Issuu on Google+

...Naskoro!

]E SE OTKRIJAT LI MALVERZACIITE VO MLEKARNICATA?

PO^ITUVANI ^ITATELI, KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

VELIJA ]E ODGOVARA I ZA PROPA\AWETO NA SVEDMILK?!  STRANA 10

vtornik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

ZA 11 MESECI POTRO[ENI 217 MILIONI EVRA OD PLANIRANITE 287 MILIONI

VO DEKEMVRI ]E SE TRO[AT 1/4 OD PARITE ZA KAPITALNI INVESTICII vtornik .28. dekemvri. 2010 | broj 195 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

VO MINISTERSTVOTO ZA FINANSII TVRDAT DEKA REALIZACIJATA NA KAPITALNITE INVESTICII E NA NAJVISOKO NIVO, NO OSTANAA NEISKORISTENI 70 MILIONI EVRA. DALI ]E OTIDAT ZA KAPITALNI INVESTICII ILI ]E SE PRENAMENAT ZA TEKOVNI NABAVKI, KOLKU ZA DA SE POTRO[AT?!

 STRANA 2-3 VO SREDA, ^ITAJTE:

NAZATVORAWE,PONEDELNIK,27.12.2010,13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,10% 0,12% 0 00,07%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 6 446,95 1,31

NAFTA BRENT EURORIBOR

93,70 9 1,52%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (27.12) 2,307

MBI 10

2,302

2,297 2,292 2,287

VLADATA VO GRCIJA “UDRI” I PO GR^KITE FIRMI VO MAKEDONIJA

GR^KITE FIRMI VO MAKEDONIJA "]E IZUMRAT"?

2,282

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

2,277

ZO[TO SUM ZA AMNESTIJA NA KAPITALOT?

2,272 21/12

23/12

25/12

27/12

Evtinite akcii ne privlekuvaat investitori, iako ima pari

 STRANA 4

KOLUMNA D-R RUBIN ZARESKI

IZBRI[ANA MEMORIJA

 STRANA 10

 STRANA 14

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

Rizikot popu{ta, }e ima pove}e krediti za firmite?!  STRANA 11

 STRANA 12 -13

INVESTICISKI POHOD VO DEKEMVRI?!  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 28 DEKEMVRI 2010

INVESTICISKI POHOD VO DEKEMVRI?!

]

]e uspee li Vladata da gi investira site pari {to gi predvide vo buxetot za 2010 godina za kapitalni proekti?! Za da se pofali so celosna realizacija na planiranite investicii, samo vo dekemvri treba da potro{i duri 70 milioni evra. Ako se znae deka vo momentov dr`avata ne gradi nitu eden krupen infrastrukturen proekt, nitu, pak, vremeto dozvoluva intenzivna gradba na objekti, lesno mo`e da se zaklu~i deka 70 milioni evra za kapitalni investicii vo eden mesec, vo makedonski uslovi se nevozmo`na misija! Ovie brojki povtorno ja otvoraat dilemata kolkav e kapacitetot na dr`avnite institucii da gi realiziraat site planovi {to gi zacrtala Vladata vo eden buxet?! Tenderite za izgradba na pati{ta, energetski objekti, `elezni~ki prugi, kontinuirano pa|aat, a ministerot za finansii, Zoran Stavreski, duri i javno prizna deka javnata administracija ne e dovolno efikasna i toa e klu~nata slabost {to nitu edna Vlada nikoga{ dosega ne uspeala vo celost da gi investira parite nameneti za izgradba na infrastruktura. No, se nametnuva i pra{aweto kolkav e, pak, kapacitetot na Vladata, odnosno na ministrite da gi realiziraat vetenite investicii? Ministerkata za kultura so “Skopje 2014” poka`a deka koga se saka, se

mo`e. Toga{ koga ve}e stanuva jasno deka planot mo`e da potfrli, dr`avnite institucii gi zafa}a novogodi{na {oping-treska, pa brzaat da gi potro{at site pari {to dosega ne gi potro{ile. Se kupuvaat avtomobili, kompjuteri, nov mebel, se anga`iraat marketingagencii za novi reklamni kampawi. Vo obid {to pobrzo da se dotro{i toa {to ostanalo vo buxetot, oglasite za javni nabavki traat i po samo dve nedeli! Po mnogute najavi niz godinite deka tokmu ovoj buxet }e bide najrazvoen dosega, so najmnogu investicii vo klu~ni infrastrukturni objekti, vo realnosta s$ se sveduva samo na spomenici, muzei, `i~arnici i nekolku kilometri lokalni ili regionalni pati{ta, no ne i na izgradba na avtopati{tata od koridorite 8 i 10, `eleznicata, energetskite objekti ^ebren, Gali{te, Bo{kov Most ili Lukovo Pole, nitu, pak, na izgradba na gasovodniot sistem vo zemjava. Noviot makedonski buxet za idnata godina isto taka }e bide “najrazvoen” dosega, so predvideni 370 milioni evra za investicii vo infrastrukturni objekti, no dokolku stavkata za kapitalni tro{oci go pre`ivee prviot rebalans. Potoa, povtorno na test }e bide staven kapacitetot na dr`avata, dali }e uspee da vospostavi efikasen sistem za sproveduvawe na javnite nabavki, {to }e garantira podobra realizacija na kapitalnite investicii. Vo me|uvreme, dodeka Makedonija tapka vo mesto, zemjite od regionot, Albanija, Srbija, Kosovo, Bugarija i Grcija, intenzivno rabotat na podobruvawe na patnata infrastruktura i na regionalno povrzuvawe, vo koe na{ata zemja e zaobikolena.

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Grcija vo momentov gradi avtopat {to ja povrzuva zemjata so Albanija na sever i so Bugarija na istok, koj e re~isi gotov. Istata trasa ja gradi i Bugarija. So avtopat zemjata se povrzuva od Grcija kon Romanija i Srbija. I Albanija, isto taka, na golemo go gradi avtopatot kon Grcija. Srbija, pak, so 1,6 milijardi evra }e gi modernizira svoite pati{ta i }e izgradi {est novi patni pravci, a prioritet e Koridorot 10, koj vo izminative nekolku godini intenzivno se gradi. Javnite investicii vo site zemji vo regionot se povisoki vo sporedba so makedonskite. Dodeka kaj nas samo okolu 5% od BDP od parite vo buxetot se odvojuvaat za izgradba na kapitalni objekti, vo ostanatite balkanski zemji investiciite na dr`avata vo infrastruktura dostignuvaat i pove}e od 10% od BDP. Zatoa, slednite vladi }e mora radikalno da ja promenat strukturata na dr`avniot buxet, zgolemuvaj}i go nivoto na kapitalni tro{oci za smetka na namaluvaweto na tekovnite javni rashodi, za da mo`e dr`avata da sozdade podobri uslovi za rabotewe na doma{nite kompanii i za privlekuvawe stranski investitori.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

M

VO DEKEMVRI ]E PARITE ZA KAPI

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

ilioni evra }e se zadol`i op{tina Centar vo Tutunska banka za finansirawe na izgradbata na katnata gara`a koja e predvidena da se gradi kaj Sudska palata. Vladata na poslednata sednica, odr`ana minatata nedela, donese odluka so koja & odobri na op{tina Centar da se zadol`i. Kamatnata stapka na kreditot e 5,1% so Euribor, a op{tinata }e ima rok od 10 godini da go otplati i grejsperiod od dve godini. Ova e vtora op{tina koja se zadol`uva vo Tutunska banka za finansirawe na izgradba na katni gara`i. Minatiot mesec grad Skopje se zadol`i 8,5 milioni evra za izgradba na dve katni gara`i.

ZA 11 MESECI POTRO[ENI 217 MILIONI EVRA O

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

2,53

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Iako vo Ministerstvoto za finansii tvrdat deka realizacijata na kapitalnite investicii e na najvisoko nivo vo odnos na prethodnite godini, sepak, na kraj ostanaa neiskoristeni 70 milioni evra, koi treba da se potro{at za eden mesec. Dali }e otidat za kapitalni investicii ili, pak, }e se prenamenat za tekovni nabavki, kolku za da se potro{at?!

N

SOWA JOVANOVA

s.jovanov@kapital.com.mk

Na Vladata & ostanaa 70 milioni evra, predvideni vo buxetot za kapitalni investicii, da gi potro{i vo dekemvri. Toa e edna ~etvrtina od vkupno predvidenite pari za ovaa namena so rebalansot na buxetot za 2010 godina. Za kapitalni investicii godinava bea predvideni 287 milioni evra, a do krajot na noemvri se potro{eni 217 milioni. ]e uspee li Vladata do krajot na godinava da gi potro{i predvidenite sredstva za kapitalni investicii ili, pak, }e gi prenameni za tekovni nabavki, kolku za da gi potro{i, iako stanuva zbor za ogromna suma pari? Od Ministerstvoto za finansii velat deka parite ve}e se tro{at od dr`avnite institucii, najmnogu za dovr{uvawe na po~natite infrastrukturni proekti. Vo ovoj resor tvrdat deka do sredinata na mesecov realizirani se pove}e od 86% od planiranite investicii, a do krajot na dekemvri planiraat ostvaruvawe na pove}e od 90%.

217 86%

milioni evra se potro{eni od buxetot za kapitalni investicii do noemvri

od planiranite kapitalni investicii se realizirani do sredinata na dekemvri

Iako vo Ministerstvoto za finansii tvrdat deka “realizacijata e na najvisoko nivo vo sporedba so koja bilo prethodna godina, odnosno za 20% pove}e vo sporedba so izminatite pet godini”, sepak, najverojatno do krajot na godinata nema da se iskoristat site pari za kapitalni investicii. Vo Ministerstvoto tvrdat deka }e nema prenamena na parite za tekovni tro{ewa, tuku }e gi prefrlele vo buxetot za slednata godina. Spored ekspertite, toa {to re~isi sekoja godina vo poslednite meseci se tro{i pogolema suma od predvidenite sredstva za kapitalni investicii ili voop{to ne se koristat parite, tuku se prefrlaat vo naredniot buxet, e sistemski problem, koj zna~i nepo~ituvawe na buxetskiot proces. “Strate{koto planirawe mora podobro da se vrze so finansiskiot del na buxetot. Korisnicite na buxetot od prva linija mora da gi dorazvijat svoite ve{tini za strate{ko planirawe i povrzuvawe na finansiskiot del od nivnite buxeti. Buxetskite analiti~ari vo Minister-

stvoto za finansii isto taka da gi razvijat svoite ve{tini vo procesot na pregovarawe so buxetskite korisnici od prva linija, a samata programa za javni investicii da bide pove}e integrirana vo strate{koto planirawe na buxetskiot proces vo zemjava”, objasnuva Marjan Nikolov, pretsedatel na Centarot za ekonomski analizi. NEMA PARI ZA KLU^NITE INFRASTRUKTURNI PROEKTI Za klu~nite infrastrukturni proekti nema pari. Ne se gradat avtopati{tata od Koridorot 8 i 10. Spored informacii od Vladata, idnata godina treba da se izbere koncesioner za dvata paketi koi se davaat pod koncesija, a izgradbata na avtopati{tata bi trebalo da po~ne otkako }e se izrabotat izvedbeniot proekt i ekolo{kata studija, ~ija postapka trae i do edna i pol godina. Najoptimisti~kite prognozi se deka pati{tata }e po~nat da se gradat vo 2012 godina, a }e bidat gotovi vo 2020 godina. Vicepremierot za ekonomski pra{awa izjavi deka najverojatno vo prviot

MARJAN NIKOLOV PRETSEDATEL NA CENTAROT ZA EKONOMSKI ANALIZI “Strate{koto planirawe mora podobro da se vrze so finansiskiot del na buxetot. Korisnicite na buxetot od prva linija mora da gi dorazvijat svoite ve{tini za strate{ko planirawe i povrzuvawe na finansiskiot del od nivnite buxeti. Buxetskite analiti~ari vo Ministerstvoto za finansii da gi razvijat svoite ve{tini vo procesot na pregovarawe so buxetskite korisnici od prva linija i samata programa za javni investicii da bide pove}e integrirana vo strate{koto planirawe na buxetskiot proces vo zemjava.”


 LIDERI

JOVAN MANASIJEVSKI



Navigator

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

 NE IM BE[E DENOT

JADRANKA KOSOR

ACO SPASENOVSKI

MIHAIL HODORKOVSKI

one~no pametna ideja K – brojot na pratenicite vo Sobranieto da

a makedonskiot ambasador ~etvorica klu~ni udot vo Rusija go proglasi N vo Ukraina mu e popamet- Skontroverzniot biznisministri za da ja Sspasimeni no da se vrati vo zemjava za men za vinoven za kra`ba na Hrvatska od ekonomska

se namali od 120 na 90, a ja dade pretsedatelot na LDP

kriza i za da ne gi zagrozi odli~nite odnosi so Evropskata unija

da objasni kako nelegalno se delele biznisi vo izgradbata na hidrosistemot Zletovica

nafta, so {to prodol`uva negoviot dolgogodi{en prestoj vo zatvorot

OD PLANIRANITE 287 MILIONI

E SE TRO[AT 1/4 OD ITALNI INVESTICII

3

IK  POBEDNIK

K ^OVEK NA GODINATA!

Koga osnova~ot na Epl, Stiv Xobs, ja premesti kompanijata vo kaliforniskata Silikonska Dolina vo januari godinava, go napravi najzabele`itelnoto vra}awe na biznis-scenata vo ramkite na modernata biznisistorija. Ova be{e samo edna od pri~inite za “Fajnen{al tajms” (FT) da go proglasat Xobs za li~nost na godinata za ovaa godina. Od “Fajnen{al tajms” ja istaknuvaat negovata sposobnost da gi ubedi site pesimisti deka tehnologiite koi navidum izgleda nevozmo`no da bidat napraveni od tu|i race, Epl perfekcionisti~ki gi izrabotuva i gi plasira na svetskiot pazar. Pobivaweto na vakvite pesimisti~ki gledi{ta vrz proizvodite od modernata tehnologija pretstavuva motiv za Epl da sozdade novi inovativni proizvodi za koi

STIV XOBS potro{uva~ite ne se svesni za nivnata potreba. Ona {to Epl go sozdava so eden zbor se narekuva “umetnost”. Kompjuter so ekran na dopir, bez tastatura e slednata inovacija na Epl za 2011 godina. Se o~ekuva ovoj proizvod da ja nadmine proda`bata na Ajpod sozdaden vo 2001 godina i Ajfon vo 2007 godina, kako i posledniot gaxet od ovaa sofisticirana tehnolo{ka ku}a, Ajpad. So proda`ba na pove}e od 50 milijardi proizvodi, Epl mora da se gri`i za masata narod od globalnite pazari, a istite, vo o~ekuvawe na slednite tehnolo{ki pomagala, }e ~ekaat vo dolgite redovi pred prodavnicite nekolku dena pred startot na proda`bata na “novoto ~udo” na Epl.



 GUBITNIK

S

SO SVOE EVRO PO GLAVA!

“SKOPJE 2014” GODINAVA SE GRADE[E NAJINTENZIVNO

SPORTSKI OBJEKTI AKTIVNO SE GRADEA CELA GODINA

nfrastrukturnite proekti godinava bea zaseneti I od intenzivnata izgradba na spomenicite od proektot “Skopje 2014”. Postaveni bea spomenicite

o Agencijata za mladi i sport ne otkrivaat Vsportski kolku pari se potro{eni za izgradba na sali, fudbalski i teniski igrali{ta.

na Sveti Kliment Ohridski, Goce Del~ev, Dame Gruev, ^ento. Se postavija i ~etiri lavovi od dvete strani na mostot Goce Del~ev, a ve}e idnata godina }e se postavat i spomenikot na Aleksandar Makedonski i Triumfalnata kapija na plo{tadot vo Skopje. Vo proektot se vklu~eni i Muzejot na VMRO, Ustavniot sud, Filharmonijata i u{te mnogu drugi za koi Vladata s$ u{te nema objaveno podatoci kolku investira{e dosega vo nivna izgradba, nitu, pak, kolku vkupno }e ~ini celiot proekt.

Direktorot na Agencijata, Dime Spasov, tvrdi deka vkupniot buxet na Agencijata iznesuva 6,5 milioni evra i deka celosno }e se potro{i do kraj na godinava. Vo momentot bile neiskoristeni 650.000 evra. Vladiniot proekt za izgradba na sportski objekti treba da zavr{i za tri godini, a predviduva izgradba na 35 sportski sali, 50 fudbalski tereni i 100 teniski igrali{ta. Dosega se izgradeni 27 sportski sali.

kvartal od idnata godina }e bide zatvorena finansiskata konstrukcija za delnicata od Demir Kapija do Smokvica i potoa }e se izrabotat proektot i ekolo{kata studija. “Ne znam dali }e uspeeme da po~neme so gradba, no o~ekuvam slednata godina da gi potpi{eme site dogovori za finansirawe na Koridorot 10, proekt koj ~ini 300 milioni evra. Site raboti se dvi`at vo taa nasoka. Rabotime intenzivno so ministerstvata za transport i za finansii i so trite finansiski institucii koi }e u~estvuvaat vo proektot, EIB, EBRD i Evropskata komisija, koja treba da finansira so sredstva od IPA programata, od komponentata 3”, izjavi Vladimir Pe{evski, vicepremier

za ekonomski pra{awa. SE GRADAT SAMO LOKALNI I REGIONALNI PATI[TA Vo dr`avnata Agencija za pati{ta neodamna priznaa deka za del od proektite realizacijata }e se odviva so prolongirana dinamika, odnosno deka nekoi }e bidat zavr{eni vo tekot na 2011 godina. Ottamu tvrdat deka vo 2011 godina celosno } e zavr{i izgradbata na

regionalnite delnici Kowsko-Ko`uf, Kolomotmost s. Blizansko (patot za Pore~e) i na Radovi{Strumica. Vo momentov s$ u{te e vo tek realizacijata na proektot za rekonstrukcija na 11 regionalni delnici, od koi tri se ve}e gotovi. Toa se delnicite Lakavica-Negotino (33,40 km), Davidovo-Rabrovo (13,40 km) i Struga-Debar (24,20 km). Na ostanatite

osum Ilinden-Kalu|erec, R`ani~ino-Su{ica-Sveti Nikole, Koware-Gorno Koware, G.KowareSu{ica, StracinProbi{tip, Makazigranica so Grcija, Prilep-Makedonski Brod, Prilep-Krivoga{tani, Prevalec-Smojmirovo, Strumica-Dojran s$ u{te se raboti. Od Agencijata uveruvaat deka do 2012 godina }e se izgradat 15 regionalni patni pravci.

OBJASNUVAWE Vo vrska so stavot na Sa{o Naumoski, generalen direktor na Vitaminka, daden za tekstot objaven pod naslov “Biznismenite se “za” dano~na amnestija”, objaven na 27.12.2010 godina, vo celost ja objavuvame negovata izjava dadena za “Kapital”: “Treba da se razmisli i za aktuelniot predlog za amnestija na kapitalot. Normalno, zboruvame za kapital koj ne e steknat od kriminalni aktivnosti, tuku za kapital koj e kumuliran od strana na sopstvenicite na mali firmi, koi se na{le vo sostojba svoite uslugi da gi napla}aat vo gotovo i ne go prijavuvale siot prihod, koj sega ne mo`at da go investiraat za{to ne mo`at da poka`at poteklo, no toa go napravile. Mislam deka za toj kapital treba da se najde nekoe re{enie za da se vnese vo normalnite finansiski tekovi, zatoa {to i toj bi imal udel vo razvojot na ekonomijata”.

Stabilnosta na evroto e stavena na test. Najgolem del od Evropejcite se somnevaat vo odr`livosta na edinstvenata evropska valuta i baraat vra}awe na nivnite porane{ni nacionalni valuti. Evrozonata se soo~uva so seriozni rizici otkako nekolku nejzini ~lenki, kako Grcija i Irska, se dovedoa do rabot na bankrotirawe, a Evropskata centralna banka, i pokraj site napori i fondovi {to gi odobri specijalno za sanirawe na finansiskite problemi, ne uspea da ja zadr`i stabilnosta na valutata koja vo tekot na godinata zagubi golem del od vrednosta. Osven vrednosta, padna i rejtingot na ovaa valuta. Najnovoto istra`uvawe na eden germanski analiti~ki centar poka`uva deka devet godini po voveduvaweto na evroto, okolu polovina od naselenieto na Germanija saka vra}

@AN-KLOD TRI[E awe na nekoga{nata nacionalna pari~na edinica, germanskata marka. 51% od ispitanicite ne bile zadovolni so evroto kako valuta, dodeka 77% smetaat deka voveduvaweto na evroto ja namalilo nivnata blagosostojba. Samo 17% od Germancite izjavile deka imale korist od voveduvaweto na evroto. Ve}e se {pekulira deka ogromniot javen dolg }e bide koben i za Portugalija, koja najverojatno }e pobara pomo{ od fondot za spas na zemjite koi gi pogodi evropskata dol`ni~ka kriza. Se o~ekuva deka krizata kaj evroto }e prodol`i i vo prvite nekolku meseci od slednata godina, a dokolku potoa bidat pojasni politi~kite re{enija, verojatno pazarite ve}e nema da imaat potreba od gri`a.

 MISLA NA DENOT TOA [TO MO@E[ DA GO NAPRAVI[ ILI SONUVA[ DA GO NAPRAVI[, PO^NI GO. SMELOSTA VO SEBE NOSI GENIJALNOST, SILA I VOL[EPSTVA

JOHAN VOLFGANG FON GETE GERMANSKI NAU^NIK


Navigator

4  3 FAKTI ZA...

21% 42% 34%

K

 PROCENKI... minister za finansii

PROEKTOT ZA GASIFIKACIJA SE ODVIVA SPORED PREDVIDENATA DINAMIKA

G

asifikacijata na Makedonija se odvivala spored predvidenata dinamika, naglasi ministerot za finansii i vicepremier, Stavreski, dodavaj}i deka fizibilitistudijata ve}e e dostavena do bankite koi treba da go finansiraat proektot. “Prethodno nemavme nikakvi dokumenti i proekti, kako ni fizibiliti-studija. Sega, studijata e izrabotena od strana na Ministerstvoto za transport i vrski i e dostavena do Evropskata investiciska banka i Evropskata banka za obnova i razvoj, koi treba da go finansiraat proektot, kako i do Rusija, kako partner vo delot na zatvoraweto na klirin{kiot dolg”, veli Stavreski.

OD ANKETIRANITE MAKEDONCI VO SVETSKIOT GLOBALEN BAROMETAR ZA O^EKUVAWATA SMETAAT DEKA SLEDNATA GODINA ]E BIDE ISTA OD MAKEDONCITE SMETAAT DEKA SLEDNATA GODINA ]E BIDE GODINA NA EKONOMSKI TE[KOTII M

E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

 ZORAN STAVRESKI

OD MAKEDONCITE SMETAAT DEKA SLEDNATA GODINA ]E BIDE GODINA NA EKONOMSKI PROSPERITET, SE NAVEDUVA VO POSLEDNATA ANKETA NA BRIMA INTERNACIONAL

O

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

A

L

E

N

O

G

L

A

S

55

...POGLED NA DENOT...

ZO[TO SUM ZA AMNESTIJA NA KAPITALOT?

Z

a dano~nata amnestija nekolku zbora ako mo`e... Mnogu pari po razni osnovi se odlevaa od zemjata vo godinite {to minuvaa. Se razbira deka nekoi pari se odlevaa niz privatizaciskiot proces, nekoi pari se odlevaa na ime na razni honorari za dobro zavr{ena rabota niz godinite na tranzicija (sovremenite nazivi za takvi “dejanija” vo dene{no vreme se lobirawa), potoa, klasi~ni proda`bi na celi kompanii ili delovi od firmi (razni “fi” i “~estewa” za uslugite {to gi pravele – bilo direktorite, bilo politi~arite koi obezbeduvale takvi mo`nosti, bilo razni intelektualci i novinari koi sozdavale ambient za golemi proekti, bilo konsultanti od razni agencii koi “dobro si ja vr{ele rabotata”). Kako posledica na vakvite sostojbi vo na{eto op{testvo dolgo vreme sme svedoci na krajno “retardirani odnosi” – platite vo administracijata i vo visokite nivoa na odlu~uvawe se nenormalno niski!!? A vo praktikata, poradi seto ka`ano pogore, realnite prihodi se mnogu, mnogu visoki (velat deka nekoi na{i javni slu`benici imaat mese~ni primawa i do 7.000 evra po razni osnovi!?) Dali e za veruvawe? Pa, zo{to da ne... Sistemot stimulira vakov na~in na rabotewe pokraj rabotata vo javnite slu`bi, mo`ete da rabotite na “privatno - konsultacii i lobirawe”. Zatoa e potrebna “dobrovolna amnestija na parite i kapitalot”! Obid odleanite pari diskretno da se definiraat i da se vratat vo zemjata, {to e mo`no pove}e, i za toa da se plati odnapred predviden danok. Na drugi mesta ova uspealo i po nekolku pati – Turcija, Grcija, Germanija, Rusija...

Da se vrati{ vo tatkovinata sose parite e izraz na doverba, vizija za razvoj i qubov kon tatkovinata! Toa e ~uvstvo – ili go ima, ili go nema! No, kaj nas vladeat zabludi, zloba, qubomora, oti nekoj }e poka`e odedna{ mnogu pari, pa, navodno, }e pravel {to sakal vo politikata (!?), a postoi i mnogu neznaewe... Toa gi boli... Strav i rezerviranost kaj politi~kite eliti, kaj sudiite i kaj konsultantite. Toj strav, spored na{ite istra`uvawa, e krajno subjektiven, li~en i sebi~en... Konsultantite mislat deka gubat rabota. Ako se napravi amnestija i se plati danok, toga{, navodno, go snemuvalo predmetot na rabota! Kakov idiotizam! Tie mislat deka nema da ima zainteresirani direktori za ponatamo{ni konsultacii... kako direktorite da nemaat drugi, mnogu podlaboki dilemi vo raboteweto – izvoz, proizvodni proekti... da, ama za ova i konsultantite treba ne{to da znaat... Kaj sudiite i, voop{to, pravnicite i advokatite (sekoja ~est na isklu~oci) od isti pri~ini ne e atraktivna idejata. Tie ne sakaat amnestija oti sega, kako {to mo`eme da vidime, imaat polni race rabota! Pretrupani se so predmeti, mo`nost za mito, razni drugi povlastici i ne do kraj jasni i legalni odnosi so politi~kite eliti... Mo} i s$ {to odi so mo}ta... Najinteresni za analiza se politi~arite (osobeno onie od dvete makedonski najgolemi partii). Tie javno poddr`uvaat amnestija, a, vo su{tina, zad scenata ne sakaat ni da slu{nat! Zo{to? Pa, dokolku se slu~i amnestija na parite, tie ostanuvaat bez glavniot motiv vo nivnoto politi~ko anga`irawe... Spiralata na vlasta kaj nas se slu~uva po sledniot red: dodeka ste vo opozicija, politi~arite na raznite direktori, a ~esto i na somnitelni lica, im vetuvaat - sloboda, u{te pove}e pari, mir i neograni~eni mo`nosti. Cenata za toa e sega da se plati...!? Potoa gi dobli`uvaat do sebe, tie davaat pari! Politi~arite ja osvojuvaat vlasta, a potoa direktorite davaat u{te pari (oti edna{ dale!) Dodeka se nivnite na vlast, mora da davaat, oti tranziciskite problemi }e im bile re{eni ne ovaa sreda, tuku drugiot petok! Taka, makedonskite biznismeni, namesto da razmisluvaat za razvoj preku investicii i izvoz, se svrteni vnatre vo “trloto – na muzewe”! Sakale–nej}ele, vleguvaat vo brakot so politi~arite! Tie, pak, nemilosrdno gi tro{at buxetite {to nie gi polnime – na krajno nebulozni na~ini za koi pi{uvame sekoj den. Navidum, site imaat korist – direktorite oti pominala godinata, a ostanale ne~epnati, sudiite oti onie direktori {to zavr{ile na sud – platile debelo, politi~arite oti “iscicale fino” vo godinata {to pominala, a }e “cicaat” i vo slednata! Ma|epsan krug... Korupcija do nebo... Pa, zo{to, toga{, na ovie eliti bi im trebala dano~na amnestija... Dobro e vaka – oti za da gi vra}a{ parite vo tatkovinata osnovniot uslov e da ja saka{!


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI MANEVSKI SMETA DEKA BIL NAJUSPE[EN VO 2010 inisterot za pravda, Mihajlo Manevski, ne planira da si podnese ostavka, ne vo ovoj moment, po tolku uspe{na 2010 godina. Spored ministerot, kritikite vo Izve{tajot na Evropskata komisija za negovoto ~lenuvawe vo Sudskiot sovet i politizacijata na sudstvoto ne se edinstvenata osnova na koja treba da se meri srabotenoto vo sektorot pravda. #2010 godina e godina vo koja se zabele`ani najgolemite rezultati vo ostvaruvaweto na funkcijata na sudskiot sistem. Vo 2010 godina se doneseni najgolemite i najtemelnite zakoni od oblasta na sudstvoto, koi na dolgoro~na osnova garantiraat obezbeduvawe na samostojno, efikasno i nezavisno vr{ewe na sudskata funkcija#, poso~i Manevski. Nemo`nosta na sudovite da gi platat osnovnite komunalni tro{oci za voda, struja, parno greewe i telefon, spored Manevski, }e bide nadminata situacija so zgolemuvaweto na sudskiot buxet na 0,8% od BDP. So vakov buxet, veli Manevski, }e se ovozmo`i i posamostojno i poefikasno funkcionirawe na sudovite. Idnata 2011 godina Ministerstvoto }e se fokusira na jaknewe na kapacitetot na instituciite, kako i na obezbeduvawe na potrebnite resursi za implementacija na zakonite.

M

NOTARSKATA TARIFA SE NAMALUVA ZA 25,2% o namaluvaweto na notarskata tarifna usluga za 25,2% }e se olesni pristapot na gra|anite za vr{ewe na pravnite i notarskite raboti, a so toa }e se namalat i tro{ocite za taa namena, istakna ministerot za pravda, Mihajlo Manevski. Ovaa merka, spored ministerot, e vo duhot na {tedeweto, no i vo nasoka na obezbeduvawe polesen pristap na gra|anite do pravdata. Spored pretsedatelot na Notarskata komora na Makedonija, Zlatko Nikolovski, napraveni se golemi zalo`bi za da im se izleze vo presret na gra|anite, iako notarskata nagrada e edinstveniot prihod za funkcionirawe na edna notarska kancelarija. "Notarijatot, kako integralen del na pravosudstvoto, ima{e sluh i se priklu~i kon op{tite zalo`bi na Vladata preku Ministerstvoto da pomogne vo ovie krizni vremiwa i da go dademe svojot pridones vo olesnuvaweto na pristapot na gra|anite do pravdata", naglasi Nikolovski. Novite ceni na notarskite tarifi }e bidat na sila od sredinata na januari idnata godina. Vo Makedonija vo notarijatot rabotat 517 lica, od koi 172 notari, 13 notarski pomo{nici, 55 stru~ni sorabotnici, 120 notarski pripravnici i okolu 157 administrativni rabotnici.

S

PRETSEDATELOT IVANOV NA NOVOGODI[EN PRIEM KAJ DECATA NA ZAGINATITE PRIPADNICI NA ARM I NA VOJNICITE VO STRANSKI MISII nogu radost, `elbi za uspeh vo u~ili{tata i sre}a vo godinata {to doa|a im posaka v~era pretsedatelot na Republika Makedonija, \or|e Ivanov, na decata na zaginatite pripadnici na Armijata na Republika Makedonija i na pripadnicite na Armijata koi slu`at vo misii vo stranstvo. Po novogodi{niot priem i pretstavata so Dedo Mraz vo Domot na ARM, vo organizacija na Ministerstvoto za odbrana, na okolu 180 de~iwa im bea podeleni novogodi{ni paket~iwa. Na priemot prisustvuvaa i zamenik-ministerot za odbrana, Emil Dimitriev, i na~alnikot na general-{tabot na Armijata na Republika Makedonija, general potpolkovnik Miroslav Stojanovski. "Da bidete odli~ni u~enici i da gi slu{ate svoite roditeli, bidej} i e mnogu va`no preku vas Republika Makedonija da ima edna zagarantirana perspektivna idnina. Da bidete zdravi, veseli i sre}ni i da `iveete vo mir", im posaka zamenik-ministerot Dimitriev.

M

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

ANTIKORUPCISKA BARA KRIVI^NA PRIJAVA ZA SPASENOVSKI

KOJ ]E ODGOVARA ZA KRIMINALOT VO “ZLETOVICA”?

 Dodeka prviot antikorupcioner i Ministerstvoto za zemjodelstvo sporat dali voop{to e dostavena dokumentacija do Komisijata za spre~uvawe na korupcija za slu~ajot “Zletovica”, za proneverenite 70 milioni evra, koi se dodelija na “~ovek – firma”, nikoj ne odgovara GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

inisterstvoto za zemjodelstvo go demantira prviot ~ovek na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, deka do Komisijata ne e dostavena dokumentacijata za slu~ajot “Zletovica”, vo koj eks-ministerot Aco Spasenovski se tovari za kriminal od 70 milioni evra. Spored obvinuvawata, Spasenovski proektot za izgradba na hidrosistemot Zletovica go dodelil na ~ovek–firma Sileks nemetali, za koja stranskite konsultanti se izjasnile deka ne gi ispolnuva kriteriumite. Selami, pak, najavi i krivi~na prijava za eks-ministerot. "Ne mo`eme da najdeme opravduvawe za vakva seriozna institucija, kakva {to treba da bide Antikorupciskata komisija, za pau{alni i neprovereni izjavi dadeni vo javnosta, kako {to e izjavata deka, navodno, Ministerstvoto za zemjodelstvo ne dostavilo odgovor i dokumentacija vo vrska so "Zletovica". Gospodinot Selami nema potreba da ~eka beskone~no odgovor od Ministerstvoto za zemjodelstvo, za{to toj navreme e dostaven vo komisijata. Kolku }e gi ~eka sopstvenite slu`bi od kade {to i telefonski e potvrdeno deka dokumentacijata e dostavena pred dva meseci ili poto~no na 22.10.2010 godina, e ve}e negov problem. Za toa ne bi trebalo da ~eka, tuku navreme da prezeme merki", stoi vo demantot na Ministerstvoto. Vo najmala raka, velat od Ministerstvoto, barame javno izvinuvawe od

M

prviot antikorupcioner, Selami. Spored niv, ova e razo~aruva~ki poteg na Selami, so koj frla somne` na serioznosta na Komisijata i zaklu~ocite koi gi dava istata. Prviot antikorupcioner, Selami, pak, veli deka stanuva zbor za vremenski is~ekor i deka dokumetacijata e dostavena vo tekot na izminatata nedela. "Vo me|uvreme, otkako ja dadov izjavata do nejzinoto objavuvawe, stigna dokumentacijata od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Im se izvinuvam poradi ovoj propust, no potenciram deka izjavata ne e dadena tendenciozno, bidej}i od interes na Komisijata e {to pobrzo da se zavr{i ovoj predmet", re~e Selami. No, ona {to ostanuva nejasno e zo{to e Ministerstvoto za zemjodelstvo duri sega gi dostavuva ovie dokumenti koga slu~ajot "Zletovica" e otvoren pred pove}e meseci. I od Antikorupciskata komisija bez konkretni podatoci za zaklu~ocite od razgledanata dokumentacija. Zasega, osven {pekulaciite za inicijativata za krivi~no gonewe na Spasenovski, ne se otkrivaat pove}e detali koj s$ }e bide odgovoren za ovoj slu~aj, nitu, pak, dali istiot }e do`ivee zavr{nica. [TO SE SLU^UVA[E VO ZLETOVICA? Sega{niot ambasador vo Ukraina, Aco Spasenovski, od pozicija na toga{en minister za zemjodelstvo, od partijata na Qubislav Ivanov Yingo, proektot te`ok 70 milioni evra & go dal na “~ovek-firmata” Sileks nemetali, vo sopstvenost na rodnina na Yingo. Iako ovaa firma prethodno bila odbiena od stranski

konsultanti za nedovolno iskustvo vo potrebnite operativni raboti na teren, sepak, eks-ministerot Spasenovski so pismena preporaka & ovozmo`il da se vklu~i vo proektot. Inaku, celta poradi koja, vsu{nost, po~na izgradbata na hidrosistemot Zletovica, a se realizira so kredit od 70 milioni evra, zemen od japonskata vlada, e da obezbedi kvalitetna voda za piewe za stotina iljadi `iteli na Kratovo, Probi{tip, Karbinci, Lozovo i [tip. Iako Vladata gi demantira{e site izneseni navodi za mo`en kriminal, korupcija i partiska povrzanost vo ovoj proekt, sepak, ona {to frla

senka na ovoj nastan e toa {to vedna{ po objavuvaweto za somnitelnite zdelki vo Zletovica, eks-ministerot za zemjodelstvo, Aco Spasenovski, be{e odedna{ ispraten da "ambasadoruva" vo Ukraina. Od Spasenovski, kako prvoobvinet vo celata ovaa afera, zasega nema komentar vo odnos na izjavite i obvinuvawata od strana na Antikorupciskata komisija. Po vakvite obvinuvawa upateni na adresa na Spasenovski, zasega bez komentar i Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, koe ne dade odgovor dali }e go otpovika ambasadorot dokolku protiv nego po~ne krivi~no gonewe.

KAKO ]E FUNKCIONIRAAT SEGA FIRMITE NA RAMKOVSKI?

VELIJA OD PRITVOR ]E NAZNA^UVA NOVI UPRAVITELI!? KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

rabotenite vo A1 v~era, d o c n a p o p l a d n e to o~ekuvaa da im bide soop{teno koj }e ja prezeme funkcijata direktor na televizijata, otkako zaedno so osnova~ot, Velija Ramkovski i dosega{nata upravitelka, Aneta Ko~i{ki, zavr{i vo pritvor, pod somnevawe deka storila krivi~ni dela zlostorni~ko zdru`uvawe i zatajuvawe danok. Ko~i{ki i upravitelite na vesnikot “Vreme”, Slobodan Pejoski i na pe~atnicata Misirkov, Emel Ramkovska, pobaraa da se branat od sloboda, no

V

nivnite barawa bea odbieni, isto kako {to potoa bea odbieni i `albite. Poznava~i velat deka Velija Ramkovski }e mora od pritvor ili da nazna~i drugi upraviteli za firmite na Pero Nakov bb za tie da mo`at nepre~eno da funkcioniraat i vrabotenite da zemat plata, ili da se pobara dosega{nite, a sega privedeni, upraviteli da potpi{at nalozi. Sepak, spored informaciite {to v~era mo`ea da se dobijat, se o~ekuva{e za televizijata da bide nazna~en nov upravitel. Otkako se pojavija informacii deka na sostanok vo petokot, svatot na Ramkovski, pratenikot Fijat Canovski, im vetil na vrabotenite

deka toj }e ja prezeme odgovornosta za televizijata, se {pekulira{e deka tokmu toj }e bide i noviot upravitel. No, Canovski demantira{e, a kako novo ime koe prostrui e ona na negoviot sin, Sefer Canovski. Do krajot na denot nema{e oficijalni informacii. Sepak, na~inot na koj }e funkcioniraat sega firmite na Ramkovski e najmal problem od seto toa so {to se soo~i mediumskiot magnat. Toj se tovari za te`ok kriminal - zatajuvawe danok vo vrednost od 4,1 milioni evra i nelegalno ostvaren prihod od 17,5 milioni evra. Spored izvori od Obvinitelstvoto, maksimalnata kazna koja mo`e da ja dobie Ramk-

ovski e 15 godini. Upravata za javni prihodi i MVR tvrdat deka prona{le dokazi deka imperijata na Velija Ramkovski, vo koja se vklu~eni pove}e od deset kompanii, me|u koi Aks-stra, Sinim, Vreme E^, Plus produkcija, Stratus, Hedis Marketi, A1 i A2 televizija, funkcionirala na toj na~in {to me|usebe si fakturirale promet na stoki i na uslugi so ceni poniski od nabavnite. “Ova e tipi~en na~in za izbegnuvawe danok, a prometot vo gotovo se vr{el bez fiskalni aparati. Del od nelegalno ostvarenite prihodi prijavenite gi ispla}ale na vraboteni bez da bidat plateni pridonesite”, velat vo UJP.


KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

Politika / Pari / Dr`ava

SOMNITELNI KRITERIUMI ZA GRADEWE SUDSKA KARIERA

I PORTIROT I PRETSEDATELOT NA SUDOT ODLU^UVAAT KOJ ]E BIDE UNAPREDEN!

 So noviot podzakonski akt, Sudskiot sovet utvrduva novi kriteriumi za napredok na sudiite. Osven {to se bara najmalku ~etiri godini neprekinat sudski sta` i najvisoka pozitivna ocenka vo odnos na drugite prijaveni, sega site vraboteni vo sudot, portiri, daktilografi, sudski slu`benici i sudii, }e treba da go ka`at svoeto mislewe za kandidatot MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

d portir do pretsedatel na sud }e vlijaat na napreduvaweto na sudiite od ponizok kon povisok sud. Sudskiot sovet so podzakonski akt ili pravilnik }e izvr{i dopolnuvawe na kriteriumite za napreduvawe na sudiite. Pokraj predvidenite kriteriumi vo Zakonot, spored koi eden sudija koj rabotel vo Osnoven sud, a se kandidira za rabota vo Apelacioniot, mora da ima rabotno iskustvo od najmalku ~etiri godini neprekinat sudiski sta` i poslednata godina od strana na Sudskiot sovet da e ocenet so najvisoka pozitivna ocenka vo odnos na drugite prijaveni lica. Kriteriumite se zaostruvaat vo zavisnost od nadle`nosta na sudot, pa, taka, za sudija vo Vrhovniot sud mo`e da bide kandidat sudija koj ima najmalku {est godini neprekinato rabotno iskustvo vo Apelacioniot sud i koj e najdobro ocenet od Sudskiot sovet. So pravilnikot, vraboteni vo sudot, portir, daktilografi, sudski slu`benici, sudii, vo pra{alnikot od Sudskiot sovet }e treba da go ka`at svoeto mislewe za kandidatot. Od Sovetot velat deka vo momentov se utvrduva formata i pra{awata koi }e gi sodr`i anonimnata anketa. Sovetot ne mo`e da predvidi kolku }e bide objektivno i nepristrasno izrazuvaweto na kolegite, no tokmu mo`nosta od subjektivniot na~in za izrazuvawe

O

preku vakvata anketa }e zna~i deka taa, sepak, nema da ima presudno vlijanie vo izborot na sudijata. “Ovaa anketa nema da bide odlu~uva~ka pri izborot na sudiite. Sekako, predvid }e bidat zemeni i drugite kriteriumi spored koi sudiite imaat pravo da napreduvaat. No, mora da se ima edna slika za negovata celosna rabota, odnosot kon strankite, kon vrabotenite, kon svoite kolegi, bidej}i, vo sprotivno, tie sudii sekoga{ }e bidat vo podobra pozicija od drugite kandidati koi konkuriraat na konkurs koj e otvoren za site, bez razlika od kade doa|aat ili kolkavo iskustvo imaat", veli Vasil Gr~ev, pretsedatel na Sudskiot sovet. Od Zdru`enieto na sudii velat deka bez razlika na toa kakvi propisi ima predvideno vo Zakonot, tie se dol`ni da gi po~ituvaat. "Nie dadovme svoe mislewe vo tekot na javnata rasprava. [to i kolku od na{ite zabele{ki se prifateni ne mo`am da komentiram, za-

toa {to toa }e zna~i deka komentiram zakon. Nie }e go po~ituvame Zakonot, a Sudskiot sovet e toj koj gi ima obvrskite da go sprovede ovoj Zakon", veli Nikol~o Nikolovski, pretsedatel na Zdru`enieto na sudii. Spored porane{niot sudija vo Vrhovniot sud, Agim Miftari, dobro e da postojat strogi kriteriumi za izbor i napreduvawe na sudii, bidej} i tie od sekoga{ postoele. Za nego e sporna ulogata na Sudskiot sovet koj odlu~uva za sekoj ~ekor vo karierata na eden sudija. "Konstelacijata na odnosite vo Sudskiot sovet e mnogu lo{o postavena i sudiite s$ pomalku veruvaat vo odlukite koi gi nosi ova telo", veli Miftari. Ureduvaweto na zakonska materija so podzakonski akt ili pravilnik se poka`a kako lo{a praktika za Sudskiot sovet, komentira profesorkata Ana Pavlovska-Daneva. Spored nea, vakvite izmeni koi gi planira Sovetot mo`e da se poka`at kako

nesre}no re{enie sli~no na pravilnicite za ocenuvawe na sudiite i za utvrduvawe na nivnata odgovornost koi padnaa na Ustaven sud. "Ne navleguvam vo su{tinata na anketata, dali taa e dobra ili lo{a, iako samoto toa portirot da dava mislewe za sudijata mo`e da bide i malku nevkusno. No, ureduvawe na zakon so podzakonski akt, dokolku toa ne e predvideno so Zakonot, mo`e mnogu lesno da bide osporeno pred Ustavniot sud i jas sum sigurna deka toa i }e bide proglaseno za neustavno", veli PavlovskaDaneva. Spored ministerot za pravda, Mihajlo Manevski, sistemot na kariera i napreduvawe na sudiite }e zavisi edinstveno od kolku tie se vlo`uvaat vo svojata rabota i sami }e bidat odgovoreni za svoeto napreduvawe. "So toa }e se otstranat site somne`i za subjektivizam ili odnesuvawa koi se nadvor od utvrdenite kriteriumi za izbor i unapreduvawe na sudii. Kriteriumite vo vrska so rabotata na sudiite se kvalitativni i kvantitativni i nivnoto ispolnuvawe } e zavisi edinstveno od toa kolku srabotil sudijata ", veli Manevski. Ministerot pojasnuva deka so zakonite za upravuvaweto so dvi`eweto na sudskite predmeti, Zakonot za parni~na postapka i Krivi~niot zakonik strogo se opredeleni procesnite rokovi za prezemawe na procesnite dejstva vo eden slu~aj, so {to dopolnitelno }e se namali li~niot pristap vo vr{eweto na sudskata funkcija.

7

 PREGLED VESTI

EU-OBSERVER: RE[ENIE NA SPOROT ZA IMETO NITU VO 2011! lavniot problem na Makedonija i vo 2011 godina }e bide re{avaweto na sporot so Grcija za imeto, {to nema da se slu~i nitu idnata godina – analizira internet-portalot Vac EU-Observer, koj dava pregled {to gi o~ekuva vo 2011 godina sekoja od dr`avite od Zapaden Balkan. Analiziraj}i ja sostojbata vo Makedonija, portalot ocenuva deka na toj na~in "Makedonija rizikuva da ostane kandidat za EU, no bez datum za po~etok na pregovorite�. Osven problemot so imeto, kako vtor ~uvstvitelen moment vo analizata na EU-Observer e popisot {to treba da se odr`i vo april narednata godina. "Ova e delikatno pra{awe tokmu poradi toa {to Ramkovniot dogovor od 2001 godina dava zna~ajni kulturni i politi~ki prava na pomalite zaednici koi imaat najmalku 20% od vkupnata populacija", stoi vo ovaa analiza.

G

GRA\ANITE O^EKUVAAT OT^ET OD UNIVERZITETITE ZA TRO[EWETO NA [KOLARINITE ove}e od 91% od gra|anite smetaat deka dr`avnite univerziteti treba da davaat javen ot~et za na~inot na koj gi tro{at parite od {kolarinite, poka`uvaat rezultatite od anketata {to ja sprovel Institutot za politi~ki istra`uvawa od Skopje za potrebite na Ministerstvoto za obrazovanie. Golem broj od ispitanicite (70%) ne se soglasuvaat sredstvata od {kolarinite na univerzitetite prvenstveno da se koristat za plati i honorari za profesorite. Anketata, sprovedena na 18 i 19 dekemvri, poka`uva i deka pove}e od 80% od gra|anite smetaat deka roditelite ~ii deca poka`uvaat slabi rezultati vo u~eweto i manifestiraat nasilno odnesuvawe treba da bidat upateni na sovetuvawe kaj stru~ni lica. Na pra{aweto dali treba da se vovede eksterna evaluacija vo visokoto obrazovanie, so cel spre~uvawe na mo`nosta da se dojde do diploma bez dovolno znaewe, 79% od ispitanicite odgovorile pozitivno. Samo 37,4% od gra|anite smetaat deka e potrebna nova reorganizacija na UKIM, so negova podelba na 5 univerziteti, {to e, sepak, pogolem procent od onie koi se izjasnile protiv reorganizacija, imeno, 32,3% od anketiranite.

P


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI GRADONA^ALNIKOT NA GOSTIVAR NAJAVUVA NAJREFORMATORSKI BUXET ovetot na op{tina Gostivar na poslednata sednica go izglasa buxetot za 2011 godina. Op{tinskata kasa dogodina }e iznesuva re~isi15 milioni evra. "Najmnogu od parite, re~isi dve tretini, se predvideni za tekovni operativni prihodi, odnosno plati za vrabotenite vo obrazovanieto i lokalnata samouprava. So zgolemuvawe od pet procenti i strukturata na osnovniot op{tinski buxet, cenam deka e najreformatorski na nivo na dr`avata. Za `al, poradi nasledenite dolgovi, polovina od sumata za kapitalni investicii }e se iskoristi za otpla}awe dolgovi", re~e gradona~alnikot Rufi Osmani vo izjavata po izglasuvaweto vo Sovetot. Pokraj 15 milioni evra, lokalnata vlast o~ekuva i dopolnitelni ~etiri milioni evra. Stanuva zbor za pari od krediti na me|unarodni finansiski institucii, nameneti za infrastrukturni proekti. Buxetot za 2010 godina, spored Osmani, e realiziran re~isi vo celost i o~ekuva i pretstojniot da ima visoka realziacija.

S

LEKARSKA KOMORA: DOKTORITE SE NEZADOVOLNI OD NAGRADUVAWETO SPORED U^INOK oktorite se nezadovolni od primenata na sistemot za nagraduvawe vo zdravstvenite institucii i baraat realno vrednuvawe na nivniot trud. Ova e stavot na Lekarskata komora na Makedonija, koja bara odlo`uvawe na ovoj proekt s$ dodeka ne se sozdadat uslovi za nego i ne se obezbedi finansiska poddr{ka. "Lekarskata komora u~estvuva{e vo podgotovkite na ovoj proekt i ponatamu se zalaga deka vrednosta na doktorskiot trud e imperativ", re~e pretsedatelot na Komorata, prof. d-r Vladimir Borozanov. Toj poso~i deka nagraduvaweto spored pridones podrazbira i kriteriumi vrz osnova na koi }e se nagraduva trudot. "Nagraduvaweto se pravi spored odluka na komisii, vo koi glavnata odluka ja imaat direktorite. Doktorite se revoltirani i poradi faktot {to i taka niskite plati im se namaluvaat. Lekarskata komora ne se zanimava so sindikalni barawa, tuku bara valorizacija na realniot doktorski trud" dodade Borozanov.

D

OP[TINSKI OFICER ]E SE GRI@I ZA ZA[TITA NA LI^NITE PODATOCI p{tinite da nazna~at oficer za za{tita na podatocite, koj }e bide zadol`en za sproveduvawe na procedurite, predviduvaat novite izmeni na Zakonot za za{tita na li~nite podatoci. Novite izmeni predviduvaat i donesuvawe na akt za tehni~ki i organizaciski merki, kako i akt za videonadzor. Novonazna~eniot oficer treba da bide pravnik ili informati~ar, a pokraj toa treba da se donese i pravilnik za ureduvawe na na~inot spored koj }e se vr{i videonadzor vo op{tinite i koj }e ima pristap do snimkite. Ova be{e potencirano na Konferencijata za pogolema informiranost na lokalnata vlast za obvrskite {to proizleguvaat od najnovite izmeni vo propisite za za{tita na li~nite podatoci vo organizacija na ZELS. So Zakonot se zabranuva postavuvawe na videokameri na mesta {to se smetaat za privatni, a se dozvoluva snimawe na rabotni prostorii, hodnici i nadvore{ni prostorii, no mora da se opravda zna~eweto na postavuvaweto na videonadzorot. Spored Du{ica Peri{i}, izvr{en direktor na ZELS, op{tinite ne se dovolno informirani {to treba da prezemat za za{tita na li~nite podatoci, pa ottamu i neophodnosta da se organizira vakva konferencija.

O

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

NASER SELMANI, PRETSEDATEL NA ZDRU@ENIETO NA NOVINARI

ODGOVORNO NOVINARSTVO NAMESTO NOVINARI - ZA[TITENI ME^KI!  Noviot pretsedatel na ZNM za “Kapital” veli deka preku Zdru`enieto, so nego na ~elo, pred s$ }e se bori za definirawe na fer i definirani pravila na igra, vo koi novinarite }e bidat svesni za odgovornosta na ka`aniot zbor, no, }e rabotat po evropski standardi KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

oi se planovite i prioritetite na ZNM za 2011 godina? So {to prvo }e se “zafatite”? Ne se otka`uvame od koncepcijata Zdru`enieto na novinarite na Makedonija da bide mehanizam za za{tita na interesite na novinarite i instrument za za{tita i promocija na profesionalnoto novinarstvo. Prvo }e inicirame dijalog me|u esnafot za da se nadmine ekstremnata podelenost, bidej}i vo ovaa misija mo`eme da uspeeme samo ako sme zdru`eni i edinstveni. Na{ata cel ne e da ja smenime ureduva~kata politika na mediumite, tuku da se dogovorime za osnovnite profesionalni standardi. Javnosta da ja informirame to~no i objektivno. Na{ata sila e vo pro~ituvaweto na kodeksot na novinarite. Vtoro, nie ne mo`eme da odime napred ako ne gi re{ime sega{nite problemi. Ima pove}e od 170 tu`bi protiv novinari, a sekoj den se podnesuvaat novi. ]e mora da najdeme na~in kako da gi re{ime niv. ]e aplicirame za grantovi kaj stranski donatori za da napravime opse`na analiza na ovie tu`bi. Preku toa }e gi otkrieme pri~inite za{to se podnesuvaat tolku tu`bi. Vinata e kaj nas novinarite ili, pak, e kaj drugite. Vrz osnova na toa i }e barame re{enija. Ako problemot se locira kaj nas, toga{ }e mora da organizirame intenzivni obuki za novinarite so cel da se otstranat slabostite. Ako se poka`e deka problemot se zakonite, }e otvorime dijalog so odgovornite za da gi podobrime tie zakonski odredbi koi gi definiraat klevetata i navredata. Ne barame ni{to pove}e od toa {to e evropski standard, no nema ni da prifatime ni{to pomalku od toa. Sakame fer definirani pravila na igra. So toa ne sakame od novinarite da napravime za{titeni me~ki, tuku odgovorno novinarstvo. Mo`e da se poka`e deka sudovite postapuvaat nesoodvetno. Toga{ }e barame tie pra{awa da gi re{ime so zdru`enieto na sudiite. Na{ golem problem e dostapnosta na informaciite od javen karakter. Mora da napravime detalna analiza na na~inot kako se sproveduva Zakonot za sloboden pristap do informaciite od javen karakter. Vrz osnova na toa }e otvorime javna debata za potrebata od eventualni izmeni na toj Zakon. Isto taka, }e mora da organizirame obuki za razni temi, kako {to e izbalansirano izvestuvawe, po~ituvawe na presumpcija na nevinost, izvestuvawe od nesre}ni slu~ai i drugo.

K

No, nema da uspeeme da go napravime seto toa ako ne go stabilizirame na~inot na finansirawe na Zdru`enieto. ]e ponudime polesen na~in za pla}awe na ~lenarinata. Jasno e deka so ~lenarina nema da se pokrie aktivnosta na Zdru`enieto, no so redovno pla}awe }e poka`eme pred donatorite deka sme seriozni vo na{ite nameri i }e imame moralno pravo da ja pobarame i nivnata poddr{ka za postignuvawe na na{ite celi. Kakva vi e op{tata ocenka za momentalnata sostojba na mediumskata scena? Kako go analizirate seto toa {to se slu~uva? Sostojbite se nepovolni. Ne treba da se sramime da ja priznaeme realnosta, bidej}i bez toa nema da mo`eme da gi sreduvame sostojbite. Evropskata komisija dve godini po red ima seriozni kritiki za mediumite. Izve{tajot za ovaa godina veli deka mediumite se izlo`eni na politi~ki pritisok i deka novinarite praktikuvaat samocenzura. Drug pokazatel e izve{tajot na reporteri bez granici, vo koj Makedonija bele`i pad za 30 mesta spored indeksot za slobodata na mediumite. Nie nema da se pomirime so ovie ocenki i }e barame na~ini da se nadminat problemite so koi se soo~uvaat novinarite. Mislam deka e interes, i na sopstvenicite, i na vlasta i opozicijata, vakvata ocenka da ne se povtori idnata godina vo evropskiot izve{taj. I bez da se povikame na kritikite odnadvor nie znaeme vo kakva sostojba sme. Sakame da imame podobar javen servis MRTV. Nikako da se sozdade dovolno kriti~na masa za da se transformira taa ku}a. Mislam deka o`ivuvaweto na MRTV }e bide najgolem predizvik na politikata i na novinarstvoto. Mora da se obezbedi finansiska samostojnost na ku}ata, no i da se oslobodi od kanxite na politikata. Ako ne se stavi red tamu, te{ko }e mo`eme da o~ekuvame razvoj i na mediumskiot prostor vo Makedonija. Privatnite elektronski i pe~ateni mediumi se na nivo na izdr`livost. S$ pove}e se ubeduvame deka kvantitetot ne sekoga{ nosi kvalitet. Mora ne{to da se smeni bidej}i vakviot sistem producira slabi i neodr`livi mediumi, koi ne mo`at da gi ispolnat o~ekuvawata na gazdite, a u{te pomalku da slu`at na javniot interes. Sopstvenici na mediumi vo Makedonija se del od vladinata koalicija, javna tajna se “pazarewata”, milionskite sumi {to se dobivaat za reklami. Vo vakvi uslovi, mo`e li voop{to da stane zbor za nezavisno novinarstvo? Mo`ebi e podobro da se zboruva za profesionalno novinarstvo, vo koe }e se bide svesen deka obid-

Kako planirate da ja ostvaruvate sorabotkata so Sindikatot na novinarite i mediumskite rabotnici? Sorabotkata }e bide mnogu tesna. Vo su{tina, nie imame isti celi. Nema profesionalno novinarstvo bez za{tita na socijalnite prava na novinarite. Gazdite pove}e nema da mo`at da go obezvrednat trudot na novinarite. ZNM silno }e ja poddr`i sekoja sindikalna aktivnost koja }e pridonese za podobruvawe na rabotnite uslovi na novinarite i za zgolemuvawe na nivnite plati. ite za pritisok i zamol~uvawe nema da prestanat, toa e taka sekade, no vo koe novinarot }e odgovara prvo pred sebesi za na~inot na koj izvestuva. Kako da se zgolemi samosvesta na novinarite kako borba protiv tendencijata za kontrola od politi~kite i biznis-centri na mo}? Nema vlada ili opozicija vo svetot {to ne saka da ima vlijanie vrz mediumite. Odnosite na politikata so gazdite na mediumite se mnogu slo`eni. Politikata }e se vme{a vo rabotata na mediumite sekoga{ koga }e & se dade takva mo`nost. Drugo e pra{aweto kolku taa politi~ka elita ima sens za javniot interes {to treba go za{titat mediumite. Drug segment se sopstvenicite. Site znaeme deka tie formiraat mediumi za da profitiraat, me|utoa krajno vreme e da sfatat deka biznisot so mediumite ne e samo gola zarabotuva~ka, tuku deka tie vo isto vreme treba da mu slu`at i na javniot interes. Neprincipelnite koalicii preskapo mo`e da gi ~inat. Mora da obezbedat minimalna distanca od politikata. Da balansiraat me|u legitimniot interes da pravat profit i interesot na javnosta da bide to~no i objektivno informirana. Klu~no pra{awe e kako vo vakvi uslovi da se bide profesionalec. Odgovorot voop{to ne e lesen. Site nie se ~uvstvuvame kako da se nao|ame me|u ~ekanot i nakovalnata. Edinstvena za{tita e da bide{ profesionalec, ~esen, odgovoren. Koga }e go postigne{ toa, mo`e{ da se povika{ na pravoto da ka`e{ ne. Sekoj novinar sam mora da se izbori za sopstveniot dignitet i kredibilitet. A tuka }e bide i ZNM da zastane vo za{tita na takvite profesionalni novinari. Znam deka ne e lesno, no siguren sum deka e vozmo`no. Nemame drug pat, osven da se educirame me|usebno, kako novinari, politi~ari i gazdi, kako da gi za{titime na{ite interesi, a pritoa da vnimavame i na op{tiot, javniot interes.

I da ne postoi, sakam da veruvam deka vo idnina toa }e bide realnost. Mnogu civilizaciski vrednosti pred 50-ina godini bea mislovna imenka, a sega tie prerasnaa vo standard. Zasega mo`eme da zborime za slobodno novinarstvo ili profesionalno novinarstvo. Sekoj novinar izbira vo koj medium i koja ureduva~ka politika }e ja sledi. Izborot e sloboden, nikoj ne mo`e da ni go nametne, a kolku izbor imame toa e ne{to drugo. Se nadevam deka so ponatamo{nata demokratizacija na Makedonija i mediumskiot prostor }e ponudi pogolemi mo`nosti za rabota na profesionalnite novinari. Se soglasuvam so Vas deka najsilnoto oru`je na novinarite vo spravuvaweto so pritisocite od biznis-krugovite ili politikata e striktno pridr`uvawe kon eti~kiot kodeks na novinarite. Osven toa, esnafskoto solidarizirawe e mo}en instrument vo odvra}aweto na pritisokot od tie centri na mo}. Nie mo`eme da uspeeme zatoa {to imame agenda, za{tituvame civilizaciski vrednosti bez koi ne mo`eme da pretendirame da staneme ramnopravna ~lenka na evropskoto semejstvo. Mediumite vo edno demokratsko op{testvo ja igraat ulogata na imunolo{kiot sistem vo eden organizam. Ako nemate imunitet, mnogu lesno zaboluvate od razni bolesti. Kolku pojaki mediumi, tolku pozdrava demokratija. Nie mora da priznaeme deka imame seriozni problemi vo sekojdnevnoto rabotewe kako novinari. ]e mora da se obu~uvame postojano za da ne gi povtorime gre{kite od minatoto. Koj raboti i gre{i, a koj priznava polovina mu se prostuva. No, javnosta nikoga{ nema da ni prosti koga namerno i postojano ja pravime istata gre{ka. Postojano }e ja sledime rabotata na novinarite i }e reagirame so soodvetni obuki koi }e im pomognat da gi sovladaat problemite vo sekojdnevnoto izvestuvawe.


KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

]E SE OTKRIJAT LI MALVERZACIITE VO O MLEKARNICATA? ML LEKARNICATA?

VELIJA ]E ODGOVARA I ZA PROPA\AWETO NA SVEDMILK?!  Vo 2008, Ramkovski so koristewe delovni strukturi k na pove}e firmi koi ve}e bile osnovani i so firmi koi dopolnitelno trebalo da se osnovaat, steknal imotna korist. Ovoj del od obvinenieto go povrzuva so malverzaciite vo Svedmilk. ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

{tetuvawe na d o v e r i te l i , dejs tvuvaj}i podolgo vreme po odnapred odredeni ulogi so koristewe na delovni strukturi na pove}e firmi koi ve}e bile osnovani i so firmi koi dopolnitelno imal namera da gi osnova za da se stekne so imotna korist vo 2008 godina. Ovoj del od obvinenieto, dokumentot do koj dojde "Kapital", go povrzuva Velija Ramkovski so negovoto u~estvo vo malverzaciite praveni vo mlekarnicata Svedmilk. Iako, toj, spored obvinenieto, na mlekarnicata & dol`i 1,8 milioni evra za neplateno mleko, sepak, postoi postapka i osnovano somnevawe deka del od ma{inite za proizvodstvo na Svedmilk se neosnovano prezemani i transportirani vo druga fabrika vo Skopje. So ova se potvrduvaat i naodite vo izve{tajot koj go pobara {vedskata vlada za raboteweto i propa|aweto

O

na mlekarnicata, koja be{e osnovana so {vedski kapital, dokument do koj pred eden mesec dojde "Kapital". Spored objasnuvaweto od Upravata za javni prihodi, manipulaciite se pravele na toj na~in {to se prenesuvale imot, stoka i pari od edna na druga firma, so cel da se sokrijat danokot, potekloto na stokata, dolgovite kon dr`avata i kompaniite, kako i primaweto i isplatata na parite. Na toj na~in bile o{teteni doveritelite i dr`avnite institucii. Oficijalno, kriminalot vo mlekarnicata be{e detektiran vo 2009 godina, koga Finansiskata policija, vo sorabotka so Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, podnese krivi~ni prijavi protiv osnova~ite Roxer Oskarson, Josif Sarxovski i Ala Alkafagi, poradi osnovano somnenie deka storile krivi~ni dela za predizvikuvawe ste~aj so nesovesno rabotewe, dano~no zatajuvawe i falsifikuvawe ili uni{tuvawe delovni knigi. No, vo izve{tajot se veli deka na krajot, vo poslednata faza postoi slu~aj protiv Velija Ramkovski i Ala Al Kafagi. Spored izve{tajot, u{te od samiot po~etok kako nov sopstvenik na fabrikata se podgotvuval Velija Ramkovski.

Samiot Ramkovski saka{e da ja prezeme mlekarnicata otkako po~na ste~ajnata postapka vo Svedmilk. Vo celiot slu~aj Svedmilk, Velija se pojavi prvi~no kako “spasitel” na mlekarnicata. Toj, vedna{ otkako koga eksdirektorot na mlekarnicata, Roxer Oskarson, obelodeni deka Svedmilk e zaglavena vo dolgovi, be{e poso~en kako najgolem dol`nik na mlekarnicata. Ramkovski javno prizna deka & dol`i na mlekarnicata, no namesto da go vrati dolgot, ponudi recept kako Svedmilk da izleze od krizata - toj direktno da im gi prefrlel parite na farmerite, a za smetka na toa da ja dobiel mlekarnicata i da prodol`el so proizvodstvo. Negovata ponuda, spored izve{tajot od {vedskata vlada, bil dogovor za proda`ba na 40 toni mleko na dnevna osnova. “Ramkovski ne sakal da plati za skapoto pakuvawe i za novi materijali.Toj saka{e evtino mleko. Mlekoto ne treba{e da e celosno pasterizirano, taka {to fabrikata kupi nova oprema za prerabotka. Po {est meseci, direktno zadol`uvaj} i ja fabrikata so 600.000 evra za mleko i prekinuvaj-

}i ja sorabotkata, ja ostavi so beskorisna oprema”, se veli vo izve{tajot. Direktorot na Upravata za javni prihodi UJP, Goran Trajkovski, vo intervjuto za "Kapital", nekolku dena otkako inspektorite vlegoa vo firmite na Pero Nakov bb, potencira{e deka momentalnite slu~uvawa vo MiA Beverixis i vo {este firmi vo odredeni segmenti go vra}aat na slu~uvawata vo Svedmilk. “Veruvam deka }e bideme dovolno brzi za da se dopolnat krivi~nite prijavi, koi se procesuirani pred obvinitelstvoto i sudovite, za da bidat dopolneti so kvalitetni dokazi za da imame kvalitetna razre{nica i na Svedmilk, {to }e ni bide garancija deka }e imame uspe{na razre{nica vo MiA Beverixis i vo firmite na Pero Nakov bb", objasni Trajkovski. Toj o~ekuva paralelno da se razjasni i kriminalot vo Svedmilk. "Od toa kako trgnaa rabotite, veruvam deka }e se razjasni i kriminalot vo Svedmilk. Nie napravivme kontrola na Svedmilk vo 2008 godina i stoime zad tie na{i naodi, no toa se naodi od ~isto dano~en aspekt", veli Trajkovski.

DOCNAT VOZILATA OD UKRAINSKATA KOMPANIJA LAZ

UKRAINCITE ]E ISPORA^AAT SAMO EDEN OD VETENITE 15 AVTOBUSI ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

krainskite avtobusi nameneti z a gr a d sk i ot prevoz nema da stignat do krajot na godinata. Fabrikata Lavovski avtobuski zavodi – LAZ, od Ukraina, namesto vetenite 15 do krajot na godinata }e ispora~a samo eden avtobus. Ovaa kompanija vo mart godinava sklu~i dogovor so Minis ter stvoto za transport za isporaka na vkupno 84 ednopodni avtobusi za javnoto soobra}ajno pretprijatie JSP Skopje, a, spored dogovorot, prvite 15 treba{e da stignat do 31 dekemvri.

U

No, na ~etiri dena pred krajot na godinata ne e stignat nitu eden. Ova zna~i deka Skopjani, i pokraj vladinite vetuvawa, novata godina nema da ja do~ekaat so vozewe vo novi avtobusi. Od Javnoto soobra}ajno pretprijatie velat deka do krajot na godinata treba da stigne eden avtobus, koj }e treba da pomine na ispituvawe na Ma{inskiot fakultet. Potoa, ukrainskata kompanija }e dobiela zeleno svetlo za da gi ispora~a i ostanatite avtobusi, no toa realno nema da se slu~i do krajot na sledniot mesec. “Avtobusite s$ u{te ne se stignati. Eden avtobus e ve} e na pat kon Makedonija. Bi trebalo da stigne utre ili zadutre. Potoa }e treba da odi na kontrola na Ma{inskiot fakultet, pa potoa i na homologacija vo Biroto za metrologija. Ovaa

postapka trae pribli`no okolu edna nedela”, veli Mi{o Nikoloski, direktor na JSP. Spored nego, po praznicite, koga }e zavr{i celata postapka, vrz baza na rezultatite, Ministerstvoto za transport treba da ja izvesti ukrainskata kompanija LAZ dali avtobusite se ispravni i dali gi ispolnuvaat uslovite za potoa da bidat ispora~ani ostanatite 14. No, so ova docnewe Ukraincite ve}e vtorpat ne go ispolnuvaat dogovorenoto. Pri oficijaliziraweto na vladinata nabavka, od LAZ najavija deka do juni }e ja ispora~aat prvata tura od 15 vozila, od vkupno 84, a potoa ja odlo`ija isporakata za ~etiri meseci. Spored dogovorot, LAZ e obvrzana prvata pratka da ja realizira do dekemvri.

Nejziniot sopstvenik, Igor ^urkin i ministerot Mile Janakieski pri potpi{uvaweto na dogovorot najavija deka ostanatite 69 avtobusi }e stignat do fevruari idnata godina. Sepak, spored informaciite od Javnoto soobra}ajno pretprijatie (JSP), o~igledno e deka Ukraincite se precenile, pa ne se vo mo`nost da go ispolnat dogovorot. Od Ministerstvoto za transport i vrski velat deka dogovorot sodr`i i za{titni klauzuli, so koi e predvideno vo slu~aj da ne bide zapazen predvideniot rok na isporaka LAZ da plati penali za sekoj den docnewe vo visina od 0,1% od vrednosta na neispora~anite avtobusi. Spored dogovorot, pak, dr`avata na LAZ treba da & plati 11 milioni evra za vkupno 84 avtobusi.

9

 PREGLED VESTI

ST STOPANSKA BANKA OD BITOLA SO NOVI ^LENOVI VO UPRAVNIOT ODBOR avle Cvetanoski i Nata{a Nestorovska se imenuvani za novi ~lenovi na upravniot odbor na Stopanska banka od Bitola. Pavle Cvetanoski e nazna~en za prv generalen direktor i na ovaa pozicija doa|a na mestoto na dosega{niot vr{itel na ovaa dol`nost, Blagoj Yalev, koj duri sedum godini od svoeto 28-godi{no rabotno iskustvo gi pominal vo organite na bankata. Nata{a Nestorovska, pak, e nazna~ena kako vtor generalen direktor na bankata i na ovaa pozicija }e go zameni Trajan Masalkovski, koj tri godini od svoeto 29-godi{no iskustvo gi pominal vo organite na bankata. Prethodno taa bila direktor na sektorot za rabota so naselenie, devizen re`im i platen promet so stranstvo, a vo bankata ima desetgodi{no iskustvo. Trite kvartali od ovaa godina bankata gi zavr{i so dobivka od 41,4 milioni denari, koja e za 33% poniska od minatogodi{nata, koja iznesuva{e 61,8 milioni denari. Isto taka, ovaa godina bankata prodol`i so aktivnosta za oformuvawe na paket-akcii za proda`ba koi }e so~inuvaat najmalku 50%, plus edna akcija od osnovnata glavniva, so toa {to rokot na va`nost na dogovorot za oformuvawe na paket-akcii }e trae do 31 januari idnata godina.

P

JELNIKAR ]E GO ZAMENI EKONOMIST OD REDOVITE NA FONDOT ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE a nekolku dena Vladata }e nazna~i nov v.d. direktor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, koj }e go zameni dosega{niot, Janez Jelnikar, doznava "Kapital". Vladini izvori otkrivaat deka noviot direktor e ekonomist od redovite na Fondot, koj privremeno }e ja vodi ovaa institucija, zaedno so direktorkata Maja Parnaxieva-Zmejkova. Za direktorskata fotelja interes poka`ale nekolku kandidati, me|u koi i eksperti od SAD, Francija i Srbija. Ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, veli deka postapkata za razre{uvawe na Jelnikar se odol`ila poradi neusoglasenosta na kalendarite na Makedonija, so zemjite od kade {to doa|aat kandidatite. "Poradi ovie pri~ini, se sozdade eden vakuum prostor, no mnogu nabrzo Fondot }e dobie vtor direktor", veli za "Kapital" ministerot Osmani. Direktorot vo ostavka, Jelnikar, pak, koj vo momentov e vo Slovenija, veli deka periodov pregovara so slovene~kiot minister za zdravstvo. Neoficijalno doznavame deka e mo`no Jelnikar da zastane na ~elo na slovene~kiot Fond, ~ij direktor gi tro{i poslednite ~etiri meseci od svojot mandat.

Z

DEJAN MOJSOSKI E NOV DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA CIVILNO VOZDUHOPLOVSTVO osega{niot direktor na oddelot za vozduhoplovna bezbednost vo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, od v~era, pa vo slednite ~etiri godini, treba da rakovodi so Agencijata. Po docnewe od dva meseci, ~lenovite na upravniot odbor na ACVP go nazna~ija Mojsoski za direktor na ova regulatorno telo, pozicija na koja dosega be{e Zoran Krstevski. Tokmu Krstevski vo mart godinava podnese ostavka do Vladata, objasnuvaj}i deka se povlekuva od direktorskata funkcija bidej}i so noviot Zakon za vozduhoplovstvo Agencijata za civilno vozduhoplovstvo od vladina preminuva vo celosno nezavisno i funkcionalno regulatorno telo. Mojsoski kako rakovodiotel na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo e pred predizvikot da gi implementira site zakonski i podzakonski akti vo nasoka na celosna liberalizacija na vozdu{niot soobra}aj na Makedonija. Spored zakonot za vozduhoplovstvo, Makedonija od 2011 godina treba da se integrira vo edinstvenoto evropsko nebo. Liberalizacijata na aviosoobra}ajot za Makedonija }e zna~i zgolemen broj aviokompanii koi }e operiraat vo zemjava. Konkurencijata, pak, treba da dovede do zna~itelno poevtinuvawe na avionskite bileti za makedonskite gra|ani.

D


Kompanii / Pazari / Finansii

10 2,310

MBI 10

MBID

116.60

2,499

2,305

116.40

2,495

2,295

116.30

2,493

2,290

116.20

2,285

2,491

116.10

2,280

2,489

116.00

2,275

2,487

115.90

2,270

2,485

21/12/10

22/12/10

23/12/10

24/12/10

25/12/10

26/12/10

21/12/10

27/12/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB

116.50

2,497

2,300

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

115.80 22/12/10

23/12/10

24/12/10

25/12/10

26/12/10

27/12/10

21/12/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

22/12/10

23/12/10

24/12/10

25/12/10

26/12/10

27/12/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKITE BERZANSKI IGRA^I GI ^EKAAT STRANSKITE

EVTINITE AKCII NE PRIVLEKUVAAT INVESTITORI, IAKO IMA PARI Pri~inite se baraat kaj nedoverbata na investitorite, otsustvoto na stranski investitori, koi bea klu~ni igra~i na pazarot, i nedostigot od pari METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

MAKEDONIJA TURIST EDINSTVENA AKCIJA SO PROMET POGOLEM OD MILION DENARI

azarnite ceni na akciite {to kotiraat na M akedon skata b erz a se p od nivnata knigovodstvena vrednost, no, i pokraj toa, ne se atraktivni za investitorite. Momentalnite finansiski pokazateli, presmetani vrz osnova na nerevidiranite finansiski izve{tai na kompaniite, poka`uvaat deka samo akcijata na kompanijata Makstil na pazarot e vrednuvana povisoko od nejzinata knigovodstvena vrednost. Ostanatite akcii imaat koeficient pomal od eden, odnosno nivnata pazarna cena e daleku poniska od knigovodstvenata. “Knigovodstvenata vrednost na akciite e pogolema od pazarnata zatoa {to kompaniite godinava solidno rabotea i ostvarija dobivki, poradi {to mo`no e na krajot od godinata da delat i dividenda. Pazarnata cena, pak, im e niska, bidej}i imame problem so nelikvidnosta, poradi {to pazarot reagira negativno. Nikoj ne kupuva, a tokmu sega e momentot da se kupuvaat akcii, bidej}i se so niska cena. Glavnata pri~ina zo{to ne se pravi toa e nedoverbata kaj investitorite. Zatoa, mora da postoi pogolem anga`man

P

od na{a strana za da se mobiliziraat doma{nite investitori tokmu sega da kupuvaat, a ne {tom dojdat stranskite investitori i gi podignat pazarnite ceni na akciite. Ako se slu~i toa, }e ja napravime istata gre{ka kako za vreme na bumot”, veli Aleksandar Petreski, direktor na brokerskata ku}a Eurobroker. Spored nego, stranskite investitori s$ u{te ne se vrateni na na{ata berza, bidej}i i tie se soo~uvaat so sli~ni ekonomski problemi kako i doma{nite. Eden od tie, a spored nekoi eksperti najgolemiot, e nedostigot od pari. Profesorot na Ekonomskiot fakultet, Sa{o Arsov, pak, veli deka parite ne se tolkav problem. “Pari ima, ako ne kaj nas, odnosno kaj doma{nite investitori, toga{ sigurno ima kaj stranskite. Sepak, i tie ne se prisutni na pazarot na kapital, i pokraj niskata cena na akciite. Odnosot me|u prose~nata cena i knigovodstvenata vrednost na akciite e eden od najbrzite

koeficienti za da se utvrdi potcenetosta ili precenetosta na akciite. Pri vrednuvaweto na akciite ponekoga{ treba da se zemat predvid i drugi presmetki, kako i ocenkata za perspektivata na kompanijata. Vo osnova, pazarnite ceni na akciite, koi vo momentov se poniski od knigovodstvenata vrednost, imaat mo`nost da rastat, no toa ne bi se slu~ilo vedna{, tuku mo`ebi za nekolku godini, {to e neatraktivno za investitorite. No, isto taka postoi i mo`nost ovie pazarni ceni i ponatamu da bele`at pad. Vrz seto toa vlijaat mnogu faktori, i ekonomski i politi~ki”, smeta Arsov. Vrz osnova na podatocite od Makedonskata berza, najniska pazarna cena vo odnos na knigovodstvenata vrednost ima akcijata na Makoteks. Prose~nata pazarna cena na ovaa akcija e 50 denari, a knigovodstvenata e 1.218,24 denari. Akcijata na Toplifikacija, pak, vo odnos na ostanatite akcii ima najbliska prose~na cena so

knigovodstvenata vrednost. Prose~nata pazarna cena e 3.250,13 denari, a knigovodstvenata 3.411,14 denari. Prose~nata cena e za 5% poniska od knigovodstvenata vrednost. Najlikvidnata akcija godinava, akcijata na Komercijalna banka (so promet od 7,8 milioni evra), se trguva po prose~na pazarna cena 3.250 denari. Taa e za 6% poniska od knigovodstvenata vrednost od 3.452,34 denari. No, investitorite mnogu malku se zainteresirani za trguvawe. Dokaz za toa e i prometot, koj zaklu~no so dekemvri iznesuva okolu 86 milioni evra. Istiot period lani iznesuva{e 105 milioni evra (povisok za 24%). Direktnite u~esnici na pazarot na kapital velat deka vakvata situacija e odli~na za gradewe pozicii na pazarot. Za relativno malku pari bi mo`elo da se kupat pove}e akcii od kompanii, koi godinava, sudej}i po nivnite finansiski izve{tai, trite kvartali gi zavr{ile so dobivka.

oslednata nedela od godinata trguvaweto na Makedonskata berza po~na so slab berzanski promet od 7,6 milioni denari. Duri 58% od berzanskiot promet otpadna na trguvaweto so obvrznicite i akcijata na Makedonija turist. Voedno, akcijata na Makedonija turist be{e edinstvena od akciite koja trguvaweto go zavr{i so promet pogolem od milion denari. Vkupno bea istrguvani 595 akcii, pri {to be{e ostvaren promet od 1,4 milioni denari. Od drugite akcii najblisku do nea bea akciite na Makedonski Telekom, koja ostvari promet od 774.000 denari i Tutunska banka, so ostvaren promet od 609.000 denari. Standardno najlikvidnite akcii, Alkaloid i Komercijalna banka, trguvaweto go zavr{ija so promet koj e daleku pod nivniot prosek. Od akcijata na Alkaloid bea istrguvani 107 akcii, pri {to be{e ostvaren promet od 420.000 denari, dodeka, pak, od akcijata na Komercijalna banka bea istrguvani 111

P

akcii, a prometot iznesuva{e 359.000 denari. Vkupniot promet so obvrznici v~era iznesuva{e tri milioni denari. Najtrguvana, so promet od 2,1 milioni denari, be{e obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 nedelata ja po~na so rast na vrednosta od 0,10% na 2.276,45 indeksni poeni. Za razlika od nego, ostanatite dva indeksi nedelata ja po~naa so pad na vrednosta. Indeksot MBID zabele`a pad od 0,12% na vrednost na 2.485,62 indeksni poeni, dodeka, pak, indeksot na obvrznicite OMB ima{e pad od 0,07% na 116,40 indeksni poeni. Devet hartii od vrednost na v~era{noto trguvawe zabele`aa pad na cenite. Najmnogu izgubi akcijata na Lotarija na Makedonija, ~ija cena se namali za 14,41%. Cenite porasnaa kaj osum hartii od vrednost. Najgolem rast od 2,74% ima{e kaj akcijata na Replek. Bez promena ostanaa cenite na deset hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Реплек Скопје Витаминка Прилеп Македонски Телеком Скопје Македонијатурист Скопје Гранит Скопје

27.12.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

37,500.00

2.74

150,000

4,610.00

2.42

46,100

499.86

1.74

774,788

2,500.00

1.63

1,487,500

525.56

0.69

94,600

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Лотарија на Македонија Скопје

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

386

-14.41

9,264

6501

-5.78

26,004

115.00

-2.54

Топлификација Скопје

3,181.00

-2.13

28,629

Тутунска банка Скопје

3,583.97

-0.45

609,275

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Македонијатурист Скопје Македонски Телеком Скопје

27.12.2010

Отворен инвестициски фонд

Нето-имот на фонд (ден.)

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

28,693,444.07

8.26%

9.50%

4.37%

2.94%

3.32%

12/23/2010

ILIRIKA GRP

35,953,538.93

5.01%

7.32%

9.17%

13.33%

16.03%

12/23/2010

Иново Статус Акции

18,533,552.88

0.62%

0.20%

-7.38%

-15.99%

-15.41%

12/24/2010

KD Brik

29,101,649.92

4.10%

6.07%

5.45%

13.55%

14.51%

12/26/2010

KD Nova EU

26,480,432.40

2.13%

2.82%

1.27%

-1.69%

0.39%

12/26/2010

КБ Публикум балансиран

22,470,510.15

1.51%

2.40%

1.70%

0.15%

-0.09%

12/24/2010

27.12.2010

Скопски Пазар Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

11,500

27.12.2010

27.12.2010 ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1,431,353

BESK (2009)

54,562

GRNT (2009)

3,071,377

ХВ ALK (2009)

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

3,930.86

390.18

10.07

6,695.00

341.43

19.61

525.56

105.83

4.97

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

KMB (2009)

2,014,067

3,235.61

533.81

6.06

MPT (2009)

112,382

23,980.00

/

/

P/B обврзници 0.90 обични акции Вкупно Официјален пазар 0.20 обични акции 0.52 Вкупно Редовен пазар 0.94

% на промена

49,731

18

47,149

43

-66.22 -5.18

96,880

61

-50.81

27,075

21

229.15

27,075

21

229.15

0.67

2500

1.63

1,487,500

REPL (2009)

25,920

37,500.00

5,625.12

6.67

0.75

499.86

1.74

774,788

SBT (2009)

389,779

2,810.00

211.39

13.29

0.64

3,583.97

-0.45

609,275

STIL (2009)

14,622,943

165.00

0.11

1,492.14

2.30

Алкалоид Скопје

3930.86

0.53

420,602

TPLF (2009)

450,000

3,181.00

61.42

51.79

0.93

Комерцијална банка Скопје

3235.61

-0.44

359,153

ZPKO (2009)

271,602

2,110.00

/

/

0.28

Тутунска банка Скопје

27.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik - 27.12.2010)


KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

Kompanii / Pazari / Finansii ZTE LANSIRA MOBILEN TELEFON SO KOP^E ZA POVIKUVAWE POMO[

GLOBAL HR GI DODELI NAGRADITE ZA ^OVE^KI RESURSI ZA 2010 GODINA dinstvenoto spisanie za ~ove~ki resursi vo Makedonija, Global HR, za najdobar menaxer vo oblasta na ~ove~kite resursi za 2010 godina ja proglasi Marina SivakovaTaskova od EOS Matrix. Nagrada Global HR Awards 2010 za najdobar oddel za ~ove~ki resursi dobi kompanijata za informati~ka tehnologija Sivus. Spored ova makedonsko spisanie, godinava Next Sence bila

E

najdobrata kompanija koja vlo`uvala vo svoite vraboteni i razvojot na ~ove~kiot kapital vo Makedonija. Globar HR e prvoto profesionalno i specijalizirano izdanie za informacii, obrazovanie, podelba na iskustva i pretstavuvawa vo oblasta na upravuvaweto i razvojot na ~ove~ki resursi vo zemjava. Spisanieto e prisutno na doma{niot pazar okolu dve godini, a aktivno se

11

prezentira na brojni nastani i konferencii vo Makedonija i stranstvo.

a pazarot e lansiran mobilen telefon, ZTE S202 SOS, koj treba da im gi olesni makite na site tie korisnici za koi brojnite inovacii kaj novite modeli na mobilni telefoni ne samo {to ne se predizvik, tuku im sozdavaat i neprijatno iskustvo pri nivnoto koristewe. Kompanijata ZTE dizajnira{e mobilen telefon vodej}i se od potrebite

N

na povozrasnite korisnici koi sakaat glasen i jasen telefon, ednostaven za rakuvawe, a toa zna~i so golemi brojki i bukvi na tastaturata i ekranot i so silen zvuk. ZTE lansira telefon so makedonsko i lesno razbirlivo meni, so opcii koi se ednostavni za upotreba. Glavnata prednost na ovoj telefon e negovoto t.n. SOS kop~e na zadnata strana, koe

osobeno go koristat postarite lu|e. So pritiskawe na nego se povikuva pomo{ od pet prethodno memorirani broevi i na toj na~in rodninite ili, pak, bliskite prijateli bi bile izvesteni i bi mo`ele navreme da reagiraat. Ovoj isklu~itelno prakti~en mobilen ured mo`e da bide najdobrata novogodi{na ~estitka za va{ite majka i tatko ili baba i dedo.

BANKITE NAJAVUVAAT POGOLEMO KREDITIRAWE I PONISKI KAMATI

RIZIKOT POPU[TA, ]E IMA POVE]E KREDITI ZA FIRMITE?!

17.03.2010 11

Pove}e krediti i poniski kamati najavuvaat bankarite za idnata godina. Vo o~ekuvawe na za`ivuvawe na ekonomijata, velat deka kompaniite stanuvaat pomalku rizi~ni klienti i ve}e po~nale da baraat pove}e krediti za novi investicii ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

amaluvaweto na rizikot vo makedonskata ekonomija i padot na kamatata na blagajni~kite zapisi se glavnite faktori koi vo 2011 godina mo`at da dovedat do zgolemuvawe na kreditiraweto na kompaniite od bankite. Godinava {to pominuva be{e vo znakot na namalena kreditna poddr{ka od bankite za ekonomijata i zaostruvawe na uslovite za kreditirawe. No, bankarite o~ekuvaat za`ivuvawe na ekonomskata aktivnost idnata godina i najavuvaat pove}e krediti i poniski kamati. Tie se zadovolni {to vo uslovi koga makedonskata ekonomija ja zafati bran na nelikvidnost i bruto-doma{niot proizvod (BDP) ostvaruva stapki na rast od 1%, uspeale da go zgolemat kreditiraweto za pove}e od 10%. “2011 s$ u{te }e bide neizvesna godina. Se o~ekuva blago za`ivuvawe na ekonomijata, no toa nema da zna~i dramati~en porast i brz izlez od ovoj postkrizen period. Soodvetno na toa, }e se zgolemi i kreditiraweto od bankite so godi{ni stapki na krediten rast me|u 15% i 17%”, ocenuva za "Kapital" prviot ~ovek na Stopanska banka, Gligor Bi{ev. Bankarite velat deka kompaniite ve}e po~nale pove}e da baraat krediti za investicii, {to, spored niv, e pozitiven trend koj poka`uva deka biznis-sektorot gi nadminuva likvidnosnite problemi, koi bile najizraeni vo prvata polovina od ovaa godina. “Imaj}i predvid deka cenata na blagajni~kite zapisi e na

N

120

milioni evra krediti za kompaniite plasiraa bankite vo prvite deset meseci godinava

rekordno nisko nivo, o~ekuvam deka bankite idnata godina s$ pove}e }e imaat predizvik parite da gi plasiraat kako krediti namesto da gi steriliziraat vo Narodnata banka. No, toa, sepak, ne zavisi samo od cenata na blagajni~kite zapisi, tuku i od kvalitetot na proektite {to }e gi ponudat kompaniite, odnosno od kapacitetot na ekonomijata za krediti. Iako od po~etokot na godinata kompaniite dominantno baraa krediti za obrten kapital, za nadminuvawe na nivnite likvidnosni problemi, vo posledno vreme s$ pove}e se baraat krediti za investirawe i toa e pozitiven signal koj poka`uva deka idnata godina barawata za investiciski krediti }e bidat u{te poizrazeni”, komentira Jovanka Joleska-Popovska, generalen direktor na Prokredit banka. Narodnata banka ocenuva deka idnata godina }e se zadr`at povolnite uslovi za vodewe na monetarnata politika, {to mo`e da bide preduslov za dopolnitelno relaksirawe i pogolemo stimulirawe na bankarskiot sektor za kreditirawe. “Vo 2011 godina o~ekuvame zabrzuvawe na kreditniot rast so godi{en porast od 12,1%, podobruvawe na performansite od raboteweto na bankite i ponatamo{no usoglasuvawe na bankarskata regulativa so postojnite i novite standardi vo ovaa sfera”, komentira guvernerot na NBM, Petar

Go{ev. Poslednite podatoci od NBM poka`uvaat deka bankite vo prvite deset meseci plasirale 120 milioni evra krediti za kompaniite, a za gra|anite odobrile dvojno pomalku, odnosno 62 milioni evra. So toa, vo ovoj period kreditiraweto vo celiot bankarski sektor porasna za 8% vo sporedba so minatata godina. ]E PA\AAT KAMATITE Bankarite velat deka od po~etokot na idnata godina }e po~ne trend na pogolemo namaluvawe na kamatite poradi o~ekuvawata za pogolemo za`ivuvawe na ekonomskata aktivnost i zgolemuvawe na kreditiraweto. Del od bankite ve}e gi namalija pasivnite kamati na depozitite, {to treba da se preslika i vrz cenata na pozajmuvawe kapital. “Zgolemuvaweto na kreditiraweto i eventualnoto namaluvawe na nivoto na zadol`itelna rezerva {to

se ~uva vo NBM mo`e dopolnitelno da pridonesat za namaluvawe na kamatite i ve}e od idnata godina mo`e da se o~ekuva pozna~itelno namaluvawe na cenata na kapitalot”, veli Joleska-Popovska. Osven toa, bankarite od 1 januari imaat i zakonska obvrska da gi usoglasat kamatite na kreditite so utvrdeniot maksimalen limit vo Zakonot za obligacioni odnosi, koj se formira vrz osnova na cenata na blagajni~kite zapisi. Spored toa, najvisokata kamata za denarskite krediti za biznis-sektorot od 1 januari }e iznesuva 14%, a za gra|anite kamatata nema da bide povisoka od 12%. Kaj deviznite krediti, pak, postoi mo`nost kamatite da se zgolemat za polovina procenten poen poradi toa {to za tolku porasna evropskata kamata Euribor vo poslednite {est meseci. Bankarite potvrduvaat deka gi

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.50%

СКИБОР

2.84%

3.68%

4.36%

5.28%

Ломбарден кредит

6.00%

МКДОНИА

2.80%

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

12м

24м

5.70%

6.50%

6.70%

9.40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м 9.90%

ЕМУ

евро

61.5050

Комерцијална

6.00%

6.90%

7.30%

10.10%

10.50%

САД

долар

46.9540

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

10.20%

В.Британија

фунта

72.3929

Швајцарија

франк

48.7439

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46.4680

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

47.1230

61.65

47.5

72.5

49

Извор: НБРМ

GLIGOR BI[EV

JOVANKA JOLESKAPOPOVSKA

GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA 2011 s$ u{te }e bide neizvesna godina. Se o~ekuva blago za`ivuvawe na ekonomijata, no toa nema da zna~i dramati~en porast i brz izlez od ovoj postkrizen period. Soodvetno na toa, }e se zgolemi i kreditiraweto od bankite so godi{ni stapki na krediten rast me|u 15% i 17%.

GENERALEN DIREKTOR NA PROKREDIT BANKA O~ekuvam deka bankite idnata godina s$ pove} e }e imaat predizvik parite da gi plasiraat vo krediti namesto da gi steriliziraat vo NBM. Toa, sepak, ne zavisi samo od cenata na blagajni~kite zapisi, tuku i od kvalitetot na proektite {to }e gi ponudat kompaniite, odnosno od kapacitetot na ekonomijata za krediti. Vo posledno vreme s$ pove}e kompanii baraat krediti za investirawe i toa e pozitiven signal koj poka`uva deka idnata godina barawata za investiciski krediti }e bidat u{te poizrazeni.

pravat poslednite presmetki pred da go objavat namaluvaweto na kamatite. “Ve}e se pravat analizi i od po~etokot na godinata }e ima namaluvawe na kamatnite stapki za kreditite za biznissektorot i za naselenieto. Posledniot signal na NBM so namaluvawe na cenata na blagajni~kite zapisi na 4% sigurno }e se odrazi so dopolnitelno namaluvawe na bankarskite kamati, bidej} i taa cena e osnoven reper spored koj se utvrduvaat kamatite”, izjavi generalniot direktor na NLB Tutunska banka, \or|i Jan~evski.

Sega{nite limiti dozvoluvaat najvisokata kamata za bizniskredit da dostigne 15% i 13% za krediti za naselenieto, bidej}i poslednite presmetki spored Zakonot za obligacioni odnosi se napraveni pred {est meseci, koga osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi iznesuva{e 5%.


Fokus

12

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

VLADATA VO GRCIJA “UDRI” I PO GR^KITE FIRMI VO MAKEDONIJA

GR^KITE FIRMI VO MAKEDONIJA "]E IZUMRAT" VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

r~kite firmi vo Makedonija }e propadnat dokolku se realizira najavata od Ministerstvoto za finansii na Grcija za ukinuvawe na beneficiite za gr~kite investitori vo zemjava i vo u{te 46 zemji niz svetot. Sopstvenicite na firmite so gr~ki kapital koi rabotat vo zemjava velat deka dokolku gr~kata Vlada gi potvrdi prvi~nite najavi, tie }e bidat spre~eni da izvezuvaat, a so toa }e bide dovedena vo pra{awe nivnata rabota. Tie najmnogu dobivaat dano~ni olesnuvawa od Grcija za proizvodite {to

G

firmi r so gr~ki r kapital vo zemjava j velat deka dokolkuu  Sopstvenicite na f GGrcija j gi potvrdi najavite j k f kkoi pred s$$ se za ukinuvawe na b beneficiite, dano~ni olesnuvawa, }e bide spre~en nivniot izvoz, a so toa }e bide dovedena vo pra{awe i nivnata rabota. Edna gr~ka tekstilna fabrika vo Kavadarci ve}e stavi klu~ na vrata

gi izvezuvaat od Makedonija na gr~kiot pazar. Gr~kite biznismeni stravuvaat od seriozni problemi, no ne sakaat da iznesuvaat, kako {to velat, tragi~ni scenarija, s$ dodeka ovaa najava ne pomine vo vladina procedura. "O~ekuvame novi informacii za najavite deka }e ni gi ukinat site beneficii. Ako se realizira prvi~nata najava, }e se soo~ime so seriozni problemi. Celosno }e ni

se blokira izvozot. Ovaa odluka nema pominato vladina procedura, pa se nadevame deka ne{to }e se smeni. Do 3 januari }e znaeme {to realno n$ ~eka", veli za "Kapital" Eftimos Vasilopulos, sopstvenik na konfekcijata Vasidora vo Makedonija. Nekoi gr~ki firmi vo Makedonija od poodamna bile zapoznati so vakvite planovi na vladiniot vrv vo Grcija. Del od niv ve}e gi zat-

vorile svoite pogoni, a, neoficijalno, v~era bil staven klu~ot na edna od najgolemite gr~ki konfekcii vo zemjava, Jorgo tekstil, locirana vo Kavadarci. "Ovoj mesec vrabotenite vo ovaa konfekcija se `alea deka sopstvenikot Jorgos si zaminal vo Grcija i ne gi isplatil. Sega, gledam, gi raspu{tile rabotnicite, a fabrikata e zaklu~ena. Okolu {estotini gra|ani ostanaa na ulica",

veli na{iot izvor. MAKEDONSKATA VLADA ZASEGA “MIRNA” Makedonskata Vlada nema konkretni antimerki na potezite od gr~ka strana, so koi treba da se zamrznat beneficiite na gr~kite kompanii vo zemjava. Vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, potegot na Grcija go oceni kako ~isto politi~ki i nepazaren,

PRODOL@UVA BITKATA ZA POLNEWE NA DR@AVNATA KASA

GRCIJA ]E [TEDI U[TE POVE]E VO 2011 GODINA VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

arlamentot na Grcija go odobri noviot buxet na dr`avata za 2011 godina, so koj se voveduvaat novi ograni~uvawa vo tro{ocite i zgolemuvawe na danocite, vo soglasnost so propisite na Evropskata unija (EU) i Me|unarodniot monetaren fond (MMF), vo zamena za paketot za spas od 110 milijardi evra. MMF prethodno & pora~a na Grcija deka }e mora da prodol`i so prezemaweto dopolnitelni i porestriktivni merki, bidej}i se pretpostavuva deka gr~kata ekonomija }e bide vo recesija do 2012 godina. “Nema da bankrotirame. Vo 2012

P

godina na{ata zemja }e ostvari ekonomski rast”, izjavi premierot Jorgos Papandreu pred glasaweto na buxetot za 2011 godina. Toj dodade deka negovata vlada }e prodol`i so prezemawe “bolni merki” za da gi re{ava golemite problemi vo zemjata, bez razlika na politi~kata scena. “]e go napravime neophodnoto za da uspeeme”, istakna Papandreu. Buxetot be{e odobren so stroga partiska disciplina od 156 pratenici na vladeja~kata Socijalisti~ka partija vo 300-~leniot Parlament. Najgolemata opoziciska partija, konzervativnata Nova demokratija, vo Parlamentot izjavi deka buxetot za 2011 godina i spasuva~kiot paket na EU i MMF nema da ja spasat Grcija. “Socijalisti~kata partija PASOK

la`e koga veli deka memorandumot so EU i MMF }e ja izvadi gr~kata ekonomija od kriza. Toj samo }e ja prodlabo~i”, izjavi Andonis Samaras, liderot na Nova demokratija. Toj naglasi deka vladinata politika pove}e go namaluva bruto-doma{niot proizvod otkolku {to go namaluva deficitot. Od 2011 godina hotelskite uslugi i lekovite }e podle`at na danok na dodadena vrednost (DDV) od 6,5% namesto dosega{nite 11%. Dobrite vesti od buxetot za 2011 godina zavr{uvaat ovde, bidej} i prose~niot iznos na stapkata na DDV, koj dosega be{e 11%, od januari }e porasne na 13%. Noviot gr~ki buxet ima za cel da go namali deficitot na dr`avata do 7,4 % od BDP, a ovaa godina iznesuva 9,4%. Gr~kiot minister za

finansii, Jorgos Papakonstantinu, soop{ti deka ekonomskite merki za 2011 godina se odvivaat na tri nivoa. Prvoto go so~inuvaat merkite koi se vovedoa vo 2010 godina – namaluvawe na platite, penziite i buxetite na javnite institucii, kako i poka~uvawe na danocite i akcizite. Vtoroto nivo gi sodr`i merkite predvideni za narednata godina, kako namaluvaweto na op{tinskite buxeti. ]e ima i dopolnitelni skratuvawa na tro{ocite za rabotewe na instituciite i promena vo formiraweto na platite na dr`avnite slu`benici, kako i ukinuvawe na poka~uvawata vo mese~nite prihodi, koi bea zadol`itelni vo izminatata godina. Ovie merki na Vladata }e & za{tedat 5,5 milijardi evra vo odnos na tro{ocite. Vkupno

4,05 milijardi dolari se planirani vo vrska so dr`avnite prihodi, vklu~uvaj}i go poka~uvaweto na prose~nata stapka na DDV od 11% na 13% i izramnuvawe na taksite za gorivo za transport i greewe. Neoficijalno, od narednata godina }e se vovede posebno odano~uvawe za profitabilnite kompanii, ~ij godi{en obrt nadminuva 100.000 evra. Tretoto nivo go so~inuvaat novite merki, koi, vsu{nost, ne bea planirani za 2011 godina, no } e stapat na sila so cel vladata na PASOK da uspee da go namali deficitot, kako {to e dogovoreno spored Memorandumot za finansiska poddr{ka. Novite itni merki se naso~eni kon rehabilitacija na javnite pretprijatija i organizacii, namaluvawe


3

no.

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

380

milioni evra e vrednosta na gr~kite direktni investicii vo Makedonija vo 2009 godina

12%

e u~estvoto na gr~kite vo vkupnite direktni stranski investicii lani

15%

od vkupniot broj zdelki sklu~eni vo zemjava se so Grcija

KOMPANIJA ZA PROIZVODSTVO NA OBLEKA VASIDORA "O~ekuvame novi informacii za najavite deka }e ni gi ukinat site beneficii. Ako se realizira prvi~nata najava, }e se soo~ime so seriozen problem. Celosno }e ni se blokira izvozot. Ovaa odluka nema pominato vladina procedura, pa se nadevame deka ne{to }e se smeni. Do 3 januari }e znaeme {to realno n$ ~eka." apeliraj}i da se vlo`at napori za da se zadr`at vrabotenite vo fabrikite so gr~ki kapital. "Efektot za nas ne e povolen, bidej} i toa }e zna~i deka gr~kite investicii {to se del od tekstilnata industrija vo Makedonija na pazarot vo Grcija }e stanuvaat pomalku konkurentni. Toa ne e dobra vest za nas. ]e ja razgledame vnimatelno, no gr~kata Vlada realno se soo~uva so pogolemi problemi od makedonskata vo delot na kontroliraweto na

TOP 10 BIZNIS ZNIS - DOGOVORI MAKEDONSKITE KOMPANII SO GR^KI KAPITAL SE IMUNI NA VLADINATA GR^KA ODLUKA Golemite kompanii vo Makedonija ~ii sopstvenici se gr~ki kompanii velat deka nema da bidat pogodeni od odlukata na gr~kata Vlada. Od Usje-Titan velat deka nema da po~uvstvuvaat nikakvi implikacii od odlukata za prekinuvawe na beneficiite, poradi toa {to dosega i nemale beneficii. "Usje e kompanija koja vo svoeto rabotewe ne koristi nikakvi beneficii i dano~ni olesnuvawa od Grcija. Zatoa, vakvata odluka ni najmalku ne bi ja promenila na{ata rabota", velat ottamu. Pogolemi kompanii vo Makedonija vo koi e vlezen gr~ki kapital se @ito Luks, Pivara Skopje, Vero, Okta i Usje.

MAKEDONIJA E EDINSTVENA DR@AVA NA BALKANOT SO KOJA GRCIJA GO PREKINUVA BIZNISOT

SANOFI SAKA DA JA KUPI XENZIM ZA 18 MILIJARDI DOLARI

proizvoditel na lekovi Sanofi  Francuskiot aventis saka da ja kupi amerikanskata biotehnolo{ka kompanija Xenzim za 18,5 milijardi dolari. No, od Xenzim baraat 24 milijardi dolari. Po~etokot na 2011 godina }e poka`e dali }e zavr{at pregovorite za najvredniot biznis-dogovor dosega

Makedonija e edinstvenata balkanska zemja koja se najde na listata dr`avi so koja Grcija planira da ja prekine biznissorabotkata. Zakonskite izmeni nalagaat od 1 januari 2011 godina gr~kite kompanii koi rabotat vo Makedonija da ne mo`at da gi opravdaat proizvodstvenite tro{oci. Osven so Makedonija, Grcija ja prekinuva sorabotkata i so 46 ostanati zemji, me|u koi se Gvatemala, Filipini, Malezija, Lihten{tajn, Panama, Singapur, Barbados, Andora, Sej{eli i drugi. Zdru`enieto na tekstilnite kompanii na Grcija reagiraa so protestno pismo do gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstantinu, od kogo bara itno re{enie na problemot, za trgovijata so Makedonija da se tretira kako onaa so zemjite so povlasten dano~en re`im. buxetskiot deficit i rastot {to treba da go ostvarat, taka {to }e se nosat merki {to se malku protekcionisti~ki ili ne sosema pazarni�, potencira Pe{evski. GRCIJA – GOLEM BIZNISPARTNER NA MAKEDONIJA Makedonija ima ubedlivo najgolem broj zdelki so Grcija otkolku so koja bilo druga dr`ava. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika za 2008 godina, od vkupniot broj zdelki sklu~eni vo zemjava re~isi 15% se so Grcija, {to vo pari iznesuva okolu 70.000 evra. Vrednosta na gr~kite direktni investicii vo Makedonija lani iznesuva{e 380 milioni evra, a nivnoto u~estvo vo vkupnite

direktni investicii e 12%, {to pretstavuva dvojno pove}e vo odnos na 1997 godina. No, po~nuvaj} i od 2000 godina do lani e zabele`an kontinuiran pad na gr~kite investicii. Holandskite i slovene~kite investicii vo Makedonija vo 2009 godina, na primer, se pobrojni od gr~kite. Okolu 4.000 vraboteni ima vo gr~kite konfekcii vo zemjava, dodeka vkupniot broj na vraboteni vo tekstilnata industrija iznesuva okolu 40.000, velat podatocite od Klasterot za tekstil na Makedonija.

VLADIMIR PE[EVSKI VICEPREMIER ZA EKONOMSKI PRA[AWA "Efektot za nas ne e povolen, bidej}i toa }e zna~i deka gr~kite investicii, koi se del od tekstilnata industrija vo Makedonija, na pazarot vo Grcija } e stanuvaat pomalku konkurentni. Toa ne e dobra vest za nas. ]e ja razgledame vnimatelno, no gr~kata Vlada realno se soo~uva so pogolemi problemi od makedonskata vo delot na kontroliraweto na buxetskiot deficit i rastot {to treba da go ostvarat, taka {to }e se nosat merki {to se malku protekcionisti~ki ili ne sosema pazarni."

 Parlamentot na Grcija go odobri noviot buxet na dr`avata za 2011 godina, so koj se voveduvaat novi ograni~uvawa vo tro{ocite i zgolemuvawe na danocite, vo soglasnost so propisite na EU i MMF, vo zamena za paketot za spas od 110 milijardi evra. Noviot gr~ki buxet treba da go namali deficitot na dr`avata do 7,4 % od BDP, a ovaa godina deficitot iznesuva okolu 9,4% na tro{ocite za prostoriite za zdravstvena za{tita i nabavkite na lekovi i restrukturirawe na fondovite za socijalno osiguruvawe. Isto taka, vladata planira podobro spravuvawe vo borbata protiv dano~niot kriminal, so toa {to }e go reorganizira raboteweto na slu`bite za regionalen danok vo odredeni op{tini, spored nivnite potrebi. Se o~ekuva itnite merki da donesat 2,28 milijardi evra vo dr`avnata blagajna. RESTRUKTURIRAWE I PRODA@BA NA JAVNITE PRETPRIJATIJA Gr~kata Vlada podgotvi akcionen

13

plan koj podrazbira proda`ba ili restrukturirawe na site postanati javni pretprijatija vo zemjata. Aerodromite i pristani{tata, koi se najzna~ajniot segment na ekonomskiot rast na Grcija, }e bidat pod specijalna kontrola na dr`avni komisii, koi }e ja ispituvaat mo`nosta za izdavawe koncesii i najdobri opcii za koristewe na dr`avnite akcii vo kompaniite. Za Grcite vo 2011 godina prioritetna zada~a }e bide pronao|aweto strate{ki partneri, koi za po~etok }e raspolagaat so malcinski paket-

akcii. Dr`avata }e gi privatizira `eleznicata, elektrodistribucijata, zna~ajni delovi od po{tata, a }e ja restrukturira i vodovodnata mre`a. Celiot dr`aven imot, podelen vo ~etiri celini: nedvi`nosti, infrastruktura, urbanizam i `ivotna sredina, koi poslednite dve decenii bile lo{o upravuvani, }e bidat ponudeni na privatni kompanii po pat na koncesija. Sli~ni principi }e bidat primeneti vo site ostanati institucii so koi dosega upravuvala dr`avata, a koi sozdavale ogromni zagubi.

okolku uspeat pregovorite, dogovorot vreden 18 milijardi dolari za prezemawe na amerikanskata biotehnolo{ka kompanija Xenzim od francuskiot proizvoditel na lekovi Sanofi aventis }e bide najgolemiot kupoproda`en dogovor sklu~en dosega. Sanofi saka da ja prezeme Xenzim poradi nejzinata glavna dejnost - proizvodstvo na lekovi koi se koristat za te{ki bolesti, kako, na primer, Fabrievata bolest, koja pretstavuva genetsko naru{uvawe koe doveduva do prekin na rabotata na bubrezite. No, po pove}e od {est meseci dogovorot s$ u{te ne e finaliziran. Nesoglasuvawa glavno ima za vrednosta za koja Sanofi treba da ja prezeme biotehnolo{kata kompanija. Upravniot odbor na Xenzim saka da izvle~e okolu 24 milijardi dolari od Sanofi, ~ii direktori ne sakaat da ja podignat vrednosta na nivnata prvi~na ponuda od 18,5 milijardi dolari. Drug kamen na sopnuvawe e vrednosta na lekot "kampat", koj e namenet za bolnite od rak. Od Xenzim potenciraat deka nivnoto barawe za pogolema vrednost na ponudata od Sanofi se dol`i na toa {to ovoj lek na Sanofi mo`e da & donese profit od najmalku tri milijardi dolari godi{no. Analizite na Sanofi, pak, sprotivno na vakvata informacija, poka`ale deka godi{nata zarabotka od ovoj lek mo`e da dostigne najmnogu 700 milioni dolari. Od prvi~nite pregovori, po~nati vo maj godinava, dosega, akcionerskata grupacija na Xenzim se obiduva da dobie pogolema vrednost za akciite vo kompanijata. Iako nekolku pati be{e odbiena, Sanofi ostanuva na svojot stav deka mo`e da ponudi najmnogu 69 dolari za edna akcija. Iako Xenzim e glavniot proizvoditel na lekovi za te{ki bolesti, od Sanofi istaknuvaat deka ovaa kompanija se soo~uva so seriozni proizvodstveni problemi. Od druga strana, pak, nekoi analiti~ari mislat deka Sanofi treba da ja zgolemi ponudata na 75 do 80 dolari za akcija za dogovorot da bide sklu~en. "Pove}e od jasno e deka akcionerite na Xenzim ja poddr`uvaat inicijativata od Sanofi za proda`ba na kompanijata po cena od 69 dolari za akcija, i tie, kako nas, se frustrirani od kontinuiranoto odbivawe od va{a

D

strana seriozno da ja razgledate ponudata od na{ata kompanija. Poradi toa, ne ni ostavivte druga opcija osven sega da ja naso~ime na{ata ponuda do va{ite akcioneri, namesto do vas", napi{a Kris Vihbaher, izvr{en direktor na Sanofi, vo oficijalnoto pismo {to ovoj mesec mu go isprati na Henri Termir, izvr{en direktor na Xenzim. No, Henri Termir naglasi deka toj ne e protiv proda`bata na kompanijata, tuku deka saka detalno da porazgovara za povisoka cena. Iako Vihbaher potencira{e deka premijata koja ja dava Sanofi za Xenzim nadminuva 30% od vrednosta na akciite na biotehnolo{kata kompanija so koja se trguva{e vo tekot na letoto godinava, denes pazarot na akcii vo SAD e zgolemen za 10%, se veli vo analizite na Standard i Purs 500. Upravniot odbor na Xenzim smeta deka ponudata od Sanofi e premnogu niska i deka ne ja opfa}a soodvetno vrednosta na distributivnata mre`a koja Xenzim ve}e ja ima sozdadeno. No, glavnata proizvodstvena fabrika na Xenzim se soo~i so ogromni te{kotii poradi koi vo juni 2009 godina mora{e da bide privremeno zatvorena. Ova predizvika ogromen nedostig od medicinski lekovi na amerikanskiot pazar. Neodamna, od Xenzim istaknaa deka }e bidat potrebni pove}e od ~etiri godini za da se popravi {tetata na pazarot koja nastanala poradi privremenoto zatvorawe na fabrikata. Ova se samo nekoi od elementite koi postojano go odlo`uvaat potpi{uvaweto na kupoproda`niot dogovor me|u ovie dve kompanii. Nasproti vakvata milijarderska kupoproda`na transakcija, od Sanofi aventis najavija deka planiraat da otpu{tat 1.700 rabotnici poradi restrukturirawe pottiknato od konkurencijata. Vakvite finansiski kratewa treba da zavr{at do krajot na 2011 godina. Ovaa merka na Sanofi } e rezultira so zaguba od 25% od rabotnicite vo amerikanskiot farmacevtski biznis na kompanijata. Od kompanijata negiraat deka ovaa akcija e povrzana so planot na Sanofi za kupuvawe na Xenzim. Sanofi aventis e formirana vo 2004 godina, koga Sanofi-Sintelabo ja prezede kompanijata Aventis za 54,4 milijardi dolari. prodol`uva


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

IZBRI[ANA MEMORIJA

 Ostanuva

~uvstvoto deka 2010 e izgubena godina, koja posakuvame {to pobrzo da ja zaboravime. O~ekuvawata od 2011 godina se golemi, osobeno vo svetlo na narodnata pogovorka “Po do`dot, doa|a sonce”

o mnogu karakteristiki ekonomski negativna, 2010 godina } e ja zapametime po diskutabilnite obidi da se postigne uspeh, a za sekoj neuspeh da se bara alibi vo svetskata kriza. Ostanuva ~uvstvoto deka 2010 e izgubena godina, koja posakuvame {to pobrzo da ja zaboravime. O~ekuvawata od 2011 godina se golemi, osobeno vo svetlo na narodnata pogovorka “Po do`dot, doa|a sonce”. Najmnogu }e `alime za lekciite od koi mo`evme, no ni{to ne nau~ivme. Vo obidot da se potsetam na aktuelnosta na procenkite i analizite koi gi napraviv vo "Kapital" vo 2010 godina, odlu~iv da napravam mal hronolo{ki presek.  11 januari: Godinata 2010 }e se igra kako {to svirat drugite, }e bide suva, topla i nerabotna. Buxetot }e ima pomali prihodi od akcizi, od pridonesi za plati, od danok na profit. Prihodite od kazni }e go polnat do odredeno nivo, po koe }e nema koj da gi pla}a. Po site osnovi }e bideme svedoci na prisilna naplata na dolgovi, pari~ni kazni, odlo`en povrat na DDV. Zaludno. Site pari }e otidat na pla} awe kamati za kreditite za koi dr`avata se zadol`i na doma{niot i na stranskiot pazar. Na toj na~in, ekonomskite subjekti preku kazni }e

P

K

O

M

E

R

C

gi finansiraat doma{nite i stranskite banki.  9 fevruari: Ni{to zna~ajno nema da se promeni so namaluvaweto na kamatite. Nedostigot od stranski prilivi na sredstva po osnova na stranski direktni investicii (SDI), kreditni linii ili doznaki prodol`uva da ja dr`i pod tenzija nadvore{nata pozicija. Bidej}i realno nema da se slu~at pozitivni promeni na toj plan, edinstveno ostanuva da se zgolemi zadol`uvaweto vo stranstvo. Ovde ve}e se sretnuvame so problemot na fiskalnata politika, koja {teti po dve osnovi. Prvo, preku “isfrlawe” na stopanskite subjekti i naselenieto od pazarot na kapital. Vtoro, buxetot, koj glavno kreira neproduktivna potro{uva~ka i vo koj otsustvuvaat investiciski proekti, mora da se amortizira za da ne prodol`i da ja naru{uva celokupnata likvidnost.  15 fevruari: So odlukata za pogolemo finansirawe na privatnite zdravstveni ustanovi, Fondot za zdravstvo za mnogu kratko vreme }e se najde pred bankrot ili }e mora da gi odlo`uva pla}awata do nedogled, formiraj}i visok deficit. Re{avaweto na sostojbite bara brzo formirawe na dopolnitelni osiguritelni fondovi i itna primena na standardi i uslovi za licencirawe na zdravstvenite instiI

J

A

L

E

N

tucii koi }e potpi{at dogovori so Fondot. Menaxiraweto so sredstvata treba da obezbedi optimum, a ne balansirawe vo odredena nasoka. Kolku za potsetuvawe, pozitivnata lista lekovi sodr`i 39 novi lekovi za koi nema utvrdena referentna cena. Ova zna~i direkten nekontroliran odliv na milionski sumi evra na godi{no nivo.  1 mart: Vreme e da napravime drasti~en is~ekor kon nova biznis-logika, nekompromitirana, dvi`e~ka, sve`a. Za po~etok, da po~neme da razmisluvame za vklu~uvawe vo nekolku glavni svetski trendovi. Proizvodstvo na organska hrana, zelena energija, ekoturizam. Dali sme podgotveni za odgovor na ovoj razvoj? Ne.  8 mart: NBM e ispla{ena od zgolemuvawe na kreditniot rizik kaj bankite. Kontrakciite vo kreditiraweto na kompaniite vodat kon ponatamo{no vlo{uvawe na nivnata finansiska sostojba, bidej}i na odreden na~in im se naru{eni likvidnosnite tekovi i investiciite. Bankite }e gi poddr`at samo zdravite biznisi i kompanii koi se nivni tradicionalni klienti, a za ostanatiot dominanten del od aktivata }e kupuvaat zapisi. Drug problem e onoj na Vladata, koja mora da objasni deka treba da se zadol`ime skapo na pazarite na obvrznici za da finansirame plati na O

G

L

A

S

ta dopolnitelno se komplicira so uka`uvawata deka noviot buxet ima pove}e socijalna dimenzija. Interesna teza, so ogled na toa deka site politiki promoviraa ekonomsko-razvoen karakter na buxetot.  12 juli: Dokolku izminatite dve godini bankite odli~no profitiraa poradi dobrite uslovi za investirawe vo zapisi i obvrznici, toa nema da e slu~aj vo naredniot period. Nezavisno od pritisokot na Vladata, koja mora da najde na~in za da go finansira deficitot vo buxetot, bankite mora da izbiraat me|u negativnite kamati i rizicite koi se zgolemuvaat. Se postavuva dilemata: po koja cena i kade da se plasiraat sredstvata dokolku se ima predvid deka bankite pla} aat kamata od 8,8% na {tednite vlogovi, a plasiraat vo dr`avni obvrznici po cena od 4,4%? Pogodete koj }e go plati "cehot". Bankite, `rtvuvaj}i na toj na~in del od tekovnata profitabilnost.  26 juli: Evidentno e deka ne samo {to ne e podobrena strukturata na proizvodstvoto na doma{nite kapaciteti, tuku e vo isklu~itelno lo{a kondicija poradi nedostigot od investicii. Na toj na~in, taa e paralizirana so nemo`nosta da izvezuva, a doma{nata apsorpciska mo} e reducirana na minimum. Kapitalnite investicii,

doma{nata administracija. Postojat i poevtini izvori na sredstva, kako {to se tie od MMF. NBM mora da ja korigira kamatnata stapka nadolu, prodol`uvaj}i so merkite na stroga monetarna kontrola. Vladata bi trebalo kone~no da go ograni~i zadol`uvaweto na doma{niot pazar. Bankite mora da prodol`at so namaluvawe na razlikite vo pasivnite i aktivnite kamati, voveduvaj}i istovremeno stroga kontrola na tro{ocite na rabotewe. Krajniot efekt bi go po~uvstvuvale kompaniite i naselenieto koi bi kreirale nov investiciski ciklus.  27 april: Najgolemiot problem na makedonskoto stopanstvo e nelikvidnosta. Vo toa “osvestuvawe”, Vladata mora da reagira so drasti~en rez vo korist na ekonomskite subjekti. Navremeno vra}awe na DDV, isplata na dolgovite kon subjektite, namaluvawe na kamatite, otvorawe na investiciski ciklus vo infrastrukturata, namaluvawe na neproduktivniot uvoz.  14 juni: Prvo se kreiraat visoki o~ekuvawa preku po~nuvawe pogolem broj kapitalni proekti, za koi e jasno deka vo ovie uslovi ne postoi {ansa da se realiziraat. Potoa sleduva debata deka ova ne se povolni uslovi za tro{ewe i deka ovie proekti se odlo`uvaat. DilemaK

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

D r RUBIN ZAREVSKI D-r Konsultant za strate{ki menaxment i univerzitetski profesor

poradi nepovolniot buxet i negovata struktura, se nedovolni za da anga`iraat pogolem del od kapacitetite na kompaniite. Najavata za nov ciklus, koj }e po~ne vo juni, ne e argumentirana i se bazira isklu~ivo vrz ~uvstvoto deka bankite }e go zgolemat kreditiraweto.  7 noemvri: Vsu{nost, osnovniot predizvik e kako da se zavr{i 2010 godina. Vo dva navrati, vo septemvri, pa potoa i vo oktomvri, elaboriraj} i gi sostojbite, izlegov so dve realni brojki za 2010 godina. Rast na BDP pomalku od 1% pri inflacija od 2,2%. Pri~inite za slabite brojki se niskiot porast na industriskoto proizvodstvo, neproduktivnata javna potro{uva~ka i niskoto nivo na investicii. No, glavniot element na pre`ivuvawe vo 2010 godina be{e odlo`uvaweto vo pla}aweto na obvrskite. Se razbira, na onie na doma{en teren. O

G

L

A

S


28 JANUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

TELEKOMUNIKACII  PAMETNI TELEFONI - KOI MO@NOSTI GI NUDAT I KAKO DA SE STAVAT VO FUNKCIJA NA BIZNISOT  MOBILNITE UREDI - KANAL ZA DISTRIBUCIJA NA INFORMACII,PONUDI I PREDNOSTI  NOVIOT SVET NA MOBILNI APLIKACII  ZAJAKNUVA VRSKATA ME\U FINANSISKITE INSTITUCII I MOBILNITE OPERATORI- [TO E SLEDNO? ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG TELEKOMUNIKACII KOJ KE IZLEZE NA 28 JANUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

L

E

N

O

G

L

A

S


Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

KORUPCISKI SKANDAL "ZAVALA"

GRADONA^ALNIKOT NA BUDVA I SORABOTNICITE ]ARILE 11 MILIONI EVRA  Gradona~alnikot na Budva, Rajko Kuqa~a i potpretsedatelot na op{tinata, Dragan Marovi}, se somni~at deka storile krivi~ni dela povrzani so korupcija, pronevera na pari i izmama. Se o~ekuva ovaa istraga da gi rasvetli pipkite na korupcijata koi doa|aat do politi~kiot vrv VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

pseweto na gradona~alnikot na Crna Gora, Rajko Kuqa~a i negovite bliski sorabotnici po~nuva da go odmotuva klop~eto na seriozni korupciski skandali vo zemjata. Aferata "Zavala" e povrzana so grade`en objekt vo Budva i privedenite, gradona~alnikot na Budva i potpretsedatelot na op{tinata, Dragan Marovi}, koj e brat na vicepremierot vo zaminuvawe, Svetozar Marovi}, se somni~at deka prefrlile 11 milioni evra od proektot na privatni smetki. Gradot Budva im go dade poluostrovot Zavala na grupa ruski investitori, koi po~naa da gradat kompleks luksuzni apartmani, no potoa se povlekoa od proektot i ostavija poluizgradeni zgradi. Crnogorskiot vesnik "Dan" pi{uva deka obvinitelstvoto }e go soslu{a vicepremierot vo ostavka, Svetozar Marovi}, vo ramkite na istragata protiv uapsenite funkcioneri od Budva. Marovi} bi trebalo da bide soslu{an vo tekot

A

K

O

M

E

 Gradot Budva go dade poluostrovot Zavala na grupa ruski investitori za kompleks luksuzni apartmani, no potoa se povlekoa i ostavija poluizgradeni objekti na ovaa nedela, najverojatno vo ~etvrtok. Soslu{uvaweto, kako {to se dodava, }e bide vo vrska so raboteweto na kompanijata Moninvest, kade {to bil kosopstvenik so Dragan Sekuli}, koj isto taka e uapsen so desetinata funkcioneri i biznismeni. Kako {to pi{uvaat mediumite, Marovi} najverojatno }e se izjasnuva za rabotite vo kompanijata Moninvest, koi se izvr{uvale do sredinata na 2008 godina, odnosno do momentot do koga bil vo R

C

I

J

A

L

E

N

partnerski odnos so Sekuli}, a potoa mu go prodal svojot del od kompanijata za milion evra. Najva`en biznis povrzan za Moninvest e gradeweto na turisti~kata naselba na Zavala, vo partnerstvo so ruskiot Miraskom, na milijarderot Sergej Polonsk. Partnerstvoto so Miraskom e zavr{eno taka {to firmata od Budva za 10 milioni evra go prodala udelot na Rusite vo zaedni~kata kompanija Zavala invest. O

G

L

A

S

Marovi} toga{ izjavi deka go prodal udelot so cel negovoto ime da ne pravi problem na golemite investitori, iako be{e kosopstvenik na kompanija koja se pojavuva{e samo kako posrednik vo kupoproda`bata na zemji{teto. Pe~atenite mediumi vo Podgorica op{irno pi{uvaat za politi~kata pozadina na apseweto na rakovodstvoto na op{tina Budva, naveduvaj}i deka stanuva zbor za presmetka me|u crnogorskiot premier vo zaminuvawe, Milo

\ukanovi} i potpretsedatelot na Vladata, Svetozar Marovi}, poradi negovoto dolgogodi{no sprotivstavuvawe na negovata politika. Mediumite zaklu~uvaat deka ovaa presmetka se slu~uva vo presret na kongresot na vladeja~kata Demokratska partija na socijalistite (DPS), kade {to Marovi} e potpretsedatel, koj bi trebalo da bide odr`an naprolet narednata godina. IMOTOT NA KUQA^A VREDI MILION EVRA Imotot na gradona~alnikot na Budva, Rajko Kuqa~a, koj vo petokot be{e uapsen zaedno so deset svoi sorabotnici, e vreden milion evra. Podgori~kiot vesnik "Vijesti", povikuvaj}i se na podatoci na Komisijata za utvrduvawe na konflikt na interesi i Upravata za nedvi`nosti, objavi deka Kuqa~a poseduva 22 stanovi i pove}e od 25.000 kvadrati zemja. Potpretsedatelot na op{tina Budva, Dragan Marovi}, prijavil stan vo Budva od 118 kvadrati, zemji{te vo Mr~evo pole i Jaz, vozilo staro deset godini od markata “laguna” i mese~na plata od 1.173

evra. Kuqa~a vo 2005 godina, koga od mestoto na~alnik na oddelenieto za bezbednost na Budva stana gradona~alnik na op{tinata, na Komisijata za utvrduvawe na konflikt na interesi prijavil dve ku} i vo Be~i~i, od koi ednata od 250, a drugata od 180 metri kvadratni. Isto taka, prijavil deka poseduva 25% od stanbena zgrada (okolu 500 kvadratni metri) i kredit bez nazna~en iznos. Negovata sopruga Jadranka toga{ poseduvala avtomobil od markata “golf 4”, mese~na plata od 150 evra i restoran pod zakup od 10.000 evra. Narednite godini s$ bilo isto, osven toa {to negovata plata i platata na negovata sopruga porasnale za po 100 evra. Ovaa godina Kuqa~a na komisijata & prijavil ku}a vo Be~i~i od 250 kvadratni metri, 180 kvadratni metri nasledena ku}a, prodal zemji{te za 130.000 evra, a kupil zemji{te za 50.000 evra bez precizni podatoci. Negovata sopruga od izdavawe na apartmani zarabotila 20.000 evra, a od ugostitelstvo zarabotila 308.000 evra.

PRODA@BA NA DELTA MAKSI NA PO^ETOKOT NA 2011 GODINA

roda`bata na udelite vo srpskiot trgovski sinxir Delta Maksi treba da bide zavr{ena na po~etokot na 2011 godina, soop{ti direktorkata za korporativni komunikacii na Delta holding, Jelena Krstovi}. “Pregovorite so koi strate{kiot partner prezema 50% od kapitalot na Delta Maksi se vo zavr{na faza, a dogovorot mo`e da bide potpi{an vo prvite meseci od 2011 godina”, izjavi Krstovi}. Taa dodade deka poradi novogodi{nite i bo`i}nite praznici tehni~ki ne e vozmo`no dogovorot da se potpi{e do krajot na ovaa godina. Krstovi} ne soop{ti so koj se pregovara, bidej}i e potpi{an dogovor za ekskluzivnost i doverlivost na informaciite. Delta Maksi ima

P

13.000 vraboteni i momentalno ima 449 proda`ni objekti, od koi 322 vo Srbija, 31 vo Bosna i Hercegovina, 18 vo Crna Gora, 16 vo Albanija i 40 vo Bugarija.

SRPSKATA VLADA ]E FORMIRA AGENCIJA ZA INTERVENCII ladata na Republika Srbija planira da otvori agencija za intervencii na pazarot na zemjodelsko-prehranbeni proizvodi. Kako {to najavija od Ministerstvoto za zemjodelstvo, nacrt-zakonot za sreduvawe na pazarot na zemjodelski proizvodi e gotov. "Ovoj zakon go regulira pazarot na zemjodelski i prehranbeni proizvodi i nudi mehanizmi za balansirawe na oscilaciite na ponudite, pobaruva~kata i cenite na

V

doma{niot pazar. Za da se ostvari ova, }e se osnova posebna agencija za intervencii na pazarot za zemjodelsko-prehranbeni proizvodi, koja }e ima zada~a zemjodelskite proizvodi da gi stava vo rezerva koga ponudata }e bide golema, a da gi pu{ta na pazarot koga cenite se visoki i ponudata e mala“, velat od Ministerstvoto i dodavaat deka deluvaweto na agencijata nema da se sovpa|a so raboteweto na resorot za stokovi rezervi.

GOLEM INTERES ZA EKONOMSKI DIPLOMATI VO HRVATSKA a oglasot za izbor na ekonomski ata{ea vo Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Hrvatska pristignale 204 prijavi. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i evropski integracii konkursot go objavi na 10 dekemvri. “Za rabotnoto mesto ekonomski diplomati za ambasadata vo Viena pristignale 45 prijavi, vo ambasadata vo Qubqana 15 prijavi, vo konzulatot vo Minhen 43 prijavi, vo konzulatot vo Milano 40, vo konzulatot vo ^ikago 57 prijavi i ~etiri prijavi bez odredeno mesto”, izjavi

N

portparolot na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti, Mario Dragun. Od ekonomskite diplomati se o~ekuva preku vospostavuvawe kontakti vo zemjite kade {to }e ja vr{at svojata funkcija da pridonesat za privlekuvaweto stranski investicii.


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

17

REKONSTRUKCIJA NA VLADATA VO HRVATSKA

KOSOR IZBRA MLADI I SVE@I MINISTRI  Jadranka Kosor ostro demantira deka smenata na ministrite e poradi istragata na USKOK. Naprotiv, taa tvrdi deka na Hrvatska & trebalo osve`uvawe i nov elan ELENA JOVANOVSKA rvatsiot premier, Jadranka Kosor, na vonredna konferencija za novinari v~era soop{ti deka ja “osve`uva” Vladata, objavuvaj}i gi imiwata na novite ministri. Kosor gi pravi kadrovskite promeni vo Vladata po prethodna konsultacija so koalicionite partneri na HDZ, koi odlu~ile deka od Vladata treba da si zaminat ministerot za finansii, Ivan [uker, ministerot za kultura, Bo`o Biskupi}, za odbrana, Branko Vukeli}, kako i ministerot za za{tita na okolinata, prostorno ureduvawe i grade`ni{tvo, Marina Matulovi}-Dropuli}. Jadranka Kosor re{ila za nov minister za finansii da ja nazna~i Martina Dali}, porane{en dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za finansii i {ef na Centralnata dr`avna agencija za razvojna strategija i koordinacija na fondovite na Evropskata unija. Minister za kulturam pak, }e bide Jasen Mesi}, koj be{e kandidat za gradona~alnik na Zagreb vo 2009 godina. Odgovoren za Ministerstvoto za odbrana }e bide Davor Bo`inovi}, a za grade`ni{tvo Branko Ba~i}. Potpretseda-

H

tel na Vladata zadol`en za investicii }e bide Domagoj Milo{evi}, a nov potpretsedatel na hrvatskata Vlada }e bide ministerot za nadvore{ni raboti, Gordan Jandrokovi}. Vicepremier za ekonomija }e bide Petar ^obankovi}. Novite ministri }e bidat imenuvani utre na sednica na Saborot. “Im se zablagodaruvam za posvetenata rabota na dosega{nite ministri. Dolgi godini ja rabotea ovaa te{ka i doverliva rabota vo izvr{nata vlast. Spored na{iot dogovor, tie odat vo Saborot i }e stanat pratenici. Kolegite koi zaminuvaat vo Saborot }e ni bidat silna poddr{ka”, izjavi Kosor. KOSOR: NI TREBA OSVE@UVAWE Mediumite do neodamna bea preplaveni so informacii za mo`na rekonstrukcija na Vladata, osobeno po apseweto na Ivo Sanader. No, site ostanaa iznenadeni deka rekonstrukcijata se slu~i tokmu sega, koga mediumite objavija deka USKOK }e ja soslu{uva celata Vlada i vrvot na HDZ, vklu~uvaj}i ja i Kosor. Spored nea, glavniot kriterium za smena na ministrite bila potrebata od osve`uvawe na hrvatskoto op{testvo, a ne povrzanosta so istragite na USKOK.

 Kosor }e gi imenuva novite ministri na utre{nata sednica na Saborot “Imavme potreba od osve`uvawe i vnesuvawe nova sila za 2011 godina. Doa|a edna mlada ekipa koja }e donese nov elan. Rabotata vo izvr{nata vlast e isklu~itelno te{ka. Toa e rabota koja bara posvetenost 24 ~asa na den i koga }e vlezete vo Vladata, 24 ~asa ste pod svetlo na reflektorite. Razbiram deka sekoj ima pravo da kritizira i toa ne go podnesuvame site isto. Bi sakala site komentari koi }e sleduvaat da ne odat vo nasoka zo{to nekoj si zaminuva, tuku zo{to nekoj doa|a", objasnuva Kosor. Taa dodava i deka e edno od napostavuvanite pra{awa bilo zo{to ne e smenet i ministerot za more, transport i soobra}aj, Bo`idar Kalmeta,

SLOVENIJA GO ZGOLEMUVA DANOKOT ZA NAJBOGATITE lovene~kiot minister za finansii, Franc Kri`ani}, izjavi deka Vladata na Slovenija }e go zgolemi danokot za bogatite. Vladata verojatno }e go prifati predlogot na pretsedatelot na Fiskalniot sovet, Marjan Sewur, re~e Kri`ani}. Sewur neodamna predlo`i voveduvawe nova dano~na kategorija za onie koi zarabotuvaat pove}e od 70.000–100.000 evra godi{no, so dano~na stapka od 45% do 50% (sega kategorijata na onie so najvisoki

S

prihodi e odano~uvana po stapka od 41%). Toj, osven toa, predlo`i specijalen danok na kapitalna dobivka za site tie koi ostvaruvaat prihod od dividendi povisoki od 500-1.000 evra. “]e vidime kon sredinata na 2011 godina dali sme postignale dovolno so merkite za {tedewe. Ako ne, toga{ }e mora da sprovedeme seopfatna dano~na reforma za da gi vratime prihodite na normalno nivo”, izjavi ministerot.

NA PRODA@BA 2,7% OD TELEKOM SLOVENIJA lovene~kite kompanii Prv penziski fond, NLB, investiciskiot fond Modra Linija i osiguritelnata kompanija Triglav gi prodavaat svoite sopstveni~ki udeli vo Telekom Slovenija. Navedenite kompanii imaat vo sopstvenost 177.473 akcii, odnosno 2,7% od Telekom, pi{uva slovene~kiot portal Dnevnik.si. Vo tenderot za proda`ba ne e navedena najniska cena na akcionerskiot paket, a ponudite }e se sobiraat do krajot na fevruari idnata godina. Portalot potsetuva deka akciite na Telekom Srbija vo poslednive meseci pa|ale i izgubile 15% od svojata vrednost. Vo me|uvreme, za edna nedela bea prodadeni 5% od akciite na Telekom. Cenata na akciite vo slovene~ki

S

Telekom vo ~etvrtokot na Qubqanskata berza iznesuva{e 86,30 evra.

SRPSKATA NCA GI PREZEMA PRODAVNICITE NA MAGMA VO SRBIJA I BIH

adzorniot odbor na hrvatskata firma za nadvore{na, vnatre{na trgovija i marketing, Magma, ja prifati ponudata na NCA Investment grup (NCA IG) od Belgrad za otkupuvawe na 51% od udelite vo firmite}erki na Magma vo Srbija, Bosna i Hercegovina i Hrvatska. Dogovorenata kupoproda`na cena na udelite iznesuva 21,6 milioni evra, a po nivnoto steknuvawe, NCA IG i Magma }e ja dokapitaliziraat firmata Adria Dizajn od Zagreb so {est

N

za najmalku 30 dena. Kako pri~ina za prodol`uvawe na pritvorot sudot ja navel otvorenata mo`nost za begstvo. Sudot odlu~il i deka ne postoi opasnost Sanader da go povtori deloto. “Po sovetot na advokatot, Sanader povtorno odbi poednostavena postapka za negovo sproveduvawe vo Hrvatska, zatoa {to negovite advokati s$ u{te ne gi videle sudskite akti”, izjavi negoviot advokat, Verner Zupan. V~era rano izutrinata sudskite izvr{iteli vlegoa vo vilata na Ivo Sanader i zaplenija pove}e od 100-ina umetni~ki dela na porane{niot premier i negovata sopruga. Sanader vo imotnata karti~ka prijavil deka poseduva umetni~ki dela vredni okolu 203.000 evram koi pak, se procenuvaat deka vredat pet pati pove}e. Kako pravna osnova za blokada na umetni~kite dela mo`at da bidat nastojuvaweto na USKOK da doka`e deka deka porane{niot premier gi kupuval slikite od parite izvle~eni od dr`avnite firmi, odnosno deka poteknuvaat od kazneno delo. Vtorata pre~ka odi vo nasoka na obezbeduvawe na fond od koj dr`avata bi ja platila {tetata ako Sanader bide osuden.

milioni evra so zadr`uvawe na ist soodnos na udeli. Realizacijata na celokupnata transakcija vo iznos od 24,66 milioni evra }e bide objavena do 28 fevruari 2011 godina. “NCA IG e strate{ki investitor vo delot na asortiman namenet za deca i za o~ekuvawe e deka razvojot na brendovite so koi vo izminatite 20 godini Magma obezbedi liderska pozicija na pazarite vo Hrvatska, BiH i Srbija da dobijat nov polet”, istaknuvaat vo Magma.

so ogled na toa deka pove}eto istragi na USKOK se vodat vo negoviot resor. "Borbata protiv korupcijata odi ponatamu i smenite nemaat nikakva vrska so istragite. Toa ostro go demantiram”, objasnuva premierot na Hrvatska. Analiti~arite, pak, ocenuvaat deka vremeto }e bide najdobriot advokat koj }e poka`e dali rekonstrukcijata na Vladata e povrzana so istragata protiv Sanader, do neodamna premier na Hrvatska. Za korupciskite skandali koi go tresat Sanader, USKOK planira da soslu{a duri 100 svedoci, me|u koi i Kosor. Pokraj nea, kako svedoci protiv Sanader se povikani site ~lenovi na Vladata, K

O

M

E

R

C

pretsedatelstvoto na HDZ, direktorite na dr`avnite firmi {to bile prisutni na sostanokot na koj Sanader preku porane{niot {ef na carinata, Mladen Bari{i}, im nalo`il da izvlekuvaat pari preku Fimi media. SANADER ]E OSTANE VO PRITVOR U[TE 30 DENA Vo istiot period koga Kosor go soop{tuva{e noviot sostav na Vladata, nejziniot porane{en sopartiec, Ivo Sanader, ve}e be{e soslu{an i ja ~eka{e odlukata na sudot. Po v~era{noto soslu{uvawe pred sudijata, koe trae{e eden ~as, porparolot na sudot vo Salcburg, Barbara Frajhtinger, izjavi deka na Sanader mu e prodol`en pritvorot I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Svet / Biznis / Politika

18

RUSKIOT TAJKUN HODORKOVSKI DOPOLNITELNO OBVINET ZA PEREWE PARI I KRA@BA NA NAFTA

KINESKITE PRETPRIJATIJA SO PROFIT POGOLEM ZA 50%

oskovskiot sud go proglasi nekoga{niot direktor na naftenata kompanija Jukos i ruski oligarh, Mihail Hodorkovski, vinoven po osnova na obvinenijata za kra`ba na nafta i perewe pari, poradi koi bi mo`el da ostane vo zatvorskata }elija najmalku u{te sedum godini. Ova e vtora sudska presuda za Hodorkovski, dodeka s$ u{te ja otslu`uva kaznata

ineskiot Dr`aven zavod za statistika objavi deka glavnite industriski pretprijatija vo prvite 11 meseci od 2010 godina ostvarile profit od 588,2 milijardi dolari. So ova, kineskite industriski pretprijatija vo prvite 11 meseci od godinava ostvarile profit pogolem za 49,4% vo odnos na prvite 11 meseci od 2009 godina. Profitot na

M

zatvor od osum godini za zatajuvawe danok. Hodorkovski i negoviot deloven partner, magnatot Platon Lebedev, bea uapseni vo 2003 godina poradi obvinenieto za izmama i zatajuvawe danok i bea osudeni na osum godini kazna zatvor. Edna godina pred zavr{uvaweto na kaznata se obvineti za kra`ba na 218 toni nafta od Jukos i perewe pari so vrednost pogolema od 97,5 milioni

dolari. Javnoto obvinitelstvo pobara kazna zatvor od 14 godini i gi kazni so pari~na kazna od 600 milioni dolari, koi treba da & gi isplatat na dr`avata poradi zatajuvawe danok. Hodorkovski, koj vo zavr{nata izjava pred sudot izjavi deka presudata protiv nego }e bide "test za pravnata dr`ava vo Rusija", mo`e da ostane vo zatvor do 2017 godina, ocenuvaat ruskite mediumi.

K

NAJK I ADIDAS OSTVARIJA NEO^EKUVANO VISOKI PROFITI  So posebna marketing-strategija, naso~uvaj}i se kon brzoraste~kite pazari, sportskite brendovi gi poka~ija svoite prognozi za ovaa godina, najavuvaj}i zgolemeni nara~ki i rast na profitot na stoka. Za kvartalot koj zavr{i na 30 noemvri Najk zabele`a profit od 457 mi-

VASE CELESKA

oa|aj}i od vkupniot broj nara~ki koi gi dobile ovaa godina, kako i nivniot rast vo idnina, svetskite brendovi za sportska oprema prognoziraat deka ovaa fiskalna godina }e ja zavr{at so povisok profit od prvi~no prognoziraniot. Ve~nite rivali na ova pole, Najk i Adidas, natprevaruvaj}i se za pogolem pazaren udel, gi zgolemija prognozite za zarabotka ovaa fiskalna godina zaradi zgolemeniot broj nara~ki primeni vo tekovniot, kako i vo tretiot kvartal. Poa|aj}i od ovoj indikator, zarabotkata na Najk vo tretiot kvartal od ovaa godina se zgolemi za 22%, dodeka nara~kite za isporaka na sportska oprema se zgolemile za 11% na 7,7 milijardi dolari. Glavniot izvr{en direktor na kompanijata, Mark Parker, veli deka kompanijata bele`i rast na profitot vo re~isi sekoja brend-kategorija i toa na site pazari na koi Najk e prisuten vo svetot. Najgolemiot svetski proizvoditel na sportska oprema zabele`uva zgolemuvawe

P

na prihodite ovaa godina, otkako lani, po namalenata pobaruva~ka zaradi ekonomskata kriza i recesijata, posegna kon kratewe na tro{ocite i namaluvawe na brojot na vraboteni za da ne go dopre dnoto. Od neodamna, Najk, kako i ostanatite golemi multinacionalni kompanii, go naso~i svojot fokus kon brzoraste~kite pazari, odnosno kon direktno dobli`uvawe na svoite supsidijarni brendovi, kako Konvers i Umbro, do potro{uva~ite na pazarite vo Kina, Rusija i Brazil. Ovaa strategija e del od agresivniot plan za proda`ba koj kompanijata planira da go postigne vo narednata decenija, iako vo posledno vreme se pojavuva rizik za ostvaruvawe na ovie rezultati zaradi raste~kata cena na naftata, rabotnata sila i prekumorskiot prevoz

lioni dolari, odnosno 94 centi po akcija, za razlika od istiot period lani, koga kompanijata ima{e profit od 375 milioni dolari, odnosno 76 centi po akcija. Za ovoj period prihodite na kompanijata se zgolemile za 10%, na 4,84 milijardi dolari. Proda`bata na Najk i site negovi sporedni brendovi se zgolemila na site pazari, osven vo Zapadna Evropa i vo Japonija. Vo Severna Amerika, najgolemiot pazar na Najk, prihodite se zgolemile za 14%, dodeka na brzoraste~kite pazari Najk prodol`uva da go zgolemuva svojot pazaren udel so rast na prihodite od 24%. So sli~na prognoza, no i strategija za rast, se pojavuva i ve~niot rival na Najk, germanskiot proizvoditel na sportska oprema, Adidas. Vo obid da gi nadmine rivalite koi poslednite nekolku go-

dr`avnite pretprijatija se zgolemil za 59,1% i dostignal vrednost od 1,2 iljadi milijardi japonski juani, dodeka profitot na pretprijatijata vo kolektivna (dr`avno-privatna) sopstvenost se zgolemil za 34,6% i dostignal vrednost od okolu 70 milijardi juani. Profitot na pretprijatijata akcionerski zdru`enija se zgolemil za 49%, odnosno dostignal vrednost od 2,1 iljadi milijardi japonski

juani. Po sektori, najgolem godi{en rast na profitot od 120% bele`i industrijata za hemiski vlakna, potoa sleduva industrijata za `elezo i metali so porast od 110%, dodeka profitot na naftenata industrija i prirodniot gas do`iveal rast od 65,7%. Analiti~arite predviduvaat porast na sevkupnoto industrisko proizvodstvo na Kina za 15%.

 DVA, TRI ZBORA

USPE[NA GODINA ZA SPORTSKITE BRENDOVI

celeska@kapital.com.mk

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

dini se zdobile so pogolem pazaren udel na kineskiot pazar, Adidas planira da go pro{iri svojot biznis vo zemjata so najgolem broj `iteli pro{iruvaj}i ja svojata proda`na mre`a so u{te 2.500 prodavnici do 2015 godina. Sli~no kako i Najk, vo tretiot kvartal od ovaa godina Adidas zabele`a rast na profitot od 25%, blagodarenie na zgolemenata proda`ba i nara~kite za isporaka, kako i dobrata proda`ba na svojot supsidijaren brend, Ribok. Vo posledniot kvartal, Adidas zabele`a rast na prihodot od 20%, najmnogu zaradi rastot na proda`bata na Ribok, zgolemenata proda`ba na brzoraste~kite pazari, kako i prihodite koi Adidas gi zabele`a od Svetskoto prvenstvo vo fudbal. “Napravivme eksploziven kambek vo 2010 godina, pa, zatoa o~ekuvam visok profit na krajot od godinata”, soop{ti glavniot menaxer na Adidas, Herbert Hajner. Proda`bata na Adidas na brzoraste~kite pazari se zgolemila za 16%, dodeka vo Severna Amerika, pazarot na koj vlade Najk, proda`bata se zgolemila za 14%.

“Portugalija odi po stapkite na Grcija i }e ja sledi. Nema da se iznenadam ako vo bliska idnina Portugalija pobara pomo{, kako {to napravija Grcija i Irska. Vladata vo Lisabon treba da dejstvuva brzo i da pobara za{tita od evropskiot mehanizam za poddr{ka, so cel da go spre~i najlo{oto.” TOMAS MAER

glaven ekonomist na Doj~e bank

“Potrebno e nacionalno obedinuvawe protiv eventualna voena agresija od strana na Severot. Ne mo`e da ima razlika me|u mene i vas koga se raboti za nacionalnata bezbednost, bidej}i vlogot e na{iot `ivot i opstanokot na dr`avata. Samo ako projavime edinstvena solidarnost, Severot nema da ima sili da n$ predizvikuva.” LI MJUN-BAK

pretsedatel na Ju`na Koreja

“Bugarija e podgotvena i najdocna vo septemvri slednata godina }e vleze vo [engen zonata. Po proverkata, }e & gi predademe izve{taite na Evropskata komisija vo fevruari i vo avgust, pa, dokolku gi ispolnime site uslovi, bi trebalo da vlezeme vo [engen zonata najdocna vo septemvri slednata godina.” BOJKO BORISOV

premier na Bugarija


Svet / Biznis / Politika

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

19

 SVET

0-24 

...BORBA NA TERMINATOROT

...NAPADITE PRODOL@UVAAT

...KLASIKA!

[varceneger go saka kabinetot na Obama

Paket-bomba vo gr~kata ambasada vo Rim?!

Amerikanski oldtajmeri na ulicite na Venecuela

rnold [varceneger, guvernerot na Kalifornija, ~ij vtor mandat se bli`i do krajot, tvrdi deka so radost bi prifatil nekoja funkcija vo Va{ington, i toa vo kabinetot na pretsedatelot na SAD, Barak Obama.

o eksploziite predizvikani od paket-bombi vo ambasadite na ^ile i [vajcarija vo Rim minatata nedela, v~era nastana panika vo ambasadite na Grcija i Venecuela zaradi dostavenata pratka somnitelni paketi.

ako Amerika i nejzinata mo} i vlijanie koi gi ima vo I svetot ne se popularni na ulicite vo Karakas, Venecuela, sepak, ulicite na ovaa zemja s$ u{te se prepolni so ameri-

A

P

kanski avtomobili od sedumdesettite godini.

PRESVRT VO AVTOMOBILSKATA INDUSTRIJA

RUSIJA STANUVA SVETSKI CENTAR ZA PROIZVODSTVO NA AVTOMOBILI

 Volvo, Reno, Nisan i Mercedes se samo del od brendovite ~ii modeli se proizveduvaat vo fabrikite {irum Rusija. Dosega, {vedski Volvo i germanski Dajmler investiraa pove}e od 100 milijardi evra vo svoite proizvodstveni kapaciteti vo Rusija BORO MIR^ESKI

vedskata kompanija Volvo traks }e investira dopolnitelni 150 milioni evra vo svojata ruska fabrika, najavi direktorot za proizvodstvo na ruskata filijala Volvo Vostok, Lars Korneliuson. Fabrikata koja se nao|a vo regionot Kaluga vo centralna Rusija, po~na so rabota ovaa prolet. Dosega, {vedskata kompanija investira{e 100 milioni evra vo ovaa fabrika kade {to planira da proizveduva 25 milioni te{ki kamioni godi{no. Fabrikata }e funkcionira na ist na~in kako i site ostanati fabriki na Volvo vo svetot. Site delovi potrebni za proizvodstvo na avtomobili i kamioni }e bidat nara~ani od [vedska, dodeka samo nekoi mali delovi }e se nabavuvaat od lokalnite ruski kompanii ili }e se izrabotuvaat vo Rusija. Od Volvo potenciraat deka kvalitetot na kamionite proizvedeni vo Rusija }e bide

[

ist kako kvalitetot na kamionite proizvedeni vo site ostanati fabriki na Volvo. Kapacitetot na ovaa fabrika ovozmo`uva proizvodstvo na 15.000 te{ki avtomobili koi }e go nosat brendot Volvo i 5.000 kamioni so brendot na Reno. Od druga strana, pak, pokraj investicijata na Volvo, vo ~ija grupacija ~lenuva i Reno, od Reno najavuvaat sklu~uvawe nov dogovor so ruskata kompanija Ural kars, so koj treba da se ovozmo`i proizvodstvo na okolu 1.000 te{ki avtomobili godi{no. Spored ministerot za me|unarodni ekonomski odnosi na ovoj ruski region, Aleksandar Karlov, proizvodstvoto na kamionite na Reno }e po~ne vo april slednata godina. "Vo prvata proizvodstvena serija }e se proizvedat 300 kamioni. Do krajot na 2011 godina, planirame da dostigneme brojka od 700 proizvedeni kamioni", potencira{e Karlov. Pri proizvodstveniot proces, Ural kars }e proizveduvaat kamioni na Reno i }e koristat odredena paleta

na avtomobilski delovi od ovoj brend za proizvodstvo na ruski kamioni. No, investiciite na Reno vo Rusija ne zapiraat tuka. Isto taka, kompanijata Reno e del od grupacijata RenoNisan. Imeno, Nisan motor i Micubi{i motors planiraat da ja pro{irat svojata sorabotka za proizvodstvo na najrazli~ni vozila edni za drugi, so cel da gi skratat godi{nite tro{oci. "Na{iot odnos so Micubi{i ja demonstrira sposobnosta na alijansata Reno-Nisan, zaedno so sopstvenata mre`a na globalni partneri, postojano da evolvira i da

sozdava novi "pobedni~ki" ~ekori so drugi kompanii", izjavi izvr{niot direktor na Nisan, Karlos Gosn. Na pokana od ruskata vlast i po dolgi pregovori me|u Gosn i ruskiot premier Vladimir Putin, alijansata Reno-Nisan odlu~i da go zgolemi u~estvoto vo akciite na najgolemata ruska kompanija za proizvodstvo na avtomobili, AvtoVAZ od 25% na 50%. Krajnata cel na Reno-Nisan e da ja osigura stabilnosta na ruskiot pazar na avtomobili i da go odr`i 40% u~estvo na modelite na Reno i na Nisan na ruskiot

pazar, koj iako e razni{an, do`ivuva ekspanzija. KOMBIWATA NA MERCEDES ]E SE PROIZVEDUVAAT VO RUSIJA Dajmler AG, najgolemiot svetski proizvoditel na kamioni, }e zapo~ne so proizvodstvo na "mercedes benz sprinter" kombiwa vo ruskata kompanija Gaz, so {to }e go zgolemi i prisustvoto na svoite modeli na ruskiot pazar. Dajmler }e investira pove}e od 100 milijardi evra vo proizvodstveni kapaciteti na Gaz, so sedi{te vo ruskiot region Nizni Novgorod, se veli vo oficijalnata izjava na Dajmler do mediumite. Od kompanijata planiraat da proizveduvaat 25.000 kombiwa godi{no. "Ruskiot pazar za komercijalni avtomobili nudi najgolemi prosperiteti za masiven porast", potencira{e Diter Cet~e, izvr{niot direktor na Dajmler. Dajmler, koja proizveduva i luksuzni avtomobili pod brendot Mercedes, se {iri na pove}e pazari so cel da ja isko-

risti potrebata od komercijalni vozila. Od kompanijata o~ekuvaat deka potrebata za vakvi vozila na ruskiot pazar }e dostigne 275.000 vozila do 2020 godina. Ovaa prognoza se dol`i na ovogodine{niot izve{taj za proizvodstvo na okolu 177.000 avtomobili vo fabrikata na Gaz vo tekot na celata godina. Dajmler gi proizveduva modelite "mercedes" za evropskiot pazar, "fuso" za aziskiot pazar i "frejtlajner" za amerikanskiot pazar. Vakvata postapka na Dajmler se dol`i na 64% rast na proda`bata na trite modeli na kamioni vo Brazil, Rusija, Indija i Kina dostignat vo prvite osum meseci od 2010 godina. Dajmler poseduva i 11% od akciite vo ruskata kompanija za proizvodstvo na kamioni Kamaz. Spored oficijalnite podatoci od kompanijata, vo prvite devet meseci od 2010 godina kompanijata ja zgolemi sevkupnata proda`ba na site kategorii na avtomobili za 27%, so {to ostvari profit od 17,2 milijardi evra.


Feqton

20

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: WIKIPEDIA

3

NAJGOLEMATA ENCIKLOPEDIJA VO SVETOT PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

idej}i izdavaweto na nau~en trud od tipot na enciklopedija kaj nas pretstavuva nevozmo`na misija, golem del od mladata populacija vo zemjava gi koristi artiklite na besplatnata internet-enciklopedija - Vikipedija. Taa e beplatna, kolaborativna, multijazi~na internet-enciklopedija, {to pretstavuva neprofiten proekt na fondacijata Vikimedija. Nejzinite 17 milioni artikli, od koi pove}e od 3,5 milioni se na angliski jazik, se napi{ani so pomo{ na sorabotkata od golem broj volonteri vo svetot i re~isi site tie mo`at da bidat promeneti od sekoj koj ima pristap do stranicata. Momentalno, Vikipedija e dostapna na 270 jazici i ima 100 iljadi aktivni sorabotnici koi rabotat volonterski. Ovaa enciklopedija be{e lansirana pred 9 godini od strana na Ximi Vejls i Leri Sanger, a ottoga{ do denes taa stana najgolemoto i najpopularnoto referentno delo na Internet. Momentalno, na alatkata za merewe na posetenosta na veb-lokaciite Aleksa (Alexa) taa e rangirana na 8 mesto me|u site vebstranici na Internet i ima po milion ~itateli za sekoj den vo godinata, poto~no 365 milioni ~itateli. Spored podatocite, posetitelite tro{ele prose~no pet minuti na sajtot, a najverni ~itateli bile `itelite na gradot Berlin, kade {to Vikipedija e na petto mesto od site veb-stranici. Imeto Vikipedija go skoval Leri Sanger i pretstavuva kovanica od zborovite wiki (tehnologija za kreirawe na kolaborativni veb-

B

 Vikipedija be{e lansirana pred 9 godini od strana na Ximi Vejls i Leri Sanger, a ottoga{ do denes taa stana najgolemiot i najpopularniot izvor na informacii od sekakov karakter na Internet. Momentalno, na alatkata za merewe na posetenosta na veb-lokaciite Aleksa taa e rangirana na 8 mesto me|u site veb-stranici na Internet

stranici, doa|a od havajski zbor {to zna~i “brzo”) i enciklopedija. No, kako i vo na{ite “enciklopediski obidi”, taka i kaj Vikipedija postojat gre{ki. Iako politikata na Vikipedija silno poddr`uva proverka i neutralna to~ka na gledi{te, kritikite za Vikipedija obvinuvaat za nejzinite sistemski

otklonuvawa i nepostojanosta (vklu~itelno i nebalansiranata te`ina koja & e dadena na pop-kulturata) i naveduvaat deka e blagonakloneta kon konsenzus na kvalifikaciite vo nejziniot proces na izmenuvawe. Isto taka, targetirani se i nejzinata verodostojnost i preciznost. Drugi kritiki se centriraat kon nejzinata

predispozicija za vandalizam i sobirawe podmetnati ili neprovereni informacii, iako istragata vo nau~niot vesnik “Priroda” (Nature) otkri deka nau~nite artikli {to tie gi sporeduvale bile blisku do nivoto na preciznost kako tie na enciklopedijata Britanika i imale sli~en broj “seriozni gre{ki”.

Kako neprofitna, kompanijata {to stoi zad Vikipedija, fondacijata Vikimedija (Wikimedia Foundation), ne stremi kon celta za generirawe prihod. Godinava, kako {to donaciite prodol`uvaat da rastat, se o~ekuva Vikimedija da generira prihod od 20,4 milioni dolari, {to pretstavuva rast od 28% od godina za godina. Nivnata sopstvenost, Vikipedija, e eden od top 10 internet-stranici vo svetot. Ako go konvertiraat vo profiten i trgnat so namera pravewe pari, o~igledno e deka }e napravat mnogu. Se procenuva deka posetite na Vikipedija se 10 do 14 milijardi pati mese~no. Ako gi presmetame konzervativnite godi{ni poseti na 100 milijardi i konzervativnite 5 dolari za iljada pati poglednata stranica, }e dobieme potencijalen prihod od okolu 500 milioni dolari. Otkako sodr`inata na Vikipedija stana besplatna, i tro{ocite na kompanijata se minimalni. Kako rezultat na toa, marginite na profitot }e bidat pove}e od 50%, {to vodi do zgolemuvawe na prihodot za 10 pati. Taka, procenetata vrednost na ovaa kompanija e 5 milijardi dolari, vo linija so drugite golemi internetkompanii. ZNAEWE BEZ GRANICI I PREDRASUDI

Misijata na Vikipedija e da gi pottikne i soedini lu|eto niz celiot svet da sobiraat i razvivaat edukativni sodr`ini i efektivno i globalno da gi rasprostranat. Taa po~na kako komplementaren proekt za Nupedija (Nupedia), proekt za besplatna onlajn-enciklopedija na angliski jazik, koj be{e napi{an od eksperti i be{e ispitan pod voobi~aen proces. Nupedija be{e osnovana vo mart 2000 godina, vod sopstveni{tvo na kompanijata za veb-portali, Bomis (Bomis). Nejzini glavni figuri bea Ximi Vejls, izvr{niot direktor na Bomis i Leri Sanger, glavniot redaktor za Nupedija, a podocna i Vikipedija.

Taka, ovie dvajca ja osnovaa Vikipedija na 10 januari 2001 godina. Dodeka na Vejls mu be{e dovereno definiraweto na celta da napravi enciklopedija koja }e bide redaktirana od javnosta, Sanger obi~no bil zadol`en za strategijata za upotrebata na wikitehnologijata za da se postigne celta. Taka, za pet dena i oficijalno be{e lansirana Vikipedija, kako edinstvena edicija na angliski jazik na lokacijata www.wikipedia.com. Nejzinoto lansirawe go proglasi Sanger, preku stavaweto na mejling-listata na Nupedija. Politikata na Vikipedija za “neutralno gledi{te” be{e kodificirana vo nejzinite prvi meseci, i be{e sli~na so ranata politika na Nupedija za “bez predrasudi”. Vo sprotivno, na po~etokot postoeja relativno malku pravila, pa Vikipedija operira{e nezavisno od Nupedija. Za kratko vreme Vikipedija dobi sorabotnici od Nupedija, “sle{dot” nazna~uvawe (na~inot na sistematizirawe na nekoi sodr`ini od vebstranicite, pri koj se upotrebuva “/” (slash-kosa crta) i “.” (dot-to~ka)) i indeksirawe na motorot za prebaruvawe na Internet. Do krajot na prvata godina taa porasna so pribli`no 20 iljadi artikli i edicii na 18 razli~ni jazici. Ediciite na razli~ni jazici rastea, pa kon krajot na 2002 godina taa dostigna 26 edicii na drugi jazici, 46 na krajot na 2003 godina i 161 vo poslednite denovi na 2004 godina. Inaku, Nupedija i Vikipedija koegzistiraa s$ dodeka porane{nite serveri privremeno bea isklu~eni vo 2003 godina, a potoa tekstovite na Nupedija bea inkorporirani vo Vikipedija. Vo septemvri 2007 godina angliskata Vikipedija ja premina brojkata od dva milioni artikli, so {to stana najgolemata enciklopedija koja nekoga{ bila sobrana, nadminuvaj}i ja i enciklopedijata na kineskiot car Jongle, koja go dr`e{e rekordot to~no 600 godini.

PRIKAZNI OD WALL STREET

TO[IBA MU PRODAVA FABR  Planot za kratewe na tro{ocite ne samo {to opfa}a proda`ba na sopstvenite fabriki za ~ipovi, tuku i koristewe autsorsing za svoite potrebi od ostanati kompanii, kako Samsung, na primer

aponskiot najgolem proizvoditel na ~ipovi, To{iba, planira da po~ne so proda`ba na svoite objekti za proizvodstvo na ~ipovi, i toa na svojot konkurent Soni. Planot za kratewe na tro{ocite ne samo {to opfa}a proda`ba na sopstvenite fabriki za ~ipovi, tuku i koristewe autsorsing za svoite potrebi od ostanati kompanii od svetot na elektronikata, kako Samsung, na primer. To{iba ova go pravi so edna edinstvena cel, a toa e zgolemuvawe na svojata

J

profitabilnost vo delot na proizvodstvoto na ~ipovi. Od strana na dvete kompanii To{iba i Soni denovive be{e objaveno deka kompanijata }e mu gi prodade na Soni svoite objekti za proizvodstvo na }eliski grafi~ki ~ipovi so sedi{te vo Nagasaki, zapadna Japonija, koi Soni gi koristi vo proizvodstvoto na svojata konzola za igri Sony PlayStation 3. Pritoa, i dvete kompanii ne gi preciziraa finansiskite detali za celata ovaa transakcija. Isto taka, od strana na

kompanijata be{e objaveno deka planira da go prenaso~i svoeto proizvodstvo na memoriski ~ipovi kaj drugite proizvoditeli na elektronska oprema. Po vakvata objava akciite na kompanijata porasnaa vedna{ na najvisoko nivo vo izminatite tri nedeli. Poradi problemite so koi se soo~uva kompanijata, koi se povrzani so niskata pobaruva~ka na ~ipovi, To{iba planira naskoro da zatvori i nekolku fabriki. Sepak, spored analiti~arite, kompanijata i toa kako ima mo`nosti

da uspee vo krateweto na tro{ocite, kako i vo podobruvawe na efikasnosta, dokolku cvrsto se odlu~i primenuvawe na ovoj plan naso~en kon proda`ba na del od fabrikite, no i kon zdru`uvawe i koristewe na autsorsing od drugite proizvoditeli, kako {to e Samsung, na primer. “S$ e do krateweto na tro{ocite. Fabrikata koja planiraat da mu ja prodadat na Soni voop{to ne im nose{e profit, nitu, pak, be{e efektivna”, istaknuva Takeo Mijamoto, analiti~ar na Doj~e bank (Deutsche Bank AG) so

sedi{te vo Tokio. Akciite na kompanijata blagodarenie na ovaa informacija porasnaa za 0,7% na vrednost od 441 jeni za akcija pred zatvoraweto na minatonedelnoto trguvawe, postignuvaj} i go svoeto najvisoko nivo od {esti dekemvri ovaa godina. Sepak, kompanijata i ponatamu }e prodol`i so proizvodstvo na nekoi ~ipovi, kako, na primer, LSI ~ipovi nameneti za procesirawe na sliki kaj televizorite i za procesirawe na podatoci kaj kompjuterite.

Kompanijata Samsung, koja e najgolemiot proizvoditel na ~ipovi vo Azija, objavi deka se dogovorile so To{iba vo nivno ime da proizveduvaat ~ipovi koristej}i ja svojata najnova nanotehnologija. Blagodarenie na toa, proda`bata na proizvodi za drugi kompanii kaj Samsung }e se zgolemi i } e porasne za 15% do 20% vo odnos na momentalnoto nivo na proizvodstvo i proda`ba. Vo juni od kompanijata Samsung objavija deka }e investiraat vo sopstvenite proizvodstveni kapaciteti


Feqton

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” od denes po~nuva so nov feqton – Najgolemite internetkompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

 Se procenuva deka posetite na Vikipedija se 10 do 14 milijardi pati mese~no. Ako gi presmetame godi{nite poseti na 100 milijardi lu|e i 5 dolari za iljada pati poglednuvawe stranica, }e dobieme potencijalen prihod od okolu 500 milioni dolari Izjavuvaj}i strav od komercijalniot advertajzing i namalena kontrola na sogleduvawata vo angliski-centriranata Vikipedija, korisnicite na {panskata Vikipedija se razdelija za da ja kreiraat Enciklopedija Libre vo 2002 godina. Podocna taa godina Vejls soop{ti deka Vikipedija nema da emituva reklami i negovata veb-stranica be{e prefrlena na wikipedia.org. Inaku, na Internet bea startuvani razli~ni drugi proekti na wiki - enciklopedii, glavno od razli~na filozofija so onaa na “neutralno gledi{te” na Vikipedija. Eden takov primer e i orthodoxwiki.org, enciklopedija koja sodr`i artikli od pravoslavnata

21 INVESTITORI

Pokraj bezbrojnite individualni donatori, pogolemi investitori na Vikipedija se:  VINOD KOSLA  INSTITUT OTVORENO OP[TESTVO (OPEN SOCIETY INSTITUTE)  FONDACIJATA ALFRED P. SLOAN  OMIDIAR NETVORK (OMIDYAR NETWORK)

SJU GARDNER ardner e Gdirektor izvr{en na

 Vo kancelariite na Vikipedija

 Osnova~ot XIMI VEJLS VEJLS,, likot koj vo posledno vreme stana neizostaven del od veb-stranicata poradi negovata potraga po donacii hristijanska religija. I pokraj toa {to angliskata Vikipedija dostigna tri milioni artikli vo avgust minatata godina, rastot na edicijata, vo smisla na broj na artikli i na sorabotnici, se poka`a deka ne zabele`al poka~uvawe vo po~etokot na 2007 godina. Vo juli 2007 godina okolu 2.200 artikli dnevno bile dodavani na enciklopedijata, a od lani ovoj prosek e 1.300. Timot {to go vodi Ed.H.^i vo Istra`uva~kiot centar vo Palo Alto {pekulira deka toa

e poradi zgolemenata ekskluzivnost na proektot. Novite ili povremenite redaktori imaat zna~itelno pogolem broj odbieni artikli za razlika od elitnata grupa regularni redaktori, kolokvijalno poznata kako “kabal”. Ova mo`e da napravi odredeni te{kotii za proektot, vo odnos na regrutiraweto i zadr`uvaweto na novite sorabotnici, {to na podolg rok }e rezultira so stagnacija na sozdavawe novi artikli. Minatata godina vo noemvri, tezata na Felipe Ortega,

istra`uva~ vo Univerzitetot Rej Huan Karlos vo Madrid, otkri deka angliskata Vikipedija zagubila 49 iljadi redaktori za vreme na prvite tri meseci od godinata. Vo sporedba so istiot period prethodnata 2008 godina, bilo zabele`ano deka taa brojka bila samo 4.900 redaktori. “Volstrit `urnal” izvesti deka “milionite onlajn-volonteri koi pi{uvaat, redaktiraat i ureduvaat vo Vikipedija se otka`uvaat”. Edna od pri~inite, spored “Volstrit `urnal” bea pravilata primeneti za da dovedat red vo redaktiraweto, koi, veruvajte, gi ima tolku mnogu {to vedna{ }e se otka`ete od ~itawe. Sepak, Ximi Vejls gi demantira{e obvinuvawata i namaluvaweto na brojot na sorabotnici, pa vo pra{alnik ja stavi i metodologijata na studijata na Ortega. Inaku, spored podatocite na godi{niot izve{taj na Vikimedia, na{ata zemja se nao|a vo tabelaat zemji kade {to Vikipedija se koristi kaj 16% do 30% od internet-korisnicite, ramo do ramo so evropskite zemji i Rusija, SAD i delovi od Ju`na Amerika i Avstralija. Pove}e od 30% od korisnicite na Internet se slu`at so Vikipedija samo vo Kanada, Britanija, Germanija i Francija. ZBOR-DVA ZA FONDACIJATA VIKIMEDIJA Fondacijata Vikimedija e neprfitna organizacija so kancelarii vo San Francisko i e organizirana so zakonite

fondacijata Vikimedija. Porasnala vo Kanada i zavr{ila novinarstvo vo Univerzitetot Raerson. Vo 2009 godina za nejzinata rabota vo Vikimedija vesnikot “Hafington post” ja nare~e “menuva~ na novite mediumi”. Prethodno rabotela vo Kanadian broudkasting korporej{n kako direktor zadol`en za veb-sopstvenosta i onlajn-vestite.

na dr`avata Florida, kade {to prvi~no be{e bazirana. Taa operira so nekolku wikiproekti. Del od niv se Wikidictionary, Wikinews i Wikiquote. Se razbira, vrskata so popularniot Vikiliks na Asan` e nezamisliva. Oficijalnoto sozdavawe na ovaa fondacija be{e proglaseno vo juni 2003 godina, a zad celiot proekt se najde Ximi Vejls, ~ovekot {to vo posledno vreme redovno go sre}avame na site vebstranici na ovaa neprofitna kompanija. Vsu{nost, se raboti za negovoto pismo do javnosta, vo koe se nao|a

molbata do site korisnici koi se vo mo`nost da odvojat odreden pari~en iznos {to }e poslu`i za podobruvawe i prodol`uvawe na rabotata na Vikimedija. Minatata godina fondacijata ja objavi svojata strategija do 2015 godina i taa e dostapna za sekoj korisnik na Internet. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za kompanijata koja stoi zad Skype, internet-telefonijata koja minatata nedela ja poka`a svojata vlijatelnost

RIKA ZA ^IPOVI NA SONI okolu 3,6 milijardi dolari, so cel da se ovozmo`i nivno pro{iruvawe. Tokmu ovie novi pogoni }e bidat staveni vo upotreba vo tekot na 2011 godina i tie }e bidat nameneti tokmu za potrebite na To{iba. Glavnata pri~ina poradi koja od To{iba se odlu~ija da koristat autsorsing za proizvodstvoto na nivnite ~ipovi se dol`i na zagubata koja tie ja imaa vo tekot na 2008 godina. Taa zaguba be{e nadminata blagodarenie na dobivkata vo tekot na 2009 godina na iznos od 3,4 milijardi dolari. Objektot koj Soni }e go kupuva od To{iba, vsu{nost, e istiot objekt koj & go prodade vo tekot na 2008 godina.

 TO[IBA na SONI }e mu ja prodade istata fabrika vo Nagasaki koja pred dve godini ja kupi tokmu od nego


22

Rabota / Konsalting / Osiguruvawe / IT Izbor na aktuelni oglasi

DELOVNO SOVETUVAWE / KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.12.2010 Fondacija za menaxment i industrisko istra`uvawe ul.Orce Nikolov 147A-6, 1000 Skopje - M.I.R. objavuva oglas za proekten konsultant. Kraen rok za prijavuvawe: 30.12.2010. Site zainteresirani kandidati mo`at da ispratat pismo za motivacija i kratka biografija na slednata e-mail adresa: mir@mir.org.mk ili po po{ta. MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Utrinski vesnik

Objaveno: 21.12.2010 Ministerstvoto za kultura raspi{uva javen konkurs za izbor na direktor na Nacionalnata ustanova Muzej na Makedonija- Skopje Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so programata i drugata dokumentacija treba da se dostavat do Ministerstvoto za kultura preku po{ta na adresa: ul.„\uro \akovi}” br.61-Skopje ili vo Arhivata na Ministerstvoto za kultura, najdocna do 16.30 ~asot na posledniot den na konkursot. JAVEN SEKTOR Izvor: Utrinski vesnik

Objaveno: 27.12.2010 Vrz osnova na ~len 14 stav 1 i 2 od Zakonot za dr`avnite slu`benici („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija”br.59/2000, 112/200, 34/2001, 103/2001,43/2001, 98/2002, 17/2003, 40/2003, 85/2003, 17/2004, 81/2005, 61/2006, 36/2007,161/2 008,6/2009,114/2009 i 35/2010). i Pravilnikot za na~inot na selektirawe i vrabotuvawe na dr`avnite slu`benici i za formata i sodr`inata na prijavata za interen oglas za vrabotuvawe na dr`aven slu`benik („Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br.142/2009,145/2009 i 60/2010) Agenicjata za dr`avni slu`benici objavuva javen oglas broj232/2010 za vrabotuvawe na (4) dr`avni slu`benici vo Op{tina STRUGA za slednite rabotni mesta: 1.Sorabotnik za lekturirawe i prevod -Visoka stru~na sprema (VII/1) ili 240 EKTS-Filolo{ki fakultet, Albanski jazik i kni`evnost ili op{testveni nauki -najmalku 4(~etiri) godini rabotno iskustvo vo strukata 2.Rakovoditel na oddelenie za informati~ka tehnologija -Visoka stru~na sprema (VII/1) ili 300 EKTS-Prirodno matemati~ki fakultet-informatika -najmalku 4(~etiri) godini rabotno iskustvo vo strukata od koi 1(edna) godina vo dr`avna slu`ba 3.Sorabotnik mza socijalna za{tita -Visoka stru~na sprema (VII/1) ili 240 EKTS-Op{testveni nauki -najmalku 1 (edna) godina rabotno iskustvo vo strukata 4. Pomlad sorabotnik za vodewe registar na javni nabavki -Visoka stru~na sprema (VII/1) ili 240 EKTS-Praven ili ekonomski fakultet -bez rabotno iskustvo Pokraj dokazite za ispolnuvawe na posebnite uslovi predvideni vo Pravilnikot za sistematizacija na Op{tina Struga kandidatite treba da gi ispolnuvaat i op{tite uslovi za priem na dr`avni slu`benici, predvideni vo ~len 13 stav 2 od Zakonot za dr`avni slu`benici Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat prijava za vrabotuvawe na dr`aven slu`benik (obrazec objaven vo „Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 142/2009) preku pisarnica na adresa Agencija za dr`abni slu`benici Ul.Jurij gagarin br.15 Komisija za polagawe na stru~en ispit(so naznaka za oglas broj 232/2010) ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski,preku internet stranicata na Agencijata za dr`avni slu`benici http://prijava.ads.gov.mk. Kandidatite se dol`ni prijavata da ja popolnat vo celost, precizno i so to~ni podatoci.Prijavite dostaveni preku po{ta, treba da bidat primeni vo pisarnicata na Agencijata najdocna do denot na zavr{uvawe na rokot za prijavuvawe na javniot oglas. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva (5) den(a), smetano od denot na objavuvaweto na oglasot(ne smetaj}i go denot na samoto objavuvawe).Uslovite navedeni vo oglasot, kandidatite treba da gi ispolnuvaat vo momentot na prijavuvaweto.Kandidatite koi se uredno prijaveni na javniot oglas, se izvestuvaat za vremeto i mestoto na odr`uvawe na ispitot za dr`aven slu`benik i za dostapnosta na materijalite za podgotovka na kandidatite za polagawe na ispitot.Posle polagaweto na ispitot za dr`aven slu`benik i za dostapnosta na materijalite za podgotovka na kandidatite za polagawe na ispitot.Posle polagaweto na ispitot za dr`aven slu`benik so pette najuspe{ni kandidati za sekoe rabotno mesto, odnosno izvr{itel, se sproveduva intervju vo rok od 5 dena po polagaweto na ispitot vo organot za ~ii potrebi e objaven javniot oglas.

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK


KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

23

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

SAMO VO

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.



RABOTA  TENDERI  REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI  SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite. 1. Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer. 2. Analiza na finansiski izve{tai i

relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj}i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti). 3. Interna revizija 8 ~asa/

cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.


24

Obuki / Menaxment / HR

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto

rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk


Konferencii i saemi

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

25

SEKOJ DEN VO Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI:  do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili;  do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi.

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:       

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Rabotilnici: @ivotni ve{tini i li~en razvoj

Sekoj petok Zorba Konsalting Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Brzo ~itawe (Power Reading) 10.01 - 14.01.11 14.01 - 19.01.11 21.01 - 16.01.11 In Optimum Makedonija Psihodrama vo tek 400 ~asa Trinova MPM Online kursevi po angliski jazik

non stop Go! EnglishMak Nau~i i zbogati se! Dekemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Dekemvri 2010 Sinergija Plus Grupa za li~en rast i razvoj vo tek

Trinova MPM Business & Personal Coaching Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Creative communication (Tailor Made Training)

Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii NLP Nevro Lingvisti~ko programirawe Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

SVETSKI KONGRES NA HIGIENSKO IN@ENERSTVO I DIZAJN 2011 - MAKEDONIJA 21 – 25 septemvri, 2011 - Ohrid, Makedonija

Od 26 do 28 januari 2011 godina vo Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA BRODOGRADBA SMM VO ISTANBUL Stopanskata komora na Makedonija – EIICM organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot saem za brodogradba SMM vo Istanbul, od 26 do 28 januari 2011 godina  Brokerskiot nastan }e bide organiziran vo tekot na vtoroto izdanie na

SMM-Istanbul saem, koj }e se odr`i vo Istanbul, „Qutfi Kirdar” izlo`ben centar na 26 do 28 januari 2011 godina.  Nastanot – partnerstvo }e se odr`i vo tekot SMM – Istanbul 2011 godina vo

edna specijalna oblast vo salata podgotvena za bilateralni sredbi.

Veb-sajtot na brokerskiot nastan e: http://techmatch.aia-istanbul.org/smmistanbul U^ESTVOTO NA BROKERSKIOT NASTAN E BESPLATNO. KONTAKT: Lazo Angelevski, proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska, proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

ORGANIZATORI: MAKEDONSKA REGIONALNA SEKCIJA NA EHEDG Konsalting i trening centar KLU^ PRVO SOOP[TENIE Vo imeto na EHEDG International i Makedonskata regionalna sekcija na EHEDG gi pokanuvame site nau~ni rabotnici, istra`uva~i, profesionalci, kompanii, kako i pretstavnici na vladini i nevladini institucii koi rabotat vo oblasta na higiensko in`enerstvo i dizajn, proizvodstvo i prerabotka na hrana, kvalitet i bezbednost na hrana, inovativni tehnologii, novi trendovi vo bezbednost na hrana, dezinfekcija i sanitacija, da zemat u~estvo na SVETSKIOT KONGRES NA HIGIENSKO IN@ENERSTVO I DIZAJN 2011, koj }e se odr`i od 21 do 25 septemvri, 2011 godina, vo hotel Granit, Ohrid, Republika Makedonija. Na ovoj isklu~itelno va`en nastan se o~ekuva da prisustvuvaat pretstavnici od golem broj na kompanii i nau~ni institucii, od site zemji ~lenki na ovaa me|unarodna organizacija, kako: Germanija, Holandija, Belgija, Italija, Francija, [panija, [vedska, Danska, Norve{ka, Finska, [vajcarija, Polska, Ukraina, Rusija, Ermenija, SAD, Japonija, Tajland i dr. (www.ehedg.org).

PRVITE DVA DENA OD KONGRESOT SE POSVETENI NA PREZENTIRAWE NA STRU^NI I NAU^NI TRUDOVI NA SLEDNIVE TEMI: Sekcija 1. Higiensko in`enerstvo i dizajn (oprema i komponenti, principi, uslugi i materijali) Sekcija 2. Kvalitet i bezbednost na hrana Sekcija 3. Prehranbena tehnologija (proizvodstvo na hrana) Kraen rok za prijavuvawe na apstraktite e 31.03.2011, a na kompletnite trudovi e 31.05.2011 god. Rabotni jazici na Kongresot se makedonski i angliski. Site trudovi }e bidat recenzirani od strana na me|unaroden nau~en odbor. Zbornikot na kompletni trudovi }e bide objaven do po~etokot na kongresot vo EHEDG Journal of Hygienic Engineering and Design. Upatstvo za izrabotka na apstraktite kako i informacii za cenata za kotizacija se objaveni na veb stranata na Kongersot: www.ehedg.mk. Trudovite za koi nema da bide platena kotizacija nema da bidat objaveni. Tretiot den od Kongresot e rezerviran za brokerski nastan kade pretstavnici od stopanstvoto, akademijata i istra`uva~kite instituti }e imaat mo`nost da ostvarat B2B sredbi. Pove}e detali za na~inot na prijavuvawe na ovoj nastan }e najdete na veb stranata na Kongresot: www.ehedg.mk, na tel: 3211 - 422 ili na: contact@key.com.mk. Vi blagodarime na u~estvoto!

Prof. D-r Vladimir Kakurinov Pretsedatel na Makedonskata regionalna sekcija na EHEDG


Tenderi

26

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN I.1) Podatoci za dogovorniot organ I.1.1) Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA II.1) Predmet na dogovorot za javna nabavka: nabavka na leb  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=a561affdf531-4aae-9f0a-4300490d2222&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN I.1) Podatoci za dogovorniot organ I.1.1) Naziv na dogovorniot organ: Fakultet za veterinarna medicina - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA II.1) Predmet na dogovorot za javna nabavka: Koloni za hromatografija za period od 1 godina  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f32ab4d0-13a2-432c-b2f6-6e5b55cc8d7a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN I.1) Podatoci za dogovorniot organ I.1.1) Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Karpo{ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA II.1) Predmet na dogovorot za javna nabavka: Osiguruvawe na imotot na Gradinkite i Osnovnite U~ili{ta na teritorijata na Op{tina Karpo{  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=fac9175d0677-4ada-8b04-f3a9104ac8d5&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN I.1) Podatoci za dogovorniot organ I.1.1) Naziv na dogovorniot organ: JZU Centar za javno zdravje Tetovo PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA II.1) Predmet na dogovorot za javna nabavka: Kancelariski materijali za potrebite na dogovorniot organ.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=f861edfa-1e60-41fb-b225-c966eefc02e3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN I.1) Podatoci za dogovorniot organ I.1.1) Naziv na dogovorniot organ: Agencija za planirawe na prostorot PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA II.1) Predmet na dogovorot za javna nabavka: Izrabotka na del od dokumentaciona osnova na GUP na Grad Skopje  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=94f55b8b9ff0-49bb-9097-13f835224287&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN I.1) Podatoci za dogovorniot organ I.1.1) Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA II.1) Predmet na dogovorot za javna nabavka: Nabavka na zavrtki, navrtki, podlo{ki, zegerovi osigura~i, `abici, REK Bitola  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieAC?EntityId=3e3f93fb6ecc-4f41-abb8-645667abd3fd&Level=2

DOGOVOREN ORGAN I.1) Podatoci za dogovorniot organ I.1.1) Naziv na dogovorniot organ: JU Dom za doen~iwa i mali deca - Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA II.1) Predmet na dogovorot za javna nabavka: Prepokrivawe na deloven objekt  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=d1806e7b7cec-41ba-b9c6-5f37da194b79&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN I.1) Podatoci za dogovorniot organ I.1.1) Naziv na dogovorniot organ: Direkcija za tehnolo{ki industriski razvojni zoni PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA II.1) Predmet na dogovorot za javna nabavka: Obezbeduvawe na uslugi za:

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN I.1) Podatoci za dogovorniot organ I.1.1) Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

 Redovna kontrola i odr`uvawe na sistemot za distribucija i

snabduvawe so priroden gas na tarifni potro{uva~i priklu~eni na distributivniot gasovoden sistem vo TIRZ Skopje 1 i  Redovna kontrola i odr`uvawe na jakostrujni i ma{inski uredi vo Administrativnata zgrada vo TIRZ Skopje 1.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=332aa4d8-0272-4301-a6fd-cf59b7de4f9&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

II.1) Predmet na dogovorot za javna nabavka:  Rekonstrukcija na fasadi na postojni objekti vo centralnoto gradsko podra~je, na plo{tadot Makedonija – Skopje na ul.”11 Oktomvri” br.2 i ulica “Mar{al Tito”br.22  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPPaspx?EntityId=95bc222a-b6cf-4db7923c-5887d21d7bc5&Level=2

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN I.1) Podatoci za dogovorniot organ I.1.1) Naziv na dogovorniot organ: Fakultet za veterinarna medicina - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA II.1) Predmet na dogovorot za javna nabavka: Elisa kitovi za period od 1 godina  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=63a5dcb148ac-4b52-bf8d-b6b281ca4c04&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ustaven sud na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Odr`uvawe na hardver, kompjuterska mre`a (aktivna i pasivna oprema), sistemski softver i aplkikativen softver za potrebite na Ustavniot sud na Republika Makedonija za 2011 godina  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=e77c1bff-d0a3-4108-8314b94bf2ed75f3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: J.Z.U. Institut za javno zdravje na Republika Makedonija Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Mikrobiolo{ki testovi ekvivalentni za aparat "IMMULITE", negovo servisirawe i kalibracija  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=41823cca-0178-47a1-a686-3bc551609b5d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Novi nereparirani elektro motori,generatori i otko~nici za potrebite na REK Bitola i REK Oslomej, LOT1-visoko naponski elektro motori, LOT2-nisko naponski elektro motori, LOT3-generatori, LOT4-otko~nici  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=8832ec981398-43c4-8189-c7442713fed7&Level=2w

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Narodna banka na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Oprema povrzana so kompjuteri - Hard-diskovi, memorii i drugi potrebi za kompjuterska oprema.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=bd97c6f3-eaa3-4fa9-bc44-9518a6e109ed&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Vlada na RM - Generalen sekretarijat PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na uslugi - emituvawe na soop{tenija i spotovi na video bim  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b516555d-7ba0-4463-93c3e73d79a6dc24&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M.@. TransportAD-Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Le`i{ta univerzalni i specijalni  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9fd6970b-dd72-4a54-86de-277190e2f034&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za dr`avni pati{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izbor na konsultanti za vr{ewe nadzor nad izgradba na most preku reka Treska kaj Plasnica na km 0+106,37  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=ba4e7b35-6933-4dd5-ad35-327ad325fdbc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izgradba na objekt Gradska ku}a  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9a4a2586-2872-495b-86687c2391ef6911&Level=2


Fun Business

KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

27

BRA^NITE SOSTOJBI NA POZNATITE VO 2010 GODINA

QUBOV LI E OVA ILI PANA\UR?!  Godinava

Holivud nema da bide zapameten po nekoe osobeno filmsko ostvaruvawe, tuku po privatnite `ivoti na poznatite li~nosti SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

ko 2010 godina vo Holivud ostane zapametena po ne{to, toa definitivno }e bide po presvrtite vo `ivotite na slavnite li~nosti. Nivnite profesionalni anga`mani

A

 Najskapiot razvod na 2010-ta godina, TAJGER VUDS i ELEN NORDEGREN

kako da ostanaa vo senka za smetka na toa {to im se slu~uva{e “doma”. No, da se bide slaven zna~i da ste na “dol`nost 24/7”, pa taka i privatniot `ivot ne e mnogu privaten. Sekoj go interesira koj so kogo izleguva, {to pravi vo slobodno vreme, a toa vlijae i na privatnite vrski na yvezdite. 2010 godina so sigurnost mo`e da se nare~e godina na razvodi, no i na brakovi. Kako nekoe nepi{ano pravilo e sekoga{ da se po~nuva od “lo{ite” vesti, pa, taka, godinava “lo{o” pomina re~isi polovina od svetskiot xet-set. Za nekoj od niv “lo{oto” i ne e tolku lo{o, bidej}i, kako {to pove}eto podocna izjavija, “kone~no se oslobodile i mo`at da prodol`at ponatamu”... A nekoi, pak, navistina pominaa lo{o vo bukvalna smisla na zborot. Godinava kraj na qubovnite i bra~nite vrski stavija Kristina Agilera, Eva Longorija, [eril Kol, Skarlet Johanson, Sandra Bulok, [anaja Tvejn, Kortni

 GADGETS

Koks, no najgolem skandal predizvika razvodot na, sega ve}e ne tolku, najdobriot golfer na svetot, Tajger Vuds. Otkako vo javnosta izlegoa dokazi za brojnite neverstva na eden od najdobrite golferi na svetot, Tajger Vuds, `ivotot mu stana vistinski ko{mar. Negovata sopruga, Elin Nordegren, na po~etokot se obidela da pomine preku neverstvoto, no pritisokot od mediumite i razo~aruvaweto dovedoa do `estoka sudska borba. Pred skandalite, `ivotot na Vuds bil sovr{en, dobar brak, odli~na kariera, milionski zarabotki... Iako negovata zarabotka za 2010 godina iznesuva 90,5 milioni dolari, slavata, statusot i prvoto mesto vo svojot sport mu padnaa, a toa rezultira{e so gubewe na sponzorite. Se pretpostavuva deka negovoto vkupno bogatstvo pred skandalot iznesuvalo okolu 1,5 milijardi dolari, pa ekssoprugata, spored praviloto za podelba na bogatstvoto na polovina, trebalo da dobie

gi napravile i Sa{a Baron Koen. Ako poslednovo ime ne vi zna~i ni{to, toga{ “umetni~koto” ime Borat vi ka`uva s$. Kazahstanskiot novinar re{i da se smiri i se o`eni so akterkata Isla Fi{er. Tuka se i Martin Lorens, Orlando Blum, Megan Foks, Harison Ford, Hilari Daf, Ali{a Kis, Penelope Kruz, a me|u onie koi predizvikaa najgolemo mediumsko vnimanie be{e svadbata na peja~kata Keti Peri so angliskiot komi~ar Rasel Brend i }erkata na porane{niot pretsedatel na SAD, Bil Klinton, ^elsi Klinton, ~ija svadba ~ine{e okolu 5 milioni dolari. Za nekoja godina }e se poka`e koj od ovie novope~eni bra~ni parovi }e ostanat, a koi }e se najdat na spisokot na slavnite i skapi razvodi. Vo 2011 godina n$ o~ekuva u{te edna svadba, no ne  kakva bilo, tuku kralska svadba. Princot Vilijam nekolku nedeli pred krajot na 2010 godina ja ob-

Svadbata na ^ELZI KLINTON ~ine{e 5 milioni dolari

FUDBALER NA GODINATA

SKENER NA NEGATIVI

PANDEV (INTER)NACIONALE SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

ogi~no i edinstveno mo`no re{enie na Fudbalskata federacija na Makedonija (FFM) e na{iot najdobar internacionalec, Goran Pandev, koj nastapuva vo stranstvo, da go proglasi za najdobar fudbaler na Makedonija. Za Pandev e napi{ano mnogu i negovata kariera se sledi vo zemjava od minuta vo minuta, a sportskata javnost simpatiite kon klubovite vo Italija gi naso~i kon timot vo koj nastapuva Pandev. Deka vo FFM ne cvetaat rozi i ne e nekoja tajna, no ako ne{to mo`e{e da se pofali vo funkcioniraweto na ovaa organizacija be{e na~inot na koj {to se odbiraat najdobrite. Za razlika od minatite godini, ovojpat nema{e glamurozna zabava, a glavnata yvezda, Goran Pandev, voop{to ne be{e prisuten, po {to statuetkata nameneta za negovoto dostignuvawe ja podigna selektorot Mirsad Jonuz. No, Pandev i ponatamu e edinstveniot uspe{en izvozen sportski produkt na Makedonija i vistinski ambasador na na{ata zemja. Negovite igri vo Inter vo vtorata polovina

L o doa|aweto na digitalnato doba na site ni ostanaa negativite od aparatite da ni fa}aat pra{ina po ormanite i fiokite. Toa nie se spomenite – zarem navistina }e gi ostavime taka da ni “skapat” i da gi frlime? Olabavete se, mo`ebi s$ u{te ne e vreme za toa. Pristigna skener za negativi, koj ni ovozmo`uva fotografiite da gi preneseme vo digitalna forma i kone~no da gi za~uvame tamu kade {to }e mo`eme da gi razgledame vo sekoe vreme. Ovoj ured e tolku sofisticiran {to za da gi pretvorite slikite vo digitalna forma ne vi e potreben nitu kompjuter. Toj vi ovozmo`uva direktno da gi prenesete na memoriska karti~ka, iako, se razbira, so mini-kabel~eto vie mo`ete da gi prenesete i vo kompjuter. Ednostavno, tehnologijata ne gi zaborava starite dobri momenti.

S

K O M E R C I J A L E N

okolu 750 milioni dolari. No, otkako gi izgubi sponzorite, bogatstvoto rapidno mu se namali, pa, taka, Nordegren dobi “samo” 110 milioni dolari. Ova e samo eden primer za toa {to se slu~uva so slavnite i bogatite koga }e napravat nekoja gre{ka. Isti ili sli~ni sudbini imaat site - nekoj pominuva polesno, a nekoj pote{ko. Pove}eto od novorazvedenite u{te ne znaat kolku }e treba da im platat na svoite porane{ni partneri, a pove}e od sigurno e deka svetot za toa doprva }e slu{a vo 2011 godina. Me|u tie koi bile popametni pred da stapat vo brak bila Kristina Agilera, koja potpi{ala predbra~en dogovor. No, 2010 godina ima{e i posvetla strana. Vo brak stapija golem broj od poznatite li~nosti za koi se misle{e deka nikoga{ nema da stapnat na “ludiot kamen”. Takvi bea Xoni Noksvil, koj svojata slava i bogatstvo gi stekna so pravewe raboti koi normalnite lu|e nikoga{ ne bi

javi svr{uva~kata so svojata dolgogodi{na devojka, Kejt Midlton. Ovaa vest avtomatski stana edna od najpopularnite vo svetot. Svadbata e zaka`ana za 29 april, a u{te otsega se pravat predviduvawa deka }e bide edna od najskapite svadbi koi svetot gi videl dosega. Pretpostavkite kolku }e se potro{i se dvi`at od 50 do 100 milioni dolari, a kolku navistina }e se potro{i, no i zaraboti, }e doznaeme slednata godina.

O G L A S

K O M E R C I J A L E N

 Toa

{to vo momentov mo`e da ja zagri`i fudbalskata javnost vo Makedonija ne e toa dali Pandev godinava prisustvuval na dodeluvaweto na nagradite. Problemot e dokolku i do godina toj povtorno bide izbran za najdobar fudbaler. Toa }e bide dokaz deka osven Goran Pandev, vo Makedonija ni{to fudbalski ne se slu~uva

od minatata sezona bea na najvisokoto mo`no nivo, a toj sosema ramnopravno so ostanatite yvezdi na milanskiot klub pridonese za ostvaruvaweto na istoriskiot uspeh na ovaa ekipa. Tri tituli vo edna sezona, me|u koi i onaa najva`nata, osvoena po pobedata vo finaleto na Ligata na evropskite {ampioni. I ovaa sezona Pandev uspea da ostane vitalen del od timot, iako na startot od {ampionatot dojde do promena na selektorskata pozicija. Na Inter ne mu ode{e najdobro so Rafael Benitez ili mu ode{e mnogu poslabo otkolku {to be{e slu~aj so @oze Muriwo. Seedno, Pandev i vo eden Inter, kade {to mnogu raboti bea nepovrzani, poka`a i pove}e od solidna igra, zgolemuvaj}i ja u{te pove}e svojata pazarna vrednost, za koja se pretpostavuva deka sega iznesuva 20 milioni O G L A S

 GORAN PANDEV - po osvoenite priznanija vo Evropa, so nagrada i na doma{en teren evra, iako toa }e mo`e da se potvrdi samo dokolku postojat oficijalni ponudi za negoviot dogovor. Ona {to vo momentov mo`e da ja zagri`i fudbalskata javnost vo Makedonija ne e toa dali toj godinava prisuK O M E R C I J A L E N

stvuval na dodeluvaweto na nagradite. Problemot e dokolku i do godina povtorno bide izbran za najdobar fudbaler. Toa }e bide dokaz deka osven Goran Pandev, vo Makedonija ni{to fudbalski ne se slu~uva. O G L A S


TOP 100

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL  PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI  AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011  KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA?  TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA


195 Kapital 28 12 2010