Issuu on Google+

...Naskoro!

SKLU^ENI TRI DOGOVORI ZA NADZOR NA IZGRADBATA NA PATI[TA

PO^ITUVANI ^ITATELI, KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

DR@AVATA ]E PLA]A NADZOR, AMA NEMA DA GRADI AVTOPATI[TA  STRANA 9

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

DA SE STAVI KRAJ NA BREMETO OD TRANZICIJATA

BIZNISMENITE SE “ZA” DANO^NA AMNESTIJA MAKEDONSKITE BIZNISMENI NEMAAT NI[TO PROTIV IDEJATA ZA DANO^NA AMNESTIJA NA KAPITALOT [TO VO PERIODOT NA TRANZICIJA BE[E IZVLE^EN OD REDOVNITE KANALI NA EKONOMIJATA VO ZEMJAVA, NO BARAAT TOA DA SE SPROVEDE NA REGULIRAN, ANONIMEN I EFIKASEN NA^IN, VO KOJ NEMA DA SE PRAVI LOV VO MATNO. ponedelnik.27. dekemvri. 2010 | broj 194 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

 STRANA 12-13

^ITAJTE VO SREDA

NA ZATVORAWE, PETOK, 24.12.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,49% 0 0,42% 0 00,34%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,50 446,95 1,31

NAFTA BRENT EURORIBOR

93,77 9 1,52%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (24.12)

MBI 10 2.303 2.298 2.293 2.288

2.283 2.278 2.273 20.12

21.12

22.12

23.12

24.12

Nikoj ne saka da bide direktor na Agencijata za dr`avni slu`benici!?  STRANA 7

Neophodni se investicii vo infrastrukturata i energetikata  STRANA 10

EKSKLUZIVNO: IZVORI OD OBVINITELSTVOTO ZA “KAPITAL” OTKRIVAAT

VELIJA MO@E VO ]ELIJA DO 15 GODINI!?

...POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

PAJAK DO PAJAK – PAJA@INA!  STRANA 4

KOLUMNA KIRIL NEJKOV

ADRIJAN KADBERI: PATRIJARHOT NA KORPORATIVNOTO UPRAVUVAWE  STRANA 14

SPORED DOKUMENTOT OD OBVINITELSTVOTO DO KOJ DOJDE “KAPITAL”, “ ” VELIJA RAMKOVSKI E OBVINET DEKA VO ULOGA NA ORGANIZATOR OD 2006 GODINA ZAEDNO SO NEKOLKU UPRAVITELI NA NEGOVI FIRMI SOZDAL GRUPA KOJA STEKNALA IMOTNA KORIST PREKU VR[EWE KRIVI^NI DELA - ZLOUPOTREBA NA SLU@BENA DOL@NOST, DANO^NO ZATAJUVAWE I O[TETUVAWE NA DOVERITELI. DOKOLKU SE PROGLASI ZA VINOVEN, MAKSIMALNATA KAZNA KOJA MO@E DA JA DOBIE E 15 GODINI  STRANA 2-3

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

TAMAM AMBASADORI ZA REZIL DIPLOMATIJA  STRANA 2


Navigator

2

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 27 DEKEMVRI 2010

TAMAM AMBASADORI ZA REZIL DIPLOMATIJA!

D

Deka makedonskata nadvore{na politika ne znae koj pat da go fati ve}e od poodamna e jasno. Se zdru`uvame so edni, raskinuvame dru`ba so drugi dr`avi, barame prijateli tamu kade {to nikoj drug od na{eto opkru`uvawe ne na{ol (i toa go pakuvame kako pobeda)! Standardnite poddr`uva~i gi lutime so sme{ni potezi samo za da go testirame nivniot prag na izdr`livost. Poddr{kata za Sirija vo sporot za Golanskata visoramnina, nasproti stavot na “strate{kiot partner” Izrael i nasproti pozicijata na celiot zapaden svet, be{e samo u{te eden dokaz za nemaweto koncept. Koga ve}e preku kowanik vreden milioni na site ni “nacrtaa” koi sme i ni uka`aa deka ne smee ni edna dilema da ostane za na{eto poteklo od pred dve iljadi godini, sega i drugi pra{awa ostanaa bez odgovor. Kade odime? Kade sakame da stigneme? Koj ni e planot? Ovie pra{awa s$ u{te nemaat odgovor! A, deka ovaa vlast miluva da “java” kon nepoznatoto poka`uva sekojdnevno i preku drugi primeri. Eve, povtorno za sferata na diplomatijata! Zna~aen moment za analiza e fenomenot nare~en izbor na ambasadori! Ne{to {to se slu~uva{e minatata nedela... Vo Makedonija denes polesno se stanuva ambasador otkolku pratenik. Za pratenik barem ti treba silna partiska poddr{ka. Noviot ambasador vo Tur-

cija, Goran Taskoski, e `iv dokaz deka ni vo partijata ne mora da u`iva{ nekoj poseben respekt za da stigne{ do funkcijata {to zna~i vrv na edna diplomatska kariera. Taskoski, koj bil direktor na po{ta, komercijalist, ekspert za mermer za nadgrobni spomenici) }e ja pretstavuva Makedonija vo Ankara. Za nego e poznato deka dva pati se kandidiral za pretsedatel na op{tinskiot komitet na VMRO–DPMNE vo Bitola, edna{ duri i za pratenik, no ne mu se pozlatilo! Sopartijcite ne go izbrale. Zna~i, ova mu doa|a nekako kako ute{na nagrada za da mu olesni! Nema da go bide za pratenik, dajte da go pratime ambasador! Taa e logikata, izgleda! I sega Taskoski }e raboti vo zemjata koja po SAD e najgolemiot voeno-strate{ki partner na Makedonija! ^lenka na NATO! Edna od 20-te najrazvieni svetski ekonomii i edinstvena evropska dr`ava {to od krizata pomina so zna~itelen ekonomski rast i so prognozi za novi vrabotuvawa vo 2011 godina i u{te pogolem rast. Toj sega treba na Ahmet Davitoglu, ministerot za nadvore{ni raboti na Turcija, da mu ja raska`uva svojata “bogata biografija”! Treba da mu gi raska`uva (vidno vozbuden) site priemi i edinstveniot ru~ek so turskiot ambasador kako skopska uvertira pred da zamine “vo Anadolija”! Tolku mu be{e dovolno da se podgotvi Taskoski, koj denevoive e i pod silni impresii {to za Turcija nema da mu treba nitu viza. No, Taskoski, sepak, ima aduti vo rakav. Stanuva zbor za {armanten ~ovek. Negoviot izraz na liceto ednostavno poka`uva deka srceto mu se stoplilo koga otade granicata na turska zemja go ~ul grani~arot kako vika “tamam”. Genetika e toa... Den prethodno da ne se

poposka@kapital.com.mk

”proslave{e” i noviot ambasador vo Albanija, Vele Trpeski, so svojata ta`na prezentacija na tezite i na planovite za Tirana (nitu eden den diplomatski iskustvo), odlukata za Taskoski mo`ebi }e ja sfatevme kako novogodi{na {ega na MNR. No, seriozno bilo! Koj e ovde odgovoren? Tie dvajcata ne se sigurno. Vo pra{awe se `ivotni neostvareni `elbi i strasti! Sega im se pette minuti... No, koj minister za nadvore{ni raboti bez tro{ka odgovornost potpi{uva vakvi ambasadori!? Svesen li e Milo{oski kakvi signali isprativme kon Turcija i vo Albanija! Ispra} aweto ambasadori sekoga{ zna~i i {to mislite za taa dr`ava i za toa {to o~ekuvate vo sorabotkata! Tolku li e makedonskata diplomatija vo kadrovska kriza pa da mora komercijalisti, pripravnici, sovetnici, po{tari da ja igraat taa uloga... Kakva erozija na vrednostite! Sramota... Diplomatijata e imix! Slika {to treba da ja izgradite za dr`avata koja treba vo sekoj moment da ispora~uva vrednosti na sredeno op{testvo! Diplomatijata bara dobro pakuvawe! Vaka samo u{te edna{ poka`avme kolku na{ata su{tina e gnila, {to nema i {to da se spakuva!

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Мilioni denari promet e noviot prag za registracija na dano~nite obvrznici za DDV namesto dosega{nite 1.300.000 denari. Po~nuvaj}i od 1 januari, site dano~ni obvrznici {to }e ostvarat odano~liv promet pogolem od 2 milioni denari, }e imaat obvrska da podnesat prijava do UJP vo rok od 15 dena. Vo funkcija na usoglasuvawe so zakonskite izmeni, UJP donese i nova prijava za registracija za DDV koja dano~nite obvrznici treba da ja koristat od 1 januari 2011 godina, koga }e go ostvarat pragot za registracija od 2 milioni denari. Za dano~nite obrznici koi za prv pat }e po~nat so vr{ewe na stopanska dejnost vo tekot na 2011 godina, noviot rok za podnesuvawe na prijavata e 15 dena od po~etokot na vr{eweto na dejnosta, namesto kako dosega 8 dena.

KATERINA SINADINOVSKA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

2

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

EKSKLUZIVNO: IZVORI OD OBVINITELSTVOTO

VELIJA MO@E VO

Spored dokumentot od obvinitelstvoto do koj dojde “Kapi godina zaedno so nekolku upraviteli na negovi firmi so zloupotreba na slu`bena dol`nost, dano~no zatajuvawe nata kazna koja mo`e da ja dobie e 15 godini KATERINA SINADINOVSKA sinadinovsk@kapital.com.mk

N

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

Najmalku tri, a najmnogu petnaeset godini kazna zatvor bi mo`el da dobie mediumskiot magnat Velija Ramkovski dokolku bide osuden za delata za koi se tovari. Toj se tovari za zlostorni~ko zdru`uvawe i zatajuvawe na danok vo vrednost od 4,1 milioni evra i nelegalno ostvaren prihod od 17,5 milioni evra. Spored dokumentot od obvinitelstvoto do koj dojde “Kapital”, Ramkovski e obvinet deka vo uloga na organizator od 2006 godina zaedno so nekolku upraviteli na negovi firmi sozdal grupa koja imala za cel da se steknat so imotna korist preku vr{ewe krivi~ni dela - zloupotreba na slu`bena dol`nost, dano~no zatajuvawe i o{tetuvawe na doveriteli. Negovi “sojuznici” bile negoviot brat Amdi Ramkovski, }erka mu Emel Ramkovska i sinot Hedi Ramkovski. Osven Ramkovski i negovite rodnini, vo pritvor od 30 dena se i upravitelite na firmite - @aklina \orgievs-

ka, \ulten Xemaili, Ibraim Ibraimi, Zoran Micevski, Darko Peru{evski, Nevin Rauf, Slavica Marinkovska, Nata{a Krstanoska, Slobodan Pejoski, @arko Stojanoski i Aneta Ko~i{ki. Policijata s$ u{te traga po Hedi Ramkovski i upravitelite koi ne se makedonski dr`avjani, Ne{e Ramiz, Ramdan Ibrahimi, Leonora Ersuzi, Ramadan ^i~ek. Site ~etvorica se vo begstvo, a MVR ima raspi{ano vnatre{na poternica. KAKO SE PLETELA PAJA@INATA?! Upravata za javni prihodi (UJP) i MVR prona{le dokazi so koi tvrdat deka imperijata na Velija Ramkovski, registrirana na ulicata Pero Nakov, za period od 5 godini go o{tetila dr`avniot buxet so zatajuvawe na danok od 4,1 milioni evra (2,8 milioni neplaten DDV i 1,3 milioni neplaten danok na dobivka) za nelegalno ostvaren prihod od 17,5 milioni evra. Stanuva zbor za pove}e od deset kompanii, me|u koi Aks-stra, Sinim, Vreme E~, Plus produkcija, A1 Plus, Stratus, Hedis marketi, Hedis, A2 i A1 televizija, za koi inspektorite utvrdile deka me|usebe si fakturirale promet na stoki i na uslugi so ceni poniski od nabavnite kako klasi~en na~in za izbegnuvawe na danokot i se vr{el promet vo gotovo bez fiskalni aparati. Od obezbedenite dokazi organite utvrdile deka del od nelegalno ostvarenite

prihodi prijavenite gi ispla}ale na vraboteni vo kontroliranite firmi, bez da bidat plateni zakonski predvidenite pridonesi. Direktorot na UJP, Goran Trajkovski, izjavi deka del od firmite namerno se dovedeni do nelikvidnost, so {to tie ne mo`ele da platat dolg od 2,3 milioni evra. Kompaniite na koi firmite od Pero Nakov im dol`ele pari prakti~no ne mo`ele da si gi naplatat dolgovite bidej}i, kako {to objasni Trajkovski, celiot imot na firmite dol`nici bil prefrlen bez ekonomska osnova na drugi dru{tva. Od policijata tvrdat deka Velija preku svoite lu|e navedeni kako sopstvenici i upraviteli gi prenesuval dolgovite od firma na firma. Tokmu poradi toa se o~ekuva deka vo celata afera najmnogu }e nastradaat negovite upraviteli, koi se ve}e privedeni, bidej}i se navedeni kako sopstvenici ili potpisnici na smetkite i dogovorite vo firmite {to, vsu{nost, gi poseduva Ramkovski. Se prefrlale i osnovni sredstva, kako vozila, koi bile zemeni, a s$ u{te neplateni preku krediti od banki. Poradi toa, ne smeele da bidat nitu prodavani, nitu kupuvani s$ dodeka ne se plati dolgot kon bankite. “Novite sopstvenici na vozilata bile kompaniite Akstra trejd, A1, Plus produkcija, Hedis. Iako znaele deka vozilata se predmet na krivi~ni dela


Navigator

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

 LIDERI

TOMAS MIROU

 NE IM BE[E DENOT

IVAN STOILKOVIЌ

TAWA FAJON

FRANKO FRATINI

BRD prodol`uva da gi Eproekti finansira klu~nite vo Makedonija,

lovene~kata evroprateni~ka e Sobo`avana vo Albanija

e samo {to ne saka da gi zatalija e cel na teroristi~ki N kopa sekirite so kole{kata Inapadi vo koi nastradaa Radmila [e}erinska, tuku ambasadite na [vajcarija

pa sega odobri kredit za izgradba na sedum mali hidrocentrali

zatoa {to taa dade najgolem pridones za ukinuvawe na vizniot re`im za ovaa zemja

inicira i nejzino razre{uvawe od funkcijata pretsedatel na Sovetot za evrointegracii

i na ^ile, a ministerot za nadvore{ni raboti pobara zgolemena bezbednost

3

IK K  POBEDNIK

G

ALEKSOV KONTRA VMRO-DPMNE!

Gradona~alnikot na [tip, Zoran Aleksov, im se sprotivstavi na svoite sopartijci i na Vladata. Toj ne se soglasuva so odredbite na noviot Zakon za legalizacija na divogradbite, koi nalagaat gra|anite so poniski primawa da pla}aat pomalku za komunalii pri legalizacijata na zemji{teto otkolku onie koi imaat povisoki mese~ni primawa. Soo~en so problemite koi toj doprva treba da gi re{ava so gradot, so pove}e od 7 iljadi divoizgradeni semejni objekti, Aleksov denovive upati poraka preku pretstavnici na Ministerstvoto za transport i vrski. “Mo`ebi doa|am kontra

ZORAN ALEKSOV Vladata, no mora da go ka`am svoeto. Ne se soglasuvam so vakov zakon vo delot na na~inot na naplata na komunaliite”, istakna Aleksov. Iako Aleksov e zagri`en i poradi toa {to spored novite zakonski odredbi vo op{tinskata kasa }e se slevaat pomalku pari, sepak, za odbele`uvawe e hrabrosta da ka`e “NE” na svoite nadredeni. So pove}e vakvi kriti~ki nastapi bi se smenilo mehani~koto funkcionirawe na zakonskata ma{inerija, a bi ostanal i prostor za poinventivni zakoni koi }e postojat i vo praktika, a ne samo na hartija!

K  GUBITNIK

]ELIJA DO 15 GODINI!?

ital”, Velija Ramkovski e obvinet deka vo uloga na organizator od 2006 ozdal grupa koja steknala imotna korist preku vr{ewe krivi~ni dela i o{tetuvawe na doveriteli. Dokolku se proglasi za vinoven, maksimalo{tetuvawe ili povlastuvawe doveriteli i zloupotreba na slu`bena polo`ba i ovlastuvawe, za da ja prikrijat sopstvenosta gi kupuvale istite, so {to go izvr{ile krivi~noto delo perewe pari od 300.000 evra”, izjavi portparolot na MVR, Ivo Kotevski. Tekot na parite od nelegalniot prihod e poznat. Zasega e doka`an transfer na 200.000 evra vo firma od Hrvatska. Za toa vozvratno ne e dobiena nikakva stoka, nitu usluga. Somnitelno e toa {to milionski transferi se pravele preku firmi bez nitu eden vraboten, izdavale fakturi za navodno izvr{en promet na uslugi na enormno visoki iznosi od koi najniskiot e 54 milioni denari. Interesno e toa {to imeto na Velija se spomenuva i me|u glavnite igra~i koi ja sozdadoa kriminalnata piramida vo slu~ajot Svedmilk i se o~ekuva ponatamo{nata istraga da ja otkrie vistinata za propa|aweto na {vedskata mlekarnica. Firmata Hedis mu dol`i na Svedmilk 1,8 milioni evra za zemeno a neplateno mleko i poradi nepo~ituvawe na dogovorot da gi otkupi dogovorenite koli~ini mleko. Ramkovski se povrzuva so firmata MiA Beverixis, koja e eden od glavnite osnova~i na Svedmilk. Tokmu povrzanosta na ovaa fima so firmite registrirani na Pero

ALEKSANDAR DAMOVSKI ]E SVEDO^I PROTIV PORANE[NIOT GAZDA!? snova~ot i upravitel na Vreme, Aleksandar Damovski, e prijaven za u~estvo vo milionskiot kriminal, no toj ne zavr{i vo pritvor, nitu, pak, be{e povikan na raspit vo stanica. Izvori od obvinitelstvoto za “Kapital” velat deka ottamu e povle~en duri i predlogot za opredeluvawe na merka pritvor protiv nego. Obvinitelstvoto predlaga da se prezemat preventivni merki – Damovski mora zadol`itelno da se javuva vo sudot sekoj ponedelnik, a odzemen mu e paso{ot. “Po soslu{uvaweto od pripadnici na MVR, vedna{ otidov vo sudot i pred istra`nata sudijka dadov iskaz vo vrska so obvinenieto. Kako direktor na Vreme e~ vo period od dve godini navistina nemam {to da krijam od istra`nite organi. Toa {to go znam za toj period,

O

Nakov bila i glavnata pri~ina za vleguvaweto na kontrolata vo firmite na Ramkovski. Direktorot na UJP, Trajkovski, vo neodamne{noto intervju za “Kapital” izrazi veruvawe deka vo brzo vreme }e se dopolnat krivi~nite prijavi so kvalitetni dokazi za kone~na razre{nica na slu~ajot Svedmilk, kako garancija za uspe{na razre{nica i vo MiA beverixis i vo firmite na Pero Nakov. OPOZICIJATA GO OBVINUVA GRUEVSKI ZA SELEKTIVNA PRAVDA Liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, pora~a deka ne smee da ima selek-

V

MINISTRE, VI FALI ZAKONSKA ODREDBA!

ZA “KAPITAL” OTKRIVAAT

toa i go ka`av. Ne se to~ni paralelite deka sum obvinet za isti dela kako tie na Ramkovski i na nekoi drugi obvineti, kako {to ne e to~no nitu deka sum nekakov za{titen svedok. Nemam nikakov specijalen tretman, nitu nekoj specijalen vid sorabotka. Samo ja ispolnuvam zakonskata obvrska za vistinito odgovarawe na pra{awata {to ja interesiraat istragata”, izjavi Damovski. Nejasno e dali Damovski se zbuni koga ja dava{e ovaa izjava, oti predmetot ne go vodi istra`na sudijka, tuku istra`niot sudija Vladimir Tufegxi}. Pretpostavka e deka Damovski dal izjava pred obvinitelstvoto i javnata obvinitelka. Se {pekulira deka tokmu Damovski }e bide eden od klu~nite svedoci na napadot protiv Velija Ramkovski.

tivna pravda, a apseweto na Ramkovski go proglasi za prodol`enie na latinoamerikanskata demonstracija na sila na Gruevski protiv site koi mislat poinaku od nego. Crvenkovski najavi dve krivi~ni prijavi - protiv ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska, i protiv direktorot na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkoski. Od LDP se javija so soop{tenie vo koe velat deka “partijata gi poddr`uva site postapki za sankcionirawe na finansiski kriminal, no uka`uva deka vo tie postapki mora da se

po~ituvaat zakonite. Postapkite se kontaminiraat so seriozni proceduralni propusti, doveduvaj}i gi vo pra{awe kredibilitetot i vistinskata cel na pokrenatite postapki”. Liderot na Obedineti za Makedonija, Qube Bo{koski, najavi deka }e sobira potpisi od gra|anite za osloboduvawe na Velija Ramkovski, oti toj bil “~ovek na narodot”: “Ovoj Nikola ^au{eski i novinari }e apsel. I na onoj Bo{koski, velat, ne mu bile dovolno ~etirite godini zatvor i nego }e go apsele. Pa, neka povelat, neka me apsat”, re~e Bo{koski.



Vo makedonskiot Zakon za tutun ne e definirana minimalnata otkupna cena pod koja ne mo`at da odat otkupuva~ite i toa e glavnata pri~ina poradi koja se pojavuva nezadovolstvo kaj tutunarite za cenata na tutunot. Tie se `alat deka iako cenata na tutunot na svetskata berza e ista kako lani, kaj nas lanskata prose~na cena od 192 denari godinava ne mo`e ni da se dostigne. Zatoa, namesto na otkupnite punktovi, tie denovive na patnite pravci niz zemjava organiziraat {trajkovi, revoltirani od, kako {to velat, ignorantskiot odnos na ministerot Qup~o Dimovski. Tutunarite se po`alija i na selektiven odnos od strana na otkupuva~ite. Spored niv, samo nekolkumina denovive }arile #debelo# od proda`bata na `oltoto zlato, dodeka pove}eto ostanale so prazni race.



QUP^O O DIMOVSKI D Ministerot, pak, k najavi samo intenzivirana kontrola na otkupnite punktovi. #Dr`avniot inspektorat za zemjodelstvo }e po~ne so intenzivni kontroli i }e gi zadol`i otkupnite kompanii da gi otvorat site prijaveni punktovi. Vo sprotivno, soglasno Zakonot, Inspektoratot }e po~ne so izrekuvawe na kazni za otkupnite kompanii koi nema da go po~ituvaat Zakonot za tutun”, izjavi toj. S$ dodeka zakonski ne se utvrdi minimalnata cena na tutunot vo Makedonija, tutunarite }e bidat ostaveni na milost i nemilost, a otkupuva~ite slobodno }e mo`at da manipuliraat so cenite.

 MISLA NA DENOT

DOBIVKITE OD GOLEMITE IDEI DOA\AAT KOGA NIV ]E GI PRETVORITE VO REALNI

TOM HOPKINS SVETSKI EKSPERT ZA PRODA@BA


Navigator

4  3 FAKTI ZA...

61,3 20,5 10,5

 PROCENKI... vicepremier za ekonomski pra{awa

POVE]E OD POLOVINA OD BARAWATA NA KOMPANIITE SE PRIFATLIVI ZA VLADATA

P

ove}e od 50% od barawata na makedonskite kompanii se prifatlivi za Vladata, oceni vicepremierot Vladimir Pe{evski na v~era{nata pres-konferencija. “Od vkupno 400 barawa na kompaniite, 55% se notirani kako konstruktivni predlozi, 25% se odbieni kako zakonski neprifatlivi, a 5% ve}e se realiziraat”, istakna Pe{evski. Namaluvawe na nelojalnata konkurencija, sozdavawe popovolni uslovi za finansirawe na malite i srednite pretprijatija, zgolemuvawe na konkurentnosta na stranskite pazari, podobruvawe na carinskoto rabotewe se del od naj~estite barawa na 150 kompanii, koi vo izminative meseci gi posetija vladinite timovi.

PROCENTI, ODNOSNO NAJGOLEMO VLIJANIE NA OGRANI^UVAWETO NA OBEMOT NA PROIZVODSTVO VO NOEMVRI IMA NEDOVOLNATA STRANSKA POBARUVA^KA PROCENTI VLIJANIE VRZ OGRANI^UVAWETO NA PROIZVODSTVOTO IMA NEIZVESNOTO EKONOMSKO OPKRU@UVAWE O

M

E

R

C

I

J

QUP^O ZIKOV

 VLADIMIR PE[EVSKI

PROCENTI IZNESUVA PROSE^NATA ISKORISTENOST NA KAPACITETITE NA KOMPANIITE OD NORMALNOTO ISKORISTUVAWE

K

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

A

L

E

N

O

G

L

A

S

54

...POGLED NA DENOT...

PAJAK DO PAJAK – PAJA@INA!

A

ko ste go gledale filmot “Dokaz za `ivot”, so Meg Rajan i Rasel Krou vo glavnite ulogi, sigurno ste go zabele`ale delot od prikaznata vo koj kolumbiskite gerilci, koi za mnogu pari ubivaat vo dogovor so narko-kartelite, go zedoa vo zalo`ni{tvo ~ovekot koj be{e praten od Amerikancite da ja postavi trasata za naftovodot! Sega se pra{uvate {to sakam da ka`am? Pa, pogledajte go filmot... Kolumbiskite gerilci (regrutirani od selanite vo planinskite masivi na ovaa ju`noamerikanska dr`ava) ne davaat trasata za naftovod da pominuva niz, navodno, nivnite zemjodelski poliwa! Da, da... vo filmot se prika`ani prekrasni pejsa`i so zemjodelski poliwa, samo {to namesto standardni zemjodelski kulturi, tie na nivite odgleduvaat – koka (nasadi za podocne`no proizvodstvo na kokain, se razbira), kako i nasadi na kanabis za marihuana! Ponatamu, gerilcite i selanite se digaat na bunt, ne im davaat na amerikanskite in`eneri da ja postavat trasata za naftovodot, oti, navodno, pominuvala niz nivnite nivi od koi tie `iveele (!?), kidnapiraat lu|e, a seto toa go objasnuvaat so navodna “naru{ena sloboda na ~ovekovite prava”!!!? E, sega vi teknuva {to sakam da ka`am, neli... Izvinete {to koristam tokmu vakva filmska ilustracija za objasnuvawe na “na{ite raboti denovive”, no mizerno e da se misli deka vo Makedonija, po priveduvaweto na Velija Ramkovski na udar bila slobodata na govorot i bil urnat stolbot na demokratijata... Ne, bre, lu|e kriminal e vo pra{awe!? Presumpcija na nevinost postoi, sekako, pa Ramkovski i ostanatite, eve, neka doka`uvaat nevinost...

Ima u{te “mustri” na mediumskata scena vo Makedonija... Ona {to ne e vo red e slednoto... Denovive na site strani slu{ame kako bila “siluvana slobodata na javnoto govorewe”, pa “bilo ugneteno makedonskoto novinarstvo”, pa akcijata na MVR i istra`nite sudii bila naso~ena kon zapla{uvawe na mediumite slobodno da informiraat!? Ne se soglasuvam deka samo televizijata i vesnicite na Velija Ramkovski se stolbovite na demokratijata vo Makedonija! Toa e krajno retardirana teza {to ja slu{ame od prviot den na ovaa saga! No, toa e sosema druga tema, da ne tro{ime redovi na vakva infantilnost! Zna~i, 17 milioni evra somnitelni transakcii (!? spored nadle`nite) i 4,5 milioni evra neplaten danok (spored nadle`nite!?), pa perewe pari... i duzina drugi naodi!? E, {to, sega treba da mislime deka so dr`avnite istitucii rakovodat retardirani! Ne sakam da pomislam na toa. Principielno im veruvam na instituciite. Ako se soglasuvate so ovaa dilema, toga{ zarem priveduvaweto na Ramkovski i drugite od “paja`inata” mo`e da se nare~e urivawe na stolbot na demokratijata i ugnetuvawe na novinarstvoto(!?), osobeno pritisok vrz novinarite od slavnite redakcii (!?), koi videte sega se na branikot na demokratijata! [to li samo branat, dali se svesni? Ne e li ova malku preteruvawe i vrvna patetika, osobeno vo uslovi koga glavniot producent vo A1 – Hedi Ramkovski - e vo begstvo (sin na gazdata Velija, koj e ve}e vo pritvor i brat na Emel Ramkovska, koja isto taka e vo pritvor). Ottuka, po~ituvani ~itateli na “Kapital”, seto toa pove}e li~i na kidnapirawe na novinarstvoto i celiot mediumski biznis vo zemjata, i toa podolgo vreme, od strana na mala grupa lu|e so krajno somnitelni nameri. Pa, tolku firmi eden osnova~ ne mo`e da zapomni deka poseduva, a kamoli da gi upravuva!?. Zatoa, ajde da & dademe prednost i {ansa na pravnata dr`ava da go odraboti svoeto. Daj bo`e da nema nitu edno evro kriminal na Pero Nakov bb. No, da se istera do kraj rabotata. Ako ova zavr{i kako {to treba, pravno pristojno i po zakon, toga{ i neka prodol`at instituciite... Gi ohrabruvame! Ta, ne se ovde samo vesnicite i televiziite na Velija! Ima u{te “mustri” na mediumskata scena vo Makedonija... No, ako pravnata dr`ava ja izgubi bitkata vo akcijata “Paja`ina”, pajakot ednostavno }e prodol`i prirodno da ja plete svojata mre`a niz celiot mediumski prostor! ]e ima mnogu pajaci... i me|u novinarite i me|u sopstvenicite, no i vo politi~kite partii koi i gi sozdadoa pajacite kako Velija!

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...


6

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI TODOROV ]E GI RE[AVA PROBLEMITE SO U^EBNICITE SO NOV ZAKON! inisterot za obrazovanie i nauka, Nikola Todorov, so nov zakon za u~ebnici za sredno i osnovno obrazovanie }e gi re{ava problemite so gre{kite koi periodov ja tresea javnosta. "Napravivme revizija na site u~ebnici za osnovno obrazovanie, konstatiravme razli~ni tipovi gre{ki - gramati~ki, terminolo{ki, me|utoa, i sistemski gre{ki. Toa n$ natera da razmisluvame malku pove}e sistemski i da se obideme da najdeme nekoj na~in da gi presretneme site ovie problemi, so cel da ne se slu~uvaat vo idnina. Poradi toa, predlo`ivme i zakon za izmena na Zakonot za u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie", veli Todorov vo intervju za Radio Slobodna Evropa. Predlog-zakonot, koj ve}e e ispraten vo vladina procedura, predviduva pove}e merki i pogolemi nadle`nosti na nacionalnata Agencija za u~ebnici. Ova telo }e ima obvrska da rasprava po recenziite za sekoj od u~ebnicite, a }e se vovede i nov institut-izvestitel koj }e referira po recenzijata na sekoj u~ebnik. Odlukata za kone~na upotreba na u~ebnikot }e ja donesuva nacionalnata Komisija, koja }e bide sostavena od profesori od site nau~ni oblasti i }e broi vkupno 21 ~len.

M

SDSM GO OSPORI REKORDNIOT BUXET OD EDNA MILIJARDA EVRA NA OP[TINA PRILEP o 2011 godina gradona~alnikot na Prilep }e zema 25% pove}e plata, a parite na gra|anite bezmilosno }e se tro{at za spomenici, kulturni manifestacii, za nov mebel i za plati na partiski vojnici, obvinuva SDSM. Na maratonskata 7-~asovna sednica na Sovetot, na koja be{e izglasan noviot buxet na op{tina Prilep, opoziciskite sovetnici `estoko ja osporija sumata od edna milijarda evra, koja, kako {to velat, }e ja napolni op{tinskata kasa so gra|anski pari. "Stavkata za osnovnata plata na gradona~alnikot e zgolemena za 25% i za nea se predvideni eden milion denari. Imame rekorden buxet od pove}e od edna milijarda denari, koj predviduva 400 milioni denari da se soberat od prilep~ani na ime taksi, danoci i koncesii. Lani Svetlana Ra`watovi} ni potro{i 3,7 milioni denari, a ne, kako {to se tvrde{e vo javnosta, samo 600.000 denari. Za 2011 godina u{te otsega planiraat 4,5 milioni denari za nekoja druga Ceca", istakna koordinatorot na sovetni~kata grupa na SDSM, Sa{o Veleski. Pretsedatelot na Sovetot, Dimitar Stevananxija, na obvinuvawata na opozicijata odgovori deka ispravnosta na rabotata na op{tinata ja potvrdila poddr{kata od strana na gra|anite. "Op{tinata ne mo`e da ja opredeli platata na gradona~anikot. Taa se ispla}a spored opredelen koeficient - 3,71% od prose~nata plata. Toa se odnesuva za site gradona~alnici", istakna Stevananxija, potenciraj}i deka reakciite na opozicijata bile rezultat na nervozata od uspe{nosta vo realizacijata na proektite na lokalnata samouprava.

V

RIKER: NEMA DA SE SRETNAM SO TA^I DODEKA NE SE VRATI VO SOBRANIE merikanskiot ambasador vo Skopje vo intervjuto za emisijata “Na zdravje {i{awe” na Alsat-M izjavi oti nema namera da se sretne so liderot na Demokratskata partija na Albancite, Menduh Ta~i, s$ dodeka toj ne se vrati vo Parlamentot. So drugite lideri veli deka imal postojani sredbi. “Ne se gledame so g. Ta~i. Se sre}avame na razli~ni nastani, no s$ dodeka ja bojkotira institucijata na demokratijata vo Republika Makedonija, zna~i Parlamentot, za `al, ne gledam zo{to bi bilo va`no da se sretnam so nego. Mu rekov deka ako se vrati vo Sobranieto so zadovolstvo }e se sretneme. No, se sre}avam so drugi lideri na albanskite partii, kako {to se gledam i so makedonskite lideri na politi~kite partii, kako i so liderite na politi~kite partii na drugite etni~ki zaednici. Navistina se obiduvam, toa }e im go ka`uvam i na lu|eto od mojot personal, deka duri i rabotam intenzivno za da se sre}avam so {irok spektar gra|ani, a i tie sakaat da se sretnat so mene”, re~e ambasadorot Riker.

A

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

GR^KA INVAZIJA VO GEVGELIJA I BITOLA ZA KATOLI^KI BO@IK

GRKINKITE ZA EVTINI PARI BARAAT EVROPSKI FRIZURI!  Vikendov, pove}e od 70% od registriranite koi vlegle na makedonska teritorija bile Grci. Glaven povod za masovnata gr~ka navalica i ovojpat se poniskite ceni vo frizernicite, buticite, pa duri i vo ordinaciite VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

r~ki turisti vikendov "gi preblokiraa" frizerskite saloni, stomatolo{kite ordinacii, kazinata i buticite vo Gevgelija i Bitola. Pove}e od 70% od registriranite koi vlegle na makedonska teritorija bile Grci, potvrduvaat od grani~nite premini vo zemjava. Glaven povod za masovnata gr~ka navalica i ovojpat se poniskite ceni. Povolnoto stri`ewe i evtinata, a kvalitetna obleka, kako {to komentirale Grcite, ja pretvoraat Makedonija vo hit-destinacija, posebno za vreme na praznicite. Od turisti~kiot sektor potvrduvaat deka e zasilen trendot tuka da se koristat re~isi site uslugi koi ~inat poevtino otkolku vo Grcija. "Gr~kite posetiteli se najbrojni. Pokraj za {oping, tuka doa|aat i za stomatolo{ki uslugi i mislam deka vo toj del ima najmnogu be-

G

nefit posetata. Kaj nas stomatolo{kite uslugi se mnogu poevtini", veli Elena Petrovska od Centarot za unapreduvawe na turizmot vo Bitola. Dodeka bitolskite "du}anxii" denovive trijat race od gr~kata navalica, frizerite se frlija na sledewe svetski modni trendovi, zatoa {to, kako {to otkrivaat, Grkinkite za evtini pari barale frizura po evropski terk. "Iako gr~kite mu{terii baraat poniski ceni, sepak, insistiraat na dobar kvalitet. Grkinkite dobro gi poznavaat svetskite modni trendovi i se nosat po najnova moda", veli frizer od Bitola. Vo Gevgelija, pak, Grcite otkrile povolni ponudi za hotelsko smestuvawe za vreme na bo`i}nite i novogodi{nite praznici "Golem broj gr~ki gra|ani dojdoa na {oping niz gevgeliskite marketi, butici, a sino}a najgolem del od posetitelite prisustvuvaa na sve~enite bo`i}ni zabavi organi-zirani za ovaa klientela na gosti niz nekolkute

gevgeliski hotelsko-kazinski kompleksi", velat od nekolku hoteli. Pri~ina za interesot na ju`nite sosedi se i nekolkute kazina, a osobeno novootvoreniot hotelsko-kazinski kompleks vo Gevgelija, Princes.

Pograni~nite slu`bi o~ekuvaat vakviot trend na priliv na gosti od ju`noto sosedstvo da prodol`i i za vreme na novogodi{nite praznici, a za da si pominat u{te poevtino, Grcite se organizirale i vo avtobuski turi.

INICIJATIVATA NA STOILKOVI] NE DOBI PODDR[KA OD KOALICIONITE PARTNERI

[E]ERINSKA OSTANUVA PRETSEDATEL NA SOVETOT ZA EVROINTEGRACII MAKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk

admila [e}erinska ostanuva pretsedatel na Nacionalniot sovet za evrointegracii. Na sednicata na koja se rasprava{e za nejzino razre{uvawe, po predlog na pratenikot od Demokratskata partija na Srbite vo Makedonija, Ivan Stoilkovi}, poradi navodnata navreda {to na nacionalna osnova mu ja izrekla [e}erinska, pratenciite na VMRO-DPMNE glasaa protiv nejzinoto razre{uvawe. Tie pobaraa [e}erinska da se izvini poradi, spored niv, nedoli~noto odnesuvawe, osobeno koga se raboti za li~nost nositel na takva funkcija. Protiv razre{uvaweto na [e}erinska se izjasnija i ~lenovite od DUI. "Deka [e}erinska go navredi Stoilkovi} e nesporno i toa go slu{naa site pratenici koi bea blisku do nea. Ne postoi opravduvawe za govorot na omraza i nie sme {okirani od vakvoto povedenie na pretsedatelot na Nacionalniot sovet za evrointegracii. O~ekuvame izvinuvawe, a nema da ja

R

poddr`ime inicijativata za nejzino razre{uvawe", re~e pratenikot na VMRO-DPMNE, Ilija Kitanovski. Opozicijata go iskoristi vakviot stav na partiite na vlast za da zaklu~i deka VMRO-DPMNE go upotrebuva ovoj povod samo za da ja ocrni [e}erinska i da gi diskreditira nejzinite kritiki upateni do Vladata za politikata povrzana so evroatlanskite integracii. "Se obidov da go sfatam incidentot kako posledica na lo{ den za gospo|ata [e}erinska, no ako be{e taka, toga{ treba{e da sleduva izvinuvawe od nejzina strana, {to ne se slu~i, i zatoa vo navredata gledam tendencija",

re~e Stoilkovi}, koj i na peto~nata sednica ostana na stavot deka [e}erinska gi navredila site Srbi koi `iveat vo Makedonija. Toj obvini deka opoziciskata partija so poddr{kata za [e}erinska u{te edna{ poka`uva deka gi koristi malcinstvata za svojata presmetka so VMRO-DPMNE. Tendencioznosta na postapkata na [e}erinska se obide da ja doka`e tvrdej}i deka u{te istiot den taa povtorno go navredila na ist na~in. "Vo ve~ernite ~asovi, istiot den, incidentot se povtori, [e}erinska pak mi re~e: Da si odi{ na Kosovo!", re~e Stoilkovi}.

[e}erinska negira{e deka gi izrekla zborovite za koi e obvineta, povikuvaj}i se na stenogramite od sednicata. Taa izleze so svoe objasnuvawe za vistinskoto poteklo na inicijativata na Stoilkovi}. "Stoilkovi} pripa|a na onoj del od koalicionite partneri na Vladata koi za da se opravdaat pred glasa~ite za toa {to ni{to ne rabotat ni{to mora da izmisluvaat vakvi situacii. Stenogramite poka`uvaat deka ne sum go rekla toa za {to sum obvineta. Edna ~etvrtina od moeto semejstvo se Srbi i nema logika jas da im posakam ne{to lo{o na moite najbliski ", re~e [e}erinska.


KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

Politika / Pari / Dr`ava

PO NOVITE IZMENI NA ZAKONOT ZA DR@AVNA UPRAVA

7

 PREGLED VESTI BUGARIJA ]E ]ARI OD RE[AVAWETO NA PROBLEMOT SO IMETO NA MAKEDONIJA?!

NIKOJ NE SAKA DA BIDE DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA R DR@AVNI SLU@BENICI!?  Dodeka vo septemvri postoeja silni lobirawa, kako vo VMRO-DPMNE, taka i vo DUI, za ovaa atraktivna direktorska fotelja, denes, nekolku dena po istekuvaweto na mandatot na direktorot Aleksandar Ge{takovski, nikoj ne znae koj }e go prezeme direktoruvaweto so Agencijata za dr`avni slu`benici. Partiski izvori za “Kapital” tvrdat deka noviot direktor }e bide od redovite na DUI GABRIELA DELOVA delova@kapital.com

o {est godini upravuvawe so Agencijata za dr`avni slu`benici, vo petokot, na direktorot na Agencijata, Aleksandar Ge{takovki, mu zavr{i mandatot. Vo svoeto barawe, isprateno do pretsedatelot na Sobranieto, Ge{takovski bara Parlamentot da mu konstatira prestanuvawe na vr{eweto na ovaa funkcija. "Poradi istekuvawe na {estgodi{niot mandat, predlagam Sobranieto na Republika Makedonija da konstatira prestanuvawe na vr{eweto na funkcijata, kako bi mo`elo navreme da po~ne postapkata za izbor na nov direktor, so {to }e se obezbedi kontinuitet i nepre~eno funkcionirawe na Agencijata za dr`avni slu`benici", se veli vo soop{tenieto na direktorot Aleksandar Ge{takovski do pretsedatelot na Sobranieto, Trajko Veqanovski. Od Agencijata zasega bez informacii koj bi mo`el da bide negov naslednik. Za komentar ne be{e dostapen nitu direktorot Ge{takovski. So ogled na zakon-

P

skite propisi deka direktorot na Agencijata za dr`avni slu`benici go izbira Sobranieto so mandat od {est godini, interesno e toa {to nitu najgolemite partii, VMRO-DPMNE i nivniot koalicionen partner DUI, nitu, pak, SDSM, zasega nemaat konkreten predlog koj }e bide nivniot predlog za prezemawe na ovaa funkcija. Dodeka vo septemvri postoeja silna lobirawa za ovaa atraktivna direktorska fotelja, izmenite na Zakonot za dr`avnata uprava, so koi na Agencijata & se odzedoa najva`nite nadle`nosti, najverojatno ja napravi ovaa pozicija neatraktivna za sekoja partija, velat poznava~ite. Site nadle`nosti za javnata administracija sega se prefrlaat pod

kapata na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, pa funkcioniraweto na ovaa agencija }e se svede na “pro-forma”. Prethodno se {pekulira{e deka najgolemite lobirawa doa|aat od vladeja~kata VMRODPMNE, no ni{to pomalku ne bile zainteresirani nitu nivniot koalicionen partner, DUI. Dosega, direktorot na agencijata be{e kadar na SDSM, bidej}i negovoto postavuvawe be{e vo vremeto koga SDSM ja ima{e vlasta vo svoi race. Poznava~ite kalkuliraat deka noviot direktor najverojano }e bide od partijata na DUI, so ogled na toa deka ovaa funkcija ve}e ne e tolku mo}na i privle~na kako porano. Tie velat deka VMRO-DPMNE

e{avaweto na problemot so imeto na Makedonija e vo interes na Bugarija, smeta bugarskiot evropratenik Kristijan Vigenin. Spored nego, od razre{nicata na makedonsko-gr~kiot spor zavisat i pra{awa {to se od su{tinsko zna~ewe za razvojot na Bugarija. Toj istaknuva deka samo dokolku Makedonija po~ne pregovori so EU, Sofija }e mo`e da gi postavi pra{awata od bilateralen karakter. "Ne sum golem optimist za imeto, no se nadevam Makedonija da po~ne pregovori so EU za da mo`eme da gi postavime pra{awata od bilateralen karakter i da gi re{avame. Vo momentov Makedonija e blokirana i, za `al, ima procesi na destabilizacija", potencira Vigenin. Evropskiot sovet minatata nedela go odobri kandidatskiot status za ~lenka na Crna Gora, dodeka makedonskoto pra{awe ostana vo status kvo pozicija. Ungarija, koja na prvi januari go prezema pretsedavaweto so EU, e ~etvrtata zemja vo ~ij{to mandat }e se rasprava za odreduvawe datum za pregovori so Makedonija. Pred toa, [vedska, [panija i Belgija, i pokraj deklarativnite zalo`bi, ne uspeaja da izdejstvuvaat promena na stavot na Sovetot deka toa }e se slu~i duri otkako }e bide re{en bilateralniot spor so Grcija.

 Aleksandar Ge{takovski ostana bez naslednik }e go iskoristi ova kako adut vo ime na pravi~na zastapenost da mu dade u{te eden dr`aven organ pod rakovodstvo na albanska

partija, so izgovor deka taka polesno }e se sprovedvua principot na pravi~na zastapenost vo dr`avnata administracija.

SO NOVATA AGENCIJA, NOV DIREKTOR Zavr{uvaweto na mandatot na direktorot na Agencijata za dr`avni slu`benici, Aleksandar Ge{takovki, doa|a samo den po donesuvaweto na Zakonot za organite na dr`avnata uprava. Izmenite koi gi izglasa Sobranieto predviduvaat deka vo 2011 godina javnata administracija da pomine vo nadle`nost na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, a Agencijata za dr`avni slu`benici ostanuva da funkcionira so mnogu namaleni nadle`nosti. Agencijata za dr`avni slu`benici so najnovite izmeni se preimenuva vo Agencija za administracijata. Ova regulatorno telo, koe soglasno Zakonot pretstavuva{e nezavisen organ - filter od politi~ko vlijanie pri izborot na administrativcite - sega ostanuva samo so ~etiri nadle`nosti od prethodnite dvaeset i so toa stanuva samo tehni~ko-izvr{en organ. Ekspertite, opozicijata, no i oficijalen Brisel imaa ostri reakcii na vakvite izmeni na Vladata. Za niv, edinstven na~in za depolitizirana i profesionalna administracija e jakneweto na ulogata na Agencijata za dr`avni slu`benici, namesto nejzino sveduvawe na tehni~ki organ.

OLIVER [AMBEVSKI E NAJPOPULAREN AMBASADOR VO KINA dno od najpresti`nite spisanija vo Narodna Republika Kina, “Diplomat”, koe ima sorabotka so kineskoto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, go proglasi makedonskiot ambasador Oliver [ambevski za najpopularen ambasador vo Kina za 2010 godina. “Ovaa nagrada voobi~aeno se dodeluva na 25 dekemvri, koga se pravi sublimat za site aktivnosti na diplomatite vo izminatata godna. Pokraj nagradata {to ja dobiv jas li~no, dobivme i priznanie za najdobra organizacija na diplomatski aktivnosti", izjavi ambasadorot [ambevski. Negovata sopruga, Magdica [ambevska, pak, na natprevarot vo narodni nosii go osvoi prvoto mesto. [ambevski od prateni~kata klupa na VMRO-DPMNE minatata godina be{e ispraten da ja izvr{uva diplomatskata funkcija vo ambasadata vo Peking.

E


8

Politika / Pari / Dr`ava

 PREGLED VESTI ELEM BARA KONSALTING-USLUGI ZA ^OVE^KI RESURSI r`avnite elektrani baraat kompanija koja treba da im pomogne da ja razvijat i unapredat slu`bata za ~ove~ki resursi vo kompanijata. Vo javnata nabavka, ELEM bara konsultant koj vo 2011 godina treba da gi selektira, testira i da gi intervjuira kandidatite koi sakaat da se vrabotat vo ELEM, kako i da im pomogne na rakovodnite na kompanijata koga e vo pra{awe obukata i dokvalifikacijata na vrabotenite vo ELEM, kompanija koja momentalno ima re~isi 4.000 vraboteni. Opozicijata neodamna obelodeni deka novi 600 vrabotuvawa se najavuvaat vo dvete dr`avni energetski kompanii, ELEM i MEPSO. Od dr`avnite elektrani objasnuvaat deka ova e redovna praktika, preku javen oglas da baraat firma koja }e im dava konsalting-uslugi, bidej}i vo slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti vo ELEM imalo samo dvajca vraboteni. Dodavaat i deka baraat konsultant za slu`bata za ~ove~ki resursi poradi transparentnost, kako i za da ja eliminiraat mo`nata pristrasnost pri izborot i odlu~uvaweto koj }e raboti vo dr`avnata kompanija za proizvodstvo na elektri~na energija. Dosega{en konsultant za ~ove~ki resursi na ELEM bila Motiva, kompanija ~ija glavna dejnost e tokmu davaweto ekonomski, organizacisko–tehni~ki i delovni uslugi na klientite.

D

VRA^ENI 20 STIPENDII ZA POSTDIPLOMSKI STUDII NA SITI KOLEXOT VO SOLUN retsedatelot \or|e Ivanov im gi vra~i stipendiite "Boris Trajkovski" na 20 izbrani kandidati za vonredni dvegodi{ni postdiplomski studii vo 2010/2011 godina na Programata za biznis-administracija MBA na Siti kolexot vo Solun, koj e del od Univerzitetot [efild od Velika Britanija. Korisnicite na stipendiite, koi bea izbrani na konkurs, }e mo`at da izbiraat pet nasoki op{t menaxment, marketing, finansii, logisti~ka poddr{ka i menaxment na zdravstvoto. Studiite }e se realiziraat vo Solun, a po zavr{uvaweto stipendistite }e steknat diploma od Univerzitetot [efild. Stipendiite se po okolu 15.000 evra, koi ednakvo gi obezbeduvaat Vladata preku Ministerstvoto za obrazovanie i Univerzitetot [efild. Tie pokrivaat sredstva za upis, dodeka tro{ocite za pat, smestuvawe i `ivot se na tovar na izbranite kandidati. Pretsedatelot Ivanov istakna deka denes, pove}e od koga bilo porano, na Makedonija & se potrebni lideri vo oblasta na biznis-administracijata, menaxmentot, marketingot i finansiite. “Poradi toa, investirame vo vas so cvrsto uveruvawe deka }e bidete dobri pretpriema~i i menaxeri, so uspe{na kariera, no i so odgovornost kon op{testvoto. Va{ite idni uspesi }e bidat dobar znak za uspe{nosta na celoto makedonsko op{testvo�, izjavi {efot na dr`avata. Britanskiot univerzitet [efild e rangiran me|u 70 svetski poznati univerziteti, a vo Evropa e na 20 mesto. Ima tri ogranoci vo ovoj region - vo Solun, Belgrad i vo Bukure{t. Godi{no okolu 400 postdiplomci gi posetuvaat studiite na Programata za biznis-administracija.

P

KUMOT @IVKO MUKAETOV GI PRESE^E BADNIKOVITE GRAN^IWA o se~eweto na badnikovite gran~iwa na padinite na Vodno, v~era i oficijalno po~naa podgotovkite za tradicionalnoto proslavuvawe na Badnik. Godine{niot kum, sopstvenikot na Alkaloid, @ivko Mukaetov, pri se~eweto na badnikovoto gran~e izrazi zadovolstvo {to ~esta da bide badnikarski kum mu pripadnala tokmu nemu. "Im posakuvam zdravje, sre}a i beri}et na site gra|ani na Makedonija, so `elba ovaa tradicija da se neguva u{te mnogu godini", re~e Mukaetov. I gradona~alnikot na Skopje, Koce Trajanovski, im gi ~estita pretstojnite praznici na gra|anite, so nade` deka narednata godina povtorno }e se soberat na istoto mesto. Godinava, zdravi~ar na tradicionalnata proslava, koja se odbele`uva ve}e 19 godini, e akterot Vladimir AngelovskiDadi.

S

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

ANALIZA NA INSTITUTOT PROGRES: KAKO VLASTA GI TRO[I NARODNITE PARI?

BUXETOT NE PRIDONESUVA ZA ZGOLEMUVAWE NA EKONOMSKIOT RAST  Spored analizata, Vladata preku nejzinata fiskalna politika direktno ja potkopuva makroekonomskata stabilnost i negativno vlijae vrz celokupnite ekonomski tekovi, osobeno investiciite MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

r`avniot buxet ne e vo funkcija na stimulirawe na ekonomskiot razvoj na zemjata, tuku, naprotiv, ja potkopuva makroekonomskata stabilnost i negativno se odrazuva vrz ekonomskite tekovi, poka`uva analizata za tro{eweto na narodnite pari na institutot Progres za periodot vo koj na ~elo na makedonskata Vlada e premierot Nikola Gruevski. Analiti~arite povtorno silno ja kritikuvaat strukturata na buxetskite rashodi so postojano zgolemuvawe na neproduktivnite i tekovnite tro{oci i nedovolno investirawe na parite od danoci i pridonesi vo kapitalni objekti koi mo`e da & pomognat na ekonomijata pobrzo da za`ivee. "So vakviot kontinuiran pristap, Vladata izdvojuva i tro{i po 20% od buxetot za neproduktivni nameni, odnosno vo nameni koi ne pridonesuvaat za dodadena vrednost", istakna pratenikot na SDSM, Igor Ivanovski, koj e eden od kreatorite na analizata. Nivna glavna zabele{ka e {to Makedonija, vo sporedba so re~isi site zemji od regionot, najmalku pari od buxetot kako udel vo BDP odvojuva za investicii vo infrastrukturni proekti. Vo periodot od 20072009 godina vo Makedonija samo 4,1% od BDP od buxetski pari se investirani vo kapitalni proekti, dodeka, pak, vo Slovenija javnite investicii iznesuvale 4,6% od BDP, vo

D

Bugarija 5,9% od BDP, vo Albanija 7,8% od BDP, a vo Crna Gora duri 8,6% od BDP, {to se preslikuva i vo ekonomskiot rast {to go ostvaruvaat ovie zemji. "Vladata so buxetot za 2011 godina istakna deka }e go podobri u~estvoto na javnite rashodi za investicii, no re~isi sekoja godina vo izminative 5 godini taa najavuva deka buxetot }e bide najrazvoen dosega. Problemot e {to realizacijata na kapitalnite rashodi e lo{a. Vo 2009 godina samo polovina od planiranite kapitalni investicii se navistina realizirani, a parite nameneti za infrastrukturni proekti se prvi na udar so sekoj rebalans ili, pak, se prenamenuvaat za drugi vladini potrebi", pi{uva vo analizata. Institutot Progres analizira deka rashodite za dogovorni uslugi pretstavuvaat najkontroverzna stavka vo buxetot, poradi toa {to ogromen del od parite se tro{at netransparentno i neproduktivno. Spored niv, skandalozno e toa {to ovaa stavka e pogolema od rashodite za plati i nadomestoci na vrabotenite vo javnata administracija, a istovremeno ne e poznato s$ {to mo`e da vleze vo ovaa stavka, od nabavki, konsultantski uslugi, dogovori za mediumski kampawi na Vladata i ministerstvata i sli~no. Spored kreatorite na analizata, treba da se namali zadol`uvaweto na dr`avava koe vlijae negativno na kreditnata politika na bankite i investiciskata aktivnost na

kompaniite. Zadol`uvaweto za finansirawe na nerazvojni i populisti~ki proekti, kako "Skopje 2014", namesto vo infrastruktura i energetski objekti, u{te pove} e ja namaluva {ansata za zgolemuvawe na ekonomski rast vo idnina. "Najlo{ite slu~ai na ekonomska neefikasnost vo teorijata se vikaat "beli slonovi". Tie slu`at da go zgolemat presti`ot na onoj koj gi prezel", izjavi Dragan Tevdovski, docent na Ekonomski fakultet. Institutot ocenuva deka Vladata se zadol`uva vo stranstvo za da gi pokrie tekovnite rashodi, a ne za da vlo`uva vo novi investicii. Samo idnata godina planira da se zadol`i za 780 milioni evra. "Vladata se odnesuva kako visokozadol`en kockar pred kazino. Duri ni kockar ne bi pozajmil od lihvari dokolku znae so kolkava kamata }e treba da gi vra}a parite", veli Ivanovski. Od Progres velat deka so buxetot za 2011 godina Vladata

ne pravi su{tinski promeni vo negovata struktura. Buxetot ne e naso~en nitu kon re{avawe na siroma{tijata i nevrabotenosta, nitu kon razvojot na makedonskata ekonomija. "Za poddr{ka na razvojot na malite i srednite pretprijatija se predviduvaat samo 7,2 milioni denari od proektiranite 159,4 milijardi denari ili samo 0,004%. Za pottiknuvawe na vrabotuvaweto se predvideni samo 200 milioni denari, a za ekonomska promocija 662 milioni denari", potsetuvaat od Progres. Tie predlagaat korenita promena na kapitalnite rashodi i nivno naso~uvawe kon izgradba na infrastrukturni i energetski objekti, namesto spomenici od "Skopje 2014". Spored profesorot Vladimir Filipovski, ekonomski rast na dolg rok mo`e da se postigne samo dokolku makedonskoto stopanstvo ja podobri me|unarodnata konkurentnost, so {to }e se namali nevrabotenosta i zadol`uvaweto na zemjata.

PRISTIGNA MEDICINSKATA OPREMA ZA GINEKOLOGIJA

NOVITE APARATI ZAVR[IJA VO STARATA ZGRADA! VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

isokobuxetnite inkubatori za bebiwa i respiratornite ma{ini, ~etiridimenzionalnite eho-aparati i endoskopi, kako del od dolgonajavuvanata medicinska oprema, namesto vo novata Klinika za ginekologija, koja se gradi ve}e nekolku godini, v~era bea smesteni vo postojnata klinika. Ministerot Bujar Osmani i ovojpat optimisti~ki najavi deka za nepoln mesec opremata }e po~ne da se prenesuva vo noviot objekt. "Celokupnata gama-oprema {to be{e pobarana }e ja pretvori ovaa klinika vo supermoderna. O~ekuvame mnogu

V

naskoro, naredniot mesec, da po~ne prefrluvaweto na opremata i aktivnosta vo novata zgrada. Vo krajna faza e i opremuvaweto so nemedicinska oprema, {to nabrzo treba da pristigne", izjavi toj. Direktorot na Klinikata za ginekologija, Sa{a Jov~evski, istakna deka so novata oprema se zaokru`uva potrebata za detska intezivna nega. "Celokupniot proces za rabota se dovede do kraj. Finalnata faza od opremuvaweto na Ginekologija }e zavr{i so preselba vo noviot objekt, {to o~ekuvame da po~ne vo sredinata ili pri krajot na idniot mesec", poso~i toj. Osmani potseti deka paralelno startuva i implementiraweto na Strategijata za ginekologija i aku{erstvo i deka protokolite se objaveni

vo Slu`ben vesnik. So ova, stanuva pravna obvrska site mati~ni ginekolozi i ovaa klinika da imaat unificiran pristap vo dijagnosticiraweto i lekuvaweto na pacientite. Spored ministerot, ova e so cel da se sozdade sistem {to }e garantira kvalitetni uslugi.

Pristignatite aparati se del od dolgonajavuvanata medicinska oprema na Vladata, koja od 40 milioni dostigna suma od pove}e od 100 milioni evra. Spored ekspertite, ova, me|u drugoto, se dol`i i na mo`nosta za odlo`eno pla}awe.


KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

9

 PREGLED VESTI

SKLU^ENI TRI DOGOVORI ZA NADZOR NA IZGRADBATA NA PATI[TA

EBOR ODOBRI ZAEM OD 5 MILIONI EVRA ZA [PARKASE BANKA

DR@AVATA ]E PLA]A NADZOR, AMA NEMA DA GRADI AVTOPATI[TA  Dr`avata ima pari za nadzor na grade`nite aktivnosti, no ne i za izgradba na pati{tata koi gi najavi Ministerstvoto za transport za 2010 godina, pa gi odlo`i za 2011 godina, a sega go prolongira i toj rok. Slednata godina nema da se gradi nitu edna nova delnica od klu~nite koridori, 8 i 10 ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

gencijata za pati{ta sklu~i d o go v o r i v o vrednost od polovina milion evra so tri konsultantski ku}i koi }e vr{at nadzor na izgradbata na dva regionalni pati{ta i na rabotata na Makedonija pat. Dr`avata }e tro{i pari za nadzor na grade`nite aktivnosti na ovie pati{ta, no ne i za izgradba na pati{tata koi gi najavi Ministerstvoto za transport za 2010 godina, pa gi odlo`i za 2011 godina, a sega se prolongira i toj rok. Slednata godina nema da po~ne da se gradi nitu edna nova delnica od klu~nite koridori koi pominuvaat niz dr`avata, 8 i 10. Vkupnata vrednost na trite

A

dogovori, objaveni na Biroto za javni nabavki, e 533.000 evra. Spored dogovorite koi gi sklu~ila Agencijata za pati{ta, nadzor na izgradbata na regionalniot pat od Kowsko do ski-centarot Ko`uf, vo dol`ina od 17,5 kilometri, koj po~na da se gradi vo mart minatata godina, }e vr{i italijanskata konsultantska kompanija ERD Engeneering SRL od Rim. Taa }e dobie 50.000 evra, a za izgradba na patot }e bidat potro{eni 4,2 milioni evra. Nadzorot na izgradbata na regionalniot pat M-6 od [tip do Strumica }e go vr{i konsultantont Zavod za ispituvawe materijali i razvoj na novi tehnologii od Skopje, koj za 11 meseci }e dobie 68.000 evra. Izgradbata na ovoj pat }e ~ini 4,8 milioni evra. Nadzorot na raboteweto na Makedonija pat, pak, koja gi odr`uva pati{tata vo zemjava, vo narednite tri godini }e go vr{i Dru{tvoto

za grade`ni{tvo, promet i uslugi GEING Krebs und Kifer International od Skopje, koe za ovaa rabota }e dobie pove}e od 414.000 evra. Makedonija pat e dr`avna kompanija i ~udno e {to }e bide kontrolirana od privatna kompanija. Od Agencijata za pati{ta velat deka ova e redovna postapka, odnosno pred da po~ne izgradbata na nov pat, dali e toa regionalen ili magistralen, mora da ima kompanija koja }e vr{i nadzor i kontrola na sproveduvaweto na proektot. Ottamu objasnuvaat deka e zadol`itelno da ima konsultant. Trite dogovori bile sklu~eni otkako istekol rokot na prethodnite, a parite bile predvideni vo buxetot na Agencijata. No, vo dr`avniot buxet nikako da se predvidat pari za izgradba na avtopati{ta. Dve godini trae{e prettenderskata postapka. Spored vicepremierot za ekonom-

ski pra{awa, Vladimir Pe{evski, slednata godina }e zavr{i samo postapkata za izbor na koncesioner za dvata paketi koi }e se davaat pod koncesija i finansiskata konstrukcija za delnicata od pomalku od 30 kilometri od Koridorot 10, koja ~ini okolu 300 milioni evra. “Postapkata za izbor na koncesioner treba da zavr{i godinava, no otkako }e se izbere kompanijata, treba da se izraboti izvedben proekt i ekolo{ka studija za vlijanie vrz `ivotnata sredina, koja trae me|u godina i godina i pol. Otkako }e se izbere koncesionerot, proektot }e se stavi na {ini, a potoa e samo pra{awe na vreme i intenzitet koga }e se realizira. Za Koridorot 10, vo prviot kvartal slednata godina bi trebalo da bide zatvorena finansiskata konstrukcija i potoa da se izrabotat i proektot i ekolo{kata studija”, izjavi Pe{evski.

parkase banka dobi finansiski paket od 5 milioni evra od Evropskata banka za obnova i razvoj (EBOR), nameneti za kreditirawe itir na mali i sredni pretprijatija, naso~eni kon zgolemuvawe na nivnata konkurentnost na lokalnite loka i evropskite pazari. Kreditot, kako {to soop{tuvaat soop od kancelarijata na EBOR vo Skopje, }e sse koristi za poddr{ka na razvojot na makedonskite dons biznisi so investicii, podobruvawe na standardite stan i kvalitetot na proizvodite, soglasno bara barawata na EU. So toa treba da se olesni pristapot stap na doma{nite mali i sredni pretprijatija do evropskite pazari. Zaemot za [parkase e del od programata na EBOR za poddr{ka na privatniot sektor vo Zapaden Balkan i e poddr`ana so tehni~ka pomo{ od Evropskata komisija i od Multidonatorskiot fond za Zapaden Balkan. Od po~etokot na raboteweto vo Makedonija, EBOR obezbedi pove}e od 550 milioni evra za 60-ina proekti vo ekonomijata, kako i dopolnitelni investicii od okolu 700 milioni evra.

[

VLADATA ZASEGA NEMA DA PREZEME MERKI ZA GR^KITE KOMPANII VO MAKEDONIJA ladata zasega nema da prezeme konkretna merka vo odnos na najavite od Ministerstvoto za finansii na Grcija za ukinuvawe na del od beneficiite za gr~kite kompanii {to imaat investicii vo Makedonija, izjavi vicepremierot zadol`en za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski. Toj gr~kiot poteg go oceni kako nepazaren i protekcionisti~ki. Dodade deka vesta ne e dobra za Makedonija i vnimatelno }e bide razgledana. “Efektot za nas ne e povolen, bidej}i toa }e zna~i deka gr~kite investicii {to se vo delot na tekstilot vo Makedonija na pazarot vo Grcija stanuvaat pomalku konkurentni. Toa ne e dobra vest za nas. ]e ja razgledame vnimatelno, no, gr~kata Vlada realno se soo~uva so pogolemi problemi od makedonskata vo delot na kontrolirawe na buxetski deficit i rastot {to treba da go ostvarat, taka {to }e se nosat merki {to se malku protekcionisti~ki ili ne sosema pazarni. No, seedno, nie }e go analizirame i dokolku vidime deka efektite od toa navistina se negativni, }e se obideme da vidime {to mo`eme da napravime za da im pomogneme na tie kompanii da gi zadr`at vrabotenite ovde”, izjavi Pe{evski.

V


Kompanii / Pazari / Finansii

10 2.310

MBI 10

MBID

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

OMB

116,60

2.499

2.305

2.497

2.300

116,40

2.495

2.295

116,20 2.493

2.290 2.285

2.491

2.280

2.489

2.275

2.487

116,00

115,80

2.270

2.485

20/12/10

21/12/10

22/12/10

23/12/10

115,60

20/12/10

24/12/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

21/12/10

22/12/10

23/12/10

24/12/10

20/12/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

21/12/10

22/12/10

23/12/10

24/12/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

PESIMISTI^KI PROGNOZI ZA METALURGIJATA ZA 2011 GODINA

NEOPHODNI SE INVESTICII VO INFRASTRUKTURATA I ENERGETIKATA Lokomotivata na makedonskata ekonomija, ~eli~arnicata Makstil, najavuva deka i vo 2011 godina proizvodstvoto }e bide sli~no kako i godinava

MAKEDONSKA BERZA SO RAST NA PROMETOT OD 64%, BERZITE VO REGIONOT SO POSLABI REZULTATI

KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

e pomalku te{ka i t urbulentna }e bide i 2011 godina, ocenuva generalniot direktor na ~eli~niot gigant Makstil. Spored nivnite proekcii, slednata godina nema da bide mnogu porazli~na od 2010 godina. Poradi promenlivata cena i pobaruva~ka na metalite na svetskite berzi i efektite od globalnata ekonomska i finansiska kriza, Makstil za 2011 godina najavuva blag porast na proizvodstvoto. “Na{ite proekcii za slednata godina se sli~ni kako i proekciite koi gi imavme za ovaa godina. Lani ima{e pesimisti~ki prognozi za svetskata ekonomija i za pobaruva~kata na metali, zatoa i na{ite planovi bea so namaleno proizvodstvo. No, go nadminavme proizvodstvoto i go revidiravme planot za godinava. Za slednata godina proekciite se na nivoto koe go imavme vo 2004 godina. Godinava Makstil go zavr{i vtoriot investiciski ciklus, od okolu 32 milioni evra, so {to treba da ja podobrime energetskata efikasnost, produktivnosta i so toa Makstil }e bide podgotven za uslovite i potrebite na pazarot za 2011 godina”, veli Aleksandar Panov, generalen direktor na Makstil. Min~o Jordanov pak, pretsedatel na UO na Makstil, dodava

N

ilno razdvi`uvawe na pazarot na kapital be{e glavnata karakteristika kaj doma{nata berza ne samo kaj minatonedelnoto trguvawe, tuku i vo tekot na celiot mesec dekemvri. Minatata nedela Makedonskata berza ostvari promet od 1,8 milioni evra. Toj e za 64% pogolem od vkupniot nedelen berzanski promet od 1,1 milioni evra ostvaren edna nedela prethodno. Za~estija i blok-transakciite. Dodeka prethodnata nedela ima{e edna so akciite na osiguritelnoto brokersko dru{tvo Seda Broker, na iznos od 3 milioni denari, poslednata nedela se slu~ija dve blok-transakcii so akciite na Nestle Ajskrim na iznos od 5 milioni denari i so akciite na samata Makedonska berza na iznos od 31,8 milioni denari, pri {to bea istrguvani 7,6% od Berzata. Kaj berzanskite indeksi, edinstveno MBI-10 zabele`a pad na nedelno nivo od 0,45%, na vrednost od 2.2741,21 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID bele`i rast od 0,65% na 2.488,65 indeksni poeni, a re~isi identi~en rast od 0,61% ima{e i indeksot na obvrznicite OMB, koj ja zavr{i nedelata so vrednost od 116,48 indeksni poeni. Od berzite vo regionot, berzata vo Zagreb zabele`a pad na prometot na nedelno nivo od duri 58,6%, na iznos od 45,4 milioni evra. No, zatoa, pak, berzanskiot indeks CROBEX nedelata ja zavr{i so povisoka vrednost od 1,6%, na 2.077 indeksni poeni. I kaj berzata vo Belgrad prometot bele`i dvi`ewe vo nadolna linija. Vkupniot promet iznesuva{e 4,5 milioni evra i e za 19% ponizok od prethodnata nedela. Pad na nedelno nivo od 2,06% bele`i i osnovniot berzanski indeks BELEX 15, koj nedelata ja zavr{i na 659,25 indeksni poeni. Na evropskiot pazar na kapital, kako i na amerikanskiot, akciite pred bo`i}nite praznici bele`at silen rast. Panevropskiot berzanski indeks FTSEurofirst 300 porasna za 0,1% na iznos od 1.147,49 indeksni poeni ili za mesec dekemvri bele`i vkupen rast od duri 7,5%. Amerikanskiot Dow Jones, pak, bele`i rast od 0,7% na vrednost od 11.573,49 indeksni poeni. Na aziskite pazari na kapital imame sosema poinakva situacija. Japonskiot berzanski indeks Nikkei 225 zabele`a pad od 0,2% na nedelno nivo.

S MIN^O JORDANOV PRETSEDATEL NA UO NA MAKSTIL Ova e edna od najte{kite godini. Jas s$ u{te se nadevam deka EU }e najde na~ini da napravi konsolidacija, osobeno vo finansiskiot sektor. Verojatno toa vo celiot svet }e predizvika da variraat kursevite na valutite, investitorite }e bidat rezervirani, a toa me tera da zaklu~am deka ova zakrepnuvawe nema da bide tolku brzo kako {to sakame i o~ekuvavme. deka dogodina ne o~ekuvaat golemi fundamentalni promeni, pred s$ poradi otsustvoto na investicii i na povolni uslovi za kreditirawe, kako i poradi rigidnata ekonomska politika koja se vodi vo zemjava. “Vo ovoj period na svetska recesija surovinite ostvaruvaat visoki ceni, a so toa i visoki profiti. Verojatno za edna godina svetot }e ima vi{ok surovini, pa jas o~ekuvam deka }e se namalat i cenite. So toa }e se podobri i sodtojbaat vo Makstil. No, se otvora pra{aweto kako da pre`iveeme dotoga{. So skapi pari vo Makedonija ne se napravi nitu eden kapacitet vo poslednite pet do osum godini. Neophodni ni se politiki so koi }e se pravat najgolemite investicii vo infrastruktura-

ta, energetikata i vo obrazovanieto”, objasnuva Jordanov. Rakovoditelite na Makstil, lokomotivata na makedonskata ekonomija, alarmiraat deka Koridorot 8 treba da bide me|u najgolemite prioriteti na Makedonija. Panov objasnuva deka 90% od proizvodot na kompanijata e povrzan so `elezni~kiot transport, od koj 60% otpa|aat na solunskoto pristani{te. Vo uslovi koga Grcija ne se gri`i dali }e ima blokada na transportot, a makedonskite izvozni kompanii se soo~uvaat so problemi, potrebno e itno re{enie, velat od Makstil. “Vo momentov kako prioritet se nametnuva Koridorot 8. Za nesre}a, Dra~, kako najblisko pristani{te, so site negovi mo`nosti, mo`e da bide in-

teresen za nas, no i nego go nemame. Vo slu~aj da sakame da transportirame preku Burgas i Dra~, nam ni trebaat dopolnitelni 10 dena za da go ispora~ame proizvodot. Ova e problem, re~isi nere{liv", objasnuva Panov. Pokraj neophodnosta od infrastrukturnite proekti vo zemjava, od Makstil potenciraat deka ekonomskite politiki na Vladata treba da se naso~at kon namaluvawe na trgovskiot deficit i nevrabotenosta, zgolemuvaj}i gi investiciite i izvozot. Sugeriraat deka bez evtini pari i bez poddr{ka na bankite, kompaniite vo zemjava ne mo`at da investiraat vo modernizacija i vo novi tehnologii, so {to se onevozmo`uva pogolema produktivnost, pogolem izvoz i pogolem profit.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

24.12.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

28.693.444,07

8,26%

9,50%

4,37%

2,94%

3,32%

23.12.2010

ILIRIKA GRP

35.953.538,93

5,01%

7,32%

9,17%

13,33%

16,03%

23.12.2010

0

Иново Статус Акции

18.540.367,63

0,97%

0,35%

-7,07%

-15,82%

-14,59%

23.12.2010

0

0

KD Brik

28.520.913,20

5,59%

6,64%

4,51%

13,49%

14,28%

23.12.2010

0

0

KD Nova EU

26.449.267,14

1,37%

2,51%

1,42%

-1,75%

0,47%

23.12.2010

КБ Публикум балансиран

22.448.835,92

2,25%

2,87%

0,98%

0,12%

0,08%

23.12.2010

%

36.500,00

1,11

182.500

240,00

0,42

31.200

0

0,00

0

0

0,00

0

0,00

Реплек Скопје РЖ Услуги Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ТТК Банка АД Скопје

24.12.2010 Просечна цена (МКД)

Макстил Скопје Македонски Телеком Скопје Охридска банка Охрид Макпетрол Скопје

%

Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје

Износ (МКД)

651

-13,43

73.563

165

-2,52

16.500

491,30

-2,29

343.910

1.760,00

-2,17

341.440

23.831,11

-1,74

428.960

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

24.12.2010 Податоците се однесуваат за

Износ (МКД)

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

24.12.2010 Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

24.12.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.910,09

390,18

10,02

0,89

обични акции

54.562

6.695,00

341,43

19,61

0,20

Вкупно Официјален пазар

GRNT (2009)

3.071.377

521,95

105,83

4,93

0,52

KMB (2009)

2.014.067

3.250,00

533,81

6,09

0,94

MPT (2009)

112.382

23.831,11

/

/

0,66

ХВ ALK (2009)

24.12.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена (МКД)

%

3910,09

-0,11

848.490

REPL (2009)

25.920

36.500,00

5.625,12

6,49

0,73

3250

0,00

542.750

SBT (2009)

389.779

2.810,00

211,39

13,29

0,64

Топлификација Скопје

3.250,13

-0,53

500.520

STIL (2009)

14.622.943

165,00

0,11

1.492,14

2,30

Макпетрол Скопје

23831,11

-1,74

428.960

TPLF (2009)

450.000

3.250,13

61,42

52,92

0,95

491,3

-2,29

343.910

ZPKO (2009)

271.602

2.111,47

/

/

0,28

Македонски Телеком Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

обврзници

% на промена

147.224

14

115,69

49.723

49

-55,51

196.947

63

9,40

обични акции

8.226

7

-78,17

Вкупно Редовен пазар

8.226

7

-78,17

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 24.12.2010)


KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

Kompanii / Pazari / Finansii

11

OD PRVI JANUARI BEZ CARINA ]E SE UVEZUVAAT OBLEKA, MEBEL, VOZILA, RUDA, METALI

17.03.2010 KOMPANIITE STRAVUVAAT OD NAPLIV NA EVROPSKI PROIZVODI

11

Ekspertite smetaat deka edinstven na~in da se regulira uvozot e indirektno, so standardi i kvalitet, za {to kompaniite dosega se poka`aa kako nemo}ni pri s$ postrogata konkurencija od zapad SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

d prvi januari dogodina makedonskiot pazar }e bide celosno otvoren za uvoz na site industriski proizvodi i del od zemjodelskite i prehranbenite proizvodi so poteklo od zemjite od Evropskata unija i EFTA. So nula carinska stapka }e se uvezuvaat minerali, rudi, metali, proizvodi od metali, obleka, ma{ini i oprema, mebel, polovni i novi vozila, kozmeti~ki proizvodi, detergenti i drugi proizvodi {to ne se nameneti za ishrana. Odredeni namaluvawa }e ima i kaj nekoi zemjodelski proizvodi, kako {to se svinskoto meso i mesoto od `ivina, mlekoto i pavlakata, puterot, kafeto,

O

maslinkite, xemovite i marmaladot, dodeka ostanatite proizvodi kako june{koto meso i ribata }e bidat za{titeni so kvoti ili so malo namaluvawe na carinata. Soglasno dogovorite za slobodna trgovija, namaluvawe na carinskite stapki }e ima i kaj te~nite sapuni, detergentite i nekoi proizvodi od plasti~ni masi. Toa se cevki, folii, pokrivki za podovi od plasti~ni masi i razli~ni zatvora~i. Direktorot na Carinskata uprava, Van~o Kargov, smeta deka toa {to permanentno niz godinite se namaluvale carinite za uvoz na golem

broj proizvodi pomognalo za ubla`uvawe na udarot vrz doma{nata konkurentnost. “Namaluvaweto na carinite va`i samo za uvozot od evropskite dr`avi i ne e za site proizvodi. Ovie carinski stapki i dosega ne bea mnogu visoki. Nie vo poslednite 10 godini permanentno gi namaluvame za da ne se po~uvstvuva vrz doma{nite proizvodi, no i na buxetot, {to zna~i deka ne o~ekuvame nikakvi promeni. I za avtomobilite za godinava carinata be{e 1%, a dogodina }e bide 0%“, veli Kargov. Namaluvaweto na carinskite stapki po~na so potpi{uvawe na Dogovorot za stabilizacija i asocijacija so EU vo 2001 godina. So dogovorot se predviduva carinite za site proizvodi od Evropskata unija da padnat na nula. Nasproti tvrdeweto na Kargov, doma{nite kompanii smetaat deka po prvi januari dogodina zemjava ja o~ekuva zgolemuvawe na trgovskiot deficit, a doma{noto proizvodstvo }e se soo~i so seriozna konkurencija od zapad. So ogled na toa {to e mal brojot na firmite koi gi ispolnuvaat site evropski standardi za kvalitet, borbata so evropskite proizvodi }e bide surova, velat tie. "Site kompanii znaeja deka }e dojde denot "D". Firmite bea svesni deka }e dojde vreme koga evropskite zemji i nivnoto proizvod-

stvo }e im stanat seriozna konkurencija. Zatoa, i nie kako Stopanska komora postojano apeliravme da go standardiziraat proizvodot, od po~etok do kraj, od zemjodelsko proizvodstvo do pakuvawe, za da mo`at da bidat konkurentni na evropskite pazari . No, sega dojde vreme koga i na doma{en teren treba da se borat i tuka }e se slu~i edno diferencionirawe na kompaniite", veli Jadranka Arizankovska od Stopanskata komora. Taa dodava deka dr`avata dosega trebalo da odigra va`na uloga vo pomagawe na konkurentnosta kaj doma{nite proizvodi. Kompaniite se `alat deka dr`avata mo`ela, no ne prezela ni{to za da im pomogne vo unapreduvaweto na svoeto proizvodstvo. "Dr`avata ima{e dovolno vreme za da napravi ne{to za da im se pomogne na kompaniite za implementirawe na evropskite standardi vo rabotatata. Na primer, za eden HASAP davaa pari za soveti, a ne za implementacija. Sigurno }e ima posledici vrz na{eto proizvodstvo, zatoa {to na edna fabrika za ~okoladi od nekoja evropska zemja & e polesno da pu{ti u{te edna linija na makedonskiot pazar, otkolku nie da investirame i da prodavame ~okoladi", veli Blerim Zlatku od Komorata na Severozapadna Makedonija. Analiti~arite velat deka generalna e ocenkata oti pokonkurentni }e bidat nadvore{nite ekonomii i

VAN^O KARGOV DIREKTOROT NA CARINSKATA UPRAVA МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

Благајнички записи

4.50%

СКИБОР

2.88%

3.63%

4.34%

5.23%

Ломбарден кредит

6.00%

МКДОНИА

2.80%

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ КУРСНА ЛИСТА

Рочност

Банка 3м

12м

24м

5.70%

6.50%

6.70%

9.40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

Стопанска

36м 9.90%

ЕМУ

евро

61.5050

Комерцијална

6.00%

6.90%

7.30%

10.10%

10.50%

САД

долар

46.9540

НЛБ Тутунска

6.00%

6.80%

7.20%

10.00%

10.20%

В.Британија

фунта

72.3929

Швајцарија

франк

48.7439

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

46.4680

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

47.1230

61.6

46

72.7

46.2

Извор: НБРМ

toa najmnogu vo sektorite na proizvodi kade {to nie ne uspeavme da bidme konkurentni po cena na kvalitet. "Tuka mo`eme da po~neme od zemjodelskite proizvodi. Zna~i, nema ve}e da ima za{tita na doma{nite, a nema da bidat ograni~eni nitu indistriskite proizvodi. Zemjodelstvoto i prehranbenata industrija pred s$ }e bidat zagrozeni od proizvodi koi vo Evropa gi ima so pogolem kapacitet, vo toj del verojatno }e nastradaat tie proizvodi. Obi~no nie tuka sme slabi i nemame konkurentna sposobnost i prednost, no toa nema alternativa", objasnuva Abdulmenaf Bexeti, univerzitetski profesor. Istovremeno se namaluvaat carinite i za izvoz na makedonskite proizvodi na pazari vo EU i vo zemjite~lenki na Svetskata trgovska organizacija (STO), {to zna~i deka ne samo {to zemjava }e se otvori za uvozni proizvodi, tuku i na{ite proizvodi }e bidat podostapni za stranskite pazari. Sepak, izvozno orientiranite kompanii smetaat deka

problem s$ u{te pretstavuva visokata cena na repromaterijalite, koja uni{tuva odredeni stopanski granki koi s$ u{te se preoptovareni so carini {to gi pla}aat za surovinite. Zatoa, baraat dr`avata celosno da gi ukine carinskite stapki za niven uvoz, posebno za onie koi ne se proizveduvaat vo zemjava. Kargov, pak smeta deka toa e nevozmo`no, bidej}i vo toj slu~aj finansiskite implikacii vo odnos na buxetot bi bile ogromni. Toj veli deka ukinuvaweto na carinite za uvoz na oprema i del od repromaterijalite }e bide dovolno za doma{nite kompanii. “Normalno deka konkurencijata za proizvodite so nula carinska stapka }e se zgolemi, no jas ne mislam deka }e se odrazi mnogu negativno, zatoa {to istovremeno treba da se ima predvid deka na ovoj na~in nula carinski stapki imame i za uvozot na oprema, repromateriijali i za nafteni derivati, kako i drugi proizvodi koi ne se zemjodelski ili prehranbeni”, dodava Kargov.

UVOZ NA REPROMATERIJALI SO 0% CARINSKA STAPKA

So redovna carinska stapka od 0% vo zemjava ve}e se uvezuvaat prediva kako repromaterijali vo tekstilnata industrija, vo ko`arskata industrija surovite ko`i, vo farmacevtskata industrija pove}e osnovni surovini koi pretstavuvaat organski hemiski soedinenija, dodeka rastenijata za farmacevstkata industrija se so carinska stapka od 10%. Vo hemiskata industrija, osobeno vo industrijata za detergenti, osnovnite surovini se so carinska stapka od 0%, vo metalurgijata rudite se so carinska stapka od 0%, primarnite formi na metalite, isto kako i poluproizvodite i proizvodite na nikel, bakar, cink, kalaj i drugi prosti metali.


Fokus

12

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

DA SE STAVI KRAJ NA BREMETO OD TRANZICIJATA

BIZNISMENITE SE “ZA” DANO  Makedonskite biznismeni nemaat ni{to protiv idejata za dano~na amnestija na kapitalot {to vo periodot na tranzicija be{e izvle~en od redovnite kanali na ekonomijata vo zemjava. Za razlika od politi~arite, tie se podgotveni da se stavi kraj na obvinuvawata za toa koj kako i kolku kapital steknal vo tranzicijata, no baraat toa da se sprovede na reguliran, anonimen i efikasen na~in, vo koj nema da se pravi lov vo matno. Biznismenite se soglasuvaat so prviot dano~nik deka realniot sektor treba da se rastovari od tovarot na “matna privatizacija”, “ne~ist kapital”, “oligarsi” i sli~no METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

akedonskite biznismeni nemaat ni{to protiv idejata za dano~na amnestija na kapitalot {to vo periodot na tranzicija be{e izvle~en od redovnite kanali na ekonomijata vo zemjava. Za razlika od politi~arite, tie se podgotveni da se stavi kraj na obvinuvawata za toa koj, kako i kolku kapital steknal vo tranzicijata, no baraat toa da se sprovede na reguliran, anonimen i efikasen na~in, vo koj nema da se pravi lov vo matno. Zasega nemaat nikakvi informacii dali i kako Vladata planira da sproveduva dano~na amnestija. Znaat samo deka idejata dojde od direktorot na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkovski. Biznismenite se soglasuvaat so prviot dano~nik deka realniot sektor treba da se rastovari od tovarot na “matna privatizacija”, “ne~ist kapital”, “oligarsi” i sli~no. So cel da go ~ue stavot na bizniszaednicata za ide-

M

jata za dano~na amnestija, Stopanskata komora na Makedonija isprati anketen pra{alnik do svoite firmi-~lenki, vo koj tie treba da odgovorat na nekolku pra{awa: dali se soglasuvaat da se sprovede dano~na amnestija, koj period bi trebalo da bide opfaten, vrz koja osnova da se sprovede, kako i koj model na odano~uvawe da bide sproveden. Isto taka, od ~lenkite se bara i stav dali ovaa merka }e go zgolemi stopanskiot razvoj na na{ata dr`ava i dali treba da se dadat odredeni olesnuvawa na onie koi ovoj kapital bi go investirale vo Makedonija. BIZNISMENITE ^EKAAT INFORMACII “Kapital” pra{a nekolku menaxeri na doma{ni kompanii {to mislat za dano~nata amnestija i kako taa treba da se sprovede vo Makedonija? “Iskreno, nemam konkreten stav vo vrska so ova pra{awe. Ne e ni{to ni crno ni belo. Ne treba vo s$ da se bara somne` i da se karakterizira kako crno. No, vo istovreme, ne treba, pak, ni s$ da bide amnestirano. Ona {to navistina e problem vo celata rabota e {to nema pretstava za toa za kolkava suma pari stanuva zbor”, veli Savka Dimitrova, generalen direktor na kompanijata za proiz-

ACE ANTEVSKI DIREKTOR NA RADE KON^AR ”Dano~nata amnestija drugite dr`avi ja napravija mnogu porano od nas. Dokolku treba da se sprovede i vo Makedonija, vo toj slu~aj vlasta toa treba da go napravi na po~etokot od mandatot, bidej}i toga{ ima najgolema doverba kaj narodot.”

vodstvo na konditorski proizvodi Evropa, od Skopje. Sli~en stav so nejziniot imaat i drugi biznismeni koi voop{to ne se zapoznaeni so toa kako bi se sproveduvala postapkata. “Vo princip, smetam deka dokolku ima skrieni pari, tie vo sekoj slu~aj treba nekako da izlezat na videlina”, veli Grigor Cvetanov, direktor na Makprogres od Vinica. Porane{niot direktor na Upravata za spre~uvawe na pereweto pari, Vane Cvetanov, neodamna izjavi deka toj dostavil analiza li~no do premierot za na~inite na koi mo`e da se sprovede dano~nata amnestija vo Makedonija i kakvi efekti }e dade. Pritoa, bilo konstatirano deka na toj na~in realno mo`e da se o~ekuva povrat na 1,5 milijardi evra. Vo najoptimisti~ko scenario mo`e da se o~ekuvaat duri i do tri milijardi evra od zarobeniot makedonski kapital vo stranstvo. Toj veli deka ovaa analiza ja napravil otkako mnogu biznismeni mu uka`ale deka se zainteresirani da gi vratat parite od stranstvo. VNIMATELNO SO DANO^NATA AMNESTIJA Del od biznismenite se soglasuvaat deka dano~nata amnestija bi bila dobra rabota, no dokolku bide razumno sprovedena. “Smetam deka dano~nata amnestija e dobra ideja, no treba da se vnimava so eventualnoto nejzino sproveduvawe, odnosno so toa na koj kapital }e se odnesuva. Mislam deka taa treba da go opfati samo onoj del od kapitalot koj direktorite za vreme na transformacijata na op{testveniot kapital ne go prijavile kaj

POLNEWE NA ISPRAZNETITE KASI PREKU DANO^NA AMNESTIJA

DOL@NITE TURCI I GRCI ]E GI PLA]AAT DOLGOVITE NA RATI I SO POMALA KAMATA VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ladata na gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, o~ekuva da inkasira tri milijardi evra preku amnestijata na kapitalot i neplatenite danoci. Golemite i malite kompanii }e imaat mo`nost da gi reguliraat svoite stari dano~ni obvrski preku pla}awe na procent od dano~nata suma koja ja dol`at i taka da ja po~nat narednata fiskalna godina. Se o~ekuva parite da vlezat vo dr`avnata blagajna vo fazi do krajot na ovaa godina i po~etokot

V

na 2011 godina. ”Nie go olesnuvame biznisot vo zemjata od minatoto”, izjavi gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, objavuvaj}i ja dano~nata amnestija. Kako {to pi{uvaat gr~kite mediumi, desetici iljadi kompanii so neplateni danoci za periodot od 2000 do 2009 godina }e imaat korist od voveduvaweto na ovaa merka. Site pretprijatija koi imale promet od 20 milioni evra i ne bile predmet na dano~ni inspekcii vo periodot od 2000 do 2009 godina imaat pravo na dano~na amnestija. Sumata koja treba da se plati za da se zatvorat slu~aite od ovoj period se presmetuva so mno`ewe na prijaveniot prihod za godinite

10%

popust za prvata rata od isplatata nudi gr~koto Ministerstvo za finansii

koi se vo pra{awe so opredelen procent, zavisno od vkupniot prihod na kompanijata. Procentot za pogolemiot broj golemi ili mali kompanii e 2%, osven za pretprijatijata koi rabotat so proda`ba na golemo, kako i kompaniite koi se zanimavaat so proda`ba na goriva i tutunski proizvodi, za koi stapkata iznesuva 7%. Minimalnite

sumi koi treba da gi isplatat kompaniite se o~ekuva da variraat me|u 400 i 1.000 evra, zavisno od nivnite prihodi. Trgovcite poedinci i kompaniite }e mo`at da go isplatat ostanatiot dolg na rati. Dokolku presmetaniot dolg iznesuva pomalku od 5.000 evra, toj mo`e da se plati na mese~ni rati koi ne mo`e da bidat pomali od 500 evra, po pla}aweto na baraniot minimum. Dokolku zaostanatitot danok iznesuva me|u pet i 20 iljadi evra, dolgot mo`e da se isplati za period ne podolg od {est meseci. Site kompanii koi imaat dolg pogolem od 20 iljadi evra }e mo`at da go platat za period od 12 meseci, po

pla}aweto na baraniot minimum od 25%. Ministerstvoto za finansii, sakaj}i da dobie {to pobrz priliv na pari, nudi i dopolnitelni 10% popust za prvata rata od isplatata, dokolku minimumot koj se dol`i e isplaten odedna{. Site kompanii koi go propu{tile rokot za prijavuvawe do 18 noemvri gubat pravo da imaat korist od danokot za amnestija. Tie }e mora da go platat polniot iznos na danokot ili, spored neoficijalni iformacii, }e bidat predmet na dano~na revizija. DOL@NITE TURCI ]E GI PLA]AAT DOLGOVITE NA RATI I SO POMALA KAMATA Turskata Vlada prezema golem


2

no.

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

13

TOP 10 BIZNIS ZNIS - DOGOVORI

O^NA AMNESTIJA dr`avata poradi razli~ni pri~ini, kako na primer poradi neznaewe kako da go napravat toa, no i poradi toa {to nivnite finansiski slu`bi, odnosno smetkovoditeli, im sugerirale taka da postapat”, veli Sa{o Naumoski, generalen direktor na Vitaminka. I ekspertite velat deka dano~nata amnestija bi bila dobra rabota za makedonskata ekonomija. Tie nemaat dilemi deka treba da se sprovede dano~nata amnestija kako merka so koja mo`e da se vrati golem del od makedonskiot kapital vo stranstvo, no sugeriraat za toa da se postigne politi~ki konsenzus i da se vospostavat site kriteriumi koi }e garantiraat deka nema da se legalizira nelegalno steknat kapital. Tie baraat i da se obezbedi sigurnost i anonimnost za onie {to }e odlu~at da gi vratat parite vo Makedonija. “Dano~nata amnestija drugite dr`avi ja napravija mnogu porano od nas. Dokolku treba da se sprovede, vo toj slu~aj toa vlasta treba da go napravi na po~etokot od mandatot, bidej}i toga{ ima najgolema doverba kaj narodot. Isto taka, mnogu e va`no pri samoto nejzino sproveduvawe da se razgrani~i vrz koja osnova e napraven toj kapital, dali preku proda`ba na droga i drug kriminal, odleani pari od op{testven kapital ili poradi nekoi treti pri~ini. Generalno, bi poddr`al da bide napravena dano~na amnestija”, veli Ace Anteski, direktor na Rade Kon~ar. DANO^NATA AMNESTIJA U[TE VO FAZA NA ANALIZI Vladata dobi direktni predlozi da sprovede legalizacija na kapitalot koj vo procesot na transformacija od op{testven vo privaten bil iznesen nadvor od zemjava. Vakvi predlozi stignaa od Upravata za spre~uvawe na pereweto pari i

SA[O NAUMOVSKI GENERALEN DIREKTOR NA VITAMINKA “Dano~nata amnestija e dobra ideja, no treba da go opfati onoj del od kapitalot koj direktorite za vreme na transformacijata na op{testveniot kapital ne go prijavile kaj dr`avata, poradi toa {to ne znaele kako da go napravat toa. No, i poradi toa {to nivnite smetkovoditeli im sugerirale da postapat taka.” od direktorot na UJP, Goran Trajkovski, koj smeta deka na toj na~in bi mo`elo da se o~ekuva povrat na okolu edna milijarda evra od odleaniot kapital od zemjava. “Dali nie }e zboruvame za dano~na amnestija ili deklarirawe na sivata ekonomija vo Makedonija, toa se ve}e pra{awa na modaliteti. Imame fakti~ka sostojba deka mnogu pari na makedonski gra|ani se nao|aat nadvor od normalnite pari~ni tekovi, vo zemjava ili vo stranstvo. Mo`eme da pravime samo grubi procenki dali stanuva zbor za milijarda evra, dve, pet, deset. Jas silno veruvam deka dokolku se donese zakonsko re{enie, silno potkrepeno so op{tonaroden konsenzus, koe }e va`i kratok period od najmalku edna kalendarska godina, vo Makedonija }e vlezat minimum edna milijarda evra. Me ohrabruva da se dr`am do ovaa tema i da bidam u{te poa`uren vo istra`uvaweto na komparativnite iskustva i makedonskiot model za toa da go stavam na hartija i da go predlo`am pred resorniot minister i Vladata toa {to nau~nata javnost (eminentni imiwa, poznava~i na dano~nata problematika) cvrsto zastanaa zad potrebata od dano~na amnestija.

Toa e moja li~na satisfakcija i stimul da se dr`i pra{aweto otvoreno so cel da se postigne konsenzus. Od biznis-zaednicata ve}e pristignuvaat otvoreni poraki za poddr{ka, {to e mnogu va`no. Sega tuka stanuva zbor za toa dali veruvame vo instituciite i kakva bi bila dano~nata amnestija. Na Makedonija & se potrebni pari. Od ovie pari, koi se na{i pari, nema poevtini i `alno e da bidat potkrepa na stranski ekonomii, a nie da klekneme i da se molime za krediti, stranski investicii”, izjavi Trajkovski vo neodamne{noto intervju za “Kapital”. Del od vladinite ministri velat deka ne se sigurni od to~niot ishod na idejata na direktorot na Trajkovski. Ne znaat dali idejata }e gi dade posakuvanite rezultati. Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, veli deka dano~nata amnestija bila ideolo{ki kontroverzna i ne bi donela nekoja finansiska korist za dr`avata, pa zatoa toj voop{to ne bil zainteresiran za realizacija na ovaa ideja. Sepak, toj ja ostava mo`nosta ovaa predlog-ideja da bide razgledana i analizirana, so cel da bide donesena vistinskata odluka.

SAVKA DIMITROVA

GRIGOR CVETANOV

DIREKTOR NA EVROPA “Ne treba vo s$ da se bara somne` i da se karakterizira kako crno. No, vo istovreme, ne treba, pak, ni s$ da bide amnestirano. Ona {to navistina e problem vo celata rabota e {to nema pretstava za kolkava suma pari stanuva zbor.”

DIREKTOR NA MAKPROGRES “Vo princip, smetam deka dokolku ima skrieni pari, tie vo sekoj slu~aj treba nekako da izlezat na videlina.”

 Dano~nata amnestija se o~ekuva da donese 3 milijardi evra vo gr~kiot buxet. Turcija s$ u{te nema precizna brojka kolku pari }e sobere od amnestijata, no turskite mediumi {pekuliraa so cifra od 25 milijardi evra ~ekor za naplata na danocite pred pretstojanite op{ti izbori, zaka`ani za juni, narednata godina. Zamenik-premierot, Ali Babakan i ministerot za trud, Omer Dinker, najavija dano~na amnestija koja ne zna~i otpi{uvawe na dolgovite kon dr`avata, tuku olesnuvawe na uslovite za nivna naplata. Tie objasnija deka ovoj poteg ne zna~i i promena na soobra}ajnite kazni i kaznite za pu{ewe na javnite mesta, tuku samo namaluvawe na kamatata na takvite kazni. Na povikot do site lica koi dol`at kon dr`avata po razli~ni osnovi, zamenik-premierot Babakan najavi zna~itelno zajaknuvawe i zgolemuvawe na dano~nite ins-

1.500 dano~ni inspektori }e regrutira turskoto Ministerstvo za finansii

pekcii. Za taa cel, Ministerstvoto za finansii }e regrutira 1.500 novi dano~ni inspektori. “Ne doa|a predvid da se namali samiot glaven dolg”, izjavi Babakan, dodavaj}i deka planot na Vladata vklu~uva restrukturirawe na otplatata na nasobraniotdano~en dolg pred 31 juli i dolgot na javnite hartii od vrednost pred juni. Amnestijata, isto taka, gi

pokriva dolgovite za struja i voda nasobrani pred 31 juli ovaa godina. Za ovaa merka }e se debatira vo Parlamentot otkako zakonodavcite }e go odobrat buxetot za 2011 godina, re~e Babakan. Se procenuva deka samo vo Ankara pove}e od eden milion lica i institucii & dol`at na dr`avata 3,2 milijardi evra. Spored toa, seopfatnata amnestija se o~ekuva da dade milijardi evra za Vladata pred zna~ajnite op{ti izbori vo 2011 godina. Seopfatna dano~na amnestija sprovede vladata na Sulejman Demirel vo 1991 godina i premierot Nekmetin Erbakan vo 1997 godina.

XENERAL MOTORS SO ISTORISKI NAJGOLEMA JAVNA PONUDA ogromnite finansiski zagubi, XM povtorno  Po "blesna". Vrednosta na akciite se o~ekuva da se zgolemi za duri 47%, osobeno po realizacijata na javnata ponuda od 20,1 milijardi dolari, koja e najgolema vo istorijata na SAD

nicijalnata javna ponuda (IPO) na Xeneral motors (XM) dostigna vrednost 20,1 milijardi dolari, so {to stana najgolemata javna ponuda vo istorijata na SAD. Akciite na ovoj proizvoditel na avtomobili, koi prvi~no se procenija na 27,50 dolari po akcija, podocna se prodadoa za 33 dolari. Vakvata zainteresiranost za akciite na XM be{e rezultat na zgolemuvaweto na profitot na kompanijata koja vo prvite devet meseci od 2010 godina dostigna 5 milijardi dolari. Dokolku poslednite presmetki na profitot na kompanijata poka`at kontinuiran rast, ova }e bide najgolemiot profit na XM ostvaren od 2004 godina do denes. Vo period od ~etiri godini amerikanskata Vlada vlo`i pove}e od 50 milijardi dolari vo proizvoditelot na avtomobili XM, koj poradi globalnata recesija se soo~i so mo`nosta da bankrotira. Ekspertite predviduvaat ponatama{en rast na akciite na XM i o~ekuvaat nivno zgolemuvawe za 47%, odnosno da dostignat vrednost od 49 dolari za akcija. Poradi ova, no i so realiziraweto na najvisokata javna ponuda, XM e kompanija koja mo`e da pomogne vo saniraweto na lo{ata ekonomska situacija vo SAD. Vakviot uspeh na kompanijata pretstavuva dobra vest za administracijata na Obama, koja se soo~i so niza kritiki za pomagaweto na XM. Napredokot koj go ostvaruva kompanijata }e & pomogne da ja otstrani etiketata na provladina kompanija za proizvodstvo na avtomobili, koja ja dobi poradi finansiskata pomo{ od strana na administracijata na pretsedatelot Obama. XM se zdobi so ovaa etiketa poradi toa {to administracijata na Obama prva ja prekina dolgogodi{nata borba na XM da gi dobie potrebnite finansiski sredstva od dr`avata za stimulirawe na napredokot na kompanijata. Ovaa postapka na amerikanskiot pretsedatel se poka`a kako vistinski ~ekor.

I

Potoa XM ja do`ivea najgolemata finansiska kriza od svoeto postoewe vo presret na kriznata sostojba na sevkupniot avtomobilski pazar vo krajot na 2008 godina i po~etokot na 2009 godina. Vo tekot na 2008 godina XM objavi plan za neophpodnost od vladino finansirawe, so cel kompanijata da prodol`i da raboti. Vo sli~na sostojba se najdoa i Ford i Krajsler. Iako site tri kompanii pobaraa dr`aven zaem, samo XM uspea da izvle~e finansii od administracijata na toga{niot pretsedatel, Xorx Bu{. So planot za restrukturirawe na razvojot i odr`livosta na avtomobilskata industrija, XM dobi zaem od amerikanskata Vlada so koj kompanijata treba{e da go podobri svoeto proizvodstvo i da implementira merki za da ja zgolemi proda`bata na avtomobilite. No, sostojbata na kompanijata prodol`i da se vlo{uva kako rezultat na globalnata ekonomska kriza, koja po~na da se {iri {irum svetot. Iako pretsedatelot Obama odbiva{e da ja finansira kompanijata, vlo{uvaweto na sevkupnata sostojba na avtomobilskiot pazar vo Amerika neminovno ja nametna potrebata amerikanskata Vlada da popu{ti i da & dodeli del od potrebnite finansiski sredstva na Xeneral Motors. Xeneral Motors pretrpe nekolku finansiski zagubi vo tekot na svoeto rabotewe. Na po~etokot na minatata dekada kompanijata ostvari zaguba od 4,45 milijardi dolari, {to ja donese na rabot od ste~aj i kompletna likvidacija. Vo 2005 godina zagubata dostigna duri 10,6 milijardi dolari. Vo 2006 godina XM se obide da se zdru`i so Nisan i Reno, no vo otsustvo na finansiskata pomo{ od amerikanskata vlast, dogovorot propadna. Samo edna godina podocna kompanijata ostvari zaguba od 38,7 milijardi dolari, a vo 2008 godina do`ivea i drasti~en pad na proda`bata od 45%. Denes, otkako XM se vrati na "scenata" na avtomobilskata industrija, povtorno e na dobar pat da ja dostigne vode~kata pozicija. prodol`uva


Komentari / Analizi

14

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

ADRIJAN KADBERI: PATRIJARHOT NA KORPORATIVNOTO UPRAVUVAWE  Knigata

"Korporativnoto upravuvawe i pretsedavaweto so odborite na direktori: li~en pogled” e navreme napi{an profesionalen testament na Adrijan Kadberi, patrijarhot na korporativnoto upravuvawe na dene{ninata. Vo presret na zimskite praznici i odmori, ja prepora~uvame kako lektira za sega{nite i idnite pretsedateli na odbori

iteraturata za korporativno upravuvawe voobi~aeno spa|a vo dve grupi, dvete depresivni: ili stanuva zbor za tavtologii ili za opskurni pisanija. Ova e stavot na baronicata Sara Hog, dolgogodi{en novinar na "Independent" i Bi-Bi-Si i pretsedava~ na Oddelot za politika vo vladata na Xon Mejxor, a za nas va`no - i pretsedatel na odborot na direktori na privatniot investiciski fond 3i. Mo`e da se debatira dali baronicata Hog e vo pravo koga dava vakva ocenka, no vo sekoja dobro

spakuvana novinarska ocenka, iska`ana hiperboli~no za da {okira, ima polovina vistina. Vo sekoj slu~aj, Hog ja izzema od vakvata stroga ocenka knigata "Korporativnoto upravuvawe i pretsedavweto so odborite na direktori: li~en pogled”, poslednoto delo na Adrijan Kadberi, izdadena vo 2002 godina. Preku ovaa kniga Kadberi ja pretstavi li~nata perspektiva na ulogata na pretsedatelot na odborot na direktori vo funkcioniraweto na istiot i vo izgradbata na kultura na dobro korporativno upravuvawe vo edna kompanija. Institucionalniot pogled za ovie

L K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

pra{awa Kadberi go pretstavi edna decenija porano vo izve{tajot, {to nekolku pati sme go citirale i na ovie stranici – a ~ie celo ime e "Izve{taj za finansiskite aspekti na korporativnoto upravuvawe”. Negoviot fokus be{e mnogu po{irok, a negovoto vlijanie dolgotrajno. Ovoj izve{taj go napravi Kadberi avtoritet ne samo na korporativnoto upravuvawe vo Velika Britanija, tuku i vo celiot svet. Negovata kniga za pretsedatelstvuvaweto so odborite na direktori izleze pred objavuvaweto na izve{tajot na Higs za ulogata na nezavisnite direktori i O

G

L

A

S

nekoi vo ovaa kniga vidoa i zbirka dobronamerni soveti kon svojot naslednik vo predvodeweto na golemite komiteti za korporativno upravuvawe. Ser Xorx Adrijan Hejhurst Kadberi ve}e e navlezen vo devettata decenija od svojot `ivot. Roden e vo 1929 godina, a be{e pove}e od 20 godini (od 1965 do 1989 godina) pretsedatel na odborot na direktori na semejnata kompanija Kadberi, vo koja go mina rabotniot vek na redica pozicii. Obrazuvan najprvo na Iton, a potoa na Kembrix, so rabotni iskustva i kako direktor vo odborite na Bankata na Anglija i na IBM, Kadberi be{e dobar izbor za predvodnik na komisijata koja ja napravi prvata sovremena kodifikacija na korporativnoto upravuvawe. Vo svoeto delo "Korporativnoto upravuvawe i pretsedatelstvuvaweto...” toj im dade i zdravorazumski i sofisticirani preporaki i na site pretsedateli na odbori. Vo prvata grupa spa|a va`nosta na trpenieto, dlabinskata podgotovka, motiviranosta da se obezbedi konsenzus, no i potrebata za humor, potrebata da ne se umisluva ~ovek premnogu, da ne se zema sebesi premnogu seriozno i, mnogu va`no – da ne zboruva mnogu. Vo vtorata grupa spa|aat, na primer, sovetite deka iako konsenzusot e mnogu va`en – postignuvaweto na istiot ne e celishodnost na rabotata na odborot, tuku toa e donesuvaweto kvalitetni odluki; ili deka mora postojano da im se pojasnuva na site izvr{ni ~lenovi na odborot na direktori deka iako tie vo svoite menaxerski funkcii se subordinirani na generalniot direktor, koga sedat vo odborot se direktori so ednakvi prava i odgovornosti kako i generalniot direktor.

Ser Kadberi dava i preporaki za brojnosta na odborite ili za uslovite vo koi tie rabotat. Toj smeta deka ne mo`e da bide efektiven odbor so pove}e od 10 ~lenovi, plus pretsedatelot, i deka uslovite vo koi rabotat odborite direktno vlijaat vrz nivnata efektivnost. Toj citira deka del od kompaniite od FTSE 100 sostanocite na svoite odbori gi organiziraat vo prostorii bez prozorci, a so klima-uredi, koi, staveni na minimum, duvaat direktno vo del od u~esnicite. Razbirlivo, najgolemo vnimanie posvetuva na ulogata na pretsedatelot na odborot. Kadberi nedvojbeno smeta deka pretsedatelot na odborot najsilno ja nosi na sebe obvrskata da obezbedi deka odborot odgovoril na svojata klu~na zada~a – da ja donese i da go sledi sproveduvaweto na strategijata. Ovoj svoj stav toj go nadgraduva na stavot na Izve{tajot od 1992 godina, vo koj se naveduva deka kompaniite, a osobeno javnoposeduvanite, treba da bidat predvodeni od efektiven odbor. Kadberi ostanuva dosleden na ubeduvaweto deka ednostepeniot ili unitaren odbor, kako {to se imenuva vo pravnata tradicija od kade {to poteknuva, e najdobrata varijanta koja obezbeduva kombinacija na izvr{ni direktori (koi go donesuvaat "intimnoto znaewe” za kompanijata) i neizvr{ni direktori (koi donesuvaat "po{irok pogled na aktivnostite na kompanijata”). No, najva`no, site tie direktori se pod rakovodstvoto na pretsedatelot na odborot, koj gi prezema obvrskite i odgovornostite koi doa|aat so ovaa funkcija. Vo izve{tajot od 1992 godina ostanuva zapi{ano deka pretsedatelot na odborot e primarno odgovoren za raboteweto na odborot,

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r (IFC) vo Makedonija

za balansot na znaewata i ume{nostite koi treba da bidat prisutni, za osiguruvawe deka site direktori, i izvr{nite i neizvr{nite, imaat mo`nost celosno da u~estvuvaat vo rabotata. Ako odborite na direktori ne obezbeduvaat idnina polna so cel za kompaniite, koj }e go pravi toa? Tokmu poradi nesposobnosta na odborite da sozdadat utre{nina na kompanijata, od nejzinata dene{nina, nepovratno snemuva tolku mnogu poznati imiwa na britanskata ekonomija. Ova e zaklu~okot na Ser Xon Harvi-Xons, u{te eden znamenit pretsedatel na odbor na direktori koj ima{e afiniteti kon mediumite, koj be{e na ~elo na Imperijal kemikal indastris i dolgogodi{en avtor na programa na Bi-Bi-Si, koja gi sovetuva{e biznisite koi imaa problemi. Adrijan Kadberi go zema ovoj stav na Harvi-Xons kako lajtmotiv na delot od svojata kniga vo koj detalno se osvrnuva na celite na odborot na direktori. Knigata "Korporativnoto upravuvawe i pretsedavaweto...” e navreme napi{an profesionalen testament na patrijarhot na korporativnoto upravuvawe na dene{ninata. Vo presret na zimskite praznici i odmori, ja prepora~uvame kako edna od najdobrite mo`ni lektiri za sega{nite i idnite pretsedateli na odbori. Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Balkan / Biznis / Politika

16

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

AMERIKANCITE INVESTIRAAT VO HRVATSKA

ZA@IVUVA PAZAROT SO NEDVI@NOSTI  Investitorite na pazarot na nedvi`nosti s$ pove}e }e se orientiraat kon jugot na Evropa. Edinstvena preostanata pre~ka za nivnoto probivawe e stavot na bankite, no i tie poleka go menuvaat svoeto mislewe ELENA JOVANOVSKA dna od najgolemite zanimlivosti na pazarot na nedvi`nosti vo Hrvatska e faktot deka najgolemi investitori vo 2010 godina bile amerikanskite fondovi. Pogolemiot del od kapitalot vlo`en vo Hrvatska e so stransko poteklo, a eden od najgolemite amerikanski investitori vo nedvi`nosti vo Hrvatska, VP Keri, najavuva deka vo bliska idnina mo`e da se o~ekuva deka }e dojde do novi transakcii. Doa|aweto na amerikanskite investiciski fondovi na pazarot, spored direktorot na oddelot za investicii za Jugoisto~na Evropa na konsultantskata ku}a King Starx, Vard Stoker, e i siguren znak za "pribli`uvawe do dnoto na ciklusot“, potkrepuvaj}i go toa so predviduvawata deka re~isi site zemji vo Evropa najavuvaat rast na BDP vo 2011 godina i deka kapitalnite vrednosti ve}e po~nale da se stabiliziraat vo mnogu evropski gradovi kako London, Pariz, Minhen i Var{ava. Stoker veli deka investitorite s$ u{te ne se vo mo`nost da pronajdat vistinski proizvod koj bi gi

E

K

O

 Vo Zagreb postojat mnogu kancelariski objekti od prva generacija koi }e mora da se selat Stoker, dodavaj}i deka edinstvena preostanata pre~ka za toa e stavot na bankite, no i tie poleka go menuvaat svoeto mislewe. "Da se obide{e nekoj vo Hrvatska pred polovina godina da kupi nedvi`nost, bi nai{ol na nezainteresiranost na bankite. Sega sme svedoci deka dve banki davaat mo`nosti za finansirawe. Finansierite, voop{to, po~nuvaat da razgovaraat s$ pootvoreno. Potvrda za

zadovolil kriteriumite za povrat na vlo`enoto, kakvi {to baraat fondovite. "Dodeka sme svedoci na ciklusot za namaluvawe na stapkata na prinos vo Centralna Evropa, investitorite s$ pove}e }e se orientiraat kon jugot na Evropa. Toa, od ekonomska gledna to~ka, e vidlivo vo odnosot na rizikot i zarabotkata, no, gledaj}i nanazad, istorijata ni poka`uva deka kapitalot }e se dvi`i kon jug“, tvrdi M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

toa se nekolkute transakcii {to se slu~ija vo posledniot kvartal vo 2010 godina i koi }e se slu~uvaat vo prviot kvartal od slednata godina“, optimisti~no najavuva Stoker, dodavaj}i deka vo novite biznisi koi sleduvaat investitorite i menaxerite za razvoj mora da vlo`at okolu 40% sopstveni sretstva. Olesnuvawe }e im bide niskata postoe~ka osnovna kamata i tro{okot za pozajmuvawe na pari koj se vra}a na nivoto

od 2007 godina. ZGOLEMENA POTREBA ZA KANCELARISKI OBJEKTI Stoker smeta deka vo Hrvatska naskoro }e se otvori mo`nost za kupuvawe kvalitetni proekti, kako {to se trgovski centri, a so toa se javuva i potreba od gradewe na novi kancelariski objekti za koi pobaruva~kata }e raste, osobeno vo 2012 i 2013 godina, koga }e po~nat da istekuvaat mnogu postoe~ki dogovori za zakup. Poradi toa {to novite objekti treba da bidat ekolo{ki prilagodeni, mora da se vodi smetka za nivnoto vlijanie na okolinata i na energetskata efikasnost, pa mora da bidat vo sklad so standardite na Evropskata unija vo pogled na rabotnata okolina, objasnuva Stoker i dodava deka e najva`no takvite objekti da bidat vo sklad so o~ekuvawata na korisnicite i nivnite tro{oci za funkcionirawe i odr`uvawe da bidat mali. Vo Zagreb postojat mnogu kancelariski objekti od prva generacija koi }e mora da se selat. "Ako sakame da po~neme so gradewe na planiranite objekti, mora da se potpi{at preddogovori za zakup, da se vlo`i

zna~ajna suma sopstven kapital i taka }e ima pogolem broj zaedni~ki vlo`uvawa“, objasni Stoker, uka`uvaj}i deka za nov po~etok e bitno i pozitivnoto razpolo`enie, za da mo`e pazarot da go odr`i zaletot. Toj zaklu~i deka investitorite, namesto da baraat izgovor i da ja prefrluvaat vinata na bankite ili politi~arite, menaxerite za razvoj i sovetnicite, mora da ja gledaat po{irokata slika na raste~kiot pazar. So stavot na Stoker se soglasi i pretstavnikot na upravata na Globalen trgovski centar (GTC), Ilaj Elroj, koj na zagrepskata konferencija za nagradi za nedvi`nosti vo Centralna i Isto~na Evropa (CEEQA), vo sorabotka so "Fajnen{al tajms", naglasi deka na Hrvatska neophodno & trebaat reformi vo dano~nata politika i zakonski prilagoduvawa so zgolemuvawe na likvidnosta od bankite. "Evropskata banka za obnova i razvoj e podgotvena da gi poddr`i investiciite preku sorabotka so kvalitetni menaxeri za razvoj i banka {to }e prezeme del od rizikot za finansirawe", potvrdi Silvija Ganser Pots od EBRD.

GALENIKA GO ZGOLEMUVA IZVOZOT VO SOSEDSTVOTO eneralniot direktor na farmacevtskata kompanija Galenika, Nenad Ogwenovi}, najavi deka vo 2011 godina kompanijata silno }e go zgolemi plasmanot, ne samo vo okolnite zemji, tuku i na pazarite na Rusija, arapskite zemji, Kuba, a }e se obide da najde kupuva~i i vo Latinska Amerika. Ogwenovi} re~e deka plasmanot na proizvodi od zemunskata fabrika za lekovi }e bide unapreden narednata godina,

G

poradi toa {to ovaa godina e zavr{ena izgradbata na nova fabrika vo koja se investirani 50 milioni evra. "So ovaa fabrika otvoreni ni se golemi mo`nostite, bidej}i se ostvareni site standardi koi Galenika gi nema{e dosega“, izjavi Ogwenovi}. Toj dodade deka zemunskata fabrika za lekovi ovaa godina prv pat se pojavi na stranskiot pazar po pauza od 11 godini.

GOREWE O^EKUVA DOBIVKA OD 21 MILIONI EVRA VO 2011 GODINA

ajgolemiot slovene~ki proizvoditel na aparati za doma}instvo, Gorewe, o~ekuva negoviot profit vo 2011 godina da se zgolemi na 21,1 milioni evra. Rakovodstvoto na slovene~kiot koncern predviduva deka prometot na kompanijata }e bide zgolemen za 14% na 1,5 milijardi evra, po akvizicijata na {vedskata kompanija Asko vo

N

juli ovaa godina. “Akvizicijata na Asko ni ovozmo`i da gi zajakneme poziciite na Gorewe vo nordiskite zemji, Severna Amerika i Avstralija”, se naveduva vo soop{tenieto na slovene~kata kompanija. Minatata godina, poradi posledicite od ekonomskata kriza, kompanijata prijavi zagubi od 12,2 milioni evra.

DA^IJA PROIZVELA POVE]E OD 300.000 VOZILA roizvodstvoto na avtomobili vo Romanija za 11 meseci od ovaa godina zabele`alo rast od 18%, za {to najmnogu pridonela Da~ija so proizvodstvo na pove}e od 300.000 vozila. Da~ija za 11 meseci proizvela 312.000 vozila, {to e za 15% pove}e od istiot period lani. Amerikanski Ford, za prv pat otkako ja ima prezemeno romanskata fabrika za avtomobili vo Krajova, proizvel pod granicata od 10.000 avtomobili, poka`uvaat

P

podatocite na Zdru`enieto na romanski proizvoditeli i uvoznici na avtomobili. Vistinskiot bum vo fabrikata na Ford se o~ekuva vo 2012 godina, koga vo proizvodstvoto vleguva maliot model "B-mah".


Balkan / Biznis / Politika

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

17

GR^KATA TELEKOMUNIKACISKA KOMPANIJA SE OTKA@UVA OD MALCINSKIOT UDEL

OTE PRODAVA 20% OD AKCIITE VO TELEKOM SRBIJA

 Najgolemata gr~ka telekomunikaciska kompanija, OTE, gi prodava akciite so cel da sobere gotovina za namaluvawe na dolgovite i da investira vo nova opti~ka mre`a VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

r~kata telekomunikaciska kompanija OTE }e prodade 20% od akciite vo Telekom Srbija dokolku dobie dobra cena, soop{ti generalniot direktor na gr~kata kompanija, Mihail Kamaz. Najgolemata gr~ka telekomunikaciska kompanija gi prodava akciite so cel da sobere gotovina za namaluvawe na dolgovite i da investira vo nova opti~ka mre`a. “Ne mo`eme mnogu da napravime so 20% od akciite na Telekomot”, izjavi Kamaz i dodade deka OTE ne bi sakal da bide malcinski sopstvenik vo Telekomot so nekoi drugi akcioneri. Srpskata Vlada, koja poseduva 80% od akciite na Telekom Srbija, prethodno najavi deka }e prodade 31% od akciite na Telekom dokolku OTE bide podgotven da go prodade svojot paket na akcii vo srpskata telekomunikaciska kompanija, za noviot sopstvenik da poseduva mnozinski paket. Na tenderot za proda`ba na 51% od kapitalot na

G

Telekom Srbija se prijavija germanskata kompanija Doj~e telekom, francuskata Frans telekom, avstriskata Telekom Avstrija, meksikanskata Amerika movil, italijanskata Veder investments, turski Turksel i ruskata Vimpelkom. Aukciskata proda`ba na mnozinskiot paket-akcii na Telekom Srbija }e bide organizirana kon krajot na fevruari narednata godina, najavi dr`avniot sekretar od Ministerstvoto za finansii, Vuk \okovi}. Kompaniite koi ja otkupija tenderskata dokumentacija imaat rok do 21 fevruari da dostavat obvrzuva~ka ponuda, a na krajot na fevruari }e bide organizirana aukcija pred televiziski kameri. “Kupuva~ }e bide kompanijata koja na aukcija }e ponudi najvisoka cena”, re~e \okovi}. Toj dodade deka kupuva~ot na mnozinskiot udel vo Telekom }e mora da dobie soglasnost od antimonopolskata komisija vo Srbija, no i vo Bosna i Hercegovina (Telekom Srpska) i Crna Gora (Mtel), kade {to Telekomot e sopstvenik na telekomunikaciski kompanii. “Koga }e se dobie taa doz-

[TO DOBIVA KUPUVA^OT

 Telekom Srbija vo 2009 godina ima{e profit od 122 milioni evra i va`i za najprofitabilno javno pretprijatie  3,2 milioni korisnici na fiksnata telefonija i va`i za apsoluten monopolist. Na pazarot na mobilna telefonija zazema 60% so 5,9 milioni korisnici  Gi poseduva Mtel vo Crna Gora i Telekom Srpska vo BiH. Vkupniot broj korisnici na mobilnata telefonija e 7,7 milioni  485.000 korisnici na Internet vo 2009 godina, 14.179 vraboteni, od koi 9.655 vo Srbija  Sopstvenik na nekoga{nata zgrada na Jat vo Nov Belgrad od 8.500 kvadratni metri  Sopstvenik na opti~ki kabli, bazni stanici i kabli

 Telekom Srbija e edna od retkite kompanii vo Evropa koja s$ u{te e vo racete na dr`avata vola, }e sleduva uplatata, a o~ekuvame toa da bide vo prvata polovina od slednata godina”, izjavi \okovi}. Minimalnata cena na 51% od akciite na Telekom Srbija iznesuva 1,4 milijardi evra, a vrednosta na kompanijata se procenuva na 2,43 milijardi evra. Parite od proda`bata na Telekomot }e se tro{at za

PRETSTAVENA STRATEGIJATA SRBIJA 2020 retsedatelot na srpskata Vlada, Mirko Cvetkovi} i potpretsedatelot, Bo`idar \eli}, pretstavija koncept za razvoj na Srbija do 2020 godina, {to pretstavuva dolgoro~na strategija za razvoj. Ovoj koncept predviduva porast na vrabotenosta, izvozot, investiciite, bruto-doma{niot proizvod (BDP), a treba da bide osnova za dolgoro~nata strategija na razvojot na zemjata. Cvetkovi} istakna deka konceptot za razvoj na Srbija do 2020 godina dava vizija za podobra idnina na

P

razvojot na Srbija. “Dva najva`ni parametri za razvojot se rastot na BDP po `itel, koj do 2020 godina bi trebalo da iznesuva 8.000 evra, i rastot na vrabotenosta za pove}e od 400.000”, izjavi Cvetkovi}.

AVSTRISKATA ENERGETSKA KOMPANIJA VERBUND SE POVLEKUVA OD GRCIJA

vstriskata energetska kompanija Verbund go najavi svoeto povlekuvawe od gr~kiot pazar, objavi Rojters. Oficijalnata izjava glasi deka kompanijata planira postepeno da go namaluva svoeto prisustvo na sekundarnite pazari, me|u koi, isto taka, se nao|a Grcija i da se fokusira vrz pette glavni pazari - Avstrija, Germanija, Italija, Francija i Turcija. Verbund poseduva 55% od akciite vo gr~kata kompanija Verbund-APD Energa Helas, koja raboti so trguvawe so struja so niska volta`a i e najgolem konkurent na dr`avnata NEK vo privatniot sektor. Od gr~kata

A

strana vo kompanijata u~estvuva kompanijata Energa Helas, koja dr`i 45% na Verbund-APT Energa Helas. Gr~kiot vesnik "Imersija" objavi deka ve}e ima kandidat koj saka da kupi 55% od Avstrijcite.

PRITVOR ZA GRADONA^ALNIKOT NA BUDVA stra`en sudija im odredi eden mesec pritvor na gradona~alnikot na Budva, Rajko Kuqa~a i na negovite sorabotnici, koi bea upaseni vo petokot poradi aferata "Zavala". Osomni~enite se tovarat za krivi~no delo povrzano so korupcija, pronevera na pari i izmama, za koe mo`at da dobijat kazna zatvor od deset godini. Policijata vo petokot gi privede gradona~alnikot na Budva, Kuqa~a i potpretsedatelot na op{tinata, Dragan Marovi}, so u{te desetina

I

drugi sorabotnici. Inaku, Dragan Marovi} e brat na vicepremierot vo zaminuvawe, Svetozar Marovi}. Aferata e povrzana so grade`en objekt vo Budva i privedenite se osomni~eni za vme{anost vo prefrlaweto na 11 milioni evra od proektot na privatni smetki. Gradot Budva im go dade poluostrovot Zavala na grupa ruski investitori, koi po~naa da gradat kompleks luksuzni apartmani, no potoa se povlekoa od proektot i ostavija poluizgradeni zgradi.

otplata na dolgovi, no i za infrastrukturni proekti. Pregolemoto potpirawe na dr`avata na proda`bata na Telekom Srbija pretstavuva maana, bidej}i site zainteresiran kupuva~i znaat deka Vladata ne mo`e da si dozvoli da gi odbie ponudite. Toa zna~i deka postoi mo`nost kone~no postignatata cena da bide poniska od K

O

M

E

R

C

I

vleguvawe na telekomunikaciskiot pazar. Dokolku proda`bata bide neuspe{na, Srbija }e se najde vo mnogu te{ka situacija, bidej}i ne bi mo`ela da gi finansira buxetskite rashodi i so toa bi morala da pribegne kon zadol`uvawe. Sa{a \ogovi} od Institutot za pazarni istra`uvawa smeta deka eventualniot neuspeh od proda`bata na Telekomot vo golema mera bi ja zagrozil ostvarlivosta na buxetot vo 2011 godina, poradi {to se somneva deka dr`avata }e go prodade bez ogled na podocne`nata cena koja bi mo`ela da se postigne.

onaa koja bi mo`ela da se ostvari dokolku za proda`ba se ~eka vistinski moment ili dr`avata da otstapi od tenderot vo slu~aj na nezadovoluva~ki ponudi. Od druga strana, vo korist na Srbite e toa {to tenderskata dokumentacija ja imaat otkupeno sedum kompanii, {to zna~i deka cenata na Telekomot mo`e da ja podigne serioznata konkurencija, a vo prilog isto taka odi i toa {to Telekom Srbija e edna od retkite kompanii vo Evropa koja s$ u{te e vo racete na dr`avata i so toa se sozdava mo`nost za ednostavno J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


Svet / Biznis / Politika

18

NAMALEN REJTINGOT NA PORTUGALIJA, UNGARIJA I SLOVENIJA e|unarodnata agencija za krediten rejting Fi~ go namali rejtingot na Portugalija i Ungarija, dodeka agencijata Standard i Purs ja namali prognozata na slovene~kiot dr`aven dolg vo stranski valuti od stabilna na negativna. Fi~ soop{ti deka go namaluva rejtingot na Portugalija od AA na A+, so ponatamo{en negativen izgled, {to zna~i deka naskoro }e mo`e povtorno da se namali nejziniot krediten

M

rejting, bidej}i vladata na zemjata se soo~uva so s$ pokomplicirana finansiska situacija. Agencijata kako pri~ina gi poso~uva s$ pogolemite problemi zemjata da dobie pari na stranskite pazari. Fi~ predupredi deka buxetskata cel na portugalskata vlada za idnata godina e isklu~itelno te{ka, naglasuvaj}i deka vo 2011 godina vo Portugalija }e ima recesija vo ekonomijata.

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

PO NAJGOLEMOTO IPO VO ISTORIJATA, XENERAL MOTORS POVLEKUVA 109.000 VOZILA Agencijata Fi~ go namali rejtingot na dolgot na Ungarija na samo eden stepen nad neinvesticiskoto nivo, pod vlijanie na zagri`enosta za vladinata ekonomska strategija i stravuvawata deka golemoto dol`ni~ko optovaruvawe ja pravi zemjata osetliva na ekonomskite {okovi. Isto taka, se predupreduva deka prognozata na ungarskata vlada za ekonomski rast od 5% vo 2013 godina se premnogu “optimisti~ki”.

ajgolemata amerikanska kompanija za proizvodstvo na avtomobili, Xeneral motors, niz celiot svet povlekuva 109.000 vozila "kadilak CTS" poradi problem {to mo`e da go isklu~i od funkcija vozdu{noto perni~e na sovoza~ot. Vo SAD odlukata se odnesuva na okolu 96.000 vozila, a dosega ne e soop{teno deka proble-

N

mot predizvikal povreda na patnicite. Informacijata za povlekuvawe na vozilata na popravka se najde vo centarot na vnimanieto koga najgolemiot svetski proizvoditel na avtomobili Tojota povle~e pove}e od osum milioni vozila vo svetot poradi problemi so nekontroliranoto zabrzuvawe. Xeneral motors vo juli minatata godina izleze

od ste~aj i vo ramkite na golemoto restruktrurirawe, {to predviduva{e i proda`ba na nekoi nejzini brednovi, se promeni vo pomala i fleksibilna kompanija. Kompanijata za tri trimese~ja ovaa godina zaraboti vkupno pet milijardi dolari i e na pat da ostvari godi{en profit za prvpat po 2004 godina.

GRA\ANITE NA ANGLIJA ISPLA[ENI

 DVA, TRI ZBORA

BANKATA NA ANGLIJA JA ZGOLEMI KAMATATA NA KREDITITE ZA 10 PATI

“So Obama e lesno da se raboti. Toj umee da slu{a i da izleze vo presret. Ne e rob na stereotipite. Toj gi ispolnuva svoite vetuvawa, bez razlika dali stanuva zbor za START, za Svetskata trgovska organizacija ili za me|unarodnite pra{awa.”

 Po pove}e od 20 meseci, Bankata na Anglija }e ja zgolemi kamatata na kreditite od 0,5 na 5%. Ekspertite stravuvaat od zgolemena konfiskacija na imotot na gra|anite BORO MIR^ESKI

enaxerskiot tim na Bankata na Anglija saka da go normalizira nivoto na kamatnata stapka na 5%, {to }e pretstavuva dopolnitelno ote`nuvawe za sopstvenicite na stanovi i ku}i koi imotot go zalo`ile vo banka za da dobijat kredit, izjavi visokiot funkcioner na bankata, Pol Fi{er, za britanskiot dneven vesnik "Telegraf". Ovaa banka, koja ima uloga na centralna banka na Velika Britanija, ve}e podolgo vreme ja odr`uva osnovnata kamatna stapka na isklu~itelno nisko nivo od 0,5%, so cel da ja stimulira britanskata ekonomija, koja be{e zafatena od globalnata ekonomska kriza. Niskoto nivo na kamatnata stapka se dol`i na bankarskata kriza i na niskiot krediten rast koj go zafati britanskiot bankarski sektor u{te vo 2008 godina. Poradi toa, Bankata na Anglija ve}e 20 meseci go odr`uva ova nivo na aktivnite kamati. Od bankata istaknaa deka poradi strav od zgolemuvawe na inflacijata, kamatata na kreditite mora da se zgolemi za 10 pati. Fi{er

M

pobara razbirawe od site klienti za vakvata postapka i istakna deka niskoto nivo na kamatite be{e posledica na svetskata ekonomska kriza i deka e dojdeno vreme toa da se normalizira. Normaliziraweto bi zna~elo vra}awe na kamatnata stapka na nivo od pred dve godini, koga iznesuva{e 5%. Me|utoa, Fi{er ne poso~i konkretni merki so koi }e bide prezemena ovaa akcija, nitu, pak, za kolku vreme }e se zgolemi kamata za 10 pati. Iako vakvata merka }e go stimulira bankarskiot sektor, Britancite }e se soo~at so ogromni problemi, bidej }i mese~nite rati za otplata na kreditite se zna~itelno namaleni od 2008 godina. Isto taka i eksperite za pazarot na nedvi`nosti se

zagri`eni od ovaa merka na Bankata na Anglija. Tie istaknaa deka postoi mo`nost golem del od gra|anite da ne mo`at redovno da ja ispla} aat zgolemenata mese~na rata za kredit. Zatoa, predupreduvaat na zgolemeno nivo na konfiskacija na privatniot imot od bankarskiot sektor. Odlukata za zgolemuvawe na kamatata be{e donesena so mnozinstvo glasovi od upravniot odbor na Bankata na Anglija. Iako nekoi lobiraa za zgolemuvawe na kamatata za 1,25%, za koi smetaa deka se dovolni za stabilizacija na inflacijata na nacionalno nivo, Fi{er ja istakna potrebata za priliv od finansii vo bankarskiot sektor so cel da se pomogne zakrepnuvaweto na ekonomijata.

No, i pokraj ova, odr`livosta na stabilniot razvoj na ekonomijata i za{titata od potencijalni inflaciski "{okovi" ostanuvaat prioritet na ekspertskata javnost. Od edna strana, suvereniot dolg na dr`avite-~lenki na evrozonata mo`e da predizvika rizik pobaruva~kata vo privatniot sektor da bide nedovolno golema za da se kompenzira so agresivnite fiskalni merki za {tedewe na dr`avite. Istoto pra{awe za zgolemuvawe na kamatite be{e otvoreno i minatiot mesec, koe ja podeli ekspertskata javnost. Vo edno bea soglasni - niskata kamatna stapka sozdava pritisoci i mo`e da se slu~i naglo ekspanzija na inflacijata. Ovie predupreduvawa se obnovija neodamna, otkako vo noemvri inflacijata se zgolemi na 3,3%, {to e za dva procentni poeni pove}e od planiranoto. Ekspertite uveruvaat deka finansiskata kriza na dolg rok }e nema direktno vlijanie vrz pobaruva~kata na britanskiot izvoz, no predviduvaat potencijalno negativno vlijanie vrz biznisot i doverbata na potro{uva~ite i mo`nosta britanskite banki da gi zgolemat finansiskite rezervi za da dodelat pogolem broj krediti.

DMITRIJ MEDVEDEV

pretsedatel na Rusija

“Ako ne dojde do pribli`uvawe na Balkanot so EU, balkanskite zemji mo`at da se soo~at so te{ka kriza koja }e ja ~ini EU poskapo otkolku procedurata za nivno za~lenuvawe. Za vreme na ungarskoto pretsedatelstvo nie sakame da postigneme napredok i vo dijalogot so drugite zemji, za da se napravi ~ekor nanapred.” VIKTOR ORBAN

premier na Ungarija

“Priznavam, fascinantno e da se ~itaat delovi od suroviot materijal za nadvore{nata politika, mo`ebi posebno za nas, koi rabotime sekoj den vo diplomatijata. Kako da sme voajeri koi iznenaduva~ki dobile pristap, a toa stanuva u{te pomo}no, bidej}i doa|a od amerikanski izvori.” JONAS GAR STERE

minister za nadvore{ni raboti na Norve{ka


KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

Svet / Biznis / Politika

19

 SVET

0-24 

...REGIONALEN TREND

...ISPOVED

...REKORDEN DO@D

@enite postepeno ja predvodat Latinska Amerika

Dokolku me ispora~aat vo SAD, }e bidam mrtov

Jugot na Kalifornija pod voda

oga Vilma Rusev }e bide inaugurirana za pretsedatel na Brazil, na prvi januari, taa }e bide prvata `ena koja }e ja predvodi najgolemata zemja vo Latinska Amerika, a treta `ena-lider na zemja vo momentov.

o intervju za londonski "Gardijan", osnova~ot na Vikiliks, Xulijan Asan`, soop{ti deka dokolku britanskata vlast go ispora~a na SAD, postoi golema mo`nost da bide pronajden mrtov pod nejasni okolnosti.

ilna bura i rekordno koli~estvo do`d go pogodija jugot S na amerikanskata sojuzna dr`ava Kalifornija. Vremenskite uslovi donesoa strav kaj naselenieto od lizgawe na

K

V

zemji{teto.

SAD SO ZBUNUVA^KA POLITIKA

AMERIKA ODOBRUVA BIZNIS-ZDELKI SO DR@AVI OD "CRNATA LISTA"

 Iako Iran e najgolemiot neprijatel na SAD, amerikanskata administracija izminatata decenija ima odobreno 10.000 licenci na kompanii za izvoz na proizvodi vo Iran BORO MIR^ESKI

ode~ki kompanii na amerikanskiot pazar, brojni mali i sredni pretprijatija, pa i najgolemi nacionalni banki, dobija okolu 10.000 licenci za biznis-zdelki so kompanii od dr`avite od Sredniot Istok i od Azija. Pove}e od o~igledno e deka SAD sproveduva dvojna politika. Nasproti brojnite sankcii i ekonomski embarga koi gi voveduvaat, minatata decenija Vladata na SAD odobrila milionski biznissorabotki na amerikanski kompanii so kompanii od Iran i od drugi dr`avi koi se nao|aat na "crnata lista", koi pretstavuvaat teroristi~ka zakana za SAD, objavi "Wujork tajms". Edna amerikanska kompanija dobila licenca za konkurirawe za izgradba na cevkovod preku koj Iran bi mo`el da & prodava priroden gas na Evropa, iako vakvite proekti se sprotivni na politikite na SAD. Drugi amerikanski kompanii bile licencirani za sorabotka so stranski kompanii, za koi se veruva deka

V

se vme{ani vo terorizam ili nelegalna distribucija na oru`je. Isto taka, amerikanskata Vlada sorabotuvala so dr`avnata iranska kompanija za isporaka Irisl, koja bila stavena na "crnata lista" vo 2008 godina poradi zloupotreba na uslugite na golemite amerikanski kompanii i neispolnuvawe na uslovite za isporaka na oru`je i druga voena tehnologija, koe naj~esto se odvivalo na nelegalen na~in. KOGA SE ZABORAVA “CRNATA LISTA” Samo nekolku meseci podocna, Kancelarijata za dodeluvawe licenci & dozvolila na japonskata filijala na bankata Siti grup da sproveduva najgolem del od finansiskite transakcii za odredeni trgovski razmeni. Ovaa banka dodelila kredit na izvoznik od Malezija za izvoz na sistemi za klimatizirawe na vozduhot na turski uvoznik. Kancelarijata za dodeluvawe licenci zaboravila da ja proveri "crnata lista", kade {to se nao|ala Irisl, koja bila prevoznik pri trgovskata razmena na ovie dve kompanii. Poradi vakvite propusti,

0,2% od izvozot na SAD vo prviot kvartal od 2010 godina e ostvaren vo Iran

Kancelarijata za dodeluvawe licenci napravi podelba na proizvodite koi mo`at da se izvezuvaat vo dr`avite od "crnata lista". Sepak, vo dr`avi kako Iran, kade {to kontrolata na ekonomijata e centralizirana vo racete na dr`avnata vlast, e s$ pote{ko da se razlikuvaat proizvodite od humanitaren karakter i tie koi go pottiknuvaat razvojot na iranskata ekonomija. Stjuart A. Levej od administracijata na Obama, koj e zadol`en za sankcionirawe, potencira deka momentalno SAD e posebno fokusirana na Iran. “I pokraj embargoto, so koe

se zabranuva ogromen del od trgovijata so ovaa zemja, SAD i nejzinite sojuznici donesoa nova runda sankcii, koi }e go isklu~at Iran od najgolemiot del na me|unarodniot finansiski sistem”, veli Levej. No, i pokraj ova, amerikanskata Vlada i ponatamu prodol`i da odobruva licenci za trgovska razmena na banki vo sopstvenost na dr`avite od "crnata lista", koi poseduvaat prodavnici za proda`ba na luksuzni prehranbeni proizvodi. Spored oficijalnite podatoci na Amerikanskata statisti~ka kancelarija, vo SAD samo 0,2% od

izvozot vo prviot kvartal od 2010 godina e ostvaren vo Iran. Spored toa, Amerika izvezuva dvojno pomalku proizvodi vo Iran otkolku vo Evropa i vo Kina. KOMPANIITE JA PODDR@UVAAT "CRNATA LISTA" Vakvata nekoordinirana politika na amerikanskata vlast rezultira{e so povlekuvawe na brojni kompanii od sorabotkata so kompaniite od dr`avite na "crnata lista". Na vakvata kontraproduktivnost i nekoordiniranost na amerikanskata administracija prvo reagira{e menaxerskiot tim na Xeneral elektrik (GE), kompanija poznata kako lider po brojot na licenci. Istaknaa deka GE gi stopirala site biznis-zdelki so dr`avite koi se nao|aat na "crnata lista", osven humanitarnite. Isto taka, potenciraa de-

ka profitot od trgovskata razmena na GE so iranskite kompanii }e bide doniran isklu~ivo vo humanitarni celi. I sopstvenicite na mali i sredni pretprijatija vo SAD ne ostanaa imuni na vakvata politika. Xo{ua Kamens, sopstvenik na kompanijata za proizvodstvo na {e}er Andorl, potencira{e deka i pokraj dobienata licenca za trgovska razmena so kompanija od Iran }e se otka`e od profitot i }e & ja vrati licencata na amerikanskata Vlada. Zaedno so aplikacijata za dobivawe licenca za izvoz na dodatoci za hrana na Mekkormik vo Iran, bila dostavena i lista na kompanii koi se soglasile da gi uvezat proizvodite na amerikanskata kompanija. No, del od tie kompanii se najdoa na "crnata lista" na SAD. Iranskata kompanija Refah bila vo sopstvenost na banka od listata, [ahrvand bila vo dr`avna sopstvenost na lokalnata vlast na Teheran, a Xiods na Islamskite revolucionerni stra`ari, organizacija koja SAD ja smeta za teroristi~ka. Poradi ova, Mekkormik ja vrati licencata i go stopira{e izvozot vo Iran.


Feqton

20

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

NAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: ZYNGA

2

TRANSFORMERI NA REALNOSTA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

a po~etokot na ovoj posleden mesec, golem del od populacijata koja bukvalno e “navle~ena” na igrite od Fejsbuk dobi mo`nost da gi podzaboravi svoite obidi vo agrobiznisot i da po~ne nov `ivot vo gradskata sredina. Popularnata aplikacija Farmvil (Farm Ville) dobi svoj pandan, Sitivil (City Ville), koj za samo 12 dena gi sru{i site rekordi. Spored istra`uva~ite na pazarot Apdata (AppData), brojot na korisnici na ovaa igri~ka dostigna 24,9 milioni. Ovaa aplikacija dojde vo va`no vreme za kompanijata Zinga (Zynga) koja saka da poka`e deka mo`e da sozdade hit po hit, a so toa da go odr`i svoeto vode~ko mesto na pazarot za “socijalniot gejming” (termin za videoigrite na socijalnite mre`i). Toa {to ovoj pazar ne bara golemi tro{oci za razvoj, kako {to baraat tradicionalnite igri, go iskoristi ovaa prili~no mlada kompanija, koja se doka`a kako istaknat lider vo socijalniot gejming so pove}e od 50 milioni aktivni korisnici dnevno. Se procenuva deka godinava kompanijata }e sobere pove}e od 500 milioni dolari vo prihodi, {to gi ostvaruvaat kombinirano i od reklami i od kupuvaweto virtuelni krediti. Ovaa brojka e 150% pove}e od minatogodi{nata procenka, koja iznesuva{e 200 milioni dolari. Inaku, Zinga “`ivee” primarno na socijalnite mre`i kako Fejsbuk, kade {to lu|eto tro{at neverojatno golem del od svoeto vreme. Verojatno golem del od niv, na primer “farmerite” na Fejsbuk, ne znaat deka taka stanuvaat korisnici na mre`ata na Zinga. Drugi aplikacii koi se sopstvenost na Zinga se Mafia vors, Teksas holdem poker, Fi{vil, Petvil i mnogu drugi. Definitivno, modelot na onlajn-igri e ogromen biznis koj grabi golemo mesto na svetskiot pazar. So pove}eto od kom-

N

 Zinga “`ivee” primarno na socijalnite mre`i kako Fejsbuk, kade {to lu|eto tro{at neverojatno golem del od svoeto vreme. Verojatno golem del od niv, na primer “farmerite” na Fejsbuk, ne znaat deka taka stanuvaat korisnici na mre`ata na Zinga. Drugi aplikacii koi doa|aat od laboratorijata na ovaa mlada kompanija se Mafia vors, Teksas holdem poker, Fi{vil, Petvil i mnogu drugi

 Koj e za partija virtuelen poker? paniite za igri se trguva so pet do deset pati pogolema vrednost od proda`bata. Taka, kako lider, Zinga e proceneta na 5 milijardi dolari. VO ^EST NA BULDOG Na{ata misija e da gi povrzeme lu|eto preku igri, velat vo Zinga. Ovaa prili~no mlada kompanija ja osnova{e Mark Pinkus vo januari 2007 godina. Pinkus dobi po~etna investicija od nekolku firmi koi glavno bea predvodeni od Klajner Perkins Kofild i Baers. Legendarniot investitor Xon Doer od Kofild i Baers veli deka Zinga bila najdobrata investicija {to negovata firma nekoga{

ja napravila. I tokmu taka. Proizvoditelot na igri za socijalnite mre`i ve}e e najgolemiot razviva~ na aplikacii na Fejsbuk. Neodamne{nite presmetki poka`uvaat deka Zinga momentalno e proceneta na 5 milijardi dolari, pove}e od Elektronik Arts, edni od najgolemite kreatori na videoigri vo svetot. Imeto na kompanijata doa|a od imeto na milenikot na Pinkus, negoviot buldog Zinga, koj najde mesto i vo logoto na kompanijata, vo koe e inkorporirana figura od buldog. No, “lojalno i vdahnoveno”, imeto isto taka e posveteno i na legendarnata afrikanska kralica-voin, koja 40 godini se borela protiv

kolonijalizmot. Koga vo 2008 godina na bordot be{e nazna~en i porane{niot ~ovek na Elektronik Arts, Bing Gordon, Zinga ja kupi Jovil (YoVille), edna od najgolemite igri za socijalni mre`i. Prvata kancelarija nadvor od SAD, Zinga ja otvori vo fevruari godinava. Taa se nao|a vo gradot Bangalor vo Indija i se vika Zinga Indija. Sledniot mesec be{e otvorena vtorata internacionalna kancelarija vo Irska. “Go `iveam sonot”, izjavi toga{ izvr{niot direktor, Mark Pinkus, za “Biznis tajms”. A kako po~na sonot na Pinkus? Vo godinata koga po~na so rabota, Zinga ja lansira{e

igrata Teksas holdem poker. U{te sledniot mesec, vo noemvri, toj mo`e{e da si dozvoli nova kancelarija, koja se nao|a vo San Francisko. Tamu slednata godina gi primi i 10-te milioni dolari od prvata runda investicii, a ve}e vo mart bea lansirani i virtuelnite transakcii na krediti za pokerot. Vo juni 2008 godina korisnicite na socijalnite mre`i gi po~naa paralelnite `ivoti so Mafija vors, a sledniot mesec Zinga svoite 29 milioni dolari od vtorata serija investicii. Po vakviot brz rast, vo noemvri 2008 godina rakovodstvoto na kompanijata se preseli

vo posebni kancelarii, tri bloka podolu od prethodnata lokacija. Ottamu mo`ea da go sledat uspehot so pokerot. Vo mart 2009 godina Teksas holdem stana igra broj 1 na Fejsbuk, koga dostigna i 10 milioni korisnici vo mesecot. Uspesite se mno`ea, se pojavi i Farmvil, a Zinga stana broj eden razviva~ na aplikacii za Fejsbuk. ZAVISNICI OD “FARMERSTVO” No, so gigantot od socijalnoto vmre`uvawe ne ode{e s$ podma~kano. Proletoska, Majkl Arington od onlajnmedumot Tehkran~ (TechCrunch) iznese tvrdewe deka Zinga

PRIKAZNI OD WALL STREET

USPEHOT MO@E DA BIDE N  Na podolg rok, vistinski predizvik za Ford }e bide da go odr`i visokoto nivo na prifa}awe na promenite, {to e za{titen znak na dosega{noto rakovodewe na Alan Malali {te malku denovi ostanaa od godinava koja Ford }e ja zavr{i na vtoroto mesto spored proda`ba vo SAD – pozicija koja Tojota mu ja prezede vo 2007 godina. Tojota vo 2010 godina ima{e pomala proda`ba za 15%, dodeka proda`bite na Ford porasnaa za 21%, a negoviot pazaren udel zabele`a najgolem godi{en rast poslednive decenii. Navistina, spored koj bilo parametar, 2010 godina be{e odli~na godina za Ford. Profitnite margini porasnaa, isto kako i vrednosta

U  [efot na Ford, ALAN MALALI

na akcijata na Ford, za celi 70%, pove}e i od qubimcite na pazarot, Gugl i Epl. A, neodamne{na studija od nezavisna agencija poka`a deka i kvalitetot na vozilata e zgolemen, kako i zadovolstvoto na potro{uva~ite, koi se kriti~ni faktori za idniot razvoj. Sekako, proizvoditelot ima i svoi problemi, kako {to e zna~itelniot dolg proizlezen od odlukata na kompanijata pred ~etiri godini da dade svoj imot pod hipoteka za da go finansira ogromnoto restrukturirawe. No, mo`e li uspehot na Ford da bide negoviot najgolem ne-

prijatel? Kompanijata stara eden vek, za volja na vistinata, dosega ima poka`ano deka vo momenti na golemi uspesi znaela da zaglavi vo sosema sprotivna nasoka. Top-menaxerite na Ford priznavaat deka se zagri`eni za toa i denes. “Vo minatoto, koga i da uspeevme da izlezeme od nekoj lo{ period, prestanuvavme da se menuvame”, veli izvr{niot pretsedatel na Ford, Bil Ford Junior, prapravnuk na osnova~ot na kompanijata, Henri Ford. “Svetot okolu nas prodol`uva da se menuva. Mora da priznaeme deka ova

ne e stati~en svet i da najdeme na~in kako da gi voveduvame promenite vo na{ata organizacija”, izjavi Ford za amerikanskiot mediumski portal MSNBC. Ako postoi nekoj {to ja povtoruva ovaa mantra za promenite po~esto i od Bil Ford, toa e sekako Alan Malali, porane{niot {ef na Boing, koj stana izvr{en direktor na Ford pred ~etiri godini. Duri i pred da mu se pridru`i na Ford, ovoj menaxer so mlade{ki {arm be{e svesen za averzijata kon promeni {to postoi vo kompanijata. Nekoja godina prethodno, Malali vo Boing go


Feqton

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

Po~ituvani ~itateli, “Kapital” od denes po~nuva so nov feqton – Najgolemite internetkompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kompanii {to “te`at” desetici milijardi dolari.

 Zinga se poznati po nivnata inovacija prodavawe na virtuelni krediti za igrawe, od ~ipovi za poker do `iva stoka, taktika koja ve}e nagolemo se razviva vo Azija. Igra~ite mo`at da kupat krediti direktno od Zinga, preku kreditna karti~ka ili PejPal, a pokraj toa, mo`at da dobijat i poeni vo igrata so dopolnitelno pla}awe se zakanuva so napu{tawe na Fejsbuk poradi nivnoto barawe za monetizacija na aplikaciite. Toa tvrdewe dojde po izjavata na Zakerberg, koj re~e deka programerite vo negovata kompanija }e gi iskoristat svoite “krediti” za da ja procesiraat proda`bata na virtuelni krediti, za koi Fejsbuk zema 30%. No, otkako Zakerberg ne uspea da se dogovori i za hostiraweto na igrite isklu~itelno na nivnata

21 INVESTITORI

Zinga sobra vkupno 360 milioni dolari. Nivni investitori se:  ANDERSEN HOROVI^  AVALON VEN^URS  DIGITAL SKAJ TEHNOLOXIS  FAUNDRI GRUP  INSTITU[NAL VEN^UR PARTNERS  KLAJNER PERKINS KOFILD I BAERS  SOFTBANK  PILOT GRUP, BOB PITMEN  TAJGER GLOBAL MENAXMENT  JUNION SKVER VEN^URS Pokraj ovie kompanii, privatni investitori vo Zinga se:  REJD HOFMAN, osnova~ot i pretsedatel na Linkdin (Linkedln)  PETER TIEL, pretsedatel i direktor na Klarium kapital (Clarium Capital)

 Edna od najpoznatite igri na Zinga

MARK PINKUS ark Pinkus, M mogulot na socijalnite onlajn-igri, e roden vo 1966 godina, vo ^ikago, no `iveel vo nekolku gradovi vo Amerika. Momentalno `ivee vo San Francisko so negovata sopruga Ali Pinkus i negovite }erki blizna~ki. Zavr{il ekonomija na Univerzitetot Pensilvanija, a magistriral i na biznis-{kolata na Harvard. Rabotel vo razni kompanii, pove}eto mnogu poznati, a otkako vo 2007 godina ja osnova{e Zinga, del od niv stanaa negovi investitori

 Pinkus i negoviot buldog Zinga, “kumot” na kompanijata mre`a, toj im se odmazdi so isklu~uvawe na izvestuvawata za nekolku nivni igri, vklu~itelno i Farmvil. Iako od Fejsbuk tvrdea deka toa go napravile za korisnicite da

imaat pomalku “spamovi”, na povr{ina izlegoa planovite na Zinga da se distancira od Fejsbuk so kreirawe na nova mre`a Zinga lajv (Zynga Live) ili skrateno Zlajv (Zlive). Toa

rezultira{e so pad na korisnicite na Fejsbuk koi igraat na Zinga ili, kako {to govorat podatocite, vo juni godinava popularnata “farma” imala 18 milioni pomalku igra~i od Fejsbuk od mart, koga brojkata be{e 85 milioni. No, Zinga “poka`a zabi” i gi kupi ^elinx gejms (Challenge Games). Po akvizicijata na Dekstroza (Dextrose), denes, Zinga Germanija, koja be{e i nivnata prva ekspanzija vo Evropa, kompanijata za igri denes poseduva vkupno 13 studija niz svetot, vklu~itelno kancelarii vo Sanivil, Los Gatos, Los Anxeles, Boston, Baltimor, Bangalor, Peking i Tokio. Pred dva meseci Zinga go kupi i Bonifajer studios (Bonifire Studios), koe sega e preimenuvano vo Zinga Dalas. Me|u drugoto, od Zinga soop{tuvaat deka kupile nekoja kompanija od Teksas koja rabotela na razvoj na igri za mobilni telefoni i ja preimenuvale vo Zinga i prijatelite (Zynga With Friends). Kako {to pi{uva Blumberg, akciite {to se trguvaat na privatniot servis za proda`ba na akcii [erpoust (SharePost) dostignale vrednost od okolu 5 milijardi za kompanijata, mnogu pove}e otkolku javnata pazarna kapitalizacija na liderot vo industrijata za igri, Elektronik Arts. To~no pred edna godina, pak, ruskata Digital skaj tehnoloxis donese 180 milioni dolari udel vo Zinga, a godinava Gugl i Softbank vkupno investiraa dopolnitelni 300 milioni

dolari vo kompanijata. Spored oficijalniot vebsajt na kompanijata, Zinga ima pove}e od 215 milioni aktivni korisnici vo mesecot i neverojatni 50 milioni aktivni korisnici vo tekot na eden den. Ovoj broj kompanijata se obiduva da go zgolemi preku pro{iruvawe na drugi platformi, kako na primer igri za mobilni telefoni vo Japonija. Za da ja osvoi gejming-populacijata Zinga napravi i nekolku prevodi na nivnite igri na razli~ni jazici. Spored najnovite podatoci, po kupuvaweto na ^elinx gejms, momentalno vo Zinga rabotat pove}e od 1.300 lu|e, a pokraj Fejsbuk, kompanijata sorabotuva i so Majspejs, Ajfon, MSN gejms i MajJahu. KUPETE @IVOT SO KREDITNA KARTI^KA Sepak, postoi edno generalno mnenie deka proizvoditelot na socijalni igri ne sekoga{ bil originalen. Nekolku pati Zinga kopirala igri na drugi programeri, no so svojata agresivna i inovativna upotreba, osobeno na platformata na Fejsbuk, kompanijata stana primer za eden od najprofitabilnite po~etoci vo istorijata. No, se razbira, najva`na e nivnata inovacija, prodavaweto virtuelni krediti za igrawe, od ~ipovi za poker do `iva stoka, taktika koja ve}e nagolemo se razviva vo Azija. Igra~ite mo`at da kupat krediti direktno od Zinga, preku kreditna karti~ka ili PejPal, a pokraj toa, mo`at da dobijat i poeni vo igrata so dopolnitelno pla}awe. Za da go olesni pla}aweto i da dobie pogolem broj korisnici, od

mart godinava kompanijata po~na so proda`ba na pripejd-karti~ki, koi gi ima vo re~isi 13 iljadi prodavnici vo SAD. No, otvoreno ostanuva pra{aweto za advertajzingstrategiite na Zinga. Kako {to se podgotvuva eksplozija na pobaruva~kata za socijalni igri, {to potvrdi i E-marketer (eMarketer), koj predviduva deka tro{eweto na niv }e se poka~i za 33% vo narednava godina, kompanijata {to stoi zad hitot Farmvil izgleda nezagri`ena. Nekoi velat deka samata visoka kultura na in`enerite vo Zinga ne bila zainteresirana za advertajzingot, a drugi {pekuliraat deka na kompanijata ednostavno pove}e ne & trebaat pari. Zboruvaj}i na Samitot za socijalen gejming vo Wujork, direktorot na brend-advertajzingot na Zinga, Mani Anekal, nabroi nekolku od neodamne{nite uspesi na kompanijata, vo koi be{e spomenata i kampawata za Xeneral Mils, koja rezultirala so 5 milioni novi korisnici.Sepak, deka rabotite za Zinga stojat dobro govorat i naporite vo korporativnata filantropija. Otkako se slo`i da go transformira svetot preku virtuelnite socijalni stoki, od igra~ite Zinga sobra pove}e od 6 milioni dolari po lansiraweto na Zynga.org. Parite koi bea sobrani im se najdoa na `rtvite od Haiti, kako i za spas na diviot svet od Meksikanskiot Zaliv. Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete pove}e za Wikipedia, najgolemata internet enciklopedija od otvoren tip

NAJGOLEMIOT NEPRIJATEL NA FORD ima{e doneseno izmoreniot i frustriran Lu Veraldi, ~ovekot koj ja ima{e zaslugata na spasitel na Ford vo docnite 80-ti godini. Veraldi be{e lider na timot {to go razvi modelot taurus vo 1986 godina, nesomneno edno od najzna~ajnite vozila vo neodamne{nata avtomobilska istorija. No, iako Taurus stana ogromen hit, kompaniskite lideri ne poka`aa mnogu volja za da prodol`at so novi uspesi i, kako {to priznava Bil Ford, najgolemiot del od niv se vratija na nekoe voobi~aeno nivo na biznis, a Veraldi be{e prinuden da ja napu{ti firmata. Otkako dojde vo Detroit, na Malali ne mu treba{e mnogu vreme za da sfati kade e korenot na problemite vo Ford. Na

eden od prvite sostanoci so visokiot menaxment Malali pobara od niv da mu dadat izve{taj za napredokot na firmata, a tie mu rekoa deka s$ e vo red. “Ako e taka, zo{to toga{ gledam 20 milijardi dolari zaguba vo finansiskiot izve{taj”, vidno frustriran pra{a toj. Edna nedela podocna, koga Malali pobara da mu dostavat najnovi podatoci za performansite na Ford, Mark Filds, pretsedatel na kompaniskata divizija {to gi pokriva dvete Ameriki, krena raka i prizna deka imaat problem vo lansiraweto na, toga{ noviot, model na terensko vozilo ford ex (Ford Edge). Obi~no, toa bi mo`el da bide poteg so koj bi mo`ele da ja zavr{ite svojata kariera vo firmata.

Vo krajno tenzi~na okolina, priznanieto na Filds bi zna~elo priznavawe na neuspeh i ohrabruvawe nekoj drug da posegne po negovata fotelja. Pa, taka, prvite nekolku minuti vo salata za sostanoci na bordot vladee{e zlokobna ti{ina, s$ dodeka Malali ne po~na da aplaudira. “Mnogu dobro sogleduvawe”, mu re~e toj na Filds, koj vo momentov se smeta za najverojatniot naslednik na Malali na ~elnata pozicija. Ne se znae sigurno koga Malali, koj 65 godini, }e si odi od Ford. Sega zasega, toj ima namera da prodol`i, {to se gleda i po odlukata od pred nekolku meseci da go prodol`i svojot menaxerski dogovor. Eden od negovite najdobri potezi e lansiraweto na pro-

gramata Eden Ford (One Ford), koja ja transformira{e kompanijata. Osnova~ot Henri Ford be{e prviot avtomobilski magnat koj formiral globalna proizvodna mre`a. No, s$ do neodamna taa mre`a funkcionira{e kako zbir od nezavisni entiteti, koi razvivaat i proizveduvaat razli~ni vozila za razli~ni pazari. Me|utoa, sega, kompaniskata cel e da se razvijat globalni modeli koi samo so minimalni modifikacii }e bidat prilagoduvani za regionalnite potrebi i vkusovi. Modelot ford fokus 2012, koj sega } e po~ne da se proizveduva vo SAD, 80% od svoite komponenti gi spodeluva so evropskiot fokus. U{te eden ~ekor na Malali e {to se oslobodi od evrop-

skite brendovi koi bea pod negovata kapa, kako Jaguar i Land Rover, zatoa {to ne veruva{e deka kompanijata mo`e da se posveti ednakvo kvalitetno na tolku mnogu brendovi. Ford go prodade i Aston Martin na privatni investitori vo 2007 godina, dodeka Jaguar i Lend Rover gi prodade na indiskata Tata grupa vo 2008 godina, a kineskiot proizvoditel Gili go kupi Volvo vo avgust godinava. Analiti~arite smetaat deka potegot na Malali koj nosi potencijalen rizik za firmata e odlukata da se dade imot na Ford pod hipoteka, pred da po~ne golemata recesija. Me|utoa, Malali smeta{e deka ako firmata nema pristap do 30 milijardi sve`i pari, nema da mo`e da ja

pre`ivee krizata. Parite & pomognaa na kompanijata da pre`ivee i, {to e najva`no, da pre`ivee bez vladina pomo{, kako {to napravija rivalite Xeneral motors i Krajsler. No, sega, predupreduvaat analiti~arite, Ford mora da go otpla}a ovoj golem dolg, i toa brzo, za da ostane konkurenten, osobeno vo odnos na XM i Krajsler, koi izlegoa prili~no rastovareni od dolgovi otkako dr`avata gi spasi od bankrot. Na podolg rok, vistinski predizvik za Ford }e bide da go odr`i visokoto nivo na prifa}awe na promenite, {to e za{titen znak na dosega{noto rakovodewe na Malali. Inaku, zaspivaweto na lovorikite mo`e povtorno da bide pogubno.


Rabota / Proda`ba / Обrазование IT

22

Izbor na aktuelni oglasi DELOVNO SOVETUVAWE / KONSULTANSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 20.12.2010 Fondacija za menaxment i industrisko istra`uvawe ul.Orce Nikolov 147A-6, 1000 Skopje - M.I.R. objavuva oglas za proekten konsultant. Kraen rok za prijavuvawe: 30.12.2010. Site zainteresirani kandidati mo`at da ispratat pismo za motivacija i kratka biografija na slednata e-mail adresa: mir@mir.org.mk ili po po{ta. MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Utrinski vesnik

Objaveno: 21.12.2010 Ministerstvoto za kultura raspi{uva javen konkurs za izbor na direktor na Nacionalnata ustanova Muzej na Makedonija- Skopje Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so programata i drugata dokumentacija treba da se dostavat do Ministerstvoto za kultura preku po{ta na adresa: ul.„\uro \akovi}” br.61-Skopje ili vo Arhivata na Ministerstvoto za kultura, najdocna do 16.30 ~asot na posledniot den na konkursot. JAVEN SEKTOR Izvor: Ve~er

Objaveno: 22.12.2010 Agencijata za dr`avni slu`benici objavuva javen oglas broj-225/2010 za vrabotuvawe na (1) dr`avni slu`benici vo Ministerstvo za ekonomija za slednite rabotni mesta: 1.Pomlad sorabotnik za sledewe na pravata od raboten odnos (1) izvr{itel(i) Zainteresiranite kandidati se dol`ni da dostavat Prijava za vrabotuvawe na dr`aven slu`benik (obrazec objaven vo „Slu`ben Vesnik na Republika Makedonija” broj 142/2009) preku pisarnica na adresa Agencija za dr`avni slu`benici Ul.Jurij Gagarin br.15 Komisija za polagawe na stru~en ispit (so naznaka za oglas broj 225/2010) ili prijavata da ja popolnat i dostavat elektronski, preku internet stranicata na Agencijata za dr`avni slu`benici http://prijava.ads.gov.mk Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva (5) den(a), smetano od denot na objavuvaweto na oglasot (ne smetaj}i go denot na samoto objavuvawe). PRODA@BA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 23.12.2010 Fe{n Grup objavuva oglas za vrabotuvawe: Asistent na proda`ba Ve molime ispratete ja va{ata biografija+pismo za interes+fotografija na hr@fashiongroup.com.mk so naznaka za koja pozicija aplicirate, ne podocna od 5 rabotni denovi. KULTURA Izvor: Ve~er

Objaveno: 23.12.2010 Nacionalnata Ustanova Muzej na sovremenata umetnost Skopje objavuva javen oglas za potreba od vrabotuvawe na rabotnik na neopredeleno vreme. Oglasot trae 5(pet) dena od denot na objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Potrebnata dokumentacija se dostavuva na adresa:nacionalna ustanova Muzej na sovremena umetnost Skopje, ul.Samoilova bb,Skopje (od 10.00 do 14.00)

Izbor na aktuelni oglasi

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK


KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

Obuki / Finansii i smetkovodstvo

23

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

SAMO VO

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.



RABOTA  TENDERI  REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI  SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite. 1. Finansiski menaxment (cel kurs)

45 ~asa / cena 16.000 den + DDV. Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer. 2. Analiza na finansiski izve{tai i

relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj}i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti). 3. Interna revizija 8 ~asa/

cena 12.000 den+DDV Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.


24

Obuki / Menaxment / HR

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za OfďŹ ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti : Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto

rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Upisot e vo tek. Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk


KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

Konferencii i saemi

25

SEKOJ DEN VO Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odr`i vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo. ROKOVI:  do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili;  do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi.

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460 VLEZOT I U^ESTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI. KONTAKT: Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:       

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Rabotilnici: @ivotni ve{tini i li~en razvoj

Sekoj petok Zorba Konsalting Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entiteti vtora dekada na Dekemvri Primeko Re{enie za va{ata finansiska idnina Sekoj Ponedelnik Sinergija Plus

Brzo ~itawe (Power Reading) 10.01 - 14.01.11 14.01 - 19.01.11 21.01 - 16.01.11 In Optimum Makedonija Psihodrama vo tek 400 ~asa Trinova MPM Online kursevi po angliski jazik

Od 26 do 28 januari 2011 godina vo Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA BRODOGRADBA SMM VO ISTANBUL Stopanskata komora na Makedonija – EIICM organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot saem za brodogradba SMM vo Istanbul, od 26 do 28 januari 2011 godina  Brokerskiot nastan }e bide organiziran vo tekot na vtoroto izdanie na

SMM-Istanbul saem, koj }e se odr`i vo Istanbul, „Qutfi Kirdar” izlo`ben centar na 26 do 28 januari 2011 godina.  Nastanot – partnerstvo }e se odr`i vo tekot SMM – Istanbul 2011 godina vo

edna specijalna oblast vo salata podgotvena za bilateralni sredbi.

Veb-sajtot na brokerskiot nastan e: http://techmatch.aia-istanbul.org/smmistanbul U^ESTVOTO NA BROKERSKIOT NASTAN E BESPLATNO. KONTAKT: Lazo Angelevski, proekten konsultant tel: (02) 3244090 laze@mchamber.mk Sof~e Jovanovska, proekten konsultant tel: (02) 3244060 sofce@mchamber.mk

non stop Go! EnglishMak Nau~i i zbogati se! Dekemvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Dekemvri 2010 Sinergija Plus Grupa za li~en rast i razvoj vo tek

Trinova MPM Business & Personal Coaching Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Relaxed Management (Tailor Made Training) Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Creative communication (Tailor Made Training)

Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii NLP Nevro Lingvisti~ko programirawe Dekemvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk


Tenderi

26

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klini~ka bolnica Bitola PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Tehni~ki potro{en materijal za odr`uvawe na objekti  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=932625dd-90c4-4eea-9138d13cbd868b05&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Narodna banka na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na uslugi od fiksna telefonija i nabavka na teleks uslugi  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=91649481-70b1-437a-9561ab44d4605195&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Narodna banka na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Oprema povrzana so kompjuteri - Hard-diskovi, memorii i drugi potrebi za kompjuterska oprema.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=bd97c6f3-eaa3-4fa9-bc44-9518a6e109ed&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Novi nereparirani elektro motori,generatori i otko~nici za potrebite na REK Bitola i REK Oslomej, LOT1-visoko naponski elektro motori, LOT2-nisko naponski elektro motori, LOT3-generatori, LOT4-otko~nici  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=8832ec981398-43c4-8189-c7442713fed7&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP deponija DRISLA – Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Motorni vozila  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a9d443e7-00c5-4f6e-987a611764304cf5&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ustaven sud na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Odr`uvawe na hardver, kompjuterska mre`a (aktivna i pasivna oprema), sistemski softver i aplkikativen softver za potrebite na Ustavniot sud na Republika Makedonija za 2011 godina  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=e77c1bff-d0a3-4108-8314b94bf2ed75f3&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: M.@. TransportAD-Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Le`i{ta univerzalni i specijalni  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9fd6970b-dd72-4a54-86de-277190e2f034&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za dr`avni pati{ta PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izbor na konsultanti za vr{ewe nadzor nad izgradba na most preku reka Treska kaj Plasnica na km 0+106,37  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=ba4e7b35-6933-4dd5-ad35-327ad325fdbc&Level=2

PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Klinika za Gastroenterohepatologija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Servis na RTG aparat  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=92c458b8-a586-43fa-bf89fdd1bfd2b027&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za elektronski komunikacii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na Microsoft SQL Server 2008R2 Standard Per Processor Licenci za dva procesori  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=619b6a18-e1f3-4790-a65f-3faadb4f1df9&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina Чair PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na te~no gorivo-maslo za greewe (EL-1) i cvrsti goriva - drva za zatopluvawe na u~ili{tata i detskite gradinki vo Op{tinata Чair  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6acda1c1-8118-4526-8cd0-3e2d1e2db293&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Vodovod i kanalizacija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Hidroizolacija na yid-Kapta`a Ra{~e 2 – po predmer  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=bf04b41d-d92b-4868-89027cab2e9807f3&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: J.Z.U. Institut za javno zdravje na Republika Makedonija Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Mikrobiolo{ki testovi ekvivalentni za aparat "IMMULITE", negovo servisirawe i kalibracija  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=41823cca-0178-47a1-a686-3bc551609b5d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Grad Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Izgradba na objekt Gradska ku}a  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=9a4a2586-2872-495b-86687c2391ef6911&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: KPU Zatvor Ohrid PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na prehrambeni proizvodi za potrebite na KPU-Zatvor-Ohrid  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=e025126d-17b7-433f-861f-575d5d4a826f&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Vlada na RM - Generalen sekretarijat PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na uslugi - emituvawe na soop{tenija i spotovi na video bim  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=b516555d-7ba0-4463-93c3e73d79a6dc24&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Cve}e, cvetni aran`mani i odr`uvawe na cve}e za potrebite na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=059b53f8-d80c-445c-90bf-8e9444f26583&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Motorni goriva  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6e0168af-d240-4e08-9539746c1c45a1c2&Level=2


Fun Business

KAPITAL / 27.12.2010 / PONEDELNIK

27

@ELBITE NA TOP-MENAXERITE

MIR, SPOKOJ I NEKOLKU SITNICI ZA SRE]NI PRAZNICI  [to

mo`at da posakaat za novogodi{nite praznici svetskite pretpriema~i koi imaat s$? Iako zvu~i neobi~no, nivnata lista so `elbi e skromna, so samo nekolku luksuzni par~iwa koi gi posakuvaat to mo`at da posakaat za novogodi{nite praznici svetskite pretpriema~ pretpriema~i koi imaat s$, od luksuz i pari, do status i mo} mo}?! [to e ona {to nim im treba i go stavile na sspisokot so `elbi? Mnog Mnogumina od niv rabotej}i nnaporno ve}e ima imaat postignato mnogu uspesi na ssekoe pole od ssvojot `ivot i ppo pominata nap naporna rabotna god godina tie prazni nicite }e gi do~ekaat blagodarbl ni. Mo`ebi ni RI^ARD BRENSON neobi~no, ne devstven odmor na nivnata lista ni Devstvenite Ostrovi so `elbi e

[



 GADGETS

skromna, so samo nekolku luksuzni par~iwa koi gi posakuvaat, a seto ostanato {to tie go posakuvaat e povrzano so nivnite prijateli i semejstva, so svetot okolu niv i seto toa {to im go pravi nivniot pretpriema~ki svet celosno ispolnet. Edna od najposakuvanite raboti e da gi pominat praznicite vo mir i spokojstvo, vo prisustvo na nivnite najbliski, blagodarni za s$ {to imaat i s$ {to postignale dosega, nadevaj}i se na isto tolku uspe{na godina. Taka, Klint Grinlif i Ri~ard Brenson posakuvaat bo`i}nite i novogodi{nite praznici da gi do~ekaat so semejstvata. Brenson, osnova~ i pretsedatel na grupacijata Virxin, }e si

atmosfera so semejstvoto, jadej}i doma{no napraveni kola~i, no velat i deka se ludi po avtobiografijata na Andre Agasi i u{te nekolku sli~ni sitnici koi bi sakale da gi dobijat. Fil Taun, investitor i avtor na “Pravilo 1” (Rule 1) i “Vreme za naplata” (The Payback time), veli deka ne saka da posaka ni{to drugo osven da mu zablagodari na Boga za `ivotot {to go ima. Posakuva sre}a i zdravje za negovite deca, a za sebe uspe{na i sre}na vrska so sakanata. Posakuva da mo`e da im pomogne na drugite lu|e da `iveat vo sre}a i da go najdat svojot mir. Xenifer Hil, pretsedatel na sovetodavniot odbor na Astia (Astia Advisory Board), neskromno bara vikend

na Bermuda ovaa zima i vikend na Island ova leto, zaedno so soprugot. Bob Parsons, osnova~ i ~len na odborot na direktori na grupacijata Gou dedi (The Go Daddy), posakuva negovata majka da dobie xekpot vo Atlantik Siti. “Toa navistina bi ja usre}ilo”, veli toj. “2011 godina da blesne so svetkite na nade`ta i promenite!”, posakuva Voren Braun, osnova~ na Kejk lav i Lav kafe (Cake Love i Love Café). Tejt ^ak, osnova~ i ~len na odborot na Enfiniti (Nfinity) i Lorens Gelburd od u~ili{teto Vorton (The Wharton School) imaat samo edna `elba, a toa e mir vo svetot, blagosostojba nasekade i pouspe{na godina za site.

FUDBAL

PLATINI ]E PRODOL@I DA [EFUVA

MUZIKA VO MALO

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

o cela fudbalska Evropa ne mo`e da se pronajde protivkandidat na aktuelniot pretsedatel na UEFA, Mi{el Platini, na izborot zaka`an za mart dogodina. Legislativnata komisija na Unijata na evropski fudbalski asocijacii potvrdi deka imeto na Platini }e bide edinstvenoto na kongresot na organizacijata. “Mi{el Platini }e pobara vtor mandat, vo periodot od 2011-2015 godina”, e objaveno na oficijalnata internetstranica na UEFA. Iako golem del od nacionalnite fudbalski federacii nekolkupati javno go iska`aa svoeto nezadovolstvo od politikata na Platini, sepak, i ponatamu nikoja od niv ne se obiduva da mu se sprotivstavi vo kampawata. Ova osobeno va`i za zapadnoevropskite zemji ~ii fudbalski funkcioneri glasaa protiv Francuzinot i pri negoviot prv izbor. Ovaa “malodu{nost” na protivnicite na Platini verojatno e proizvod na konstatacijata deka eventualniot protivkandidat bi vodel odnapred izgubena

V

ali nekoga{ ste posakale so sebe da imate zvu~nici za “}efski” da si ja slu{ate omilenata muzika od telefonot ili MP3 pleerot kade i da odite? A pritoa na koj mu treba so sebe da vle~e zvu~nici kako na mjuziklite od osumdesettite godini? Pa, nikoj ne re~e ni deka treba. Sega pristigna xebniot zvu~nik Vibe, koj ne samo {to glasno vi ja pu{ta muzikata od MP3 pleerot, tuku i toa go pravi so kvalitet koj e neverojaten za tolku mal ured. S$ {to treba da napravite e da go priklu~ite zvu~nikot preku 3,5 mm kabel~e so muzi~kiot ured i sledniot moment ve}e mo`ete da se relaksirate na stolot i za moment da pobegnete od napornata rabotna sredina. Kompaktnata golemina vi ovozmo`uva da go nosite duri i vo minijaturno ta{ni~e, a vi zazema prostor edvaj kolku edna kutija cigari. Navistina kvaliteten zvuk na mala vrata.

D

K O M E R C I J A L E N

ja odnese cela familija, vklu~itelno i svoite 90godi{ni roditeli, na svojot privaten ostrov – del od Devstvenite Ostrovi - planiraj}i da pominat vreme zaedno, u`ivaj}i, zabavuvaj}i se i odmoraj}i se. Za Grinlif, osnova~ i ~len na odborot na grupacijata Grinlif, pretstojnite praznici se retka mo`nost da pomine pove}e vreme so svoite }erki. “Toa e toa za {to rabotime, neli?”, veli toj. Sli~no na niv, i Geri Vajthil, osnova~ na fondacijata Rilentles (Relentless), ima samo edna `elba, a toa e da gi pomine prazni~nite denovi so svojata svr{enica. Xodi i Daniel Snajder, kosopstvenici na DANNIJO, pak, sakaat da bidat vo doma{na

O G L A S

 “Malodu{nosta”

na protivnicite na Platini verojatno e proizvod na konstatacijata deka eventualniot protivkandidat bi vodel odnapred izgubena bitka. Ovaa, vo najmala raka, pretpostavka se vodi od toa deka site isto~noevropski zemji, vklu~uvaj}i ja tuka i Makedonija, ja garantiraat poddr{kata kon aktuelniot pretsedatel na UEFA

bitka. Ovaa, vo najmala raka, pretpostavka se vodi od toa deka site isto~noevropski zemji, vklu~uvaj}i ja tuka i Makedonija, ja garantiraat poddr{kata kon aktuelniot pretsedatel na UEFA. Za ovaa “blanko” poddr{ka od t.n. isto~en blok ima pove}e pri~ini. Evropskoto prvenstvo {to }e se odr`i vo 2012 godina vo Polska i Ukraina e eden od najgolemite aduti na Platini, a sekako deka i negovata odluka za “deelitizirawe” na Ligata na {ampionite, vo koja denes ekipite od pomalite zemji imaat poramnopraven status so pretstavnicite na golemite prvenstva, pridonese za negovata popularnost kaj poddr`uva~ite. Platini pred ~etiri godini ja dobi izbornata bitka so prethodniot pretsedatel, Lehart Johanson, a prethodno be{e

K O M E R C I J A L E N

O G L A S

 MI[EL PLATINI novi ~etiri godini }e ja predvodi UEFA i potpretsedatel na Federacijata na internacionalni fudbalski asocijacii (FIFA). Toj e eden od najdobrite fudbaleri vo is-

torijata na Francija, a vo periodot od 1988 do 1992 godina be{e selektor na selekcijata na “galskite petli”.

K O M E R C I J A L E N

O G L A S


TOP 100

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL  PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI  AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011  KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA?  TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL. ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: prilozi@kapital.com.mk; TEL: 02 2551 441; LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

TELEKOMUNIKACII

KONSALTING

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

ZDRAVI I AKTIVNI

TRANSPORT I LOGISTIKA


194 Kapital 27 12 2010