Navigator
2
PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.
VTORNIK 28 DEKEMVRI 2010
INVESTICISKI POHOD VO DEKEMVRI?!
]
]e uspee li Vladata da gi investira site pari {to gi predvide vo buxetot za 2010 godina za kapitalni proekti?! Za da se pofali so celosna realizacija na planiranite investicii, samo vo dekemvri treba da potro{i duri 70 milioni evra. Ako se znae deka vo momentov dr`avata ne gradi nitu eden krupen infrastrukturen proekt, nitu, pak, vremeto dozvoluva intenzivna gradba na objekti, lesno mo`e da se zaklu~i deka 70 milioni evra za kapitalni investicii vo eden mesec, vo makedonski uslovi se nevozmo`na misija! Ovie brojki povtorno ja otvoraat dilemata kolkav e kapacitetot na dr`avnite institucii da gi realiziraat site planovi {to gi zacrtala Vladata vo eden buxet?! Tenderite za izgradba na pati{ta, energetski objekti, `elezni~ki prugi, kontinuirano pa|aat, a ministerot za finansii, Zoran Stavreski, duri i javno prizna deka javnata administracija ne e dovolno efikasna i toa e klu~nata slabost {to nitu edna Vlada nikoga{ dosega ne uspeala vo celost da gi investira parite nameneti za izgradba na infrastruktura. No, se nametnuva i pra{aweto kolkav e, pak, kapacitetot na Vladata, odnosno na ministrite da gi realiziraat vetenite investicii? Ministerkata za kultura so “Skopje 2014” poka`a deka koga se saka, se
mo`e. Toga{ koga ve}e stanuva jasno deka planot mo`e da potfrli, dr`avnite institucii gi zafa}a novogodi{na {oping-treska, pa brzaat da gi potro{at site pari {to dosega ne gi potro{ile. Se kupuvaat avtomobili, kompjuteri, nov mebel, se anga`iraat marketingagencii za novi reklamni kampawi. Vo obid {to pobrzo da se dotro{i toa {to ostanalo vo buxetot, oglasite za javni nabavki traat i po samo dve nedeli! Po mnogute najavi niz godinite deka tokmu ovoj buxet }e bide najrazvoen dosega, so najmnogu investicii vo klu~ni infrastrukturni objekti, vo realnosta s$ se sveduva samo na spomenici, muzei, `i~arnici i nekolku kilometri lokalni ili regionalni pati{ta, no ne i na izgradba na avtopati{tata od koridorite 8 i 10, `eleznicata, energetskite objekti ^ebren, Gali{te, Bo{kov Most ili Lukovo Pole, nitu, pak, na izgradba na gasovodniot sistem vo zemjava. Noviot makedonski buxet za idnata godina isto taka }e bide “najrazvoen” dosega, so predvideni 370 milioni evra za investicii vo infrastrukturni objekti, no dokolku stavkata za kapitalni tro{oci go pre`ivee prviot rebalans. Potoa, povtorno na test }e bide staven kapacitetot na dr`avata, dali }e uspee da vospostavi efikasen sistem za sproveduvawe na javnite nabavki, {to }e garantira podobra realizacija na kapitalnite investicii. Vo me|uvreme, dodeka Makedonija tapka vo mesto, zemjite od regionot, Albanija, Srbija, Kosovo, Bugarija i Grcija, intenzivno rabotat na podobruvawe na patnata infrastruktura i na regionalno povrzuvawe, vo koe na{ata zemja e zaobikolena.
ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk
Grcija vo momentov gradi avtopat {to ja povrzuva zemjata so Albanija na sever i so Bugarija na istok, koj e re~isi gotov. Istata trasa ja gradi i Bugarija. So avtopat zemjata se povrzuva od Grcija kon Romanija i Srbija. I Albanija, isto taka, na golemo go gradi avtopatot kon Grcija. Srbija, pak, so 1,6 milijardi evra }e gi modernizira svoite pati{ta i }e izgradi {est novi patni pravci, a prioritet e Koridorot 10, koj vo izminative nekolku godini intenzivno se gradi. Javnite investicii vo site zemji vo regionot se povisoki vo sporedba so makedonskite. Dodeka kaj nas samo okolu 5% od BDP od parite vo buxetot se odvojuvaat za izgradba na kapitalni objekti, vo ostanatite balkanski zemji investiciite na dr`avata vo infrastruktura dostignuvaat i pove}e od 10% od BDP. Zatoa, slednite vladi }e mora radikalno da ja promenat strukturata na dr`avniot buxet, zgolemuvaj}i go nivoto na kapitalni tro{oci za smetka na namaluvaweto na tekovnite javni rashodi, za da mo`e dr`avata da sozdade podobri uslovi za rabotewe na doma{nite kompanii i za privlekuvawe stranski investitori.
GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK
Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK
Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk
Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska
PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:
POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK
Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk
Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska
REKLAMA
GRAFI^KI I IT DIREKTOR
Nikolaj Toma{evski
marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk
GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA
OGLASI
Nade Toma{evska, Igor Toma{evski
Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105
FOTOGRAFIJA
gulakova@kapital.com.mk
M
VO DEKEMVRI ]E PARITE ZA KAPI
OFFICE MANAGER I FINANSII:
Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103
ilioni evra }e se zadol`i op{tina Centar vo Tutunska banka za finansirawe na izgradbata na katnata gara`a koja e predvidena da se gradi kaj Sudska palata. Vladata na poslednata sednica, odr`ana minatata nedela, donese odluka so koja & odobri na op{tina Centar da se zadol`i. Kamatnata stapka na kreditot e 5,1% so Euribor, a op{tinata }e ima rok od 10 godini da go otplati i grejsperiod od dve godini. Ova e vtora op{tina koja se zadol`uva vo Tutunska banka za finansirawe na izgradba na katni gara`i. Minatiot mesec grad Skopje se zadol`i 8,5 milioni evra za izgradba na dve katni gara`i.
ZA 11 MESECI POTRO[ENI 217 MILIONI EVRA O
Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska
2,53
KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK
Aleksandar Ivanovski
SPECIJALNI PRILOZI:
Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555
Iako vo Ministerstvoto za finansii tvrdat deka realizacijata na kapitalnite investicii e na najvisoko nivo vo odnos na prethodnite godini, sepak, na kraj ostanaa neiskoristeni 70 milioni evra, koi treba da se potro{at za eden mesec. Dali }e otidat za kapitalni investicii ili, pak, }e se prenamenat za tekovni nabavki, kolku za da se potro{at?!
N
SOWA JOVANOVA
s.jovanov@kapital.com.mk
Na Vladata & ostanaa 70 milioni evra, predvideni vo buxetot za kapitalni investicii, da gi potro{i vo dekemvri. Toa e edna ~etvrtina od vkupno predvidenite pari za ovaa namena so rebalansot na buxetot za 2010 godina. Za kapitalni investicii godinava bea predvideni 287 milioni evra, a do krajot na noemvri se potro{eni 217 milioni. ]e uspee li Vladata do krajot na godinava da gi potro{i predvidenite sredstva za kapitalni investicii ili, pak, }e gi prenameni za tekovni nabavki, kolku za da gi potro{i, iako stanuva zbor za ogromna suma pari? Od Ministerstvoto za finansii velat deka parite ve}e se tro{at od dr`avnite institucii, najmnogu za dovr{uvawe na po~natite infrastrukturni proekti. Vo ovoj resor tvrdat deka do sredinata na mesecov realizirani se pove}e od 86% od planiranite investicii, a do krajot na dekemvri planiraat ostvaruvawe na pove}e od 90%.
217 86%
milioni evra se potro{eni od buxetot za kapitalni investicii do noemvri
od planiranite kapitalni investicii se realizirani do sredinata na dekemvri
Iako vo Ministerstvoto za finansii tvrdat deka “realizacijata e na najvisoko nivo vo sporedba so koja bilo prethodna godina, odnosno za 20% pove}e vo sporedba so izminatite pet godini”, sepak, najverojatno do krajot na godinata nema da se iskoristat site pari za kapitalni investicii. Vo Ministerstvoto tvrdat deka }e nema prenamena na parite za tekovni tro{ewa, tuku }e gi prefrlele vo buxetot za slednata godina. Spored ekspertite, toa {to re~isi sekoja godina vo poslednite meseci se tro{i pogolema suma od predvidenite sredstva za kapitalni investicii ili voop{to ne se koristat parite, tuku se prefrlaat vo naredniot buxet, e sistemski problem, koj zna~i nepo~ituvawe na buxetskiot proces. “Strate{koto planirawe mora podobro da se vrze so finansiskiot del na buxetot. Korisnicite na buxetot od prva linija mora da gi dorazvijat svoite ve{tini za strate{ko planirawe i povrzuvawe na finansiskiot del od nivnite buxeti. Buxetskite analiti~ari vo Minister-
stvoto za finansii isto taka da gi razvijat svoite ve{tini vo procesot na pregovarawe so buxetskite korisnici od prva linija, a samata programa za javni investicii da bide pove}e integrirana vo strate{koto planirawe na buxetskiot proces vo zemjava”, objasnuva Marjan Nikolov, pretsedatel na Centarot za ekonomski analizi. NEMA PARI ZA KLU^NITE INFRASTRUKTURNI PROEKTI Za klu~nite infrastrukturni proekti nema pari. Ne se gradat avtopati{tata od Koridorot 8 i 10. Spored informacii od Vladata, idnata godina treba da se izbere koncesioner za dvata paketi koi se davaat pod koncesija, a izgradbata na avtopati{tata bi trebalo da po~ne otkako }e se izrabotat izvedbeniot proekt i ekolo{kata studija, ~ija postapka trae i do edna i pol godina. Najoptimisti~kite prognozi se deka pati{tata }e po~nat da se gradat vo 2012 godina, a }e bidat gotovi vo 2020 godina. Vicepremierot za ekonomski pra{awa izjavi deka najverojatno vo prviot
MARJAN NIKOLOV PRETSEDATEL NA CENTAROT ZA EKONOMSKI ANALIZI “Strate{koto planirawe mora podobro da se vrze so finansiskiot del na buxetot. Korisnicite na buxetot od prva linija mora da gi dorazvijat svoite ve{tini za strate{ko planirawe i povrzuvawe na finansiskiot del od nivnite buxeti. Buxetskite analiti~ari vo Ministerstvoto za finansii da gi razvijat svoite ve{tini vo procesot na pregovarawe so buxetskite korisnici od prva linija i samata programa za javni investicii da bide pove}e integrirana vo strate{koto planirawe na buxetskiot proces vo zemjava.”