuvawe na ekonomijata.

BORUT PAHOR

PREMIER NA SLOVENIJA Baraweto pogolemi za plati e legitimno, no, vo sega{nata situacija go zamrznuvame za da mo`eme da gi zgolemime koga ekonomskiot rast }e dostigne 3%.

 Vo godinata za koja se predviduva zazdravuvawe na ekonomijata, dr`avite od Balkanot najmnogu pari odvojuvaat za plati, penzii i za merki za namaluvawe na nevrabotenosta. Slovenija i Grcija se odlu~ija da {tedat na sekoe mo`no nivo HRVATITE I SRBITE ODVOIJA POVE]E PARI ZA PLATI I ZA PENZII Hrvatskiot Sabor usvoi buxet za 2011, koj predviduva prihodi od 14,5 milijardi evra, a rashodi od 16,56 milijardi evra, so deficit od 2 milijardi evra t.e. 4,3% od BDP. Vo strukturata na tro{ocite najgolem del se odnesuva na penziite, 4,75 milijardi evra i za vrabotenite tri milijardi evra. Zna~ajno fiksno vlijanie imaat tro{ocite povrzani so prilagoduvaweto kon Evropskata unija od 257 milioni evra. Na pove}e pari vo 2011 godina mo`at da smetaat ministerstvata za odbrana, pravosudstvo

i turizam, kako i kabinetot na pretsedatelot. Najgolem buxetski korisnik e Ministerstvoto za ekonomija, na koe otpa|aat 5,25 milijardi evra, a za Ministerstvoto za zdravstvo se predvideni 3,5 milijardi evra.Najgolemo kratewe ima kaj Ministerstvoto za finansii (25,3%). Na glasaweto na buxetot ne prisustvuva{e opozicijata, koja re~e deka na vladeja~kata partija & ja prepu{ta odgovornosta za {tetniot buxet. Dr`avmata kasa na Srbija vo 2011 }e ima dupka od 1,13 milijardi evra. Ministerkata za finansii, Diana Dragutinovi}, o~ekuva prihodi od 6,8 milijardi evra, {to

OPTIMIZAM NA STAND-BY

ozitivna najava na Balkanot doa|a samo od Turcija, edna od najbrzoraste~kite ekonomii vo Evropa. Turskata biznis-elita veli deka 2011 e nade`na godina. Srpskite ekonomisti se ednoglasni deka vo 2011 gra|anite nema da `iveat podobro od 2010. Vo novata godina Srbija }e vleze so namaleni devizni rezervi, zgolemeni tro{oci za finansirawe na buxetskiot deficit, pad na investiciskite aktivnosti i vlo{eni izgledi da go ostvari posakuvaniot ekonomski rast od 3%. Poradi site ovie zakani za srpskata ekonomija, ekspertite smetaat deka e pove}e od neophodno da go stegnat remenot i dr`avata i gra|anite. Analiti~arite od Ekonomskiot institut smetaat deka e optimisti~ka procenkata deka inflacijata }e bide 6%, prilivot od stranski investicii }e nadmine 1,8 milijardi evra, {to e 6% od bruto-doma{niot proizvod (BDP), so presmetan priliv od o~ekuvanata proda`ba na del od Telekom. Direktorot na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot (SIEPA),

P

Bo`idar Laganin, e pregolem optimist zatoa {to vo 2011 godina o~ekuva fantasti~ni ~etiri milijardi dolari stranski investicii. Toj se nadeva deka }e prodol`i trendot na reinvestirawe na stranskite kompanii koi ve}e rabotat vo Srbija. Srpskata vlada planira vo grade`niot sektor da investira pove}e od 450 milioni evra, {to se o~ekuva da ovozmo`i pogolemo vrabotuvawe i zazdravuvawe na doma{noto grade`ni{tvo. Crno scenario se o~ekuva i za Hrvatska. Ovaa zemja mo`e da izdr`i u{te samo edna godina, a potoa sleduva katastrofa, ocenuvaat hrvatskite ekonomski analiti~ari. Gri`ata doa|a po porakata od guvernerot na Evropskata banka za obnova i razvoj, @an-Klod Tri{e. “So porastot na tro{ocite na trudot i na fiskalniot deficit, vo kombinacija so stabilniot kurs, Hrvatska odi kon katastrofa”, izjavi Tri{e. Iako za vlasta vo Hrvatska toa se samo politikantski prikazni za pla{ewe na izbira~ite, sepak, ekonomskite analiti~ari

velat deka idnata godina Hrvatska ja o~ekuva ekonomsko cunami. Zatvoraweto iljadnici mali biznisi i pojavata na zagubari vo dr`avna sopstvenost }e pridonese da se zgolemi brojot na nevraboteni. Se predviduva brojot na vraboteni da se namali za 0,8%, a nevrabotenosta da dostigne 18%. Poradi inertnosta na pazarot ne se o~ekuva otvorawe novi rabotni mesta. Vo buxetot }e nema pari, iako dr`avata }e gi krene "do vozduh” danocite, predupreduvaat ekonomistite. Sandra [vaqek, direktorka na zagrepskiot Ekonomski institut, veli deka ekonomijata mo`e da stane pokonkurentna i oti tro{ocite mora da padnat. Spored Hrvoje Stoji} od hrvatskata ekspozitura na Hipo banka, sostojbata ne e tolku dramati~na za na dr`avata da & se zakanuva potop za edna godina. Od Turcija, edna od najbrzoraste~kite ekonomii vo Evropa, pristignuvaat optimisti~ni najavi deka narednata godina zemjata }e ostvari ekonomski rast od 5% i porast na investiciite. Biznis-liderite smetaat deka impresivniot turski porast vo 2010 godina gi podgreva

e za 602 milioni evra pove}e od 2010. Rashodite }e bidat 7,95 milijardi evra, {to e za 611,5 milioni evra pove}e od 2010 godina. I pokraj krizata, Srbija gi zgolemuva platite i penziite, parite za lokalna samouprava, a gi namaluva subvenciite za potro{uva~ki krediti. Makroekonomskite pretpostavki na koi se zasnova buxetot se deka Srbija vo 2011 godina }e ima rast na BDP od 3% i inflacijata od 3% do 6%. “Koordinacijata na monetarnata i fiskalnata politika so stabilnost na dinarot }e dovedat do namaluvawe na inflacijata”, oceni Dragutinovi}.

nade`ite i za plodna 2011 godina. “Brziot turski rast vo 2010 godina se zasnova{e vrz investicii od privatniot sektor i zajaknatata potro{uva~ka”, izjavi potpretsedatelot na turskata industriska i biznis-asocijacija (TUSIAD) Haluk Din~er, koj ne o~ekuva promena na kamatnite stapki. Potsetuvaj}i deka Turcija postigna golem uspeh vo zakrepnuvaweto od ekonomskata kriza, Tanil Ku~ak, rakovoditel na istanbulskata industriska komora (ISI), se nadeva deka porastot na ekonomijata }e prodol`i i }e se postigne stapka od 4,5%. “Sepak, na Turcija & treba pobrz rast za da gi re{i ekonomskite i socijalnite problemi, po~nuvaj}i so visokata nevrabotenost”, istakna Ku~ak. 2011 nesomneno }e bide godina na ekonomski presvrt vo Romanija, smetaat ekspertite. ]e se plati ekonomskata propast od izminatite godini. Finansiskiot sistem }e bide silno pogoden. Ekspertite procenuvaat deka ne }e mo`e da se izbegne inflacija od 10%, {to zna~itelno }e ja pritisne ekonomijata i vo slednive dve godini }e go napravi nevozmo`no zakrepnuvaweto. Vnatre{nite i nadvore{nite investicii }e se svedat na minimum, {to }e predizvika seriozno zabavuvawe na ekonomskiot rast. Se smeta deka vladinite potezi, kako {to se


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

2,5%

257

3,3

rast na ekonomijata predviduva crnogorskiot buxet za 2011 godina

milioni evra se odvoeni od hrvatskiot buxet za prilagoduvaweto kon EU

milijardi evra iznesuva albanskiot buxet za 2011 godina

ALBANIJA IZGLASA NAJGOLEM BUXET VO ISTORIJATA Albanskata Vlada za 2011 godina usvoi buxet {to e najgolem vo istorijata na zemjata. Toj iznesuva 3,3 milijardi evra, {to e za edna milijarda pove}e od minatogodi{niot. “Buxetot e proekt koj }e ja za~uva makroekonomskata stabilnost na zemjata. Toj e silna podr{ka za ekonomskiot rast”, izjavi premierot Sali Beri{a. Prioritet se dava na izgradbata na pati{ta (500 milioni dolari), nov objekt za parlamentot (pet milioni dolari) i za nov nacionalen stadion. Platite i penziite }e porasnat za 5% do 10%. Opoziciskite socijalisti buxetot go smetaat za nerealen i ja obvinija vladata deka ne gi zemala predvid preporakite na Me|unarodniot monetaren fond (MMF). “Predviduvawata se daleku od realnosta, a isto taka i ekonomskiot rast. Vladata predviduva rast na prihodite za 5,5%, a MMF 3,5%", izjavi prateni~kata na socijalistite Mimi Kodeli. Federalnata vlada na Bosna i Hercegovina go skroui buxetot kako {to bara{e MMF. Buxetot }e iznesuva 798 milioni evra na prihodnata strana i 835 milioni evra na rashodnata. Oceneto e deka vo 2010 godina BiH ja zadr`ala fiskalnata stabilnost. BUGARIJA ]E GO NAMALUVA FISKALNIOT DEFICIT NA POMALKU OD 3% Bugarskiot mora da go namali fiskalniot deficit od 4,6% na 2,5% od BDP. Golemiot fiskalen deficit mo`e da predizvika pritisok vrz levot. No, ekonomskite analiti~ari velat deka vladata, vo o~ekuvawe na lokalnite i pretsedatelskite izbori, premnogu optimisti~ki se nadeva deka razvojot }e bide dovolen za namaluvawe na deficitot i se trudi da go smiri s$ pogolemoto op{testveno nezadovolstvo so toa {to izbegnuva voveduvawe novi merki za {tedewe. Vladata smeta deka ekonomijata }e porasne za 3,6% od BDP narednata godina, dodeka Evropskata komisija i MMF velat deka stapkata na razvoj }e se dvi`i okolu 2,5%– 2,6%. Spored buxetot, se o~ekuva vkupnite prihodi da se zgolemat za 6,7% i da iznesuvaat 13,4 milijardi evra vo odnos na minatata godina, dodeka potro{uva~kata }e se zgolemi za 1,3% i }e iznesuva 14,4 milijardi evra. Danocite }e ostanat nepromeneti. Za da go

finansira fiskalniot jaz, vladata razmisluva da izdade obvrznici do edna milijarda evra. Ministerot za finansii, Simeon Xankov, izjavi deka Bugarija nema da izdava evroobvrznici vo prvite tri meseci od 2011 godina, bidej}i ima dovolno pari. Stapkata na dr`avniot dolg iznesuva okolu 16% od BDP, {to e eden od najniskite procenti vo EU, taka {to noviot dolg verojatno nema da ja zagrozi makroekonomskata stabilnost na Bugarija. No Grcija prodol`uva da {tedi, a }e gi zgolemuva i danocite za da ne ja izgubi pomo{ta od 110 milijardi evra. Noviot gr~ki buxet ima za cel da go namali deficitot na dr`avata do 7,4% od BDP. Ovaa godina deficitot iznesuva okolu 9,4%. "]e go napravime neophodnoto, so cel da uspeeme”, izjavi Jorgos Papandreu pred pratenicite, neposredno pred glasaweto. "Nie }e ja promenime ovaa zemja”. [tedewata vo buxetot vklu~uvaat ograni~uvawe na tro{ocite vo javnite ustanovi i organizacii, namaleni tro{oci vo zdravstveniot sektor i merki protiv dano~noto zatajuvawe. Vladata go zgolemuva danokot na dodadena vrednost od 11% na 13% so cel da gi zgolemi prihodite na 14,3 milijardi evra. Spored buxetot, Vladata predviduva da go dovede fiskalniot deficit na 6,5% od BDP vo 2012 godina, 4,9% od BDP vo 2013 godina i 2,6% od BDP vo 2014 godina. Liderot na najgolemata opoziciska partija, konzervativnata Nova demokratija, vo Parlamentot izjavi deka buxetot za 2011 godina i spasuva~kiot paket na EU i MMF nema da ja spasat Grcija. TURCIJA ]E JA NAMALUVA NEVRABOTENOSTA Turskiot minister za finansii, Mehmed [im{ek, veli deka Turcija s$ u{te treba da re{i odredeni strukturni problemi, a kako glavni makroekonomski problemi gi navede tekovniot deficit i nevrabotenosta. Tur-

cija prezema inicijativi za da ja namali energetskata zavisnost so pomo{ na izvori na obnovliva energija i nuklearna energija. Toj ja smeta energetskata zavisnost kako edna od pri~inite za tekovniot deficit. Vladata planira namaluvawe na stapkata na nevrabotenost vo narednite nekolku godini i gi zgolemuva inicijativite za da go podigne nivoto na kvalitet na rabotnata sila, da sozdade novi mo`nosti za vrabotuvawe so zabrzuvaweto na proektite za regionalen razvoj, da gi zgolemi investiciite i vrabotuvawata so noviot sistem na stimulacija i da pottikne novi vrabotuvawa, kako del od merkite prezemeni za re{avawe na problemot so nevrabotenosta. Buxetot za 2010 godina be{e buxet za “izlez od krizata", dodeka onoj za 2011 godina e buxet za “osiguruvawe na razvojot i rehabilitacija na finansiskite salda", izjavi [im{ek. Toj smeta deka noviot buxet ne e izboren buxet i deka Vladata prodol`uva so finansiskata disciplina. Spored nego, so noviot buxet Vladata ima za cel da go namali buxetskiot deficit za 24%, koj iznesuva{e 8,2% me|u 1995 i 2002 godina, no padna na 2,6% me|u 2003 i 2010 godina.

JORGOS PAPANDREU

PREMIER NA GRCIJA ]e go napravime neophodnoto, so cel da uspeeme. Nie }e ja promenime ovaa zemja.

JADRANKA KOSOR

PRETSEDATEL NA VLADATA NA REPUBLIKA HRVATSKA

GODINA NA NOVI PREDIZVICI

V

o tekot na 2011 godina Vladata na Republika Hrvatska }e gi zajakne po~natite reformski procesi na planot aktivnosti od Programata za ekonomsko zazdravuvawe i so toa }e pridonese za pobrzo izleguvawe od krizata. Borbata protiv korupcijata, jakneweto na pretpriemni{tvoto i instituciite na pravnata dr`ava ostanuvaat traen prioritet na ovaa Vlada do krajot na mandatot. Deka sme na prav pat i deka planot za zakrepnuvawe gi dava prvite rezultati poka`uvaat ohrabruva~kite podatoci za dvi`eweto na BDP vo tretoto trimese~je na 2010 godina, koga na me|ugodi{no nivo porasna za 0,2% po {est trimese~ja namalena aktivnost. Svesni za predizvikuva~kite promeni vo ekonomskoto opkru`uvawe i krizata na javnite finansii vo oddelni zemji od EU, }e se pridr`uvame kon celite zacrtani vo Zakonot za fiskalna odgovornost, odnosno do odlukata na hrvatskiot Sabor za nezgolemuvawe na dava~kite vo 2011 godina. So toa iska`uvame odgovornost kon hrvatskite gra|ani, pretpriema~ite, potencijalnite investitori, no im pra}ame jasen signal i na drugite nivoa na vlasta, osobeno na lokalnata i podra~nata vlast, deka se potrebni promeni vo odnesuvaweto. I pokraj fiskalnite predizvici, treba da se uka`e deka se sozdadoa preduslovi za ukinuvawe na krizniot danok pred planiraniot rok poradi odgovornata fiskalna politika, jakneweto na zazdravuvaweto vo opkru`uvaweto i rastot na likvidnosta na doma{niot pazar. Pridonesot na gra|anite i nivnoto razbirawe za te{kite odluki so pravovremeno prezemawe nu`ni merki za konsolidirawe na javnite finansii {to gi prezede Vladata vo golema mera pri-

Idnata godina }e bide godina na novi predizvici, no vo zna~itelno popovolno opkru`uvawe otkolku {to be{e 2010 godina. Procesot na zavr{uvawe na pregovorite za pristapuvawe vo EU }e gi namali rizicite na raboteweto, cenata na kapitalot i Hrvatska podgotvena }e go do~eka noviot bran stranski investicii po dve krizni godini donesoa za za~uvuvawe na stabilnosta na javnite finansii vo tekot na krizata. Idnata godina }e bide godina na novi predizvici, no vo zna~itelno popovolno opkru`uvawe otkolku {to be{e 2010 godina. Procesot na zavr{uvawe na pregovorite za pristapuvawe vo EU }e gi namali rizicite na raboteweto, cenata na kapitalot i Hrvatska podgotvena }e go do~eka noviot bran stranski investicii po dve krizni godini. Pove}eto relevantni ekonomski prognozi o~ekuvaat rast na ekonomskata aktivnost vo Hrvatska vo tekot na 2011 godina, me|u 1,5% i 1,9%. Seto toa ne bi bilo mo`no da ne ja zabrzavme Programata za ekonomsko zazdravuvawe i reformskite napori. Za toa svedo~i i faktot deka Svetskata banka ja navede Hrvatska kako eden od vode~kite reformatori vo poslednite pet godini. Vo 2010 godina nastojuvavme da go poednostavime dano~niot sistem. Kapacitetite na dano~nata uprava }e bidat naso~eni kon borbata protiv dano~no zatajuvawe i podobra kontrola na naplatata na danokot. So promenata na sistemot na danok na dohod iniciravme i nu`ni promeni vo odnesuvaweto na lokalnata vlast i samouprava, iako be{e golem otporot na oddelni interesni grupi. Vo 2011 godina }e go zavr{ime predlogot za teritorijalna reorganizacija, koja }e ima za cel namaluvawe na tro{ocite na gra|anite i pretpriema~ite, so zadr`uvawe na kvalitetot na uslugite i obezbeduvawe na finansiska samoodr`livost na novoorganiziranite edinici. Politikata na rabotewe na javnite i dr`avnite firmi }e mora da ja sledi politikata zacrtana na nivo na buxetot za nezgolemuvawe na tekovnite tro{oci, bilo na masata za plata, bilo za materijalni tro{oci. Op{to nivo na efikasnost, podobro naso~uvawe na socijalnite transferi i fiskalna za{teda }e ostvarime so celosna primena na li~en identifikaciski broj od po~etokot na slednata godina.

 Posledicite od finansiskata kriza }e ostanat vo igra i narednata godina, {to ne dava pregolem optimizam za poseriozno ekonomsko zakrepnuvawe na ekonomiite vo balkanskite zemji. Vakvata slika edinstveno ja razbiva Turcija, koja kako edna od najbrzoraste~kite ekonomii vo Evropa i vo 2011 godina silno }e graba kon pozasilen ekonomski rast zgolemuvaweto na danocite, zakonodavniot haos i uni{tuvaweto na investitorite od srednata klasa vo prilog na golemite kompanii, zna~itelno ja vlo{ija ekonomskata kriza. Bugarija bele`i ekonomski rast, a za 2011 si postavi cel da go zabrza.

HALUK DIN^ER

Bugarija pomina te`ok pat na zazdravuvawe. Ekonomijata poka`a pozitivni rezultati vo vtoroto trimese~ie na 2010, po pet posledovatelni trimese~ja na slabi rezultati. Iako bugarskata ekonomija zazdravuva, nivoto na vnatre{na potro{uva~ka s$ u{te zaostanuva. Toa najverojatno }e go ograni~i rastot do 2,5% vo 2011 godina. Grcija pak }e prodol`i so "bolni merki”. "Trevogata u{te ne e pominata. Imame patriotska obvrska da ja vodime zemjata

POTPRETSEDATEL NA TURSKATA INDUSTRISKA I BIZNIS-ASOCIJACIJA TUSIAD Brziot turski rast vo 2010 godina se zasnova{e vrz investicii od privatniot sektor i potro{uva~kata na gra|anite.

21

napred. So bolni merki pravime kolektiven napor, bez razlika na politi~kata cena, da ja smenime Grcija”, izjavi premierot Jorgos Papandreu. Spored nego, 2011 godina }e bide kriti~en vtor del od natprevarot za bitkata koja zemjata ja vodi za da izleze od ekonomskata kriza. Grcija isto taka objavi gigantska privatizaciska programa, vo iznos od sedum milijardi evra, za da se spravi so krizata. Progra-

BO@IDAR LAGANIN

mata vklu~uva rasproda`ba na kompanii so dr`avno u~estvo od `elezni~kiot i avtomobilskiot transport, atinskiot aerodrom Elinikon, vodostopanstvoto i komunalnite kompanii, po{tite, edno kazino, dr`avnata lotarija, kako i davawe pod koncesija na pristani{ta i avtomagistrali. Celta na Vladata e za tri godini da sobere sedum milijardi evra. Privatizacijata se nalo`uva poradi anga`manot prezemen od kabinetot na Papandreu, vo ramkite na potpi{aniot memorandum so t.n. trojka - Evropskata komisija, Evropskata centralna banka i MMF, spored koj Grcija po~na da dobiva zaemi za spas vo iznos od 110 milijardi evra.

DIREKTOR NA SRPSKATA AGENCIJA ZA STRANSKI INVESTICII I PROMOCIJA NA IZVOZOT (SIEPA) Vo 2011 godina o~ekuva ~etiri milijardi dolari stranski investicii. Vo fevruari se o~ekuva proda`ba na srpskiot Telekom.


Svet / Biznis / Politika

22

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

 Ratifikuvaweto na Dogovorot za namaluvawe na nuklearnoto oru`je na SAD i Rusija, poznat kako START, so dvotretinsko mnozinstvo vo Kongresot e edna od pogolemite pobedi na Obama vo nadvore{nata politika. Obama i Medvedev dogovorot go potpi{aa vo april 2010 godina.

 S$ dodeka demokratite gi nemaat neophodnite 60 mesta vo Kongresot, }e bide mnogu te{ko zakonite da se donesuvaat vo ~ista verzija vo koja bi sakale. No, ovaa zemja e izgradena na kompromisi“, pora~a Obama.

PO DVE GODINI NA PRETSEDATELSKATA FUNKCIJA

NA OBAMA ]E MU TREBA VISTINSKO LIDERSTVO ZA PROMENI  Izminatata 2010 godina be{e te{ka godina za pretsedatelot na SAD, Barak Obama, no analiti~arite prognoziraat deka slednata 2011 godina }e bide u{te pote{ka. Ona {to e izvesno e deka vo tekot na 2011 godina Obama }e treba da se bori so mnogu cvrsta opozicija, blagodarenie na pogolemiot broj republikanci vo Kongresot i Senatot, koi izminatava godina poka`aa deka }e mu go ote`nuvaat vladeeweto BIQANA ZDRAVKOVSKASTOJ^EVSKA zdravkovska@kapital.com.mk

zminatata 2010 godina be{e te{ka godina za pretsedatelot na SAD Barak Obama. Toj pretrpe mnogu politi~ki zagubi na doma{en teren. Rejtingot nekolkupati dosega mu be{e na rekordno nisko nivo za eden amerikanski pretsedatel. No, koga stanuva zbor za Obama, koj na ~elo na SAD dojde vo 2008 godina blagodarenie na ogromnata verba i `elba za promeni kaj amerikanskiot narod, ovoj nizok rejting samo poka`uva deka promenite koi gi najavi te{ko se realiziraat. Obama be{e proglasen za najmnogu anti-biznis orientiran pretsedatel vo istorijata na SAD. Obama i negovata administracija bea javno obvineti deka so merkite od nivnata ekonomska politika sozdale neprijatelska sredina za investirawe i sozdavawe novi rabotni mesta. Mo`ebi i zatoa Korporativna Amerika be{e najgolem finansier na Republikancite koi go dobija mnozinstvoto vo Kongresot na izborite koi se odr`aa vo noemvri. Ova be{e najgolemata zaguba za Obama. Demokratite go izgubija mnozinstvoto vo Senatot, a zna~itelno im be{e namaleno i mnozinstvoto vo Kongresot. Toa be{e samo voved vo eden nov period na

I

podelena vlast vo SAD, koja }e se poka`e kako golemo ograni~uvawe na sproveduvaweto na politikata na Obama na doma{en teren. Izminatava godina od glavniot ekonomski tim na Obama si zaminaa nekolku klu~ni lu|e, {to samo be{e dokaz deka ekonomskata politika na Obama e te{ko sprovedliva vo praktika. Kritikite od biznis-zaednicata stanaa preglasni za Obama da mo`e da prodol`i da gi tolerira, pa kon sredinata na dekemvri toj po~na serija sredbi so menaxerite na najgolemite amerikanski kompanii vo obid da gi slu{ne nivnite `albi, no i da gi ubedi povtorno da investiraat i da otvoraat rabotni mesta - momentalno dvata najgorlivi problemi na sekoj Amerikanec. Na razo~aruvawe na obi~nite Amerikanci, pretsedatelot Obama odlu~i da napravi kompromis so republikancite i da gi prodol`i dano~nite olesnuvawa za bogatite od vremeto na Xorx Bu{ za u{te dve godini. Iako mnogu ekonomisti go pofalija ovoj poteg i prognoziraa deka } e ja za`ivee ekonomijata i }e otvori novi rabotni mesta, toj predizvika ogromen revolt i bes kaj obi~nite Amerikanci, no i kaj mnogu demokrati, koi po~nuvaat da mu se lutat na Obama deka po~nuva da pravi pregolemi otstapki vo korist na republikancite. Iako Obama se trude{e da ja ubedi amerikanskata javnost deka momentalno toa e najdo-

brata i najrealnata opcija za Amerika, Amerikancite te{ko sfa}aat zo{to bogatite da pla}aat pomalku dava~ki vo uslovi koga dr`avata se gu{i so pregolemiot buxetski deficit i nadvore{en dolg. No, vistinata ima druga strana. Su{tinata zo{to Obama se slo`i da prodol`at dano~nite olesnuvawa na bogatite ima pove}e politi~ka, otkolku ekonomska pozadina. Imeno, republikancite vo Senatot se zakanija deka ako ne se re{i pra{aweto za dano~nite olesnuvawa, tie }e gi blokiraat site drugi zakoni koi }e gi predlo`i administracijata na Obama. Toa samo go potvrduva ona {to e ve}e jasno vo celiot svet - deka po izborite vo noemvri, na koi republikancite go sru{ija mnozinstvo na demokratite vo Senatot, site zakoni koi }e gi nosi administracijata na Obama }e treba da imaat "amin“ od republikancite. Fakt koj sam po sebe go uslo`nuva i paralizira vladeeweto na Obama na doma{en teren. Mnogu analiti~ari smetaat deka ovoj kompromis na Obama so republikancite, vsu{nost, go ozna~uva po~etokot na debatata za pretsedatelskite izbori vo SAD, koi }e se odr`at vo 2012 godina. Kriti~arite na Obama ve}e se mnogu glasni vo kritikite deka ona {to Obama denes go pravi e celosno sprotivno so toa {to toj go zboruva{e za vreme na pretsedatelskata kampawa vo 2008 godina deka dano~nite olesnuvawa od erata na Bu{ mo`at da

 Nekoi analiti~ari prognoziraat deka vo nemo`nost da vladee doma, pretsedatelot na SAD }e se obide da vladee vo svetot. Kako i da e, slednata godina na Obama }e mu trebaat mnogu mudrost i trpenie, mnogu kompromisi i pregovori za da dojde do zacrtanite celi. So drugi zborovi, Obama treba da doka`e deka e vistinski lider ako saka efikasno da upravuva. bidat prodol`eni samo za onie koi imaat godi{ni prihodi do 200.000 dolari. Vsu{nost, celata pretsedatelska kampawa Obama ja vode{e na vetuvaweto deka }e gi zadr`i niskite danoci za Amerikancite so sredni i niski primawa, a deka } e go zgolemi odano~uvaweto na bogatite. "Imav opcija da vodime politi~ka borba i da insistirame na principi, no toga{ dva milioni lu|e od 1 januari 2011 godina ne bi imale dovolno pari za da si gi platat smetkite, a desetici milioni bi imale pomali prihodi. Tuka prestanuva kompromisot i borbata lu|eto da gi uverime deka pozicijata na republikancite e pogre{na“, objasni

Obama i dodade deka s$ dodeka demokratite gi nemaat neophodnite 60 mesta vo Kongresot, }e bide mnogu te{ko zakonite da se donesuvaat vo ~ista verzija vo koja bi sakale. "No, ovaa zemja e izgradena na kompromisi“, pora~a Obama. SAD se soo~uva so najgolemata ekonomska recesija od Golemata ekonomska kriza vo 30-te godini. Stapkata na nevrabotenost dostigna 9,8%, a buxetskiot deficit e na istorski najvisoko nivo. Ve}e e jasno deka ishodot od reizborot na Obama za pretsedatel na pretsedatelskite izbori vo 2012 godina }e zavisi isklu~ivo od ekonomijata. Milioni Amerikanci se zagri`eni deka nivnata zemja se nao|a

vo ekonomska recesija i pretsedatelot Obama mora da poka`e deka ima vizija kako da ja zakrepne ekonomijata. Potezite koi }e gi pravi Obama vo 2011 godina } e bidat klu~ni. Ekonomskite analiti~ari predviduvaat deka prodol`uvaweto na dano~nite stimulacii, agresivnata monetarna politika na Federalnite rezervi i raste~kiot pazar na kapital }e predizvikaat rast na amerikanskata ekonomija slednata godina, {to }e mu ovozmo`i na Obama za kratko da zdivne. No, borbata za novi rabotni mesta mora da prodol`i, bidej}i toa e glavniot kriterium po koj amerikanskite glasa~i odlu~uvaat za kogo }e glasaat.


KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

Svet / Biznis / Politika

23

VIKILIKS JA “ZASRAMI” AMERIKANSKATA DIPLOMATIJA kandalot Vikiliks, koj predizvika objavuvawe na pove}e od 250 iljadi doverlivi dokumenti na amerikanskata diplomatija na internet-stranicata Vikiliks, ja stavi amerikanskata administracija i Belata ku}a vo nezavidna pozicija. Site prepiski na amerikanskite diplomatski pretstavni{tva vo svetot so centralata vo Va{ington bea obelodeneti i javnosta mo`e{e da pro~ita mnogu nevkusni i navredlivi komentari, prognozi i zaklu~oci na amerikanskite diplomati. Iako nema{e kojznae kakvi doverlici tajni, skandalot ja stavi amerikanskata administracija vo bespomo{na situacija od koja ne mo`e da ima nikakva kontrola vrz objavuvaweto na informaciite vo javnost. Amerikanskiot pretsedatel Obama ~inot go nare~e neodgovoren i za `alewe. Sopstvenikot na internet-stranicata Vikiliks, Xulijan Asan`, kratko po objavuvaweto na doverlivite informacii be{e uapsen vo Britanija za navodno obvinuvawe za siluvawe od dve [ve|anki. Neoficijalnite komentari na svetskite mediumi bea deka zad ova apsewe na Asan` stoi SAD, koj uporno raboti na slu~ajot na Asan` za kra`bata i objavuvaweto na podatoci da mu se sudi vo SAD.

S

POVE]E USPEH NA NADVORE[EN PLAN Na politi~ki plan Obama ja zavr{i godinava so edna golema pobeda vo nadvore{nata politika. Uspea da gi ubedi zakonodavcite so dvotretinsko mnozinstvo da go ratifikuvaat noviot dogovor za kontrola na nuklearnoto oru`je so Rusija. Dogovorot za strate{ko namaluvawe na oru`jeto, koj e poznat kako START 2, Obama i ruskiot pretsedatel, Dmitrij Medvedev, go potpi{aa vo april 2010 godina. Ovoj dogovor go ograni~uva brojot na par~iwa na nuklearno oru`je {to Rusija i SAD mo`at da gi odr`uvaat na 1.550 strate{ki nuklearni boevi glavi, {to e okolu 30% namaluvawe, no isto vospostavuva zaedni~ki sistem na verifikacija. Za pretsedatelot Obama ratifikacijata na dogovorot e prioritet na nacionalnata bezbednost, dodeka republikancite se protivea na dogovorot, predupreduvaj}i deka toa mo`e da ja limitira sposobnosta na Amerika da se brani od raketni napadi. "Bez dogovorot START, go stavame na kocka napredokot vo odnosite so Rusija, koi se od su{tinski karakter. Toa ni e potrebno za da gi proturkame postrogite sankcii protiv Iran, za da obezbedime radioaktiven materijal, a da ne dojde vo racete na teroristi, kako i za da go osigurame snabduvaweto na na{ite sili vo Avganistan”, izjavi Obama. Isto taka, pretsedatelot Obama gi ispolni svoite predizborni vetuvawa i go potpi{a zakonot koj ja ukinuva zabranata za homoseksualcite slobodno da ja poka`uvaat svojata seksualna orientacija vo sostavot na vooru`enite sili. Analiti~arite ova go smetaat za golema pobeda na Obama na doma{en teren, posebno {to na ovoj zakon mu prethodea i pregovori so republikancite, koi gi ubedi da se soglasat ovoj zakon da bide usvoen od Kongresot. U{te edna va`na odluka {to ja donese Obama godinava e onaa za povlekuvawe na amerikanskata armija od Avganistan, koe }e po~ne vo juli 2011 godina, a, spored planot, do krajot na 2014 godina odgovornosta za bezbednosta na zemjata treba da ja prezemat avganistanskite sili. Edna godina po pretstavuvaweto na novata strategija za Avganistan, amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, pora~a “Strategijata e uspe{na, SAD e na dobar pat da ja postigne nivnata cel vo Avganistan. Me|utoa, ostanuva u{te mnogu rabota”,

pora~a Obama. No, mnogu voeni eksperti se, sepak, skepti~ni deka sostojbata vo Avganistan navistina zna~itelno se podobrila i oti uspesite mo`at da bidat dolgoro~ni. Vo momentov vo Avganistan se stacionirani 90.000 amerikanski vojnici, koi se pod zaedni~kata komanda na NATO, kako i u{te 23.000 koi se nadvor od odgovornosta na Alijansata. Inaku, avganistanskata vojna e najdolgata vo amerikanskata istorija, koja ve}e po~nuva da ~ini mnogu skapo, poradi {to stanuva i s$ ponepopularna. Obama na po~etokot na godinava odlu~i da go zajakne amerikanskoto voeno prisustvo vo Avganistan, ispra}aj}i u{te 30.000 novi vojnici. Momentalno vo ovaa zemja se nao|aat okolu 100.000 amerikanski i 50.000 sojuzni~ki vojnici. Vo 2011 godina amerikanskite zakonodavci treba da go oficijaliziraat i Dogovorot za slobodna trgovija so Ju`na Koreja, koj pretsedatelot Obama go potpi{a na krajot na noemvri. Spored Obama, ovoj dogovor }e go zgolemi amerikanskiot izvoz na avtomobili, zemjodelski proizvodi i drugi uslugi za 11 milijardi dolari i }e obezbedi rabota za 70 iljadi Amerikanci. Inaku, i statisti~ki Obama e amerikanski pretsedatel koj najmnogu patuval vo stranstvo vo prvite dve godini od stapuvaweto na dol`nosta sporedeno so site dosega{ni prethodnici. Obama za dve godini imal 15 patuvawa vo stranstvo, dodeka, za sporedba, negoviot prethodnik, Xorx Bu{, za osumte godini na pretsedatelskata funkcija imal 49 patuvawa. Zaklu~okot bi bil deka pretsedatelot Obama postigna odreden napredok vo realizacijata na negoviot ambiziozen plan vo tekot na 2010 godina. Ima{e i mnogu neuspesi, posebno na doma{en teren. Ona {to e izvesno deka vo tekot na 2011 godina Obama }e treba da se bori so mnogu cvrsta opozicija, blagodarenie na pogolemiot broj republikanci vo Kongresot i Senatot, koi izminatava godina poka`aa deka }e mu go ote`nuvaat vladeeweto. Nekoi analiti~ari prognoziraat deka vo nemo`nost da vladee doma, pretsedatelot na SAD }e se obide da vladee vo svetot. Kako i da e, slednata godina na Obama }e mu trebaat mnogu mudrost i trpenie, mnogu kompromisi i pregovori za da dojde do zacrtanite celi. So drugi zborovi, Obama treba da doka`e deka e vistinski lider ako saka efikasno da upravuva.

CNBC ANKETA

EVROPA I OBAMA GI PLA[AT AMERIKANCITE  Amerikanskata televizija CNBC svika ad hok redakcija i smisli nekolku pra{awa koi im bea postaveni na petmina od najiskusnite ~lenovi, mnogu inteligentni i samouvereni li~nosti, za da ja sogledaat "globalnata slika"

ko pra{ate pove} e od 30 novinari i eksperti koi se nivnite prognozi za idninata, sigurno }e dobiete najrazli~ni odgovori. Vsu{nost, }e bidete iznenadeni kolku im se razlikuvaat predviduvawata i kolku malku ima sovpa|awa i konsenzus. Zatoa, amerikanskata televizija CNBC svika ad hok redakcija i smisli nekolku pra{awa za petmina od najiskusnite ~lenovi, mnogu inteligentni i samouvereni li~nosti, za da ja sogledaat “globalnata slika”. Marija Bartiromo od Klouzing bel, Xim Krejmer od Med mani, Xo Kernen od Skvark boks, Leri Kadlou od Kadlou riport i Pit Naxarian od Fest mani prognoziraa za Kina, evropskite dr`avi Portugalija, Italija, Grcija i [panija, kako i za Fejsbuk. Koj e va{iot najgolem strav vo vrska so narednata godina? Bartiromo: Se gri`am za domino-efektot vo slu~aj Evropa da ne obezbedi silna poddr{ka za zemjite vo kriza. Mo`no li e da se raspadne evrozonata? Isto taka, me zagri`uva mo`nosta Kongresot da ne se soglasi da go prodol`i olesnuvaweto na danocite koe go vovede Bu{, kako i mo`nosta da se slu~i ne{to na koe s$ u{te ne sme pomislile. Krejmer: Deka Obama }e prodol`i kon levicata namesto kon desnicata i so toa }e otu|i u{te pove}e lu|e, namesto da bide liderot so {iroki vidici, kako {to o~ekuvav. Kernen: Dolgotrajna slabost vo japonski

A

stil. Kadlou: Kolaps na dolarot i povisoki dano~ni stapki. Toa }e bide katastrofalno za berzata i za ekonomijata. No, ako dano~nite stapki ostanat niski, so golemi ograni~uvawa vrz buxetot od Kongresot i ograni~eno kvantitativno olesnuvawe, toga{ dolarot, koj e relativno stabilen ili vo blago opa|awe, }e predizvika stra{na godina za berzite i ekonomijata. Visokoprofitabilniot biznis }e do`ivee golem potres ako ~i~ko Sem ostane bez ga}i. Naxarian: Deka globalnata pobaruva~ka na stoki }e se namali do stepen da go spre~i zazdravuvaweto na pazarot. Dali Kina }e zabele`i porast od 10% vo 2011 godina? Bartiromo: Mislam deka Kina }e se obide da ja krene sopira~kata poradi rizikot od naglo zgolemuvawe na vrednosta na nedvi`nostite, taka {to najverojatno }e se zadr`i na porast od 7%-8%. Koga sum vo Kina, istra`uvam po prodavnicite za da doznaam {to kupuva srednata

klasa, bidej}i tie se klu~ot za idniot ekonomski rast na Kina. ]e prodol`am da im obrnuvam vnimanie i vo idnata godina! Krejmer: [est milioni lu|e vo 34 gradovi! Kako da ne zabele`at porast? Kernen: Ne, Kinezite }e se obidat da isplaniraat meko spu{tawe. Kadlou: Kineskoto monetarno ograni~uvawe i porastot na vrednosta na juanot mo`at da go ograni~at rastot na BDP na ednocifrena brojka, no mo`no e idnata godina da ima svetski bum predizvikan od likvidnosta. Naxarian: Da, ova predviduvawe mo`e da se ostvari. Dali nekoja od evropskite dr`avi, Portugalija, Italija, Grcija ili [panija }e bankrotira? Bartiromo: Minatata nedela bev vo Azija i s$ {to vidov be{e vitalnost. Lu|eto se optimisti i tro{at pari. Ovaa nedela sum vo Evropa i tuka ima mnogu pomala dinami~nost. Se ~uvstvuva zagri`enost vo vozduhot poradi Irska i poradi mo`nosta za pro{iruvawe na krizata. Mislam deka niedna od zemjite nema da bankrotira, iako taa mo`nost ne e sosema

isklu~ena. Krejmer: Ne. Sre}ata na Ircite i hrabrosta na Portugalcite }e vlijaat na toa, plus, MMF sekoga{ gi spasuva svoite lu|e. Kadlou: Site ovie zemji se re~isi bankrotirani, no ako ima potreba, }e gi izvle~at EU i MMF. Naxarian: Da, sekako deka e mnogu verojatno, no mo`ebi toa }e ja sopre ovaa luda vrtele{ka. Bidej}i, kako {to doka`a i bankrotot na Xeneral motors, ne mora da im platite 100 centi za dolar na Goldman saks, Kredit svis i ostanatite banki. Ako Irska, Portugalija, [panija i Grcija propadnat, toa }e bide poradi nivnite banki i obvrskite koi gi prezele. Zo{to drugite strani treba da dobijat 100 centi za dolar? Pri sekoe drugo propa|awe onoj {to gubi dobiva pomalku od 100 centi za dolar i toa se slu~uva sekade vo svetot koga nekoj }e bankrotira. Dali Fejsbuk }e izleze na berzata vo 2011 godina? Bartiromo: Ne znam koga }e se slu~i toa, no koga navistina }e se slu~i, toa }e pretstavuva neverojatno va`na inicijalna javna ponuda. Krejmer: Podobro da izleze. Kernen: Da, pred da go snajde sudbinata na MajSpejs, sopstvenicite }e zarabotat od toa. Kadlou: Da, najverojatvo. Al~nosta na Fejsbuk mo`e da triumfira so inicijalna javna ponuda na Fejsbuk, bez osiguritelite na Volstrit. Naxarian: Ne veruvam. So vrednost od re~isi 40 milijardi dolari, mo`ebi e malku prebogat za toa.


Svet / Biznis / Politika

24

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

KAKVI SE PROGNOZITE NA EVROPSKITE BIZNISMENI

NAJLO[OTO POMINA I 2011 ]E BIDE EKONOMSKI PODOBRA OD 2010?!

 Generalno, evropskite biznismeni delat optimizam za narednata godina. Sepak, samodoverbata ne e na istoto nivo kako pred krizata i postoi odredena doza nesigurnost. Vo 2011 godina }e im bide staven kraj na golem del od posebnite antikrizni dr`avni merki, a vladite na EU }e bidat obvrzani da gi primenat merkite na {tedewe. Kako }e vlijae toa na biznisot? VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ajlo{oto pomina i 2011 godina }e bide ekonomski podobra od 2010 godina. Vakov optimizam delat evropskite biznismeni. Sepak, nivnata samodoverba ne e na istoto nivo kako pred krizata i postoi odredena doza nesigurnost. Vo 2011 godina }e im bide staven kraj na golem del od posebnite antikrizni dr`avni merki, a vladite na EU }e bidat obvrzani da gi primenat merkite na {tedewe. Kako }e vlijae toa na biznisot? Evropskata komora za trgovija i industrija, koordinirana od Euro~embers, sprovede anketa za bizniso~ekuvawata vo Evropa. Pra{alnikot go dobija pretpriema~i od 24 zemji~lenki na EU, kako i od Hrvatska i od Turcija. Na pra{awata odgovorile pove}e od 70.500 komapnii. Odgovorite poka`uvaat op{to ~uvstvo na optimizam za narednata godina. Dostapnosta do biznis-kreditite ostanuva ograni~ena. Site ekonomski indikatori predviduvaat podobruvawe, koe e najizrazeno vo prognozite za izvozot. Ova e logi~en rezultat ako se zeme predvid deka vo 2010 godina, delumno blagodarenie na obnovenata pobaruva~ka od zemjite vo razvoj, evropskite izvoznici zajaknaa. BIZNIS-DOVERBATA POLEKA ZAZDRAVUVA S$ na s$, pove}e od 30% od ispitanicite smetaat deka biznis-klimata }e se podobri narednata godina, dodeka polovina smetaat deka ne{tata }e ostanat nepromeneti. Germanija i Francija se glavnite pozitivni sili me|u pette najgolemi ekonomii vo EU. Vo Italija i vo Velika Britanija prognozite se polo{i od minatogodi{nite, a predviduvawata za [panija se malku podobreni, no, sepak, ostanuvaat negativni. Kompaniite vo [vedska, Estonija i vo Belgija se najsamouvereni, a slova~kite, latviskite i germanskite biznisi gi bele`at najgolemite pozitivni promeni. Najmalku optimisti za 2011 godina se kompaniite vo Grcija, [panija i vo Hrvatska. Vo Grcija dve tretini od kompaniite o~ekuvaat vlo{uvawe na biznis-uslovite vo pretstojnata godina poradi merkite za {tedewe koi gi vovede gr~kata vlast. Hrvatskite kompanii ne se sigurni deka kaj niv krizata e ve}e zavr{ena. Biznis-doverbata e najopadnata vo Grcija, Polska i vo Slovenija. Vo Slovenija ne se o~ekuva podobruvawe na pazarot barem do 2012 godina. PROMETOT ODI NAGORE Krevkite znaci na zazdravuvawe koi gi zabele`a evropskata ekonomija vo

N

OPTIMISTI

 Turcija  Germanija  Francija  [vedska

2010 godina gi zgolemuvaat o~ekuvawata na kompaniite. Vo Francija pove}e od 40% od kompaniite o~ekuvaat zgolemuvawe na vkupniot promet, pred s$ poradi podobrata proda`ba na doma{niot i stranskiot pazar godinava. Vo Germanija situacijata e sli~na, a dominiraat prognozite za izvozot. Dodeka italijanskite kompanii veruvaat deka zakrepnuvaweto e ve}e vo tek, kompaniite vo Britanija se popretpazlivi. [panskite biznisi o~ekuvaat umereno podobruvawe vo 2011 godina. [vedska, Estonija i Polska imaat najpozitivni predviduvawa za prometot. I vo Estonija i vo Polska okolu dve tretini od ispitanicite prognoziraat povisok promet vo 2011 godina. Edinstvena zemja koja e opfatena so anketata, vo koja nema pozitivni predviduvawa za porastot, e Grcija. Pokraj toa {to ima najnizok bilans na vkupniot promet, bele`i i najgolemo opa|awe. Vo Grcija, Portugalija i Romanija bilansot na proda`bata na doma{niot pazar e najslab vo sporedba so minatogodi{nata anketa. So ogled na pozitivniot razvoj vo 2010 godina, turskite kompanii ostanuvaat optimisti vo o~ekuvawata za nivnata proda`ba na doma{niot pazar. Doma{nata pobaruva~ka vo Hrvatska be{e slaba vo 2010 godina i poradi toa kompaniite se vnimatelni vo vrska so prognozite za 2011 godina. IZVOZOT E GLAVEN DVIGATEL Bidej}i site zemji-u~esni~ki imaat pozitiven bilans vo ovoj sektor, izvozot e glavniot dvigatel na evropskoto ekonomsko zakrepnuvawe. Isto taka, indikatorot za nadvore{na proda`ba bele`i najgolem rast vo periodot od edna godina. Pove}e od 40% od ispitanicite o~ekuvaat zgolemuvawe na izvozot vo narednata godina. Germanskite kompanii se golemi optimisti za idninata na izvozot, a brzoto zakrepnuvawe na Germanija ima pozitivno vlijanie vrz golem del od sosednite zemji. Pove}e od polovina od francuskite ispitanici o~ekuvaat povisoko nivo na nadvore{na proda`ba vo narednata godina. Vo Britanija pove}e od polovina od ispitanicite ne predviduvaat promeni vo 2011 godina i postoi golema nade` deka britanskata ekonomija i

PESIMISTI

 Italija  Velika Britanija  [panija  Hrvatska

ponatamu }e vle~e korist od slabata vrednost na funtata. Okolu dve tretini od italijanskite ispitanici smetaat deka situacijata }e ostane nepromeneta vo 2011 godina, {to }e dovede do poslab bilans vo odnos na 2010 godina, a predviduvawata vo [panija se mnogu popozitivni. Spored anketata, Latvija, Danska i Portugalija imaat najvisok bilans na nadvore{nata proda`ba. Ungarija, Slova~ka i Germanija bele`at najvisok ednogodi{en porast vo o~ekuvawata. Kompaniite vo Grcija, Estonija i vo Romanija se pomalku samouvereni za idninata na nivnata nadvore{na proda`ba, bidej}i bele`at najzabele`itelen pad na bilansot vo period od edna godina. Kaj site zemji-u~esni~ki ima mal napredok vo bilansot, koj upatuva na podobruvawa na globalno nivo vo 2011 godina. Bilansot na vrabotuvawe e povtorno pozitiven i poka`uva znaci na zakrepnuvawe. Vo 23 od vkupno 26 zemji bilansot e zgolemen vo odnos na minatogodi{nite rezultati. Sepak, ova ne mo`e da gi prikrie zna~ajnite razliki me|u zemjite-u~esni~ki vo anketata. DOBRI VESTI ZA NEVRABOTENOSTA Se podobruvaat predviduvawata za vrabotenosta vo pogolemite evropski ekonomii, iako vo Italija i vo [panija bilansot ostanuva negativen. Vo Germanija predviduvawata za nevrabotenosta vo 2011 godina se mnogu podobri otkolku pred krizata. Ova e najniskata vrednost zabele`ana od 1991 godina navamu. I vo Francija i vo Britanija dve tretini od ispitanicite planiraat da go zadr`at momentalnoto nivo na rabotna sila i vo narednata godina. Me|u zemjite-~lenki na EU, kompaniite vo Belgija, Estonija i vo Latvija imaat najpozitivni prognozi vo odnos na vrabotuvawata. Estonija, Germanija i [vedska bele`at najgolem porast vo bilansot. Estonskite kompanii se optimisti za nivniot vlez vo evrozonata idnata godina i predviduvaat povisok stepen na vrabotuvawa. Najnegativen bilans imaat Grcija, [panija i Slovenija, koi s$ u{te gi ~uvstvuvaat posledicite od ekonomskata kriza. Grcija ima i najgolem pad vo predviduvawata za vrabotenosta, zaedno so Hrvatska i Portugalija.

30%

od evropskite kompanii smetaat deka }e se podobri biznis-klimata vo 2011 godina

40%

od kompaniite vo Evropa o~ekuvaat zgolemuvawe na vkupniot promet vo narednata godina

Turcija, spored anketata, e najpozitivna vo odnos na prognozite za vrabotenosta. Turskiot pazar na trudot ostanuva stabilen, {to ovozmo`uva pozitivni prognozi za narednata godina. MALA NADE@ ZA POVE]E INVESTICII Investiciskata klima se podobruva i bilansot se vra}a na pozitivni rezultati. Polovina od ispitanicite o~ekuvaat situacijata da ostane ista i vo 2011 godina, a 30% predviduvaat pogolemi investicii vo pretstojnata godina. Dvete najgolemi zemji vo evrozonata, Germanija i Francija, povtorno imaat pozitiven bilans. Italijanskite kompanii se golemi optimisti vo vrska so 2011 godina, bidej}i polovina od ispitanicite predviduvaat zgolemuvawe na investiciite, blagodarenie na podobrenata doma{na pobaruva~ka. Investiciskite o~ekuvawa vo [panija i Britanija blago se zgolemuvaat, no, sepak, ostanuvaat negativni. [panija, Grcija i Hrvatska se nao|aat na drugiot kraj od investiciskite prognozi, so negativen bilans. Grcija i Hrvatska, zaedno so Portugalija, se soo~uvaat so najostra ednogodi{na regresija. Turskite kompanii o~ekuvaat porast na investiciskite tro{oci vo 2011 godina. Sepak, rezultatot ostanuva pod dolgoro~niot prosek. Sepak, va`no e {to se podobruva biznis-doverbata. Taa bele`i mnogu pozabele`itelen napredok vo evrozonata otkolku vo zemjite nadvor od nea. Sepak, zemjite koi ne se vo evrozonata se pooptimisti. Kompaniite vo Estonija se optimisti vo vrska so pozitivniot efekt od vleguvaweto na nivnata zemja vo evrozonata narednata godina. O~ekuvawata za biznis-doverbata kaj zemjite-kandidati se u{te popozitivni otkolku kaj zemjite-~lenki na EU. Vo isto vreme, dodeka raste optimizmot vo Turcija, prognozite na hrvatskite kompanii za biznis-doverbata vo 2011 godina ostanuvaat slabi, taka {to se zgolemuva jazot me|u dvete zemji.

 Biznismenite od Turcija davaat najpozitivni prognozi za vrabotenosta, izvozot, biznis-doverbata...

 Germanskite kompanii se golemi optimisti za idninata na izvozot, a brzoto zakrepnuvawe na Germanija ima pozitivno vlijanie vrz golem del od sosednite zemji.

 Francija e edna od glavnite pozitivni sili me|u pette najgolemi ekonomii vo EU.

 Vo Grcija dve tretini od kompaniite o~ekuvaat vlo{uvawe na biznis-uslovite vo pretstojnata godina poradi merkite za {tedewe koi gi vovede gr~kata vlast.


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

25

 SVET

0-24 

...“NA PRAGOT” NA NOVA GODINA

...PRAZNI^NA TRKA

...INVAZIJA?!

Detska radost vo Indonezija

Liverpul vo znakot na Dedo Mraz

“Dedomrazovci” na plo{tadot vo Peking

amo nekolku dena pred doa|aweto na Novata godina, se ~ini deka decata vo Indonezija se najsre}ni. Oble~eni vo oblekata na nivniot omilen Dedo Mraz, pejat novogodi{ni pesni, nadevaj}i se za podobra idnina.

radicionalno, posledniot mesec od godinata Liverpul e vo znakot na novogodi{nata trka, kade {to iljadnici lu|e oble~eni vo stilot na Dedo Mraz tr~aat na pateka dolga pet kilometri, niz centarot na gradot.

od stotina stranski “dedomrazovci”, koi se del od Gnizrupa svetskiot nastan SantaKon, koj se odr`uva vo metropolite svetot, be{e razbiena od kineskata policija, koja ne ja

S

T

prifati nivnata namera da {irat radost.

PAZAROT NA AVTOMOBILI VO 2011: PROPAST PRED NAS!

ZNAK ZA NEVOLJA KAJ AVTOGIGANTITE  Lesno }e bide da se so`aluvaat svetskite proizvoditeli na avtomobili vo 2011 godina. ]e ima iljadnici otkazi, ta`ni naslovi, mnogu triewe na race, osobeno vo vladinite kancelarii vo Amerika i Evropa

vetskata avtoindustrija vo 2011 godina }e ima ~etvrta godina na slaba proda`ba. Za nekolku borbeni proizvoditeli na avtomobili ova }e bide osobeno nedobrodojdeno. Globalnata proda`ba na avtomobili, avtobusi i kamioni oslabe zaedno so amerikanskata ekonomija vo 2007 godina. Taa godina se prodadoa ne{to pove}e od 71,4 milioni vozila, odnosno re~isi 200.000 dnevno. Kako i pove}eto svetski golemi ekonomii koi se iscrpija slednata godina, pazarot se namali za pove}e od 6%, stapka na opa|awe koja ne se videla nekolku decenii. Proda`bata u{te tolku opadna vo 2009 godina, i pokraj vladinata pomo{ i nadomestocite za novite kupuva~i. Kako {to se podobruva{e ekonomskata klima, obemot se vrati vo 2010 godina, iako ostana 5% pod vrvot. Sepak, padot i zakrepnuvaweto bea mnogu razli~ni. Proda`bite drasti~no opa|aa vo Amerika, na nivoa koi posleden pat se zabele`aa vo ranite 70-ti godini. Re~isi 40% pod nivnata najvisoka to~ka. Vo Evropa, najgolemiot regionalen pazar, pobaruva~kata stabilno opadna, ubla`ena od vladinite nadomestoci, dostignuvaj}i 15%. Nasproti toa, proda`bite vo Indija topotea, a vo Kina izbuvnaa, dupliraj}i se me|u 2007 i

S

2010 godina, za da se napravi najgolemiot avtopazar vo svetot. I pokraj o~ekuvawata na industrijata za odr`livo zakrepnuvawe, izgledot za 2011 godina se pomra~i. Amerikanskata pobaruva~ka }e se krene mnogu malku, ako voop{to se krene. So s$ u{te opadnatiot pazar na ku}i i nadomestocite za staro-za -novo na drugiot kraj, mu{teriite }e razmislat za kupuvawe skapi raboti. Proda`bata vo Japonija povtorno }e opadne, prika`uvaj}i ja istro{enata ekonomija na zemjata. Vo Evropa, bez nadomestocite i vladinite namaluvawa na tro{ocite, koi treba da stapat na sila, pobaruva~kata dopolnitelno }e opadne. Iako proda`bata vo Kina }e se zgolemi, ~ekorot }e zabavi. Ekonomijata, koja e pridvi`uvana od golemite vladini injekcii so ke{, kako i od imotnite i berzanskite meuri, }e oladi. Pobaruva~kata na avtomobili }e porasne vo drugite zemji vo razvoj, kako {to e Indija, no nivnite obemi ne se dovolni za da go nadomestat nedostigot. Padot na globalnata proda`ba e znak za nevolja na del od svetskite avtogiganti. Vo SAD, Xeneral motors i Krajsler, koi primija golemi vladini podaroci, se soo~ija so odredeni problemi. Iako tie izgubija milijardi dolari vo

dolgovi i desetici vraboteni, ostanaa finansiski slabi, so partalavi reputacii. Tie smetaa na odr`livo zakrepnuvawe, koe ne se slu~i. Vo Evropa, zamenata na XM, Opel, povtorno se najde na neramen pat. So opa|a~ki pazar, bez {ansa za vladina pomo{ i roditel so ke{, toj se soo~uva so te`ok izbor. Saab, ve}e senka od ona {to nekoga{ be{e, a sega pod vodstvo na Spiker od Holandija, }e ovene. Italijanskiot Fiat isto taka }e ima te`ok pat vo 2011 godina, bidej}i go popre~uvaat Krajsler i slabata doma{na proda`ba. Volvo isto taka }e ima problemi vo prvata godina pod kinesko vodstvo. Za drugite proizvoditeli na avtomobili, problemite na ovie poslabi firmi }e dojdat kako dobri vesti. Industrijata e optovarena so najmalku 50% pregolem kapacitet so godini. I pokraj razvienata pazarna recesija od 2007 godina, re~isi nitu edna golema fabrika ne e zatvorena. NE PLA^I PO MENE "FORD KORTINA" Sepak, toa zadovolstvo nema da trae dolgo, bidej}i i najzdravite proizvoditeli na avtomobili imaat drugi te{kotii. Cenite na vlogovite }e rastat, a novite regulativi za emisija }e baraat dopolnitelno tro{ewe vo R&D (istra`uvawe i razvoj).

 Vo Evropa, najgolemiot regionalen pazar, pobaruva~kata stabilno opadna. Nasproti toa, proda`bite vo Indija topotea, a vo Kina izbuvnaa, dupliraj}i se me|u 2007 i 2010 godina. Danocite na gorivoto i avtomobilite }e odat nagore na mnogu mesta. Potro{uva~ite vo SAD i Evropa }e stanat povnimatelni so cenite, kupuvaj}i pomali i poevtini avtomobili namesto profitabilni ubavci. Porano ili podocna, raste~kite kamatni stapki }e go zabrzaat trendot. Luksuznite proizvoditeli na avtomobili }e do`iveat podelba na proda`bata, stremej}i se kon pazarite vo razvoj, a propa|aj}i vo razvienite. Rastot na doma{nite pazari vo Kina i Indija, isto taka, }e gi predizvika zapadnite proizvoditeli, razjaduvaj}i eden od nivnite izvori za rast.

So poniska proda`ba i povisoki tro{oci, proizvoditelite na avtomobili }e treba da gi zgolemat cenite, posledno ne{to {to im e potrebno vo vreme na slaba pobaruva~ka. Za mu{teriite, koi gi vidoa vistinskite tro{oci od motorniot pad za pove}e od dve decenii, }e im se smeni trendot na koj se naviknaa. Lesno }e bide da se so`aluvaat svetskite proizvoditeli na avtomobili vo 2011 godina. ]e ima iljadnici otkazi, ta`ni naslovi, mnogu triewe na race, osobeno vo vladinite kancelarii vo Amerika i Evropa.

No, ne gi tro{ete maram~iwata. Pove}eto industriski nevolji se samonaneseni. Proizvoditelite na avtomobili go preplavija pazarot so neprofitni avtomobili vo dobrite vremiwa, so namera da se odbegne zatvoraweto na neekonomskite fabriki. Tie kompenziraa so istisnuvawe na snabduva~ite i dilerite do rabot na ste~aj i preku kreativni finansiski {emi. Koga zgusna, se svrtea kon vladata za da ovozmo`i druga pomo{ preku nadomest. Bez zakrepnuvaweto na koe se potpiraa, posledicite od takvite budal{tini }e se otkrijat vo 2011 godina.


Feqton

26

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: VENTE-PRIVEE

6

REVOLUCIJA “VIVA LA [OPING”! PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

o starata pe~atnica kade {to se pe~atel vesnikot Le Monde vo pariskoto predgradie Sent Denis, denes profesionalni fotografi pravat “fotka po fotka” so modelite {to poziraat vo farmerki na J Brand Jeans, pleteni xemperi od Malo i druga skapa obleka, poto~no s$ {to na evropskite modni ku}i im ostanalo na proda`nite polici na krajot od sezonata. Zgradata e dom na vente-privee.com (na francuski zna~i “privatna proda`ba”), edna od evropskite vrvni onlajn-prodavnici. Kompanijata be{e razviena na Internet za da gi hostira zalihite na dizajnerskite brendovi, koi nejzinite ~lenovi mo`at da gi kupat po namaleni ceni. [to bi se reklo so drugi zborovi outlet na Internet. Pokraj ovaa proda`ba, internetkompanijata prodava i drugi proizvodni kategorii kako igra~ki, ~asovnici, doma{en pribor, sportska oprema, tehnologija, pa, zamislete, ima duri i onlajn-proda`ba na vino. AKO NE BIDUVA NA KOPNO - PREMINI NA INTERNET Osnova~ot na ovaa internetkompanija, @ak-Antoan, zaplival vo vodite na trgovijata u{te na 22 godini, kako trgovec na golemo, kupuvaj}i 20 milioni par~iwa obleka od brendovi kako Burberi, Adidas i Ribok. Ovaa stoka toj ja prodaval na malite prodavnici za brendirana obleka vo Francija. Sepak, na po~etokot na noviov vek, ovoj biznis-model po~na da propa|a. Prodavnicite za brendirana stoka sakaa direktno da pazarat od brendovite, a vo isto vreme, golem del od malite prodava~i propadnale poradi promenetite naviki na kupuva~ite. Otkako se soo~il so faktot deka na biznisot mu se bli`i krajot, @ak-Antoan go o`iveal konceptot na Vente-privee. Internet-kompanijata ja os-

Den na proda`ba vo Vente-Privee - pokana samo po imejl

V

 Kompanijata Vente-Privee be{e razviena na Internet za da gi hostira zalihite na dizajnerskite brendovi, koi nejzinite ~lenovi mo`at da gi kupat po namaleni ceni. [to bi se reklo so drugi zborovi - outlet na Internet noval vo 2001 godina, zaedno so negovite sedum partneri. Tie zaedno po~nale da ja koncipiraat proda`bata na modni zalihi preku vremenski ograni~eni nastani na Internet. Pricipot bil da se ispolnat potrebite na snabduva~ite za brza proda`ba na nivnite zalihi, bez da se povredi imixot na brendot ili konkurencijata so drugite distributivni kanali. Se razbira, od seto toa trebalo i da se izvle~e maksimalen prihod. I pokraj toa {to startot bil baven, denes francuskiot biznismen o~ekuva prihodi

od milijarda dolari. No, dokolku znaeme deka prviot milion dolari kompanijata go zarabotila pred ~etiri godini, mo`ete da zamislete kolku malku pari nosel ovoj biznis prvata godina. No vo 2005 godina, kompanijata se pozicionira{e kako pazaren lider vo Francija, a internet-stranicata zabele`a rapiden rast dodeka trae{e reinvestiraweto. Taa godina kompanijata ja dobi nagradata za najdobra francuska internet-stranicata za e-proda`ba. Od 2006 godina @ak-Antoan po~na so ekspanzija i dodade

internet-stranica na {panski i germanski. Narednite godini sleduvaa i internetstranici na angliski i italijanski jazik, kako i otvorawe na kancelarii niz Evropa. Seto toa bilo napraveno so cel kompanijata da gi nau~i lokalnite vkusovi i da razvie vrski so luksuznite brendovi. So ovaa strategija, Vente-privee stana vidliva za pogolemite kompanii, pa vo juli 2007 godina Summit Partners se zdobija so mal broj akcii vo ovaa francuska internetkompanija. Vo 2008 godina, Vente-privee

go dobi i svojot milijarditi internet-korisnik. Minatata godina bea otvoreni podru`nici vo Barselona, London i Dizeldorf, a vo tekot na 2010 godina kompanijata se pro{iri i vo Italija, Avstrija i Belgija. KRUCIJALNI RELACII SO VRVNI BRENDOVI Konceptot na Vente-privee e organizacija na nastani za proda`ba na modni dizajnerski brendovi, vo ograni~en vremenski period, dostapni samo za ~lenovite na internet-stranicata. Pred da po~ne proda`bata, popre-

cizno, 48 ~asa pred da po~ne proda`bata, site ~lenovi na internet-stranicata dobivaat imejl-pokani. Proda`bata voobi~aeno zapo~nuva vo 6 ~asot nautro vo rabotnite denovi i vo 8 ~asot za vikendi. Celiot nastan trae od 2 do 4 dena. Do 2009 godina sekoj {to saka{e da stane ~len vo vente-privee.com treba{e da bide sponzoriran od strana na drug ~len. Od ranite meseci na godinava {to zamina, registracija vo vente-privee.com e dozvolena za sekogo. Inaku, vo kompanijata

PRIKAZNI OD WALL STREET

BRENDOVI [TO ]E NAPRAVAT KAM ali 2011 godina }e donese nov Old spajs (Old Spice, prev. star za~in), se pra{uvaat analiti~arite na Forbs? Neverojatniot uspeh na reklamnata kampawa so naslov “Old spajs mom~e” (Old Spice Guy), lansirana godinava, go poka`uva potencijalot na starite brendovi za koi Amerikancite se emotivno vrzani. Vo slu~ajov, toa e brendot za dezodoransi, star 71 godina, koj sega se obiduva da napravi “rivajvl” i da se povrze so pomladite generacii. Brendovite koi postojat so decenii ~esto znaat da go zagubat kontaktot so potro{uva~ite, dodeka kompanijata {to stoi zad niv investira vo novi proizvodni linii, objasnuva Tom Kalkins, profesor po marketing vo biznis-u~ili{teto Kelogs. Kalkins veli deka nekoi

D

biznis-lideri ~uvstvuvaat deka im e potreben nov `ivot na ovie “brendovi-sira~iwa” i zatoa se lansiraat golemi kampawi za nivno vra}awe na scenata vo 2011 godina. “Potro{uva~ite sakaat so nostalgija da se navra}aat na starite dobri vremiwa. Zatoa e dobro da se potencira toj nostalgi~en moment vo advertajzingot”, veli Mirijam Kvart, direktor na reklamnata agencija Medison avenju konzorcium (Madison Avenue Consortium). [evrolet e odli~en primer za toa. Potencijalnoto vra}awe na ovoj klasi~en amerikanski brend pod kapata na Xeneral motors ve}e zaintrigira mnogumina vo industrijata, pa se pra{uvaat {to sleduva. Reklamnata agencija od San Francisko, Gudbaj (Goodby), Silverstejn i partneri (Silverstain & Partners), proglasena za agencija

na decenijata od strana na specijaliziranoto spisanie AdWeek, po~na da raboti so [evrolet pred nekolku meseci. “Xef Gudbaj li~no raboti naporno na ovoj proekt, zatoa {to e prijatel so marketing-menaxerot na Xeneral motors”, veli Mikal Stranhilevic, profesor po marketing na Univerzitetot Golden Stejt, za koosnova~ot na agencijata. Novite reklami go pozicioniraat [evrolet kako nostalgi~en, dlaboko amerikanski brend. Vsu{nost, Gudbaj napi{a eden editorijal za “Hafington post” vo noemvri, sugeriraj}i deka povtorno o`ivuvawe na [evrolet bi mo`elo da go spasi Detroit (sinonim za amerikanskata avtomobilska industrija, kade {to e sedi{teto na trite kompanii, Ford, XM i Krajsler). Vremeto e osobeno pogoden za kambek i so neodamne{noto lansirawe na

hibridot “{evrolet volt”, koj {to sobra dobri kritiki. Za u{te pove}e da gi podgree nade`ite za kambek na [evrolet, Xeneral motors zakupi reklamen prostor vo Super bol 2011, finaleto vo ligata na amerikanski fudbal, kade {to e najskapa edna sekunda reklamirawe vo svetot. Mnogumina o~ekuvaat prostorot da bide iskoristen za reklama na [evrolet. “Toa e kambek-brend, no vremeto }e poka`e dali }e odat do kraj”, veli profesorot Strahilevic. Profesorot Kalkins, pak, veli deka reklamnite kampawi izgradeni vrz nostalgija ne se garancija za dopirawe do srceto na potro{uva~ite. “Nasledstvoto na stariot brend e malku opasen teren za igrawe. Mo`e da vi se vrati kako bumerang i da ve napravi da izgledate stari,

izliteni. Toa e malku delikatna situacija”, veli toj. Marketing-stru~wacite se soglasuvaat deka Levis (Levi’s), na primer, e na dobar pat. Brendot za xins mo`ebi zagubil del od potro{uva~ite poslednive godini koga se obiduva{e da se pretstavi sebesi kako brend od visokata moda, no kampawata “Odi napred” (Go Forth) mudro go vra}a kon negovite koreni. Esencijata i nasledstvoto na Levis e vo toa deka toa e brend na rabotni~kata klasa. Zatoa, reklamite prika`uvaat ma`i i `eni koi naporno rabotat, potenciraj}i ja rabotni~ka Amerika i nejzinite vrednosti. Ekspertite za marketing veruvaat deka porakata na ovaa kampawa vo momentov e posoodvetna za mladata generacija koja sozreva vo vreme na ekonomska kriza. Proda`bata na


Feqton

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

@AK-ANTOAN GRAN@O

Po~ituvani ~itateli, Feljton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

 “Vo idnina, site brendovi }e koristat kompanii kako na{ata”, veli @ak-Antoan Gran`o, izvr{niot direktor na kompanijata. “Ova e najdobar na~in za diskretno da se oslobodat od vi{okot zalihi” rabotat okolu 1.250 lu|e. Od niv, 850 vraboteni se bazirani vo starata pe~atnica na francuskiot dneven vesnik Le Monde, vo oblasta Sent Denis, {to se nao|a vo severnoto podra~je na Pariz. Tamu rabotat proizvodniot tim na dizajneri, IT-specijalisti i koordinatori na proda`bata. Isto taka, vo ovaa fabrika se nao|aat i kancelariite na timot za usluga na evropskite klienti, koj gi pra}a imejlodgovorite na pra{awata od ~lenovite. Kompanijata ima i eksterni centri za telefonski povici bazirani vo Lil za operaciite vo Francija, vo Barselona za [panija, vo Frankfurt za Germanija, vo Milan za Italija, a vo Ri~mond se nao|a centarot za povici od Britanija. Ostanatite 400 vraboteni operiraat vo magacinot so povr{ina

27

@ak-Antoan pove}e li~i na roker otkolku na kompaniski direktor. Vo negovata kancelarija ima pove}e umetni~ki dela otkolku {to ima mesto na yidovite. Pokraj umetnosta, drugo hobi na 46-godi{niot francuski direktor e nurkaweto. Pred da po~ne so onlajn-kompanijata toj od 1985 do 2001 godina se zanimaval so trgovija na golemo. Vo 2007 godina, @ ak-Antoan be{e proglasen za biznismen na godinata spored magazinot E-commerce, a slednata godina toj stana pretpriema~ na godinata, spored BFM, radio-televiziskiot biznis-medium.

 Ovaa kompanija svoite prvi investicii gi dobi vo 2007 godina.

 Osnova~ite na Vente-privee od 125 kvadratni metri vo Pariz i Lion. Internet-stranicata prima pove}e od 40 iljadi pora~ki dnevno. Minatata esen se {pekulira{e deka kompanijata zede okolu 1,5 milijardi dolari od proda`ba. Nekoi izvori duri spomnuvaat brojki me|u 2 i 4 milijardi dolari. Me|u {pekulaciite se {u{ka{e deka i Amazon “{mrknal” okolu 3 milijardi dolari. Sepak, se poka`a deka {pekulaciite za porastot na onlajn-proda`bata ne se daleku od realnosta. Godinava Vente-privee ostvari proda`ba od 1,1 milijarda dolari, so profit pogolem od 70 milioni dolari. Brutoproda`bata na globalno nivo vo 2009 godina dostignala okolu 940 milioni dolari.

Taka, ako milijarda dolari pretstavuvaat nekakov prosek, nivnoto pomno`uvawe so 2,5 ja dava procenkata na Vente-Privee, koja iznesuva 2,5 milijardi dolari. “Vo idnina, site brendovi }e koristat kompanii kako na{ata”, veli @ak-Antoan Gran`o. “Ova e najdobar na~in za diskretno da se oslobodat od vi{okot zalihi”. I navistina, minatata godina Vente-Privee stana rasadnik na noviot bran od internetstranici koi rabotat na konceptot elektronska proda`ba isklu~ivo za ~lenstvoto. Vo 2007 godina, Gilt Groupe lansira{e sli~na internetstranica, a toa go napravija i drugite, kako BuyVIP, Ideeli, Rue La La i HauteLook, otkako gi otvorija nivnite

onlajn-porti. Golem del od ovie rivali se od SAD, kade {to izvr{niot direktor na Vente-privee ne planira da go pro{iri biznisot. Spored nego, konkurencijata od outlet prodavnici i diskontite kako TJ Maxx, vo Amerika e mnogu pogolema. No, glaven adut na Francuzite se vrskite so poznatite luksuzni brendovi. Taa krucijalna vrska se razvila u{te od vremeto koga Gran`o rabotel kako trgovec na golemo. No, sepak, denes vo Venteprivee 120 lu|e rabotat na pregovori so pove}e od 1.200 dobro poznati kompanii, od Armani do Zegna, so cel da gi ubedat tie da prodavaat na nivnata internet-stranica. A i politikata na internetstranicata mnogu dobro im odgovara na golemite brendovi. Za razlika od mnogu drugi onlajn-prodavnici, kade {to kupuva~ite mo`at da dojdat i da zaminat anonimno, Vente-privee od posetitelite bara da kreiraat smetka pred da vidat {to se prodava toj den. Vo me|uvreme, Gran`o potvrduva deka pove}e od 70% od nivnata proda`ba s$ u{te ja ostvaruvaat vo Francija, dodeka imitatorite pravat “pusto{“ vo stranstvo. Na britanskiot pazar, Vente-privee se soo~i so raste~ka konkurencija od onlajn-proda`bata na Koodos i Brand Alley, a brojot na kompanii vo Francija koi rabotat po konceptot na @ak-Antoan godinava iznesuva 90. Sepak, ne site ja imaat ~esta {to ja ima ovaa

kompanija, koja godinava CNBC Business ja stavi na listata od 25 najkreativni evropski kompanii, a ve} e dve godini po red ja dobiva i nagradata za najuslu`na kompanija na godinata vo Francija. Isto taka, godinava kompanijata lansira{e i dve aplikacii, ednata vo juni za Ajfon, a

drugata vo oktomvri, koja proizleze od sorabotkata so Majkrosoft, i koja e dostapna za noviot Windows Phone 7. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za najgolemiot internetprebaruva~ i najgolemata internet-kompanija vo Rusija, Yandex

MBEK VO 2011

 Amerikanskite biznis-lideri ~uvstvuvaat deka im e potreben nov `ivot na brendovite stari po nekolku decenii i zatoa se lansiraat golemi kampawi za nivno vra}awe na scenata vo 2011 godina

farmerkite vo supermarketite na Volmart (Wal-Mart) u{te pove}e go poddr`uva imixot na brend za obi~niot ~ovek. Brendovi na koi {to treba da vnimava amerikanskata javnost vo 2011 godina se i Pert plus (Pert Plus), linijata za nega na kosa, kako i dezodoransite “{ur” (Sure), i dvata proizvodi na Idel laboratorii (Idelle Labs), koja, spored “Wujork tajms”, }e potro{i od 10-15 milioni dolari za marketing na sekoj

od brendovite. Mirijam Kvart od marketing-agencijata Medison avenju konzorcium se nadeva deka }e ja iskoristat ranlivata ekonomija i potrebata na potro{uva~ite za sigurnost, so toa {to go fokusiraat advertajzingot kon semejstvata i vra}aweto kon osnovnite vrednosti. Za razlika od mnogu brendovi za nega na kosa, novite reklami za Pert plus go imaat i likot na “tato”, {to treba da im signalizira na `enite, koi

Levis e eden od legendarnite amerikanski brendovi koj vo 2011 o~ekuva golemo vra}awe na scenata pravat 85% od kupuvawata za doma, deka brendot e za celoto semejstvo. Taka, novata kampawa za “{ur” go istaknuva toa {to korisnicite mo`e da imaat doverba

vo dezodoransot, odnosno da imaat “superza{tita”, a toj dobiva nekoj imix na superheroj. “Toa navistina go povrzuva so semejstvata”, veli Kvart. “Sakavme

da dopreme do emotivnata `i~ka na potro{uva~ite. Tie sakaat da se ~uvstvuvaat sigurni so svojot dezodorans i sigurni vo svetot vo koj {to `iveeme denes”.


FunBusiness

28

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

JASNA PETKOV-STOJANOVIЌ, PISATELKA I SOPSTVENIK NA KOMPANIJA ZA INDOOR ADVERTIZING

SAMA SVOJ INOVATIVEN BREND 

Kako do brend? So sposobnost da ka`ete pove}e od o~ekuvanoto. I o~ekuvanoto da go ispora~ate vo neo~ekuvani koli~estva (“Ne dopiraj - intimno e”) ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

olku e te{ko ili lesno da se bide inovativen vo vreme koga s$ e izmisleno? Jasna PetkovStojanovi} ima odgovor barem na dve raboti. Kako da se napravi dopadliva kniga i funkcionalna dolna obleka. Nejziniot izum na `enski kiloti e evidentiran vo svetskata baza na patenti WIPO (World Inttelectual Property Organisation). Poslednive dve godini uspe{no se spravuva lansiraweto na noviot model na reklamirawe, indoor advertizing, koj nudi neograni~eni mo`nosti za kreativni re{enija. Knigata “Ne dopiraj –intimno e” spored nea e najmoderniot moden dodatok, koj ne samo {to }e razubavuva, tuku i }e produhovuva. Od kade se rodi idejata za knigata i zo{to tokmu vakov tip izdanie? S$ kade {to postoi zborot ideja e vistinski predizvik za mene, zatoa {to otkoga sum rodena, sum rodena so ideja. Me|u drugoto i so idejata i `elbata za pi{uvawe. Bev mnogu trpeliva i go ~ekav vistinskiot moment da go osoznaam toa {to treba da go napi{am. “Mislata e kratka i JASNA, me|utoa, ima dimenzija. Taa e rabota na karakterot i inteligencijata!”(Citat od “Ne dopiraj - Intimno e”). Taka po~nav da pi{uvam. Samo za tri meseci nastana moeto prvo delo “Ne dopiraj - intimno e”, koe e del

K

od edicijata “Intimni grafiti”. “Zbor-dva za dizajnot. Prvo mora da se presmeta dimenzijata, za da se vklopi vo vizijata. Spored estetikata, senzibilitetot, emociite, potrebite. I ne smeete da bidete budni, mora da sonuvate...” (“Ne dopiraj- intimno e”) Vo seto toa {to go rabotam sakam da vnesam nova dimenzija i da ja osmislam misijata za poestetski i posu{tinski pogled kon svetot. Se obrativ vo marketing agencijata Republika, a tie osmislija i dizajniraa ne{to {to gi nadmina site moi o~ekuvawa! Kolku Highmark e eden od oblicite na va{ite profesionalni aspiracii za unikaten na~in na reklamirawe so indoor advertizing? ”Kako do brend? So sposobnost da ka`ete pove}e od o~ekuvanoto. I o~ekuvanoto da go ispora~ate vo neo~ekuvani koli~estva” (“Ne dopiraj - intimno e”) Hihgmark (www. highmark.mk) e kompanija koja se zanimava so indoor advertizing i ja ima mojata kompletna profesionalna predanost i po~it kon ovoj na~in na reklamirawe. Postoi nepolni dve godini i ima prekrasni klienti koi isto taka ja prepoznaa mo}ta na ovoj vid medium. Unikatnosta na Highmark e vo toa {to nudi neograni~eni mo`nosti na kreativni re{enija za {to podobro i povpe~atlivo pretstavuvawe na kompaniite, t.e. brendovite so site nivni ponudi i proizvodi. Ovoj na~in na reklamirawe e zastapen vo mnogu zemji vo svetot i statistikite uka`uvaat na najvisoka za-

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

garantiranost na percepcijata na reklamata koja sekoga{ e na malo rastojanie od konzumentot. Highmark ima pove}e od 230 lokacii so pove}e od 1.000 reklamni pozicii. Zasega samo vo Skopje, me|u koi ima stanbeni objekti, delovni objekti, fakulteti, u~ili{ta, a vo idnina u{te mnogu drugi lokacii koi spored na{ite kriteriumi bi mo`ele da se vklopat vo rabotata na Highmark, kako {to se hoteli, trgovski centri... Reklamnite poraki se postavuvaat vo liftovite na objektite, kako i na nivnite najfrekventni mesta. Highmark, momentalno, kako medium direktno pokriva pove}e od 150.000 konzumenti i gi sledi site svetski trendovi na ovoj vid reklamirawe. Na prv pogled mnogumina bi ja prepoznale ovaa kniga kako kniga “a la Keri Bred{o” a Vie ja prepora~uvate kako kniga za vo plakar, a ne za na polica!? ]e se citiram sebesi, od del od biografijata vo ovaa kniga: “Ova e mojata prva kolekcija na najmodernata kniga vo svetot, koja }e ja vklopite vo garderobata i ~evlite i so stil }e za~ekorite niz naj~ove~kite `ivotni trendovi! Ako dosega modnite dodatoci samo n$ razubavuvale, zo{to sega da ne n$ produhovuvaat!”, veli Jasna Petkov-Stojanovi}. Dali e ova kniga za pod pernica? ”...Toga{ koga }e posakate da prestanete da tvorite, neka bide toga{ koga }e sakate da prodol`ite da sonuvate... i toa neka bide va{iot stil na `iveewe!!!”

E

N

O

G

L

A

S

(“Ne dopiraj – intimno e”) Odgovorot e, sekako, da! Ovaa kniga }e go postavi pra{aweto: “[to ~uvstvuvate koga }e gi zatvorite o~ite? Potreba za nov predizvik ili samo da zaspiete?”. Toga{ }e sfatite deka: “istoto go ~uvstvuvate i koga }e gi otvorite o~ite! Potreba za nov den ili samo da se razbudite!?” (“Ne dopiraj - intimno e”) Vsu{nost: ”zo{to da ne se razbudite i da po~nete da sonuvate” (“Ne dopiraj intimno e”) Kolku treba ovaa kniga da nalikuva na knigata ”Znaci pokraj patot” na Ivo Andri}? Ova pra{awe posebno mi se dopadna, zatoa {to najsu{tinski ja dopira misijata na mojata kniga. Odgovorot }e bide citat od mojot recenzent, prof. d-r Ferid Muhi}, zatoa {to negovite zborovi gi smetam za najreferentni kako odgovor na ova pra{awe: “Ako knigite se na{i sopatnici, sovetnici, u~iteli, isceliteli i prijateli, toga{ e dozvoleno i opravdano da se ka`e deka ovaa isklu~itelna kniga na Jasna Petkov-Stojanovi} e poema na humanisti~kata opcija, realizirana na najvisoko nivo, eden vid pofalba na ~ove~kiot integritet i optimisti~kiot potencijal na estetskoto i na umetni~koto tvore{tvo. Pove}e od s$ e toa {to knigata “Ne dopiraj - intimno e”, “Intimni grafiti”, pretstavuva spomenik na du{ata, mudrosta i qubovta koe vremeto ne mo`e da ja izbri{e, a razumot da ja zaboravi.” Zo{to recitalot e oblik plus vo va{iot


Fun Business

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

proekt? Stanuva zbor za mojata najdlaboka intima i ne{to {to mo`e da se do`ivee samo vo eden zdiv, a da se `ivee cel `ivot! Po toa ste vo potraga po “zdivot”, bez ogled na toa {to se nao|ate vo neizvesnost dali }e go pronajdete ili ne, zatoa {to toa {to e najva`no e deka postoi: “I toa te vodi”... Za sekoe moe naredno delo }e postoi recital vo moja li~na izvedba i sekoga{ }e bide sleden so muzika na saksofon, t.e. so melodija za knigata. Brojot na knigite koi go imaat ova cede e Limited edition. Dali mislite deka vo Makedonija postoi sozrean xet-set za vakov tip hepening-proekt? Prekrasen i vistinski izraz za mojata kniga. Bravo! Ako postoi nekoj koj ima napi{ano edno vakvo delo, nekoj koj ima osmisleno vakov dizajn, nekoj koj so vakva melodija ja ima otslikano du{ata na knigata, nekoj koj so fotografija ja dolovil misijata i dimenzijata na knigata i nekoj koj seto toa go ima prepoznaeno i ima zastanato so celoto srce zad ovoj proekt, pa dali e vozmo`no da ne postoi sozrean xet-set vo na{ata dr`ava koj }e u`iva konzumiraj}i go ovoj hepening-proekt. Mojata kniga ve}e se prodava i vo Belgrad, vo popularnite kni`arnici Vulkan, {to e u{te eden pokazatel za golemoto interesirawe za vakov tip kniga, kompleksna i po svojata sodr`ina i po kompletnosta na celiot proekt. Otkrijte ni ja tajnata na va{iot izum koj e evidentiran vo svetskata baza na patenti WIPO (World Inttelectual Property Organisation)? Secret e proizvod koj se nao|a vo site prodavnici na slovene~kata kompanija LISCA, za dolna obleka. Za toj proizvod LISCA ja otkupi licencata. Inovativnosta na ovoj model kiloti e vo toa {to poseduvaat daleku pogolema udobnost i estetika vo sporedba so dosega{nite modeli. Vo toa mo`ete da se uverite i na lice mesto vo prvata prodavnica na LISCA do vas. Smetam deka ovoj model vo idnina }e zavladee vo svetot!

29

 JASNA PETKOV STOJANOVI] kniga za ~itawe, gledawe i slu{awe

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


FunBusiness

30

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

LI^NOST NA GODINATA: MARK ZAKERBERG

FILOZOFIRAWE OD SPALNATA NA MILIJARDEROT

 Koj e Zakerberg i kakov lik se krie zad najmladiot milijarder na svetot? [to se odnesuva do parite, Zakerbergovata indiferentnost kon niv e re~isi patolo{ka. Negoviot `ivoten stil po mnogu standardi e skromen, no asketski za nekoj ~ie li~no bogatstvo "Forbs" go presmetal na 6,9 milijardi dolari, brojka {to go stava ponapred od negoviot sosed vo Palo Alto, Stiv Xobs PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

dno noemvrisko popladne godinava, na pat za Palo Alto, novinarot na magazinot "Tajm" ni najmalku nemal pretstava kako }e pomine zaka`anoto intervju so “~ovekot na godinata”. Vo prostoriite na internet-kompanijata go na~ekal Zakerberg kako vodi sostanok vo Akvariumot, edna od sobite za sostanoci vo Fejsbuk, taka nare~ena poradi toa {to e vo

E

sredinata na ogromen raboten prostor i ima stakleni yidovi na tri strani, pa sekoj mo`e da pogledne {to se slu~uva vnatre. Inaku, sobite za sostanoci se mnogu va`na rabota za Fejsbuk, bidej}i tie se edinstvenoto mesto kade {to sekoj vo kompanijata mo`e da ima privatnost. I onaa minimalna privatnost {to vi ja dava Akvariumot, bez razlika {to e “proyiren”, se smetala za besceneta. Inaku, prostorot - otvoren plan: bez pregradi, bez kancelarii, bez yidovi. Tundra so kancelariski mebel. A Zakerberg? Glavniot izvr{en direktor na Fejsbuk, ednostavno, nema sopst-

vena kancelarija. Poglednuvaj}i naokolu, novinarot zabele`al samo mladi lu|e koi edvaj imale 30 godini. Dodeka trael sostanokot za lansiraweto na podobreniot servis za poraki, vo sobata vlegol nekoj beloglav ~ovek pridru`uvan od dvajca zamenici. “Bev vo zgradata”, objasnil so glas na ~ovek koj e ~eli~no siguren vo sebe i pobrzal da se rakuva akuva i zapoznae so Zakerberg. “Robert Miler,, direktor na FBI. Milo mi e”. Dvajcata se rakuvale i razgovarale nekolku minuti, pa Miler er si zaminal.

Vo momentot na ti{inata {to ostanala po negovoto zaminuvawe, site me|usebno se pogleduvale, kako da se pra{uvaat “[to se slu~i, po |avolite?”. I navistina, {to se slu~i, po |avolite? Pred samo sedum godini Zakerberg be{e 19godi{en student na Harvard, a sega go baraat i najva`nite lu|e na svetot. Pred samo sedum godini toj mo`e{e da ostane bez univerzitetsko obrazovanie, a sega go znaat re~isi dvojno pove}e lu|e od brojot na `iteli na SAD. Pred samo sedum godini, vsu{nost, ne postoe{e Fejsbuk. Vtoroto ime na Mark Zakerberg. DETE OD GENERACIITE NA “VOJNA NA YVEZDITE” Zakerberg e del od generaciite ~ove~ki su{testva koi se se}avaat na `ivotot pred Internet. Toj e roden vo 1984 godina i rastel vo Dobs Feri, Wujork, kako sin na stomatologot “Bezbolniot Doktor Z”, kako {to glasi prekarot na negoviot tatko. Mark ima tri sestri, od koi najstarata, Rendi, denes e pretpostavena na diviziite za marketing i socijalni inicijativi vo Fejsbuk. Toa bilo poddr`uva~ko semejstvo koe proizveduvalo uvereni deca. Mladiot Mark bil so “silna volja i nepokolebliv”, kako {to ka`uva negoviot tatko Ed. “Kaj nekoi deca, nivnite pra{awa mo`at da bidat odgovoreni so ednostavno da ili ne”, veli toj. “Za Mark, ako pra{a{e ne{to, “da” samo po sebe funkcionira{e, no “ne” bara{e mnogu pove}e. Ako nemu mu odgovore{e “ne”, najdobro bi bilo da si podgotven so silni argumenti poddr`ani od fakti, iskustva, logika i pri~ini. Zamisluvavme deka eden den }e stane advokat, so pribli`no 100% uspeh vo ubeduvaweto na sudiite”, veli stariot Zakerberg. Decata na semejstvoto Zakerberg bile mnogu golemi beqaxii. Za Novogodi{nata no} 1999 godina, koga nivnite roditeli bile zagri`eni za “mileniumskata buba~ka”, Mark i Rendi to~no pred polno} go isklu~ile nivniot kompjuter, simuliraj}i gi “o~ekuvanite” scenarija. Isto taka, tie bile i odli~ni inicijatori za proekti. Edna godina, za vreme na zimskiot raspust, odlu~ile da snimaat kompletna parodija na “Vojna na yvezdite”, nare~ena The Star Wars Sillogy. “Mnogu seriozno ja sfativme rabotata”, se se}ava Rendi. “Sekoe utro se budevme i imavme “snimawe”. Glasot na Mark ne be{e u{te mutiran, pa toj go glume{e Luk Skajvoker so vistinski silen, ~kripliv glas, a mojata sestra, koja, ~inam, toga{ ima{e dve godini, ja stavavme vo kantata za |ubre i ja vle~kavme naokolu kako R2D2”. Sega nema da ve iznena iznenadi toa {to Mark Zakerberg imal Star Vors

NORMALNO MOM^E? o, {to navistina se slu~i pred samo sedum godini? Kako 19-godi{en student od vtora godina na Harvard, od svojata spalna, Zakerberg go po~na internet-servisot thefacebook.com, koj be{e poznat kako “onlajn-adresar {to gi povrzuva lu|eto preku socijalni mre`i vo fakultetite”. Godinava, Fejsbuk - sega bez toa “the” - go dodade i svojot 550-milioniot ~len i negovata vrednost e proceneta na 25 milijardi dolari. Taka, re~isi sekoj desetti ~ovek na planetava ima svoj profil na Fejsbuk. Ova mno`estvo govori 75 jazici i kolektivno tro{i pove}e od 700 milijardi minuti na Fejsbuk sekoj mesec.

N

Osven toa, sekoj den toa stanuva pogolemoo za 700 iljadi novi korisnici. Na zaminuvawe od Fejsbuk, novinarot od "Tajm" m" go postavil poslednoto pra{awe, a Zakerberg dal odgovor koj zavr{il so pra{aweto “Ne znam am zo{to so moite prijateli go napravivme Fejsbuk?? Bidej}i nie sme najkvalifikuvani?? Mislam, toa e ludo!”, rekol Zakerberg i, soo istata ekspresivnost kako pri rakuvawetoo so direktorot na FBI, se pozdravil i soo novinarot. Toga{ Zakerberg odlu~il. “Mislam deka ona {to na kraj izleguva kako ko pri~ina e deka drugite lu|e ne se gri`at tolku olku kolku {to se gri`ime nie za toa”.

 MARK i negovata sestra RENDI

 Sorabotnicite MARK ZAKERBER

SLAVENICI: SIMON TRP^ESKI

DOBRO, PODOBR 

Mi Minatata godina maestro Trp~eski ve}e go obikoli svetot so negovata ser r serija uspe{ni koncerti, od Wujork do Hong Kong. Bidej}i uspehot mu e ve}e navika i vo 2011 go o~ekuva istoto pate{estvie

i inatata godina definittivno be{e vo znakot na maestro Simon Trp~eski. m Uspe{nata 2010 godina U bbe{e zaokru`ena so ovacii za nego negoviot posleden koncert vo arenata Me Metropolis vo Skopje, kade {to vo prepol prepolnata sala nastapi so Londonskata filharmonija, fi predvodeni od dirigentskat dirigentskata palka na Vladimir Jurovski. Doseg Dosega, na{iot vonseriski pijanist ima ppet pati nastapuvano so Londonskata filharmonija, fi me|utoa

M

so ovoj izvonreden nastap se proslavija dva jubileja: 15-godi{ninata od negoviot prv nastap so orkestar, koj bil odr`an vo 1995 godina so Makedonskata filharmonija vo Skopje i 10godi{ninata od negoviot prv nastap so Londonskata filharmonija vo finaleto na natprevar vo London. Koncertot vo Skopje be{e samo del od nizata uspe{ni koncerti koi Simon gi odr`a {irum svetot. Rojal Albert hol, Karnegi hol, serija koncerti vo Hong Kong... bea del od negovata agenda za

minatava godina. Od januari so polna parea po~nuva koncerti vo Portugalija, Danska, Velika Britanija. Isto taka, maestro Simon Trp~eski godinava go otvori jubilejnoto 50-to izdanie na Ohridsko leto pod dirigentstvoto na maestro Mihael Pletwov vo Anti~kiot teatar vo Ohrid. Dvete slavni svetski umetni~ki imiwa napravija muzi~ko–teatarski spektakl za jubilejnoto otvorawe, re`iran specijalno od poznatiot makedonski re`iser vo Rusija, Ivan Popovski, i negovata


FunBusiness

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

tema na svojot kompjuter ili toa deka bil precizen programer koj po~nal na "kvanteks 486" so Windows 3. Koga napolnil 12 godini, Zakerberg kreiral mre`a za negoviot familijaren dom koja ja narekol ZuckNet, a vo toa vreme doma{nite mre`i ne doa|aa vo kutija. Isto taka, pi{uval i kompjuterski igri. Kompjuterskite verzii na "Monopol" i "Rizik" gi napravil u{te kako sredno{kolec. Koga Zakerberg se zapi{al na Akademijata Filips Ekster vo Wu Hemp{ir, se rodila negovata qubov kon klasi~nite jazici i me~uvaweto. Isto taka, so eden kolega od {kolata napi{al programa za muzika nare~ena Synapse, koja zaedno i AOL i Majkrosoft se obidele da ja kupat za milion dolari. No, Zakerberg moral da go napu{ti {koloto za da ja razvie. Na kraj, odlu~il da odi na Harvard. KONTRAST SO FILMSKIOT DVOJNIK Zakerbergoviot `ivot vo Harvard i ponatamu be{e sodr`ina na filmot “Socijalna mre`a”, vo re`ija na Dejvid Fin~er, koj izleze vo oktomvri godinava i e seriozen kandidat za Oskar. Toa e bogat, dramati~en portret na furiozen, socijalno hendikepiran genij koj pluka korodirani monotoni monolozi za da go skrie svojot taen plan. Sepak, ovoj karakter ne e ni slika ni prilika na aktuelniot Mark Zakerberg. Realnosta e mnogu pokomplicirana. Toj ne nametnuva fizi~ko prisustvo: mo`ebi e visok 173 santimetri, so “rimjanski” nos, koko{kini gradi i kafeava kadrava kosa, postavena re~isi kako {apka. Se oblekuva kako student, so mai~ka i farmerki, iako negovite nokti se neuredni. Najzabele`itelna e negovata brada, koja ja dr`i vo malku poka~en agol. Vo filmot, ova be{e odigrano kako toj da gleda preku nosot kon vas, no vo realnosta toj pove}e izgleda kako da stoi na prsti i se obiduva da vidi ne{to. Zakerberg ~esto, a mo`ebi i sekoga{, e opi{uvan kako rezerviran i socijalno delikaten, no toa ne e tokmu taka. Navistina mo`e da bide predizvikuva~ki da se razgovara so Zakerberg. Toj im prio|a na razgovorite kako na~in na razmena na podatoci i toa da bide napraveno {to e mo`no pobrzo i poefikasno. Koga nema podatoci za transmisija, toj pa|a vo apsolutna ti{ina. Ednostavno, negovata sekojdnevna ekspresija e direktna i so malku podotvorenite o~i so koi zjapa vo vas, ve pravi da se pra{uvate dali imate pajak na glavata.No, pokraj seto toa, vo prisustvo na Mark se ~uvstvuvate toplo. Negovata nasmevka e brza i toj ne gi odbegnuva va{ite pogledi. Brzo misli, brzo zboruva, no saka vie da go sledite. Ne ispu{ta nikakov gnev ili socijalna anksioznost, tuku

e i drugarite na RG

~udna smirenost. Koga zboruvate so negovite sorabotnici, tie sekoga{ se zagri`eni za toa dali ste se razbrale so nego, no toa ne go pravat bidej}i ne sakaat da ja zagubat rabotata. Lu|eto navistina go sakaat. Zakerberg od filmot e obi~no su{testvo so jasni motivacii. Gi koristi svoite darovi kako programer za da se zdobie so devojki, pari i zabava. Ova e fikcija. Vo realnosta, Zakerberg ve}e ima devojka. Priskila ^an e studentka na treta godina na Univerzitetot na Kalifornija vo San Francisko. Tie dvajcata se sretnale vo Harvard pred sedum godini, no vo erata pred Fejsbuk. Denes `iveat zaedno vo Palo Alto. [to se odnesuva do parite, Zakerbergovata indiferentnost kon niv e re~isi patolo{ka. Negoviot `ivoten stil po mnogu standardi e skromen, no asketski za nekoj ~ie li~no bogatstvo "Forbs" go presmetal na 6,9 milijardi dolari, brojka {to go stava ponapred od negoviot sosed vo Palo Alto, Stiv Xobs. Tvorecot na Fejsbuk `ivee vo blizina na negovata kompanija, vo ku}a pod naem. Raboti konstantno, a momentalno hobi mu e u~eweto kineski jazik. Vozi crna Acura TSX, koja za milijarderite e avtomobilski ekvivalent na vlakno od ko{ula. Na negoviot profil na Fejsbuk stoi zapi{ano deka e zainteresiran za “Eliminirawe na kopne`ot”. “Samo sakam da se fokusiram na ona {to go pravime”, veli Zakerberg. “Koga sum go stavil toa na mojot profil, toga{ na toa sum bil fokusiran. Mo`ebi zvu~i budisti~ki? Za mene e. Ne znam, mislam deka mnogu e lesno da bidete dekoncentrirani i da padnete vo mre`ata na kratkoro~nite raboti ili materijalni ne{ta koi ne se va`ni”, razmisluva Zakerberg. Seto toa bi bilo “filozofirawe od spalnata” dokolku ne be{e prisuten faktot deka Zakerberg e milijarder na vozrast koga lu|eto `estoko gi maksimiziraat svoite kopne`i, kako i faktot deka se poka`a deka dobro mu odi so toa. Vo juli, Zakerberg ima{e deloven ru~ek so gradona~alnikot na Wuark, Wu Xersi. Toa mora da bil interesen ru~ek, bidej}i vo septemvri Mark objavi deka }e donira 100 milioni dolari od negoviot personalen kapital vo Fejsbuk za pomo{ na u~ili{niot sistem na Wuark. Koga izleze “Socijalna mre`a”, Zakerberg najmil mno{tvo kinosali i ja zel celata kompanija da go gleda filmot. Potoa, site zaedno zaminale na martini od jabolko, (za ovoj pijalak postoi naziv "epltini" - Appletini), omileniot pijalak od filmskiot Zakerberg. Na vistinskiot Zakerberg toa mu bilo prviot “epltini” vo `ivotot. “Sme{ni mi bea detalite so koi sakaa da gi poka`at realnite raboti”, veli Zakerberg. Realnosta e deka Zakerberg ne e “marsovec”, deka ne e osamenik. Toj e, vsu{nost, sprotivnoto. Celiot `ivot go pominal vo bliska, intenzivno povrzana socijalna sredina. Prvo vo semejstvoto, potoa po studenskite domovi vo Harvard i sega vo Fejsbuk, kade {to negovite najdobri prijateli se negov personal, nemaat kancelarii i rabotat genijalno. Zakerberg saka da bide me|u lu|e. Toj ne go napravi Fejsbuk za da ima socijalen `ivot kako nas ostanatite. Go napravi bidej}i saka ostanatite nie da bideme negovi prijateli.

31

FORMULA: LINO ^ERVAR

GENIJALEN TRENER I PROSE^EN POLITI^AR

 Ne se sozdadoa uslovi toj da ja prezeme makedonskata rakometna selekcija, iako toj javno potvrdi deka e zainteresiran za taa funkcija. No, ovaa, se ~ini, spasonosna kombinacija za na{ata reprezentacija ne be{e realizirana poradi tragikomi~nata `elba na rakovodstvoto na rakometnata federacija SR\AN IVANOVI]

Ivanovic@kapital.com.mk

ajdobriot sportski trener na grad Skopje za 2010 godina, hrvatskiot stru~wak Lino ^ervar, e verojatno najkvalitetniot, a voedno i najdoka`aniot strateg {to nekoga{ rabotel vo Makedonija. Ve}e vtora godina po red toj e {ef na stru~niot {tab na rakometniot klub Metalurg, ekipa koja, pokraj dominacijata vo doma{noto prvenstvo, obezbedi i plasman vo proletniot del od sezonata vo EHF kupot. ^ervar e potpolno realiziran kako rakometen trener. Vo Skopje toj dopatuva so dve zlatni i tri srebreni medali, osvoeni na golemite natprevaruvawa. Ovoj impresiven rezultat na ^ervar mu ja ovozmo`i godi{nata plata vo Metalurg pogolema od 200.000 evra godi{no, {to e navistina impresivno za rakometni uslovi. No, ako makedonskiot rakomet dobi mnogu so negovoto doa|awe vo Metalurg, hrvatskiot zagubi premnogu. Neodamne{nite negovi neistomislenici, koi mo`ea da se pronajdat vo nekolku mediumi vo Hrvatska, na golemo se pra{uvaa dali nivnata selekcija }e mo`e so isto tempo da ni`i uspesi i po negviot otkaz na selektorskata funkcija. “Koga jas dojdov na ~elo na hrvatskata reprezentacija, nema{e novinari, nitu, pak, bev obikolen od fotoreporteri. Toga{ selekcijata be{e poslednoplasirana na evropskoto prvenstvo vo [vedska i nikoj voop{to ne se interesira{e za nea. Koga po~navme da pobeduvame i da osvojuvame medali, nekoi se setija da napi{at deka toa ne e po moja zasluga, a moeto zaminuvawe od Hrvats-

N

ka go sporedija so ona na Ivo Sanader”, objasnuva{e ^ervar eden mesec po negovoto pristignuvawe vo Skopje. No, povrzanosta so sega ve}e uapseniot ekspremier na Hrvatska ne e samo vo zaminuvaweto od vladata, odnosno od rakometnata reprezentacija, koe nikoga{ ne be{e do kraj objasneto. Lino e dolgogodi{en ~len na Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ), vladeja~kata partija vo negovata zemja, a vo prviot mandat na Sanader, ^ervar be{e pratenik vo hrvatskiot Sabor. Ovaa negova aktivnost be{e iskoristena od nekoi novinari za da go proglasat za politi~ki selektor, iako vo vremeto koga toj be{e nazna~en za predvodnik na nacionalniot tim, premier na Hrvatska be{e Ivica Ra~an, porane{niot lider na Socijaldemokratskata partija. “Postojano mi govorea deka jas sum selektor po politi~ka linija. Ako e taka, toga{ vo 2002 godina mene me postavil Ra~an, a toa e bez sekakva smisla. Pi{uvaat s$ i se{to za mene, kako jas da nemav nikakvi rezultati pred da dojdam vo hrvatskata reprezentacija”, ovaa izjava ^ervar ja dade minatiot mesec, velej}i i deka ne e isklu~ena mo`nosta vo idnina toj povtorno da ja prezeme selekcijata na svojata zemja. Za `al, ne se sozdadoa uslovi toj da ja prezeme makedonskata rakometna selekcija, iako toj javno potvrdi deka e zainteresiran za taa funkcija. No, ovaa, se ~ini spasonosna kombinacija za na{ata reprezentacija ne be{e realizirana poradi tragikomi~nata `elba na rakovodstvoto na rakometnata federacija, ~ii ~elnici predlo`ija negovata selektorska plata da padne na tovar na negoviot klub. ^ervar e profesionalec i kako takov normalno e deka raboti za pari. Ako ne mo`e da bide na ~elo na nacionalniot sostav, toga{ nie vo Makedonija mo`eme da bideme sre} ni toj e barem del od Metalurg, ekipa koja e so golemi ambicii.

 LINO ^ERVAR e verjatno najkvalitetniot stranski trener koj nekoga{ bil anga`iran vo Makedonija

RO, SIMON TRP^ESKI kole{ka Zoja Buzalkovska. Vo negova ~est bea organizirani brojni priznanija, kako i specijalni priemi. Amerikanskata ambasada vo Skopje, na ~elo so ambasadorot Filip Riker, pred desetina dena organizira{e sve~enost vo ~est na makedonskiot virtuoz. “Da proslavime od imeto na muzikata, jazikot na postojan dijalog, a dijalogot e su{tinata na diplomatijata”, be{e mototo na negovata ekselencija Riker, na koktelot vo ~est na maestro Trp~eski. I SAD go “potvrdi” uspehot na na{iot virtuoz vo makedonski i svetski ramki, po uspe{niot koncert vo wujor{kiot Karnegi hol, koj be{e del od plodnata 2010 godina.

 SIMON TRP^ESKI I FILIP RIKER so semejstvata

 TRP^ESKI I RIKER - proslava od imeto na muzikata


FunBusiness

32

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

Po stapkite na Tomba i Xirardeli

KEMPINSKI Luksuz po pristapna cena

PREDLOG-DESTINACIJA: BANSKO, BUGARIJA

MAL BISER ZA GOLEMI ZA 

Kompleksot od luksuzni hoteli na gostite im gi nudi site uslovi za idili~en odmor za vreme na celata godina, a qubitelite na zimskite sportovi }e se najdat vo centar koj poslednite godini prerasnal vo moderna i pro~uena lokacija za site skija~i, no i za merakliite na tradicionalnata arhitektura i kujna i za istra`uva~ite na nedoprenata priroda DIJANA GULAKOVA

gulakova@kapital.com.mk

ALEKSANDRA STOJMENOVA aleksandra@kapital.com.mk

a da trgnete od Skopje i da se iska~ite do Bansko, na nadmorska viso~ina od pribli`no 900 metri na Pirin Planina, vi trebaat okolu 4-5 ~asa vozewe. No, za da dojdete do eden vakov biser, gore, na Pirin, koga ima zgolemen broj turisti za praznik, raspust ili prodol`en vikend, ili koga pa|a kompjuterski sistem, treba da odvoite i nekolku ~asa na granica. A

Z

po nekolku~asovniot “odmor”, na pat ste kon isto~nite padini na nacionalniot park Pirin, proglasen za svetsko prirodno bogatstvo od strana na UNESKO. Ova malo `ivopisno grat~e e skrieno vo prekrasna borova {uma, so stari ku}arki, tesni kaldrmeni ulici, meani vo tradicionalen bugarski stil i najva`no od s$ gostoprimlivi doma}ini. Bansko e eden od najpoznatite zimski ski-centri ne samo vo Bugarija, tuku i vo Jugoisto~na Evropa. Kompleksot od luksuzni hoteli na gostite im gi nudi site uslovi za idili~en odmor za vreme na celata godina, a qubitelite na zimskite sportovi }e se najdat vo eden od svetski poznatite turisti~ki i rekreativni ski-centri. Bansko poslednite godini

prerasna vo moderna i pro~uena lokacija za site skija~i, no i za merakliite na tradicionalnata arhitektura i kujna i za istra`uva~ite na nedoprenata priroda. NEKOGA[ I SEGA Denot vo Bansko po~nuva so edno utrinsko kafe, pridru`uvano od prekrasen zvuk na harmonika, so koja najubavo se raska`uva legendata koja veli deka koga Gospod go sozdaval svetot, ovaa zemja bila mnogu siroma{na i zatoa & podaril rasko{ni planini. Samo minatata godina Bansko go posetile 1 milion turisti vo tekot na ski-sezonata, dodeka, pak, ku}ata-muzej na Nikola Jonkov Vapcarov izminative godini e posetena od pove}e od 4 milioni pose-

titeli od site vozrasti i nacionalnosti. LUKSUZOT VO BANSKO Vo Bansko imate golem izbor luksuzni hoteli i apartmani. Tuka se Kempinski Grand arena, Grand Montana Bansko, hotelite Perun, Lox i u{te mnogu drugi koi se supermoderni i nudat uslovi za vistinski odmor daleku od urbanata bu~ava. Smestuvaweto vo eden od najluksuznite hoteli, Kempinski Grand arena, koj e dizajniran vo alpski arhitektonski stil i pretstavuva kompleks od 5 zgradi vo neposredna blizina na skija~kite padini, nudi direkten pristap do ski-liftovite i prekrasen pogled kon planinata. So site moderni i luksuzni kapaciteti koi gi nudi,

PRV MAKEDONSKI KOWAK

HRABRO PAKUVAWE OD EMOCII I STIL 

Po~nat kako ideja i neostvaren son pred 88 godini, ostaven kako amanet, prenesuvan od generacija na generacija... Denes go imame prviot makedonski kowak “trajkovski” SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

te se zapra{ale li dali vo svetot koga }e se spomene imeto Makedonija na lu|eto im doa|a nekoja asocijacija na nekoj nejzin brend koj e za{titen znak i unikaten proizvod, kako, na primer, koga }e se spomene Finska vedna{ da se setite deka najpoznatata kompanija za mobilni telefoni Nokia e osnovana tamu? Nekoi mo`ebi }e se setat na ne{to, no naj~esto toa e ili sporot za imeto ili, pak, ajvarot, koj edvaj go vrativme kako na{ tradicionalen proizvod. Nedostiga{e luksuzen brend od tipot na Luj Viton, Adidas, Nestle, koj }e n$ pretstavi vo sosema poinakvo svetlo i toa vo visokite elitni krugovi. Nekoj se setil na toa mnogu odamna, u{te vo 1922 godina. Idejata postoela, no mo`nosta za realizacija bila re~isi nepostoe~ka vo toga{nite uslovi. Taa ideja se pretvorila vo son na idnite generacii, koj se prenesuval od koleno na koleno i denes kone~no se realiziral. Makedonija dobi brend koj }e ja izdigne za edno nivo pogore, ambasador za kvalitet koj }e n$ pretstavuva vo svetot. Veruvale ili ne, toa e prviot makedonski kowak so koj navistina mo`eme da se pofalime. "Trajkovski vino- brendi" (TRAIKOVSKY Wine Brandy) e kowak sozdaden spored svetskite standardi i principot na proizvodstvo na najgolemite i najpoznatite kowaci vo svetot, kako "henesi",

S

"martel", "remi marten" i "kurvoazje". Toa u{te od samiot po~etok govori za serioznosta na proektot, koj voop{to ne e naiven ili neplaniran. A kako do{lo do seto toa }e doznaete vo prodol`enie... PRIKAZNA ZA NASTANUVAWETO NA PRVIOT MAKEDONSKI KOWAK Makedonija e zemja vo koja otsekoga{ se vodele borbi za sloboda na zemjata i na narodot, koj imal te`ok `ivot. Vo 1922 godina bila pod vlasta na Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovenite (SHS). Iako Makedoncite se borele za osloboduvawe, tie razvivale i drugi idei. Taa godina se formiral prviot fudbalski klub vo Strumica, Belasica, a se sozdalo ne{to koe mo`ebi ne bi postoelo denes dokolku ne stanelo misija i cel za ostvaruvawe na sledbenicite. Balkanskiot narod e poznat po toa {to proizveduva rakija, vino i sli~ni pijalaci vo doma{ni uslovi za li~na upotreba. No, Stevo Trajkovski, koj isto taka proizveduval alkohol, imal poinakvi razmisluvawa. Sakal toa da go razvie na edno nivo pove}e. Napravil svoj recept, svoja prikazna za sozdavawe unikaten kowak, no idejata koja stanala negov son, a i son na slednite generacii, ne se realizirala. Barem ne vo slednite 88 godini... Kowakot “trajkovski” nastanal kako rezultat na vekovnata semejna tradicija. Semejstvoto ja prodol`uvalo tradicijata i ve{tinite na proizveduvawe rakii i viwaci za du{a od generacija na generacija. Sonot na familijata uspeal da se realizira. Iako veli deka do toa do{lo sosema slu~ajno, sepak, poverojatno

e deka sudbinata ja predodredila tokmu nea da go sozdade kowakot. Biljana Trajkovska e pravnukata na Stevo Trajkovski, koja uspea negoviot son da go pretvori vo realnost. Biljana e prodol`uva~ na semejnata tradicija, koja vleguva vo prikaznata na onie koi sakale da ja realiziraat idejata na Stevo na interesen na~in. Toa postoi u{te otkoga se se}ava za sebe, a s$ se slu~ilo, kako {to veli Trajkovska, navistina slu~ajno. Slu~ajno ili ne, studirala vo Pariz, vo zemjata od kade {to poteknuvaat najdobrite i najpoznatite alkoholi kako kowacite “martel”, “kurvoazje” i “henesi” (po ~ii principi se proizveduva “trajkovski”). Daleku od doma, ~esto se prisetuvala na semejnata istorija, napravila retrospektiva i, kako {to veli, “~epkawa po ormari” i sfatila deka vo semejstvoto imaat ne{to vredno, dedoviot recept i son. Toga{ re{ila kone~no da go realizira. KAKO SONOT STANAL JAVE Realizacijata i investiciite po~nale vo 90te godini, a prvoto proizvodstvo se slu~ilo pred tri godini, koga ja primile prvata rekolta. Pijalakot stareel tie tri godini za sega da izleze vo proda`ba. “Trajkovski” se proizveduva po francuskite metodi za proizvodstvo na kowak, prilagodeni na makedonskite tradicionalni uslovi, a stareeweto e isklu~ivo pod dejstvo na najdobriot francuski dab. Za razlika od rakiite koi se proizveduvaat od fermentirano komiwe, kowacite se proizveduvaat od fermentirano vino. Kako rezultat na vekovnite znaewa i usovr{uvawa, “trajkovski” dovel do sovr{ena

harmonija pove}e od dvanaeset gri`livo odbrani rakii od najdobrite nasadi od Tikve{koto vinogorje od Makedonija. Kako reper im slu`ele golemite francuski kowaci do koi “trajkovski”, bez somnenie, mo`e dostojno da zastane. No, toa {to go pravi poinakov od drugite, ni raska`a Biljana, e vo toa {to “trajkovski” ima svoj karakter, so esensko-zimski noti vo koi dominira vkusot na dabot blagun. “Toa {to go pravi isklu~itelen proizvod e kompleksnoto buke so intenzivni aromi na dab, kakao i karamel, so osve`itelni noti na cimet i zest od portokal, dlaboki i raznovidni vkusovi od dab, med, ~okolado i le{nik, so prizvuk na cimet, koi nema da ve ostavat ramnodu{ni. Dolgotrajniot fini{ re{itelno ostanuva i uporno se navra}a na setilata ”, veli Trajkovska. Proizvodnite kapaciteti se locirani na Ko`uf planina, vo seloto Krwevo. Lozovite nasadi od ~ie grozje se proizveduva ovoj pijalak se locirani na 700 metri nadmorska visina. Klimatskite uslovi se idealni, sozdadeni za proizvodstvo na visokokvalitetno grozje, koe sozreva pod dejstvo na planinskoto sonce. Ona {to go pravi bogato so aromi e dnevnata i no}nata temperaturna razlika koja otsustvuva vo ramninite na Tikve{ijata. PAKUVAWE SO PAMET I EMOCII Kako i sekoj proizvod od vakov tip, na~inot na pakuvawe ima isto zna~ewe kako i samiot proizvod. Spored Trajkovska, toa e ne{to {to im nedostiga na makedonskite proizvodi. Razrabotile cela strategija i koncepti koi traele so godini. Go analizirale celiot


FunBusiness

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

33

Skija~ki pateki dolgi 70 km

“KAJ DEDO PENE” – tradicionalno vkusna kujna

ADOVOLSTVA hotelot Kempinski ovozmo`uva u`ivawe i relaksacija vo sekoj moment od prestojot. Raspolaga so 110 luksuzni sobi, 22 klub-sobi, 17 junior-apartmani, 7 luksuzni apartmani, 3 alpski apartmani i 36 sobi za nepu{a~i. Spa i velnes-centarot od 1.200 m2 poseduva sala za gimnastika, finska i biosauna i 2 turski bawi, 5 sobi za tretmani na telo, solariumi, masa`a, xakuzi, eden zatvoren i nekolku otvoreni bazeni, koi so toplata voda na gostite im nudat u`ivawe so pogled na sne`nite vrvovi. Hotelot nudi besprekorna usluga i vrvni kulinarski specijaliteti, site uslovi za maksimalno zadovolstvo i relaksacija vo tekot na celiot den, prekrasni otvoreni bazeni kade {to vo letnite denovi u`ivate vo besprekornata kombinacija od topli son~evi zraci, borova {uma, ~ist vozduh i sve`o planinsko vetre. Dodeka, pak, vo zimskite, studeni i sne`ni denovi, na krajot na denot, otkako ste ja iscrpile celata va{a energija u`ivaj}i vo seto toa {to go nudi prirodnoto bogatstvo na Pirin, otkako vi izmrznale ekstremitetite i vi nakisnala oblekata, se nurkate vo

svetski pazar, a samiot proces na brendirawe trael pove}e od dve godini. Na krajot se odlu~ile za hrabro pakuvawe vo koe investirale mnogu. “Dokolku pakuvaweto ne e soodvetno na klasata na proizvodot i ne gi istakne vo najdobro svetlo negovite aduti, investicijata vo proizvodot e odvi{na”, veli Trajkovska. Dizajnot i koncepcijata gi smislila samata, so poddr{ka i pomo{ od ve{tinite na prijatelite-dizajneri. Sekoj element ima zna~ewe i simbolika. Logoto "trajkovski" (Traikovsky) e semejnoto prezime, izmeneto za da mo`e pravilno da se ~ita i izgovara vo stranstvo, bidej}i nivna cel e da go promoviraat imixot na makedonskite alkoholni pijalaci nadvor od Makedonija. “Elenot so svojata gracioznost i milina, zaedno so yvezdata i nejzinata sila, ne samo {to go karakteriziraat proizvodot, tuku imaat i emocionalno zna~ewe. Vo momentot koga sfativ deka idejata, sonot e toa {to treba da go realiziram, se {etav niz gradinite na Versaj i osobeno me impresionira{e edna prekrasna skulptura na elen, koja be{e del od fontana i zra~e{e so svojata gracioznost i nepobedlivost”, raska`uva Biljana. ZAEDNI[TVO SO MAKEDONSKITE BRENDOVI ZA PLASMAN NA SVETSKATA VINSKA KARTA Minatiot mesec po~na proda`bata na “trajkovski” vo Makedonija, no vo limitiran broj {i{iwa. Prvata kolekcionerska serija od “trajkovski” se vika "Ekstravagans" (Extravagance), koja e numerirana i ra~no potpi{ana od proizvoditelot. Limitirana e na 1.000 {i{iwa, koi zasega mo`at da se pora~aat direktno i edinstveno od proizvoditelot. Zasega }e se slu`i

toplite bawi i spa-centri i zaboravate na site sekojdnevni problemi i stresovi. Vo ve~ernite ~asovi, ako ste raspolo`eni da prodol`ite da u`ivate vo prestojot so relaksira~ki intenzitet, mo`ete da ostanete vo foajeto na hotelot, so muzika koja opu{ta i atmosfera koja hipnotizira. Za podinami~ni ve~erni ~asovi, na raspolagawe vi se mnogubrojnite tradicionalni kafeani, restorani, so vkusni jadewa, tradicionalni pijalaci i avtenti~nite narodni zvuci. Re~isi vo sekoja meana vo Bansko se svirat i pejat makedonski pesni. OLIMPISKITE PRVACI NA TODORKA Hotelot Kempinski, zaedno so Bansko kako turisti~ki centar, koj godinava e proglasen za skija~ki centar broj eden na Balkanot, bile doma}ini na svetski poznatite skija~ki asovi Alberto Tomba, Pirmin Curbigen, Mark Xirardeli i mnogu drugi, koi ne zaboravile da se potpi{at na yidot na slavnite. Bansko raspolaga so 70 km perfektno podgotveni ski-pisti od razli~en rang, 26 ski-liftovi i 1 `i~arnica, a negovata najte{kata ski-pateka se vika Todorka.

samo vo poelitnite lokali, }e mo`e da se kupi vo specijaliziranite prodavnici za alkohol, kako i da se pora~a onlajn. Cenata na prviot makedonski kowak e 1.540 denari. Bidej}i celta e da stane sinonim za kvalitet od Makedonija i da go zadr`at postoe~kiot kvalitet, ne planiraat vo bliska idnina da go zgolemat godi{niot kapacitet od 40 iljadi litri i po cena da izgubat potencijalni pazari. Za da ponudat kompleten brend na visokokvalitetni alkoholni pijalaci, planiraat dopolnuvawe na asortimanot vo narednite godini. Po~nale da proizveduvaat i ovo{ni rakii i mastika, a podgotvuvaat i butik-vinarnica so po~eten kapacitet od 20 iljadi litri. Planiraat da izgradat i smestuva~ki kapaciteti vo celoto Krwevo, so cel regionot da se razvie po principot na italijanskata Toskana. “So ogled na ograni~enosta za reklamirawe na alkoholot, ne samo kaj nas, tuku i vo Evropa, potrebni se poinakvi marketing-strategii”, veli Biljana. “Trajkovski” toa }e go re{at preku promocii vo lokalite, prezentacii za zapoznavawe na konsumentite so

Vo Bansko mo`ete da skijate i “bordate” za dnevna ski-karta i iznajmena oprema po cena od 50 leva (1 evro = 2 leva), dnevniot ski-bilet ~ini 25 leva, a poludnevniot 17 leva. Dokolku ne ste qubitel na ovie zimski sportovi, odete vo poseta na 27-te termalni ezera oddale~eni 5 km. MONDENSKO MESTO PO BALKANSKI CENI Povolnite ponudi vo neatraktivnite periodi za ovaa zimska atrakcija, raznite marketin{ki povolnosti, niskite ceni za hoteli so 5 zvezdi, u{te pove}e }e go privle~at va{eto vnimanie za naredna poseta... Vo Bansko vo tekot na pretstojnata skisezona 2010/2011 polupansion od den bi ve ~inel okolu 70 evra. Mo`ete da prestojuvate 7 dena po cena od 160, pa s$ do 1.000 evra vo hotelite so 5 yvezdi~ki, no makedonskite turisti~ki agencii nudat specijalni i prili~no povolni aran`mani. Vo Bansko ne }e mo`ete da

brendot. Taa e sigurna deka Makedonija e zemja so odli~ni ni uslovi za proizvodstvo na visokokvalitetno kokvalitetno grozje, koe pravi odli~en ~en alkohol. Ubedena e deka edinstveniot niot na~in za probivawe na mitot deka makedonskite proizvodi se dobri samoo na po~etok e preku zaedni~ka sorabotka otka so ostanatite vinski brendovi odd Makedonija i na deka na toj na~in }e ja vnesat Makedonija na vinskata ta karta na kvalitetni alkoholi vo svetot. Inaku, grupacijata Pitkom om e semeen biznis koj postoi od 19999 godina i e podelena na pove}e biznis-segmenti znis-segmenti so koi rakovodat ~lenovite enovite na semejstvoto Trajkovski. Glavniot stolb, koj e prisuten voo sekoja oblast so koja se zanimava imava kompanijata, e Ilija Trajrajkovski. Negoviot sin Petre re Trajkovski rakovodi soo oddelot za distribucija na elektromaterijali i oprema za osvetluvawe, dodeka, pak, Biljana Trajkovska (}erka na Ilija) rakovodi so oddelot za vina i alkoholi.

KONZUMIRAWETO KAKO RITUAL Biljana Trajkovska ni objasni deka samiot proces na konzumirawe e ritual. “Potrebna e specijalna ~a{a za kowak, a ne viski (kowak ~a{a na stolb~e). Treba da se zagree, a naj~esto toa se pravi so zagrevawe na ~a{ata so pomo{ na parea. Vistinski ritual e so zagrevawe so pomo{ na telesnaata temperatura, koga vo rok od {est do devet minuti se dr`ii ~a{ata vo raka i povremeno se prome{uva. So toa pridonesuva aromite da go iska`at svoeto sovr{enstvo. Se koristi i kako di`estiv, a dobro odi i so kola~ na baza na temna ~okolada”, veli taa.

se po`alime na ni{to. Vo kafeanite Kaj Dedo Pene, Vodenicata, Viktorija... mo`ete da probate “{i{~eta sos kartofi” (ra`en~iwa so kompir), vino, salati i lazawi po isti ceni kako i vo eden restoran vo centarot na Skopje. @itelite na Bansko ja imaat dobitnata formula koja e izrazena preku prirodnite ubavini, ubavata hrana, spa-centrite, dobrata zabava i seto toa za relativno niski ceni. A dokolku se odlu~ite da kupite nedvi`nosti vo Bansko, mo`ete da gi dobiete po mo{ne povolni ceni. Spored analizata na pazarot za 2009 godina, cenite na nedvi`nostite vo Bansko padnale vo prosek za 40% na godi{na osnova, a vo najgolem del e registrirano obezvrednuvawe na imotot. Imeno, eden kvadraten metar vo ovoj mondenski ski-centar mo`e da se kupi za 300 evra, odnosno opremen apartman od 42 metri kvadratni mo`e da se kupi za okolu 16.000 evra.


34

Rabota / Obrazovanie / Osiguruvawe / IT Izbor na aktuelni oglasi

BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 25.12.2010 ProKredit Banka vrabotuva: Profesor po Smetkovodstvo, so polno rabotno vreme, na opredelen period od 6 do 12 meseci Potrebni karakteristiki: -Univerzitetska diploma od oblasta na Ekonomijata -Relevantno rabotno iskustvo kako profesor po smetkovodstvo }e se smeta za prednost -Odli~no poznavawe na Angliski jazik (ekonomski vokabular) -Odli~ni komunikaciski sposobnosti i rabota vo tim -Dinami~en,aktivni predavawa,sposobnost za organizirawe so cel nepre~eno odvivawe na obvrskite -Planirawe, podgotovka i predavawe na materijata na nivo na slu{atelite. Personalni karakteristiki: -Trpeliv i profesionalen vo izvr{uvawe na obvrskite -Sposobnost za planirawe i rabota so dadeni rokovi -Da u`iva vo rabota so studenti -Podgotven za u~ewe na novi raboti -@elba za poddr{ka, pomo{ vo spodeluvawe na znaewe i iskustvo so kolegite Osnovni odgovornosti: -Predavawe na materija od oblasta na smetkovodstvoto (bankarsko smetkovodstvo) Nie nudime interesna rabota vo dinami~no i me|unarodno opkru`uvawe, ispolneto so brojni profesionalni predizvici. Va{ite dokumenti za aplicirawe treba jasno da poka`at, zo{to tokmu Vie odgovarate za pozicijata za koja aplicirate.Voedno zadol`itelno treba da ispratite motivacisko pismo vo koe }e gi navedete Va{ite ambicii za aplicirawe,a koi }e bidat vo relacija so sodr`inata na na{ata me|unarodna veb strana (www.procredit-holding.com) i veb stranata na na{ata banka (www.procreditbank.com.mk) kako i standardizarana forma na kratka biografija (CV) koja mo`e da ja prezemete od na{ata veb strana. Ve molime ispratete gi va{ite aplikacii (CV-kratka biografija i motivacisko pismo) na podolu navedenata adresa ili popolnete ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 09.01.2011 godina. Site ostanati na~ini na aplicirawe }e se smetaat za nevalidni i nema da se zemaat vo predvid pri procesot na selekcija. Sektor za ~ove~ki resursi Jane Sandanski 109a,1000 Skopje. ZEMJEDELSTVO, [UMARSTVO, DRVNA INDUSTRIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 28.12.2010 UKIM Zemjodelski institut Skopje raspi{uva konkurs za izbor vo site nastavno-nau~ni zvawa na: -eden nastavnik od oblasta na lozarstvoto. Zainteresiranite treba da dostavat vo ~etiri primeroci diploma,biografija,spisok na stru~ni i nau~ni trudovi i po eden primerok od trudovite. Prijavite da se dostavat vo UKIM Zemjodelski institut-Skopje, Bul.„Aleksandar Makedonski�-bb. Prijavite da se podnesuvaat vo rok od 8 dena od denot na objavuvaweto. INFORMATIKA, PROGRAMIRAWE, VEB DIZAJN Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.12.2010 MEDIA DOT KOM, brzo raste~ka firma so 4 godi{no iskustvo vo oblasta na informati~kata tehnologija vo R.Makedonija, i ima potreba od: -3 Marketing agenti/ softver prezenteri. Od kandidatite se bara da imaat op{ti poznavawa od programskite tehnologii i razvoj na internet aplikacii, odli~no poznavawe na Angliskiot jazik, podgotvenost za patuvawe vo stranstvo kako i da bidat posveteni, precizni, dinami~ni, samoinicijativni i kolegijalni. -3-Veb programeri (ASP,ASP NET) Od kandidatite se bara da imaat prethodno rabotno iskustvo,napredni poznavawa od programskite tehnologiii razvoj na internet aplikacii (ASP.NET), rabota so relacioni bazi na podatoci (Oracle,MySQL,MsSQL), odli~no poznavawe na Angliskiot jazik. Kandidatite e potrebno da bidat kolegijalni,samoinicijativni i podgotveni za timska rabota. -3 OfďŹ ce asistenti. Od kandidatite potrebno se baraat poznavawa so rabota na kompjuter, lojalnost,kolegijalnost i posvetenost na rabotata. Na kandidatite }e im bide dadena mo`nost za stru~no usovr{uvawe preku sledewe na kursevi,polagawe na ispiti i steknuvawe na sertifikati. Kandidatite so sertifikati od oblasta na informati~kata tehnologija }e imaat prednost. Prijavite da se pra}aat na e-mail vrabotuvanje@mdc.com.mk, najdocna do 10 Januari 2011 godina.Zainteresirani kandidati svoite aplikacii mo`et da gi podnesat i preku veb stranata na MEDIA DOT KOM na slednata adresa: www.mdc.com.mk

KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK


KAPITAL / 31.12.2010 / PETOK

Obuki / HR / Menaxment / EU

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabo-

tewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

35


TOP 100

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA


198 Kapital 31 12 2010