Page 1

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA:

PITER DRAKER MENAXMENT-GURU [TO BI REKOL DENES DRAKER ZA IZLEZOT OD KRIZATA?  STRANA 14

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI POTPRETSEDATEL NA SDSM

TRI EDNOSTAVNI PRA[AWA  STRANA 13

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... VTORNIK, 13. APRIL. 2010 | BROJ 18 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

NA ZATVORAWE, V^ERA 12.04.2010, 13.00~.

MBPR ZA PRV PAT POKRIVA OSIGURIVAWE OD POLITI^KI RIZIK

MBI 10 MBID OMB

0,07% 0,31% 0,45%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,55 45,98 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

84,73 1,22%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (12.04)

18

[TO NOSI RASTOT NA CENITE NA SVETSKITE BERZI METALITE GI ODBROJUVAAT POSLEDNITE DENOVI NA RECESIJATA?

7

ALBANCITE SE OBEDINIJA OKOLU USTAVNITE IZMENI AHMETI I SELMANI KONTRA GRUEVSKI I CRVENKOVSKI!

SKOPSKI CENI NA KIRIITE VO ISTO^NA MAKEDONIJA

6 15


2 13.04.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

VTORNIK 13 APRIL 2010

EU FONDOVI ZA FALBA, NE ZA GRADBA ondovite na Evropskata Unija se “seksi” tema. So niv najmnogu se zanimavaat politi~arite koi niv gi stavaat na listata na postignati uspesi, a ne zaostanuvaat ni gradona~alnicite, koga treba da pri javat aktivnost pred gra|anite. Ovde e i nevladiniot sektor koj naj~esto se stava vo uloga na “golem” poznava~ na ovie fondovi, pa so toa i na konsultant za site drugi. Situacijata na teren, kade uspehot so EU fondovite se meri samo spored eden kriterium – kolku od niv se povle~eni i iskoristeni, e porazli~na. Na teren naj~esto se kni`i slaba realizacija vo povlekuvawe na stranski fondovi, ne samo evropski!. Pri~inite za toa se brojni. Golemo nepoznavawe i razlikuvawe na evropskite pari koi doa|aat od razli~ni izvori i za razli~ni nameni. Ne se pravi razlika me|u grantovi i krediti, se me{aat poimite finansirawe i kofinansirawe... Nema dovolno ekspertiza vo podgotovka na kvalitetni proekti, nitu pak interes da se tro{i mnogu vreme, energija i pari za ne{to tolku nepoznato i neizvesno kako {to se fondovite na Unijata. Rezultatot od toa e pove} e od o~igled en- evro pskite fondovi, koi iskreno ka`ano se mnogu komplicirani za aplicirawe i iskoristuvawe, ostanuvaat nepovle~eni. Korist od toa nema nikoj. Ne samo zemjite na koi im se otvoreni, tuku ni samata Evropa ~ii pari od dano~nite obvrznici ne gi dale efektite za koi bile nameneti!

F

Prikaznava ne e ~isto makedonska. Naprotiv. Problemite so (ne)iskoristuvaweto na evro-programite se u{te poizrazeni vo nekoi od samite ~lenki na EU. Najeklatanten e mo`ebi primerot so Bugarija. Vo ovaa zemja so programite za zemjodelcite ima{e golemi aferi so pronevera na milionski sumi poradi {to bugarskite zemjodelci sega mora da gi vra}aat parite. Plus da ja zagubat akreditacijata na nekoi od dr`avnite institucii. Kako {to pi{uvame vo dene{niot Kapital, Bugari ja ima ogromen fond od 1,2 milijardi evra direktno od EU za razvoj i modernizirawe na patnata infrastruktura. Zamislete, parite se s$ u{te neiskoristeni od banalna pri~ina: nema kvalitetni i izdr`ani proekti! Kapacitetot na zemjata za povlekuvawe i koristewe na ovie mnogu zna~ajni fondovi e na ekstremno nisko nivo. I pokraj toa {to Bugarija vleze vo Evropskata Unija vo 2007 godina, nejzinata administracija ne uspea da izgradi mehanizmi za pi{uvawe i kreirawe dobri proekti. Toa go potvrduva i Evropskata Komisija koja pri~inata za slaboto koristewe na evro-fondovite za kapitalni investicii ja gleda vo toa {to “niedna bugarska vlada dosega ne investirala vo podgotovka na proekti”!!!. E ovde le`i zajakot. Nepodgotvenosta na zemjite, posebno na nivnite vladi od koi zavisi klu~nata energija vo koristeweto na EU fondovite. Slu~ajot Bugarija ilustrira deka nepotizmot, utvrden vo klu~ni dr`avni institucii, slabiot administrativen kapacitet i niskoto nivo na informiranost kaj

VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

krajnite korisnici, se rak rana vo iskoristuvawe na EU fondovite. Ovaa bugarska lekcija treba da bide pouka i ukor za Makedonija. Kako i {to ne treba da pravime, no i kako treba da se podgotvime za otvaraweto na u{te evropski fondovi. Prvite iskustva na Makedonija vo koristeweto na evro-fondovite ne se za pofalba. Nepotisti~kata afera okolu sredstvata za evropski obrazovni programi, ako sme dovolno pametni, bi trebalo da bide silno predupreduvawe i opomena kako ne treba da se raboti. Bugarija treba da bide “gre{kata na koja se u~ime”, a da nau~ime deka rabota na Vladata e izgradi dovolno kapaciteti vo svoite redovi, vo ministerstvata koi }e bidat sposobni da povle~at pari od evropskite fondovi za izgradba na infrastruktura, za ruralen razvoj, za unapreduvawe na obrazovanieto, za ekonomski razvoj, za... Programite se brojni. Pari ima. Samo so dovolno vizija Makedonija nema da dozvoli da bide Bugarija, a evropskite pari }e gi transformira vo korist za site nas.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

M

 PROBLEMITE SO IZDAVAWETO PATNI ISPRAVI PRODOL@UVAAT

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

53

ilijardi evra bi trebalo da pozajmi Grcija vo tekot na 2010 godina, od koi 30 milijardi se za otplata na dostasanite dolgovi, 13 milijardi za pla}awe kamati, a 10 milijardi za finansirawe na buxetskiot deficit. Od po~etokot na godinava, Grcija na finansiskite pazari ve}e pozajmi 18 milijardi evra i do krajot treba da najde u{te 35 milijardi. No, ako ovoj iznos go pozajmi po sega{nite kamatni stapki, toa }e iznesuva nad 0,5% od nejziniot BDP, {to e nedor`livo. Grcija }e mora da pozajmuva pari i vo 2011 i vo 2012, a za rabotata da bide polo{a, agencijata Fi~ i go namali kreditniot rejting, {to u{te pove}e ja ote`nuva celta za namaluvawe na buxetskiot deficit na 8,7% godinava.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102,

Meri Kondoska

prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

ROKOVITE SE PROLONGIRAAT, MVR SMIRUVA

MVR vetuva brzo re{avawe na problemite so izdavaweto na paso{i. Gra|anite nervozni, posebno poradi nabli`uvaweto na sezonata na letni odmori

GOJKO KE[EQ gojko@kapital.com.mk

ra|anite koi denovive vadat novi patni ispravi se nervozni poradi dolgite rokovi za ~ekawe i neizvesnosta koga }e go dobijat noviot, biometriski paso{. Gra|anite se `alat deka iako uredno zaka`uvaat i upla}aat za dobivawe paso{ po zabrzana postapka, termini im se zaka`uvaat mnogu docna i osven toa ~ekaat najmalku eden mesec dodeka da si go zemat paso{ot. “Pred nekolku dena se javiv za da zaka`am za paso{ po zabrzana postapka, a termin za podnesuvawe dokumenti i slikawe mi zaka`aa za maj. Kakva e taa itna postapka? Mene paso{ot mi be{e potreben za letnite odmori, me|utoa dokolku mi be{e itno potreben, ne znam kako }e go dobiev”, se `ali `itel na Skopje. Zo{to e takva sostojbata i koga }e se nadmine istata go pra{avme portparolot vo Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, Ivo Kotevski. Toj demantira deka ima nedostig na paso{i, no

G

potvrduva deka se zapoznaeni so problemite lemite so koi {to se soo~uvaat oo~uvaat gra|anite i najavuvaat javuvaat deka problemitee so izdavaweto na paso{ite so{ite }e se re{at najbrzo {to mo`e. Kotevski vski tvrdi deka MVR pravii s$ {to e mo`no za da see zapazat rokovite. “Sekoga{ ima individualni slu~ai kade {to se odolgovlekuva izdavaweto na paso{i, dali poradi sistemski gre{ki ili poradi dopolnitelni proverki. Nie sekoga{ pravime napori, posebno za gra|anite na koi paso{ite im se itno potrebni od koi bilo pri~ini, istite da gi dobijat po itna postapka, {to e mo`no pobrzo”, veli Kotevski. Kotevski objasnuva deka so zgolemuvaweto na administrativnite kapaciteti, uspeale da gi namalat gu`vite na {alterite. Sega problemot e {to naplivot na aplikacii e mnogu pogolem od kapacitetot na ma{inite za li~ni dokumenti. Nivniot dneven kapacitet e pet iljadi li~ni dokumenti. Vo MVR vetuvaat deka vo naredniot period }e se nadmine i toj problem, zatoa {to se raboti na zgolemuvawe na kapacitetite. Spored Kotevski,

koga pred pet godini zapo~nal da se implementira sistemot za biometriski paso{i predvideni bile samo 50 bazni stanici, a pred zakonskata odluka za voveduvawe na novite paso{i nivniot broj bil zgolemen na 100. “Poradi zgolemeniot broj na podneseni barawa za paso{i re{ivme da nabavime u{te edna ma{ina za izrabotka na patni ispravi i li~ni dokumenti, koja {to }e bide so kapacitet od pet iljadi dokumenti dnevno. Novata ma{ina }e ja dobieme vo juni i se nadevame deka so toa }e se dovede vo red procedurata na izdavawe li~ni dokumenti”, veli Kotevski. Od MVR u{te ni rekoa deka imaat odli~na sorabotka so kompanijata “Giseke i Devrient”, koja gi servisira paso{ite, i deka nema nikakov problem so isporakata na potrebnite materijali za izrabotka na paso{ite.


NAVIGATOR

13.04.2010 POBEDNIK

NE IM BE[E DENOT

LIDERI

 3

GO SREDIL KATASTAROT OT irektorot na Agencicijata za katastar naa nedvi`nosti, Qup~oo Georgievski, uspea da goo sredi deceniskiot haos vo katastarot za relativno kratko vreme. Prakti~noo e eliminiran brojot naa zaostanati predmeti, zgole-mena e bazata na podatocii za evidencija na imotot, ot, otvoreni se disperzirani ni {alteri na katastarot vo nekolku skopski op{tini i drugi gradovi niz republikata. Blagodarenie na anga`manot na Georgievski, gra|anite na Makedonija mo`at da dobijat imoten list za svojot nedvi`en imot za najmnogu eden ~as. Sledej}i gi sovremenite tehniki vo ovaa oblast, gra|anite preku Internet, samo so eden klik na glu{ecot, mo`at da proverat dali nekoj nedvi`en imot e zapi{an vo katastarot i na kogo mu pripa|a. So eden zbor, direktorot na Agencijata za katastar na nedvi`nosti uspea ovaa institucija, koja be{e najozloglasenata me|u gra|anite vo dr`avata i vo koja gra|anite so denovi gubea vreme za obi~en izvod, za kratko

D OLI REN

NIKOLA TODOROV

IMER SELMANI

@ARKO KARAXOSKI

omo{ta od 30 miliamalenata particie e jasno dali kroi atka e sogolena od P jardi evra za Gr- Npacija za studirawe e Nsopstvena partiska M{umata, a rekata cija v~era rezultira{e “lo{a” samo za fakulte- strategija ili ustavnite zagadena od ise~enite so zazelenuvawe na svetskite berzi

tite {to se naviknaa na golemi prihodi

izmeni gi turka preku Ali Ahmeti

trupci, pri {to nikoj ne prezema odgovornost

 I POKRAJ BROJNITE SOVETUVAWA ZA ZEMJODELCITE

DEL OD IPARD-APLIKACIITE BEZ CELOSNA DOKUMENTACIJA Golem del od aplikaciite od prviot povik za IPARD-programata, koi dosega se razgledani, im se vrateni na zemjodelcite. Nemale potpolna dokumentacija. Najgolem problem za zemjodelcite e dobivaweto grade`na dozvola potencijalnite aplikanti. Na

ALEKSANDRA SPASEVSKA ovie sredbi, koi se odr`aa spasevska@kapital.com.mk olem del od aplikaciite za koristewe na IPARD-sredstvata, koi bile dostaveni vo Plate`nata agencija, im se vrateni na zemjodelcite bidej} i nemale potpolna dokumentacija. Dosega se razgledani polovina od pristignatite 131 aplikacija. Kaj golem del od niv e utvrdeno deka falat odredeni dokumenti za da bide kompletirano baraweto?! Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, na poslednata vladina sednica mu referira{e na premierot deka prviot oglas za koristewe na evropskite pari od IPARDprogramata se poka`al kako mnogu uspe{en poradi postignatite 131 aplikacija dobieni od zemjodelcite. Iako ministerot Dimovski se pofali so brojnosta na aplikaciite, faktot deka mnogu od niv se nepotpolni, frla senka vrz procesot. Posebno ako se znae deka pred objavuvaweto na prviot oglas, Ministertvoto za zemjodelstvo i Plate`nata agencija organiziraa brojni sovetuvawa i informativni sredbi so

G

vo site pogolemi gradovi, tie gi informiraa zemjodelcite za dokumentacijata koja im e potrebna i za tipovite proekti so koi mo`at da apliciraat za koristewe na IPARD. Od Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto (n.z. Plate`na agencija) velat deka intenzivno gi obrabotuvaat aplikaciite i kaj nekoi od niv falat dokumenti, naj~esto dozvolata za gradba. Sega im se dava rok od 15 dena na nepotpolnite aplikacii da gi obezbedat dokumentite. #Po ova }e sleduva u{te edno razgleduvawe na aplikaciite vo odnos na soodvetnosta na proektite za koi aplicirale, za na kraj da izlezeme so to~na brojka kolku od vkupniot broj aplikacii }e bidat odobreni”, veli Jasna Jovanovska, portparol na Plate`nata agencija. Taa objasnuva deka zemjodelcite imaa najgolem problem so dobivawe na odobrenija za gradba i zatoa ispratile aplikacii so nepotpolna dokumentacija vo o~ekuvawe deka }e ja dobijat dozvolata vo naredniot period. “Nie alarmiravme za ovoj problem i o~ekuvame deka nema da ima vakov problem vo naredniot oglas”, velat od Agencijata. Obemnata dokumentacija, dol-

 3 FAKTI ZA...

8,7% 10,9% 8,3%

PORASNAA PRODA@NITE CENI NA PROIZVODITELITE NA INDUSTRISKI PROIZVODI VO MART IMA RAST NA PRODA@NITE CENI VO SEKTOROT SNABDUVAWE NA ELEKTRI^NA ENERGIJA, GAS I VODA POVISOK E INDEKSOT NA CENITE VO PRERABOTUVA^KATA INDUSTRIJA VO MART, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

QUP^O DIMOVSKI Minister za zemjodelstvo

Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, na poslednata vladina sednica mu referira{e na premierot deka po zavr{uvaweto na rokot za aplicirawe bile razgledani polovina od aplikaciite i se konstatirala nepotpolna dokumentacija gata procedura i nejasnite kriteriumi bea najgolemite zabele{ki na zemjodelcite za aplicirawe za IPARDprogramata. Toa e pri~inata poradi koja Ministerstvoto za zemjodelstvo odlu~i da go prodol`i rokot za da mo`at site zainteresirani zemjodelci da gi dostavat aplikaciite i da gi obezbedat potrebnite dokumenti vo predvideniot rok. Vladata, kako antikrizna merka vo ~etvrtiot paket, predlo`i olesnuvawe na postapkite i procedurite za dobivawe na potrebnite dokumenti. Be{e predvideno zemjodelcite da apliciraat na edno mesto, eden vid edno{alterski sistem kade {to, vo koordinacija so drugite institucii, }e bidat obezbedeni site potrebni dokumenti. Na krajot na oktomvri, Min-

isterstvoto za zemjodelstvo po~na so info-denovi za zemjodelcite koi bea zainteresirani da apliciraat za IPARD. Vo site pogolemi gradovi bea organizirani tribini, forumi, sovetuvawa i prezentacii za povolnostite na evropskite predpristapni fondovi kako i za obvrskite koi treba da gi ispolnat zemjodelcite. Za vreme na prviot oglas, koj be{e objaven na 23 dekemvri, aplikantite mo`ea da dobija besplatna pomo{ i sovetuvawe vo vrska so dokumentaciojata i apliciraweto. Prvite dogovori so aplikantite za kofinansirawe na proektite bi trebalo da bidat potpi{ani vo periodot juni-juli, otkako }e bide kompletirana celata postapka.

 PROCENKI...

GUBITNIK

GO ZABORAVIL RESOROT a Qup~o Dimovski ki mu pripadna eden od najva`nite resori vo dr`avata – zemjodelstvoto, to, a toj se odnesuva kako da ne e ottuka. Ako Make-donija e agrarna zemjaa i ako sme se opredelile zemjodelstvoto da ni bide strate{ka granka, toga{ i ministerot treba da see odnesuva taka. Za `al, Dimovski deluva va dremlivo i zaboraveno. Gi posetuva zemjodelcite samo mo koga imaat nekoja {teta ta od elementarnite nepogodi. Retko go gledaat vo drugi prigodi. Vo ovoj moment na zemjodelcite im stojat na raspolagawe i solidni sumi pari od IPARD-fondovite. Zemjodelcite se zainteresirani da gi iskoristat, no najgolemiot problem e {to nemaat dovolno informacii kako da go napravat toa. Dimovski, zaedno so svoite sorabotnici, bi trebalo da im go dade odgovorot na site tie pra{awa. No, kakov minister - takvi sorabotnici. Na poslednata sednica na Vladata, premierot Nikola Gruevski bara{e kratok ot~et

N

QUP^ P^^O GEORGIEVSKI GEOR GE ORGI OR GIEEV GI EVSKI EVS QUP^O vreme da ja napravi edna od najekspeditivnite dr`avni agencii. Deneska re~isi 90% od nedvi`nostite vo Republika Makedonija se evidentirani i pokrieni vo katastarot. So toa, Agencijata vleze na spisokot na modernite evropski katastri. Poradi site tie uspesi koi toj gi postigna vo agencijata, negoviot proekt za Katastar na nedvi`nosti i registracija e dobitnik na nagradata “Podobruvawe na `ivotot na lu|eto” 2010 (Improving People’s Lives) 2010 na Svetskata banka za proekti od Evropa i Centralna Azija koi imale zna~itelno vlijanie vrz podobruvaweto na `ivotot na gra|anite..



QUP^O DIMOVSKI od site ministri - da objasnat {to rabotat, {to srabotile i {to imaat namera da srabotat. Dimovski kako opravduvawe za inercijata vo svojot resor re~e deka se ograni~eni kapacitetite na vrabotenite. Ovaa izjava navistina go iznervira premierot, a i gleda~ite bidejki toa navistina ne e opravduvawe. Premierot fino mu ka`a: “Smenete gi, naterajte gi da rabotat, najdete na~in... zatoa ste minister”. Nema {to da se komentira ova, osven toa deka Dimovski s$ u{te e minister za zemjodelstvo – barem zasega.

MISLA NA DENOT

 MILE BO[KOV

pretsedatel na Konfederacijata na rabotodava~i

PAZAROT VO EU BARA EVROPSKI STANDARDI

o vleguvaweto vo EU, makedonskiot pazar }e stane i evropski, odnosno makedonskite kompanii }e mora da imaat evropski kvalitet za da opstojat na pazar {to }e bide otvoren za konkurencijata odnadvor. Mora da se izgradi ekonomska svest vo nasoka na pribli`uvawe do sovremenite evropski na~ini na stopanisuvawe - pora~a v~era Mile Bo{kov, pretsedatel na Konfederacijata na rabotodava~i. Spored nego, podobruvaweto na uslovite za vodewe biznis treba da bide prioritet na doma{nata ekonomija zatoa {to toj preduslov e neophoden za uspeh na na{ite kompanii na po{irokiot evropski pazar.

P

NAPRAVETE VA[IOT PROIZVOD POLESNO DA BIDE KUPEN OD KONKURENTSKIOT ILI ]E GI VIDITE VA[ITE POTRO[UVA^I KAKO KUPUVAAT KAJ NIV, A NE KAJ VAS

MARK KJUBAN - AMERIKANSKI PRETPRIEMA^, MILIJARDER I SOPSTVENIK NA NBA KO[ARKARSKIOT TIM DALAS MAVERIKS.


4 13.04.2010

NAVIGATOR

 SVET

0-24 

...OTVORENI MNOGU PRA[AWA

...IZBORI VO UNGARIJA

...SUDBINATA NA PRETSEDATELOT

Pilotite gi slu{ale politi~arite?

Pobedi desniot centar

Josipovi} kaj gata~ka

artijata na desniot centar Fide{ pobedi na parlaolskiot pretsedatel Leh Ka~inski insistiral da sletaat rvatskata poetesa Vesna Parun za svojot 88-rodenden P mentarnite izbori vo Ungarija so osvoeni 206 od 386 Hne samo {to se sretna so hrvatskiot pretsedatel Ivo P vo Smolensk bidej}i se pla{el deka }e zadocni vo Katin, prateni~ki mesta. Izborite pominaa so masoven odziv na Josipovi}, tuku i mu gata{e od dlanka. tvrdat Rusite. Javnosta pra{a zo{to cela politi~ka elita letala so eden avion.

 FOTO NA DENOT

glasa~ite.

Startuva{e izgradbata na Bunarxik 2 So postavuvawe kamen-temelnik, v~era startuvaa grade`nite raboti za izgradba na infrastrukturata na Tehnolo{ko-industriskata razvojna zona (TIRZ) Skopje - 2, locirana vo prodol`enie na TIRZ Skopje - 1 na lokalitetot Bunarxik. “Dobrata transportna povrzanost, bliskosta so Skopje i aerodromot, kako i povrzanosta so tehnolo{ko-industriskata razvojna zona Skopje 1 }e bide dovolna provokacija za investitorite”, istakna premierot Nikola Gruevski pri postavuvaweto kamen-temelnik. Tehnolo{ko-industriskata razvojna zona Skopje 2, ~ij osnova~ e Vladata, }e se gradi na dr`avno zemji{te so vkupna povr{ina od 95 hektari. Proektirana e za izgradba na 20 fabriki vo koi bi se vrabotile okolu 5.000 lica. Za ovaa namena Vladata odvoi 3,5 milioni evra, a aktivnostite od prvata faza treba da zavr{at za edna godina. Premierot Gruevski o~ekuva vo Bunarxik 2 da vlezat golem broj investitori. Posebno po zavr{uvaweto na svetskata ekonomska kriza ~ij kraj, spored nego, se gleda.

 DVA, TRI ZBORA

“Problemot so imeto ne treba da go zagrozi dobriot tek na pretsedavaweto so Komitetot na ministrite i da bide staven vo prv plan, tuku naprotiv toa treba da bide vo vtor plan bidej}i s$ zavisi od procesot koj se vodi vo ON” TORBJORN JAGLAND generalen sekretar na Sovetot na Evropa

“Od apsekt na za{titata na `enskite prava ne e korektno vo spotot Recept za dobar odmor da se koristi `enski zadnik (vo bikini) bidej}i deluva seksisti~ki. Avtorite treba da razmislat za toj del od spotot” JADRANKA KOSOR premier na Hrvatska

“Evropa nastojuva da go spre~i fiskalniot krah vo Grcija i ja zanemaruva realnata ekonomija, {to vo dolgoro~na perspektiva mo`e da & na{teti na industrijata vo evrozonata” oru`je” EMA MAR^EGALIA pretsedatel na Zdru`enieto na rabotodavci na Italija

 GADGETS

ELEGANTNI WIFI RADIO PRIEMNICI NA SONY

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

ompanijata SONY na japonskiot pazar lansira{e dva visoko atraktivni ~lenovi na semejstvoto Vokmen (Walkmann). Modelite so oznaka NAS-W7M i NASW5 odli~no mo`e da se vklopat vo sekoj prostor za `iveewe. Ovie dva elegantni gaxeti nudat mo`nost za startuvawe na audio pesni od mnogu izvori. Pomo}niot model NAS-W7M ima kapacitet od 16 GB, a poslabiot NAS-W5 slu`i isklu~ivo za prenos na muzika. Dvata modela se opremeni

K

so vgradena bez`i~na WiFi konekcija, taka {to preku niv mo`e da se koristat brojni internet-radio servisi, kako [outkast (Shoutcast), a uredot mo`e da producira muzika direktno preku va{iot kompjuter. Od ostanatite performansi mo`e da se spomenat USB slotovite, klasi~niot FM radio-priemnik i drugi karakteristiki. Uredite na pazarot treba da se pojavat kon krajot na juni po cena od 535 dolari za NAS-W7M i 430 za modelot NAS-W5.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


6 13.04.2010

FOKUS ALBANCITE SE OBEDINIJA OKOLU USTAVNITE IZMENI

AHMETI I SELMANI KONTRA GRUEVSKI I CRVENKOVSKI! DENOVIVE EKSPERTSKA RABOTNA GRUPA OD DUI I NOVA DEMOKRATIJA ]E PO^NE DA GI PODGOTVUVA I OBEDINUVA BARAWATA ZA USTAVNI IZMENI NA ALBANSKIOT POLITI^KI BLOK. SO OBEDINETI STAVOVI LIDERITE AHMETI I SELMANI NA NAREDNATA LIDERSKA SREDBA ]E IZLEZAT PRED PREMIEROT GRUEVSKI I LIDEROT NA OPOZICIJATA CRVENKOVSKI. KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

o dva dena razmisluvawe, liderot na DUI, Ali Ahmeti odlu~i da ja prifati pokanata na negoviot politi~ki rival Imer Selmani za zaedni~ki nastap okolu ustavnite izmeni. Vo tekot na v~era{niot den, Ahmeti mu se javil na Selmani i vo telefonskiot razgovor se dogovorile deka denovive }e formiraat rabotna grupa sostavena od eksperti od dvete partii koi bi gi izgotvile zaedni~kite predlozi i barawa {to “~elnicite” od albanskiot politi~ki blok } e gi pretstavat na narednata liderska sredba. Partiski izvori za “Kapital” brifiraat deka denovive vo DUI atmosferata bila mnogu napnata.

P

Ahmeti se dvoumel dali da dade pozitiven odgovor na baraweto na Selmani za zaedni~ko dejstvuvawe, oti denovive imalo reakcii od me|unarodniot faktor i diplomatskite pretstavnici vo zemjava, za koi so vakvite podelbi po etni~ka linija, na politi~kata scena se otvora opasnost od kreirawe na me|unacionalni tenzii. Spored na{ite izvori, Ahmeti ne smeel da ka`e “ne” na povikot za natpartisko obedinuvawe na albanskite interesi, za{to vo toj slu~aj bi izgubil vo o~ite na elektoratot na smetka na poenite {to bi mu se prepi{ale na Selmani. Partiskiot portparol Ermira Mehmeti-Devaja, v~era ne navleze vo podetalni objasnuvawa {to zna~i vsu{nost dogovorot so Nova demokratija. Taa vo zaviena forma potvrdi deka dogovor

za zaedni~ki nastap ima, no nejasno e zo{to taa odbi direktno da potvrdi deka harmoniziraweto na stavovite }e odi prvo po etni~ka linija, so rivalot Selmani. Taa stoi na toa deka treba da ima ekspertski, a ne liderski dogovarawa. “To~no e deka barawata na Nova demokratija se identi~ni so onie na DUI i toa e taka zatoa {to na{ite predlozi za reformata na sudstvoto i unapreduvawe na nadle`nostite na komitetot za me|unacionalni odnosi se barawa na DUI vo kontinuitet od 2006-tata, pa navamu. Vo princip smetame deka ima proctor za da gi harmonizirame stavovite, pa zatoa i na liderskata sredba se donese zaklu~ok za formirawe na ekspertska grupa preku koja treba da se usoglasat stavovite i da

imame zaedni~ka pozicija za ustavnite izmeni”, izjavi Ermira Mehmeti. Pootvoreni se od partijata na Selmani, od kade {to velat deka ne samo {to ima direkten kontakt na dvajcata albanski lideri, tuku ve}e se dogovara i zaedni~kiot nastap. Ottamu direktno velat deka e neophodno partiite od albanskiot blok da nastapat zaedni~ki otkako na liderskata sredba se poka`a deka i premierot Nikola Gruevski i liderot na opozicijata Branko Crvenkovski se edinstveni vo stavot deka barawata na Albancite se neprifatlivi i protivustavni. “Neophodna e harmonizacija na na{ite stavovi so onie na DUI. Na liderskata srdeba se vide deka duri 95 procenti od nivnite barawa se identi~ni so na{ite, pa ottuka, jasno e deka nie treba zaedno da

rabotime koga imame ista cel. Svesni sme deka i premierot Gruevski i liderot na SDSM Crvenkovski nemaat sluh za na{ite predlozi i gi otfrlija kako protivustavni. Zatoa potrebno e da se obedinime i zaedni~ki i argumentirano da gi razubedime i dvajcata deka sme vo pravo i deka se zalagame za pogolema pravna ednakvost na Albancite”, izjavi prateni~kata na Nova demokratija, Flora Kadriu. Kadriu dodava deka nivnite barawa treba da se sfatat vo nasoka na po~ituvawe i razvivawe na konsenzualnata demokratija i me|uetni~kata stabilnost. Za taa cel sega, denovive }e se formira i grupata na eksperti predlo`eni od Nova demokratija i DUI, koi }e se sostanat nedelava i }e gi obedinat barawata na dvete partii, pred s$ za po{iroka upotreba na

badinteroviot princip, pri izborot na Vladata, i vo rabotata na Ustavniot sud i vo Republi~kiot sudski sovet. Od druga strana, za makedonskiot politi~ki blok, neva`no e dali barawata doa|aat od edna ili pove}e partii, tuku dali se vo soglasnost so Ohridskiot ramkoven dogovor. “Obedinuvaweto” vo albanskiot politi~ki blok, za vladeja~kata VMRO - DPMNE ne e ne{to {to treba da zagri`uva, oti kako {to velat, normalno e i zdravo za demokratskiot proces vo dr`avata partiite da komuniciraat i da se obedinuvaat vo me|usebnite stavovi. Od VMRO- DPMNE ostanuvaat na stavot deka albanskite barawa se neprifatlivi i deka pretstavuvaat obid za voved vo binacionalna dr`ava.

 USTAVNITE PROMENI VO SVETLINATA NA LIDERSKATA SREDBA

I EKSPERTITE PODELENI PO NACIONALNA OSNOVA MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

reba da se o~ekuva revizija na Ustavot. Ustavnite promeni od 2001 godina bea napraveni vo specifi~ni okolnosti, a sega imame poinakov stepen na razvoj na me|uetni~kite odnosi koj e pod dopolnitelen pritisok na problemot {to go imame so Grcija. Revizija ili promena na nekoi delovi na Ustavot sigurno }e ima, izjavi za “Kapital” univerzitetskiot profesor, Osman Kadriu. Politi~kite analiti~ari velat deka radikalnite barawa za promena na Ustavot koi gi iznesoa albanskite lideri na liderskata sredba, vo ~ij duh e i varijacijata na temata "federalizacija na Makedonija" koja dojde od liderot na DPA, Menduh Ta~i, mo`e da se objasnat so predizborna aktivnost i poznatata retorika za mobilizirawe glasa~i me|u Albancite. No,

T

 Liderskata sredba ne go otvori ustavot, no otvori mnogu pra{awa povrzani so nego. Od na~inot na koj gledaat na problemite {to gi postavi liderskata sredba jasno e deka i ekspertite se podeleni po nacionalna osnova. nekoi od pravnite eksperti smetaat i deka odredeni barawa na Albancite za ustavno pro{iruvawe na upotrebata na Badinteroviot princip treba da se sfatat seriozno za{to se poddr`ani i od me|unarodnata zaednica. Ova mo`e da bide mo{ne zagri`uva~ko ako se sfati kako tendencija na me|unarodniot faktor za federalizacija na Makedonija (i ne samo na Makedonija). Ako e taka, tolkuvaat ekspertite, toga{ ispa|a deka me|unarodnata zaednica smeta deka ramkovniot dogovor ili ne se sproveduva kako {to treba i zatoa ne mo`e da & poslu`i na svojata cel ili, kako {to tvrdi i Imer Selmani, Ohridskiot dogovor nema dovolno mehanizmi za da ovozmo`i so`itelstvo na

ramnopravna osnova na Makedoncite i Albancite. Deka ne{to ne {tima so Ohridskiot dogvor smeta i profesorot Vlado Popovski, koj veli deka ne postoi mehanizam koj bi sankcioniral situacii vo koi ne se po~ituva Ohridskiot dogovor. Profesorot Kadriu veli deka potrebata za rezvizija na Ustavot ja sogledale i nekoi negovi makedonski kolegi od oblasta na ustavnoto pravo. Promeni Najzvu~nite promeni na Ustavot {to na liderskata sredba gi predlo`ija liderite na Nova demokratija, Imer Selmani, i na DUI, Ali Ahmeti, se primenata na Badinteroviot princip pri izborot na Vladata, pri glasaweto vo Ustavniot sud, kako i pri izglasuvaweto na

Buxetot na dr`avata. Ekspertite tolkuvaat deka glasawe po Badinter pri izborot na vlada e celosno nepotrebno, za{to pobednikot na izborite po avtomatizam koalicira so partija od albanskiot blok i vo Vladata brojot na ministerski mesta se opredeluva spored izbornite rezultati. Ova go pravi izli{en vakviot mehanizam ~ija poenta e spre~uvawe na majorizacijata. Baraweto da se primenuva Badinter i pri glasaweto vo Ustavniot sud prakti~no zna~i deka sekoj zakon {to vo Sobranieto }e bide donesen po Badinter, odnosno so zeleno svetlo od albanskiot politi~ki blok, treba da pomine i vo Ustavniot sud, povtorno so pomo{ na Badinter. "Ustavnosta na doneseniot

zakon vo vakov slu~aj }e bide od vtorostepeno zna~ewe, so {to bi se obesmislila ulogata na ovaa stru~na institucija ~ija zada~a e utvrduvawe na ustavnosta na donesenite zakoni", smeta univerzitetskiot profesor Tawa Karakami{eva. "Selmani predlagaj}i gi ovie promeni, saka preku pravoto da proturka politi~ki idei {to go zagrozuvaat pravniot poredok na dr`avata", veli Karakami{eva. Insistiraweto stru~na institucija kako Ustavniot sud da glasa politi~ki, po Badinteroviot princip, zna~i celosno somnevawe vo stru~nosta i sovesta na ~lenovite na institucijata, kako {to mo`e da se protolkuva neodamne{noto intervju na Selmani vo koe toj gi obvinuva ustavnite sudii Makedonci za majorizirawe nad Albancite, velej}i deka tie vo sudot nastapuvaat prvenstveno kako Makedonci, a ne kako stru~ni lica. Po toj povod Selmani izjavi deka Ohridskiot ramkoven dogovor ne sodr`i mehanizmi

koi dokraj }e ja onevozmo`at majorizacijata (od strana na makedonskoto mnozinstvo vrz albanskoto malcinstvo) i zatoa bara izmena na Ramkovniot (a so toa i na Ustavot). Analiti~arite smetaat deka od seto ova mo`e da se zaklu~i deka Ramkovniot dogovor za Albancite bil samo pojdovna to~ka, od koja treba da se trgne i kon teritorijalna podelba na dr`avata. Ekspertite po ustavno pravo tvrdat deka i Ramkovniot dogovor podrazbira federalizam, no ne teritorijalen, tuku funkcionalen, {to na Albancite im ovozmo`uva funkcionalna avtonomija vo ramkite na postoe~kiot politi~ki sistem. No, o~igledno tie sakaat pove}e. Situacijata ne e ni malku naivna, a toa kone~no im stana jasno i na makedonskite partii. Sre}na okolnost e {to toa vo ovoj moment go razbraa i VMRO-DPMNE i SDSM i postignaa konsenzus za ,voop{to, da ne se po~nuva so ustavni promeni.


FOKUS

13.04.2010

7

 CENI NA METALITE NA 12.04.2010

 [TO NOSI RASTOT NA CENITE NA SVETSKITE BERZI

METALITE GI ODBROJUVAAT POSLEDNITE DENOVI NA RECESIJATA? KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

etalur{kite kompanii na poskapuvaweto na metalite na svetskite b e r z i gledaat kako na prv signal deka svetot zakrepnuva od recesijata. Ovie pozitivni “vibracii” od svetskite i evropskite berzi za niv } e zna~at zgolemeno proizvodstvo, pa i mo`en profit. Cenata na bakarot na Londonskata berza na metali nedelava skokna na 8.010 dolari po ton, {to pretstavuva rekordno nivo dosega, mereno od avgust 2008 godina. Na Londonskata berza olovoto se prodava po 2.300 dolari po ton, cinkot 2.355 dolari, a nikelot 25.200 dolari za ton. I Dr`avniot zavod za statistika objavi podatoci deka proda`nite ceni na proizvoditelite na industriski proizvodi na doma{niot pazar vo mart godinava, vo odnos na istiot mesec lani, se povisoki za 8,7%. Porastot na cenite vo sektorot vadewe rudi i kamen iznesuva 2%. Proda`nite ceni na proizvoditelite vo prerabotuva~kata industrija vo mart godinava se zgolemeni za 8,3%. No, na optimisti~kite signali od berzite, kompaniite od te{kata i oboenata industrija vo zemjava reagiraat pretpazlivo, pred s$ vo odnos na prognozite dali i kolku sega{niot ciklus }e se odr`i na podolg rok. “Poka~uvaweto na cenata na metalite zna~i deka ima koj da kupuva, {to za nas sekako e dobro. Verojatno sega }e se razbudi pazarot na metalite. No, smetam deka vakvata tendencija e pove}e rezultat na toa {to se iscrpija site zalihi. Pozitivno e {to se razdvi`i i grade`niot sektor, no sepak, iako s$ u{te e vo domenot na {pekulaciite, cenam deka vakviot trend na rast na cenite na metalite

M

 Ekspertite i

kompaniite se pretpazlivi vo odnos na nagorniot trend na cenite na metalite na evropskite i svetskite berzi. Vakvite konjukturi delumno mo`e da se sfatat kako zakrepnuvawe od globalnata ekonomska kriza, koja zapo~na tokmu so padot na cenite na metalite kon krajot na 2008 godina.

nema da bide dolgoro~en. O~ekuvam naesen povtorno da padnat”, veli Ko~o An|u{ev, sopstvenik na Metal invest EFT, firma koja go kupi kombinatot za ferosilicium od Jegunovce, Silmak. Od kombinatot informiraat deka spored dogovorite sklu~eni so stranskite partneri vo mart, `elezoto go prodavale za 603 dolari po ton, za razlika od noemvri minatata godina koga proda`nata cena bila 485 dolari za ton. Denes `elezoto se proodava po okolu 730 dolari po ton. STABILNITE CENI NAJDOBRI Pozitivnite vibracii od

111

milioni amerikanski dolari iznesuva izvozot na makedonskite metalur{ki kompanii vo prvite dva meseca od godinava

95%

od potro{uva~kata na metali vo svetot otpa|a na ~elikot

stranskite berzi gi ~uvstvuvaat i rudnicite, koi na po~etokot od 2009 godina se soo~ija so niski ceni na metalite, otpu{tawe rabotnici i prekin na rabotata. “Povisokite ceni na metalite zna~at zakrepnuvawe na metalniot sektor vo zemjava. No, moram da ka`am deka za Bu~im poskapuvaweto na bakarot, a so toa i na bakarnata ruda, ne menuva mnogu vo delot na pobaruva~kata bidej} i nie 10 godini odnapred ja dogovarame proda`bata na bakarnata ruda“, veli Nikolaj~o Nikolov, zamenikgeneralen direktor na rudnikot Bu~im. Neodamna, so dogovorot sklu~en me|u Vale od Brazil i anglisko-avstraliskiot BHP Billinton so japonskite i kineskite ~eli~arnici zapo~na erata na sklu~uvawe kvartalni dogovori povrzani so raste~kiot pazar na ~eli~na ruda, so {to se {pekulira deka cenata na ~elikot bi porasnala za 30%. Ilija Ge~ev, generalen direktor na IGM od Kavadarci,

EBRD OPTIMIST

Evropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) vo svojot posleden izve{taj prognozira{e deka makedonskata ekonomija }e raste kako rezultat na o~ekuvawata deka cenite na metalite na svetskite berzi }e rastat godinava. Na ova menaxerite na makedonskite metalur{ki kompanii i rudnici poka`aa pesimizam. Nivnite procenki pred dva meseca bea deka nema realni izgledi za rast na pobaruva~kata i na cenite, a na pozitivni vetri{ta zemjava mo`e da se nadeva duri vo vtorata polovina na godinata.

promenata na ovoj 40-godi{en k k pozitivsistem ja oceni kako na za makedonskite rudnici i ~eli~arnici. “U{te dva meseca mo`e da se o~ekuva porast na cenite na ~elikot, a potoa cenata najverojatno }e se stabilizira, {to }e bide dobro za makedonskoto proizvodstvo. Kone~no }e mo`eme da pravime profit i da gi balansirame lanskite zagubi. So ovoj nov na~in na odreduvawe na cenite na ~eli~nata ruda }e se regulira proizvodstvoto na ~elik i }e se namali mo`nosta za hiperprodukcija. Stabilnata cena e dobra za makedonskoto proizvodstvo”, istaknuva Ge~ev. Analizata na Kapital na sostojbite na evropskite pazari, kako {to se Velika Britanija, Germanija, Italija, [panija i Belgija, poka`uva deka cenite na ~elikot se zgolemuvaat mnogu pobrzo od cenite na finalnite proizvodi koi go koristat ovoj metal kako vlezen vo proizvodstvoto. Ova pak, negativno se odrazuva vrz proizvoditelite na ~elik. Vo Makedonija, 30% od vkupniot makedonski izvoz go sozdavaat tokmu kompaniite od ~eli~nata i metalur{kata industrija. Od makedonskiot ~eli~en gigant Makstil, neposredno po informacijata za noviot sistem za odreduvawe na cenite na ~eli~nata ruda, izjavija deka za niv e mnogu pova`no da se stabilizira finansiskiot pazar, od koj zavisi finansiraweto na dolgoro~nite i krupnite proekti. SOVET – VNIMATELNO! Ekspertite sovetuvaat aktuelnite dvi`ewa na svetskite berzi da se prifatat so rezerva. Na rastot na cenite na metalite mnogu pove} e gledaat kako na mo`nost za zgolemeno proizvodstvo i razdvi`uvawe na izvozot na makedonskata ekonomija. “Sekako deka zgolemuvaweto na cenite na metalite na svetskite berzi e ubava vest, so ogled na faktot deka Makedonija e golem netoizvoznik na ovie proizvodi. Koga pred nekolku godini se zgolemi makedonskiot izvoz,

toa dominantno be{e rezultat na zgolemuvaweto na svetskite ceni na metalite. Konjukturata se vra}a na nivo kako pred krizata i toa treba da se iskoristi. Ovoj signal treba da gi raduva najgolemite makedonski izvoznici, metalur{kite kompanii i rudnicite. No, porastot na cenite na metalite ne treba da gi pravi zavisni makedonskite kompanii, koi poleka treba da ja promenat strukturata“, smeta univerzitetskiot profesot Van~o Uzunov. Toj veli deka e prerano da se dade kakva bilo prognoza vo odnos na toa dali ovie tendencii zna~at kraj na pazarnite turbulencii ili, pak, na niv mo`e da se gleda kako na signal koj zna~i zakrepnuvawe od globalnata recesija, koja dlaboko go pogodi i makedonskoto stopanstvo. Analiti~arot i prorektor na Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa, Abdulmenaf Bexeti, ocenuva deka ovie informacii delumno mo`ebi i zna~at po~etok na zakrepnuvawe na svetskite ekonomii, a so toa i na makedonskata. “Barem zasega ova e dobra vest, koja mo`ebi parcijalno mo`e da se tolkuva kako zakrepnuvawe od recesijata. Na nagornite trendovi na svetskite berzi na metalite makedonskite ponuduva~i sekoga{ reagirale pozitivno. Toa go o~ekuvam i sega. Na vakvite slu~i sekoga{ konjukturno se reagira. Dokolku ova e odr`livo na podolg rok, }e se anga`iraat proizvodnite kapaciteti. No ovie periodi treba da se iskoristat i za podgotovka na kapacitetite za lo{ite vremiwa, koi ne e isklu~eno deka s$ u{te ni pretstojat. Profitot od proda`bata po novi povisoki ceni, kompaniite treba da go vlo`at vo modernizacija i avtomatizacija na proizvodnite kapaciteti, {to }e pridonese da se namalat i nivnite proizvodni tro{oci“, objasnuva Bexeti. Deka svetskata konjuktura ne treba da se zanemaruva, poka`uva i faktot deka sud-

ABDULMENAF BEXETI ANALITI^AR:

Ova e dobra vest, koja mo`ebi parcijalno mo`e da se tolkuva kako zakrepnuvawe od recesijata. Na nagornite trendovi na svetskite berzi, od aspekt na cenite na metalite, makedonskite ponuduva~i sekoga{ reagirale pozitivno. Toa go o~ekuvam i sega. Dokolku ova e odr`livo na podolg rok, }e se anga`iraat proizvodnite kapaciteti. No, ovie periodi treba da se iskoristat za podgotovka na kapacitetite za lo{ite vremiwa, koi ne e isklu~eno deka s$ u{te ni pretstojat. binata na makedonskiot izvoz najmnogu zavisi od dvi`eweto na svetskite ceni na metalite. Crnata i oboenata metalurgija vo celokupniot makedonski izvoz zazemaat zna~ajni 40%, a proizvodstvoto nametali u~estvuva so 12% vo makedonskiot BDP. Vrednosta na izvozot na 16 kompanii koi ja gradat te{kata industrija vo zemjava vo kriznata 2008 godina iznesuva{e 1,16 milijardi evra. Poslednite podatoci od Zavodot za statistika poka`uvaat deka samo vo prvite dva meseca od godinava izvozot na kompaniite od te{kata industrija iznesuva 111 milioni amerikanski dolari. Posledniot podatok deka cenata na bakarot na Londonskata berza gi nadmina kriti~nite 8.000 dolari za ton poka`uva deka dominantno Kina i Japonija ja zasilile pobaruva~kata na ovaa surovina. Svetskite analiti~ari, trgovcite i direktorite na golemite metalur{ki kompanii objasnuvaat deka porastot na cenite na metalite zna~i povtorno obnovuvawe na zalihite vo razvienite zemji, otkako minatata godina kompaniite gi objavija rezultatite od presmetkite, koi poka`uvaa kriti~no nisko nivo na cenite na metalite vo periodot na ekonomskata kriza.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


VESTI

13.04.2010

BIZNISOT BARA PROMOCIJA VO STRANSTVO a malite i srednite pretprijatija im e potrebna promocija vo stranstvo. Vladata pravi napori vo ovaa nasoka preku obezbeduvawe u~estvo na saemi so kofinansirawe, no sredstvata {to gi odvojuva za ovaa namena ne se dovolni,izjavi v~era Blerim Zlatku, direktor na Stopanskata komora na severozapadna Makedonija. Toj o~ekuva rezultat od neodamne{nata odluka na Agencijata za

N

stranski investicii da go poddr`uva izvozot so cel da se “podobri sega{nata slika�. Spored Zlatku, Makedonija ima kvalitetni proizvodi koi uspe{no mo`e da se prodavaat na stranskite pazari, {to go potkrepi so faktot deka Slovencite pokanile makedonski firmi na me|unarodniot saem za zemjodelstvo Agra vo Slovenija, koj }e se odr`i od 21 do 26 avgust na Pomurskiot saem vo Gorna Radgona. Na saemot }e

BENZINITE POSKAPUVAAT ZA 1,5 DENARI, A DIZELOT ZA 2,5 DENARI enzinite poskapuvaat za denar i polovina, a dizelot poskapuva za dva i pol denari. Spored odlukata na Regulatornata komisija za energetika, maloproda`nite ceni na naftenite derivati se poskapi vo prosek za 3,72%. Spored toa novata cena na Eurosuper BS-95 iznesuva 70,50 denari za litar, a na Eurosuper BS-98 iznesuva 72,00 denari za litar. Cenata na Eurodizelot (D-E V) iznesuva 57,50 denari za litar, a na Ekstra lesnoto maslo za doma}instvo (EL-1) iznesuva 46,00 denari za litar. Od Regulatornata komisija poslednoto poka~uvawe na cenite na naftenite derivati go objasnuvaat so rastot na cenata na surovata nafta na svetskite pazari vo poslednite dve nedeli za 4,85% i so rastot na kursot na denarot vo odnos na dolarot za 0,94%.

B

DR@AVNO ZEMJI[TE ZA MASLINARNICI VO GEVGELISKO inisterstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo deneska }e raspi{e javen oglas za davawe pod zakup na 179 hektari dr`avno zemjodelsko zemji{te vo Gevgelisko. Zemji{teto se izdava za podigawe maslinarnici na period od 50 godini, a maksimalnata povr{ina za koja mo`e da aplicira i da dobie eden ponuduva~ e 10 hektari. Kako {to soop{ti Ministerstvoto, podatocite za zemjodelsko zemji{te se vo soglasnost so katastarskata evidencija i uvid vo niv mo`e da se napravi na oglasna tabla vo Podra~nata edinica nadle`na za soodvetnata oglasena povr{ina. Pravo na u~estvo na javniot oglas imaat doma{ni fizi~ki i pravni lica i stranski pravni lica. Fizi~kite lica treba da se registrirani vr{iteli na zemjodelska dejnost i/ili da se trgovec poedinec na koi zemjodelskoto proizvodstvo ili prerabotkata na primarni zemjodelski proizvodi da im e prvostepena dejnost.

M

SE VOVEDUVA ZAMENIK DR@AVEN REVIZOR omisijata za finansirawe i buxet na v~era{nata sednica re{i da se vovede nova funkcija vo Dr`avniot zavod za revizija, zamenik dr`aven revizor. Pretsedatelot na komisijata, Jovan Manasievski, izrazi ~udewe od faktot {to pretstavnicite na VMRODPMNE vo Komisijata za finansirawe i buxet najprvo bile radikalno protiv voveduvaweto na funkcijata zamenik dr`aven revizor, a po sredbata Gruevski –Ahmeti, odedna{ go smenile stavot. Manasievski smeta deka se tro{i vremeto na komisijata za neva`ni raboti, kako {to e sozdavawe na u{te eden dr`aven birokrat za potrebite na DUI, vo situacija koga na Sobranieto mu e odzemena mo`nosta da gi razgleduva revizorskite izve{tai. Toa, smeta Manasievski, }e ima seriozni posledici vo pregovorite so Evropskata komisija.

K

OP[TINITE VO MAKEDONIJA BARAAT STRU^NI KADRI ZA INDUSTRIJATA

u~estvuvaat firmi od okolu 30 dr`avi.

roektot za konkurentnost na USAID, ZELS i site op{tini od Makedonija potpi{aa memorandum za partnerstvo vo obezbeduvawe rabotna sila so visoki kvalifikacii za industrijata. So ova partnerstvo, edinicite na lokalnata samouprava }e imaat mo`nost da im pomognat na lokalnite biznisi da anga`iraat rabotna sila

P

K

O

M

E

9

R

C

I

J

A

L

E

N

so najdobri kvalifikacii. Du{ica Peri{i}, izvr{en direktor na ZELS istakna deka ovoj proekt na USAID trae nekolku godini vo Makedonija, ovozmo`uva razvoj na biznisi i pritoa gi vklu~uva op{tinite. Pogolem del od op{tinite ve}e go potpi{ale Memorandumot, a negovoto zna~ewe e golemo bidej} i site aktivnosti se naso~eni kon lokalen

O

G

L

A

S

ekonomski razvoj na op{tinite. Majkl Fric, direktor na misijata na USAID vo Makedonija izjavi deka ovoj proekt e podgotven za privatniot sektor, a mo`e da bide prifaten i od javniot sektor. Vo proektot, kako {to re~e ZELS }e pomognat vo anga`irawe praktikanti vo lokalnite biznisi, a }e pomognat i op{tinite.


10 13.04.2010

OP[TESTVO

 REAKCII PO NAMALUVAWETO NA STUDENTSKATA PARTICIPACIJA

STUDENTITE ZADOVOLNI, FAKULTETITE SO POKUSO ]ESE  Fakultetite se so podeleni reakcii otkako Vladata vikendov re{i da gi namali cenite za studirawe na dr`avnite fakulteti. Del od niv smetaat deka ova }e ima negativno vlijanie vrz kvalitetot na studiraweto, a drugi pak smetaat deka ova e dobra merka za studentite koja treba da bide prosledena so drugi reformi koi gi zasegaat direktno fakultetite i nau~nata dejnost. GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

amaluvaweto na cenite za studirawe na dr`avnite fakulteti mnogu }e vlijae vrz opa|aweto na kvalitetot na obrazovanieto, smetaat nekoi dekani od dr`avnite fakulteti kade {to participacijata dostignuva i do 1.200 evra. Tie se najpogodeni od poslednata vladina merka za namaluvawe na cenite na participacijata na 200 evra godi{no, odnosno 100 evra godi{no na disperziranite studii. Najzasegnati se onie fakulteti kade {to participacijata e visoka, no i tro{ocite za odr`uvawe na nastavata. Na Farmacevtskiot fakultet se iznenadeni od vakvata odluka bidej}i prethodno nemalo nikakvi najavi. Tie smetaat deka odlukata e za pozdravuvawe, no tvrdat deka ova }e go namali kvalitetot na studiite. "Obukata i praktikata se najzna~ajniot del

N

od studiite na ovoj fakultet. Problemot e {to dr`avata gi pokriva samo re`iskite tro{oci, no ne obezbeduva sredstva za nabavka na oprema, poradi {to studiite na Farmacevtskiot fakultet mora da bidat poskapi", smeta Aleksandar Dimovski, dekan na Farmacevtskiot fakultet. Spored nego dosega{nata participacija bila realna so ogled na toa {to farmacevskiot fakultet e eden od fultetite koj {to e podobro snabden so oprema. I dekanot na Medicinskiot fakultet, Nikola Jankulovski ne se somneva deka vakvata odluka }e se odrazi negativno vrz kvalitetot na studiite. "Medicinskiot fakultet ima najgolemi tro{oci kako vo teoretskiot, taka i vo prakti~niot del. So novite ceni nema da ima dovolno sredstva za pokrivawe na visokite tro{oci, i toa sekako }e se odrazi vrz kvalitetot na studiite, osven ako dr`avata ne gi pokrie istite", izjavi Jankulovski.

Od Pravniot i Ekonomskiot fakultet ne sakaa da ja komentiraat odlukata za namaluvawe na participacijata koja isto taka gi zasega so ogled na golemata atraktivnost na ovie fakulteti kaj studentite. Nekoi od dr`avnite fakulteti, koi ne sakaat javno da ja komentiraat ovaa vladina odluka, velat deka taa e dobra za podobruvawe na dostapnosta za studirawe, no deka za podobruvawe na sostojbite vo obrazovanieto, taa merka ne e dovolna. Potrebni se i pogolemi investicii vo opremenosta na samite fakulteti. Tie baraat dr`avata da stimulira i pogolemi investicii vo nau~nata dejnost, koja ne e na zadovolitelno nivo. "Ovaa merka vodi kon pogolemo izedna~uvawe na dr`avnite fakulteti, koi dosega imaa golemi razliki, posebno vo primawata na nivnite kadri, koi iako imaat isti zvawa i nau~ni tituli, imaa ogromni razliki vo primawata", komentiraat poznava~ite. PARTISKI REAKCII Vladinata odluka predizvika i reakcii vo partiite. Za razlika od VMRO-DPMNE koi ja pozdravuvaat ovaa merka kako “odluka koja go zgolemuva kvalitetot i razvojot vo obrazovanieto�, Liberalno-demokratskata partija smeta deka Vladata pravi u{te eden poteg od populisti~ki karakter koj }e go namali kvalitetnoto obrazovanie. Vladimir Petru{ev od LDP bara ministerot za obrazovanie da formira sovet za

razvoj i finansirawe na visokoto obrazovanie i nasmeto da se rasfrla so pari za formirawe novi univerziteti, da napravi odr`liv buxet koj }e im ovozmo`i normalno funkcionirawe na postojnite dr`avni univerziteti. "Dol`nost na Ministerstvoto ne e samo navidum da im pomaga na studentite, tuku i da obezbedi kvalitetna nastava. Ako edinstvenata merka {to se prezema e

namaluvawe na participacijata, rabotite vo visokoto obrazovanie koi i onaka se lo{i, za kratko vreme }e se vlo{at do nevideni razmeri", smeta Petru{ev, koj e porane{en dekan na Prirodno-matemati~kiot fakultet. Od Ministerstvoto za obrazovanie poso~uvaat deka novata vladina merka se prezema so cel da se izedna~at cenite na studiite na site dr`avni fakulteti.

"Vakvata vladina merka e za dobroto na studentite i so toa studiite stanuvaat podostapni za site onie {to sakaat da studiraat. Na nekoi dr`avni univerziteti kofinansiraweto se dvi`e{e i do 1.200 evra, a sega so novite izmeni se pravi izedna~uvawe na cenite na site dr`avnite fakulteti", izjavi Goran Galevski, portparol na Ministerstvoto za obrazovanie.


OP[TESTVO

13.04.2010

 MA[INOVOZA^OT RISTO PEJOVSKI CVRSTO STOI ZAD STAVOVITE ZA BEZBEDNOSTA NA VOZOVITE

“BALKAN EKSPRES” NA MAKEDONSKITE PRUGI

 Direktorot na Makedonski `elezniciTransport, Blagoja Krstevski, znae deka sostojbata so lokomotivite vo zemjava go zagrozuva `elezni~kiot soobra}aj, no toa go krie od javnosta za da ne se pravi panika. Zatoa so otkaznoto re{enie nastrada ma{inovoza~ot Pejovski GOJKO KE[EQ

gojko@kapital.com.mk

na direktorot na Makedonski @eleznici, Blagoja Krstevski, mu e jasno deka sostojbata so makedonskite vozovi e o~ajna i deka bezbednosta na patnicite e seriozno naru{ena, me|utoa toa go krie od mediumite za da ne se pravi panika. Ma{inovoza~ot Risto Pejovski, koj javno prozbore za sostojbata so vozniot park vo Makedonski `eleznici, dobi otkaz. Odgovornosta da se vozi voz vo koj ima patnici e ogromna, zatoa Pejovski i kako ma{inovoza~ i kako pretsedatel na Sindikatot na ma{inskiot personal na M@, nekolku pati, so cela serioznost, mu uka`al na direktorot Blagoja Krstevski,

I

koj po profesija e ma{inski in`ener a pred da stane direktor dolgi godini rabotel na odr`uvawe na lokomotivite, deka bezbednosta na `elezni~kiot soobra}aj e krajno vlo{ena. No, namesto da bide nagraden za svojata profesionalnost i da se otstranat problemite, Pejovski dobil otkaz. “Pove}e pati go preduprediv in`enerot Krstevski deka lokomotivite i drugite agregati vo `eleznicata se vo lo{a sostojba i ja zagrozuvaat bezbednosta na patnicite. Edna{ mi odgovori deka znae oti lokomotivite se stari pove}e od 15 godini i deka ne se ispravni. No, veli: tie {to toga{ bea na vlast poradi gi kaznivme poradi takvata sostojba i se razre{eni od funkciite. No, ostana otvoreno pra{aweto: zo{to nemalo nikakvo podobruvawe i zo{to ne e zgolemena bezbednosta vo `elezni~kiot soobra}aj

izminative ~etiri godini ", veli Pejovski. Pejovski se zapra{uva i koja e motivacijata na direktorot Krstevski da bide direktor na edno pretprijatie, kade {to rabotite namesto da se podobruvaat se vlo{uvaat, a bezbednosta na patnicite vo vozovite e zagrozena . "Mojata motivacija da bidam pretsedatel na sindikalnata organizacija vo M@-Transport e da napravam ne{to podobro od toa {to bilo v~era. Me|utoa namesto da se otvorat site problemi i da se re{at, nie dobivame zabrani za izjavi. Kade e tuka motivacijata ili e taa sokriena vo beneficiiite koi {to Krstevski gi dobiva kako direktor na edna dr`avna kompanija", veli Pejovski. Toj go povikuva direktorot na M@-Transport da izleze vo javnosta i namesto da deli otkazni re{enija, da mu dozvoli na ma{inskiot personal relevantno i argumentirano da zboruva za bezbednosta na `elezni~kiot soobra}aj. “Neka ni dozvolat nie da ka`eme kolku od vkupniot broj lokomotivi koi momentalno se vo soobra}aj, se tehni~ki ispravni” veli Pejovski. INCIDENTI Spored informaciite na Pejovski, na prugite niz Makedonija i ponatamu se

slu~uvaat golem broj incidenti, me|utoa istite se krijat od javnosta. "Vo vtornikot se slu~i u{te edna nesre}a, odnosno se zaglavi osovinata osovinata na eden voz kaj Veles. Da be{e vo dvi`ewe, mo`e{e da se slu~i katastrofa. I jas mo`ev da bidam vo taa lokomotiva. Patnicite pcueja po ma{inovoza~ot, bidej}i dojde do golem zastoj vo soobrakajot i kasnewe na vozot od Veles za Skopje. Lu|eto i ne stignaa na vreme na rabota. Pred dve nedeli otka`a bezbednosniot sistem i vratite ostanaa otvoreni, pa edna `ena izleze od vozot vo dvi`ewe. Fala bogu {to ne zagina. Zo{to izleze? Kako mo`e{e da se slu~i toa? Dokolku se slu~e{e pogolema nesre}a ma{inovoza~ot direktno }e odgovara{e", objasnuva Pejovski. Spored nego dovolno e generalniot direktor da odgovori na pra{aweto: "Zo{to kasnat vozovite?" i toga{ celosno } e se dolovi vlo{enata slika vo Makedonski `eleznici. Ako e kako {to tvrdat od rakovodstvoto na M@ i Ministerstvoto za transport i vrski, kako ma{inovoza~, toj e nereprezentativen da zboruva za bezbednosta. Zatoa kako pretsedatel na Sindikatot na ma{ionovoza~ite, toj gi povikuva najodgovornite da

 Pejovski: Kako ma{inovoza~ ~uvstvuvav moralna i profesionalna obvrska javno da ka`am deka poradi lo{ite lokomotivi i dotraenata infrastruktura e zagrozena bezbednosta na patnicite vo na{ite vozovi, a poradi toa dobiv otkaz izlezat vo javnosta i da odgovorat na mnogute pra{awa koi direktno gi zasegaat makedonskite gra|ani koi patuvat so `eleznica. “Na primer: zo{to na delnicata Milanovce – Romanovci, ve}e {est meseci ne funkcioniraat signalnite uredi? Zamislete go Skopje eden den bez semafori. Neka izleze generalniot direktor i neka odgovori na site ovie pra{awa", veli Pejovski. MEDIUMITE KAKO POSLEDNA OPCIJA Pejovski tvrdi deka toa {to izlegle vo mediumite so argumenti, bila posledna opcija, bidej}i nivnite barawa za sostanok so najvisokoto rakovodstvo bile ignorirani od strana na rakovodstvoto i Ministerstvoto za transport i vrski sedum meseci so red. Vo me|uvreme, bezbednosta na patnicite e u{te pozagrozena, a odgovornosta za eventualnmo pogolema nesre}a od ovie {to se slu~ile }e padne na ma{inovoza~ite. "Nema{e nikakva potreba da izleguvam vo mediumite, no toa go iskoristivme kako posledna opcija, bidej}i nikoj ne se javuva{e na na{ite barawa. Toa e za op{to dobro, bidej}i problemot treba da se re{i. Bidej}i ne uspeavme

11

da go re{ime interno, izlegovme vo javnosta. Jas imam moralna i profesionalna obvrska da uka`am na problemite vo vozniot park, bidejki jas go vozam vozot, isto kako {to voza~ot na autobusot na me|ugradska ili me|unarodna linija mora da ka`e ako avtobusot ne mu e ispraven", veli Pejovski. Otkako go dobil re{enieto za otkaz od rabota vo Makedonski `eleznici, rakovodstvoto go koristi slu~ajot so Pejovski kako sredstvo za zapla{uvawe na vrabotenite za da ne izleguvaat vo mediumite da zboruvaat za problemite na ovaa dr`avna kompanija. Golem problem vo ova kompanija e i toa {to na rabotnicite im se nareduva vo pismena forma da rabotat na pozicii za koi {to ne se kvalifikuvani, nitu, pak, imaat stru~na podgotovka. Dokolku, pak, rabotnicite ne ja prifatat dopolnitelnata pozicija, dobivaat pogolema odgovornost i im se zakanuvaat so otkaz. Spored Pejovski, re{enieto za otkaz koe mu e vra~eno ne e pravno izdr`ano i so nego seriozno se zagrozuvaat negovite osnovni ~ovekovi prava, za {to napi{al dopis i do Narodniot pravobranitel. "Koga direktorot Aco Kitanoski mi go dade otkaznoto re{enie mi re~e deka i pokraj uka`uvaweto deka sum bil vo pravo za rabotite koi {to sum zboruval niz mediumite, sum bil staven na meta i sum trebalo da go baram snajperistot. Potoa mi re~e deka po s$ izgleda sum bil sino oboen. Saka{e da mi ka`e deka moite zborovi za bezbednosta imaat druga dimenzija, namesto da se soo~at so problemite koi postojat na teren. Vo 2005 godina, pak, koga na vlast be{e SDSM, se slu~i golemata ~istka i bea otpu{teni 700 vraboteni. Bev vo {trajkuva~kiot odbor bidej}i se otpu{tija i golem del od ma{inovoza~ite. Toga{ bev crveno oboen", veli Pejovski.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


KOMENTARI I ANALIZI

13.04.2010

13

 KOMENTAR POMO[ VO VREME NA KRIZA obro e koga }e se slu{ne deka se otvoraat novi mo`nosti za kompaniite vo uslovi na kriza, koga prostorot za efikasna rabota i naplata na srabotenoto s$ pove}e se stesnuva. U{te pozna~ajno e {to noviot finansiski instrument na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot – trgovsko-kreditnoto osiguruvawe, im se ponudi na firmite koga nelikvidnosta im e najgolem problem. Sekoja mo`nost da se naplati pobaruvawe, posebno koga neizvesnosta toa da se napravi direktno od kupuva~ot e ogromna, e dobredojdena za biznisot vo zemjava. Osiguruvaweto na izvozot i na doma{nite zdelki od politi~ki i komercijalen rizik e od isklu~itelno zna~ewe za kompaniite, zatoa {to aktuelnata globalna ekonomska kriza se manifestira{e i na dvete poliwa. Kupoproda`nite dogovori me|u firmite s$ pove}e se odlo`uvaat, a ne e mala opasnosta i od politi~ka nestabilnost, koja u{te pove}e ja dotol~uva ekonomijata. Tokmu toa se slu~uva sega so Grcija, koja e eden od va`nite trgovski partneri na Makedonija.

D

Uslugata {to ja nudi MBPR stigna vo vistinsko vreme (kako amortizer na posledicite od recesijata), iako be{e neophodna od poodamna. Sega ostanuva kompaniite da gi

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

prepoznaat zna~eweto i mo`nostite {to gi nudi ovoj instrument. Nedozvolivo e da se ostane neinformiran ili pak nezainteresiran vo uslovi koga postojat mo`nosti za za{tita na biznisot od rizici. Odgovornosta za za`ivuvawe na trgovsko-kreditnoto osiguruvawe e podednakvo i kaj MBPR, kako banka koja mora da ja promovira, i kaj biznismenite, koi mora da sfatat koja e negovata prednost i efikasnost.

MOTIVACIJA nalizata na Vladata spored koja participacijata za studirawe vo Makedonija e me|u najvisokite vo Evropa i oti nekoi studii kaj nas se poskapi od tie vo nekoi zapadnoevropski zemji, navistina me iznenadi. Posmatraj}i od toj apsekt, apsolutno ja poddr`uvam odlukata na Vladata drasti~no da ja namali participacijata za studirawe na dr`avniot univerzitet spored koja najvisokiot iznos za kofinansirawe na studiite da bide 400 evra. Namesto dosega{nite astronomski, duri 1.200 evra. Za pofalba e i {to usledi odlukata kako zaedni~ki stav so Studentskiot parlament. Ovaa odluka me|utoa otvora nekoi dilemi. So koi i so kolkavi sredstva }e raspolagaat fakultetite. Osobeno vo onoj del koj se odnesuva na nau~no istra`uva~kata rabota. Buxetot na dr`avata i dosega gi pokriva{e osnovnite tro{oci na fakultetiteplata na vrabotenite. Univerzitetot me|utoa nema samo obrazovna tuku i nau~na funkcija, a za naukata po pravilo, vo ovie skoro celi dve decenii barem koga e vo pra{awe univerzitetot, ne ostanuva ni{to. Za potsetuvawe e i deka visokoto obrazovanie nema potpi{ano kolektiven dogo-

A

vor koj treba da regulira mnogu pra{awa od vitalen interes za vrabotenite na fakultetite. Zna~i sekoja odluka mora da gi za{titi interesite na dvete strani - i na studentite i na profesorite.

ALEKSANDAR PISAREV pisarev@kapital.com.mk ppis sare a ev@k v@ v@k @ api app tal ta .co .com.m m.m . k

So odlukata na Vladata, studentite }e bidat motivirani so niska participacija da studiraat na dr`avniot univerzitet. Me|utoa i profesorite mora so ne{to da bidat motivirani za da se bavat so nauka vo ramkite na univerzitetot, inaku postojano }e bidat motivirani da go napu{tat istiot i da preminat na nekoj od privatnite fakulteti. Tamu navistina participacijata za studentite e astronomska, no “astronomski� se i platite na profesorite. I {to }e ostane toga{ od UKIM?

TRI EDNOSTAVNI PRA[AWA ite znaeme deka zadol`uvaweto na dr`avata vo stranstvo e strate{ko pra{awe koe direktn o vli jae vrz kvalitetot na `ivotot na idnite generacii. Sekoga{ koga edna vlada treba da gi zadol`i gra|anite preku zadol`u vawe na dr`avata vo stranstvo se postavuvaat tri mnogu ednostavni pra{awa: kolkavo e zadol`uvaweto, po koja cena e i koja e namenata? Odgovorite na tie pra{awa poka`uvaat kolku (ne)odgovorno se odnesuva Vladata. Vo poslednite dva navrati zadol`uvaweto e preku izdavawe evroobvrznica, a kako {to stojat rabotite toa }e se slu~i i tretpat. Da trgneme od prvata evroobvrznica. Vo dekemvri 2005 godina bev del od timot koj go realizira{e izdavaweto na prvata makedonska evroobvrznica. Kako vraboten vo Narodnata banka, sosema nadvor od politi~kiot `ivot, mojata uloga be{e na potencijalnite stranski investitori da im gi objasnam detalite za monetarnata politika, devizniot kurs na denarot i bankarskiot sistem vo Republika Makedonija. Timot go predvode{e toga{niot minis ter za finansii Nikola Popovski, a od toa Ministerstvo, me|u drugite, vo timot bea i Dejan Runtevski, sega{en direktor na Upravata za veterinarstvo, i Maja Parnarxieva, sega{en direktor na Fondot za zdravstvo. Makedonija ja izdava{e svojata prva evroobvrznica, se sozdava{e istorija. Na berzata vo London postoe{e neizvesnost okolu toa dali }e ima dovolno golema pobaruva~ka za da ja prodademe evroobvrznicata vo iznos od 150 milioni evra i po koja cena bi se napravilo toa, osobeno zatoa {to taa se prodava{e so rok od 10 godini. Treba{e da se ubedat stranskite investitori deka e dobro da ja kupat make-

S

donskata evroobvrznica. Na krajot od taa dinami~na sedmica, evroobvrznicata be{e uspe{no prodadena, so kamatna stapka od 4,6% i so ~etiri pati pogolema pobaruva~ka od iznosot na evroobvrznicata. Na denot na transakcijata, makedonskoto zname be{e na yidot od ogromnata sala za trguvawe vo London. Najva`no od se,po kuso vreme so pribranite pari od evroobvrznicata se otplati dolg kon stranstvo za istiot iznos. So toa uspe{no se prestruktuira{e nadvore{niot dolg na dr`avata. Od aspekt na trite pra{awa, so prvata evroobvrznica dolgot kon stranstvo ostana ist, cenata prifatliva, a namenata na zadol`uvaweto jasna i prudentna. Se zavr{i dobra rabota za Makedonija. Ostana i ubaviot li~en spomen za edno unikatno profesionalno iskustvo. Kaj vtorata makedonska evroobvrznica rabotite stojat poinaku. Vladata na VMRO-DPMNE izdade evroobvrznica vo iznos od 175 milioni evra so relativno kratok rok na dostasuvawe od samo 3,5 godini. Vo 2009 godina, vkupniot bruto-dolg na Makedonija kon stranstvo e zgolemen za celi 535 milioni evra. Pritoa, sektor koj poedine~no ima najgolem porast na dolgot e dr`avniot sektor, so porast od 150 milioni evra. U{te postra{no, so vtorata evroobvrznica Vladata gi zadol`i gra|anite po re~isi pet pati povisoka kamatna stapka od onaa po koja mo`evme da se zadol`ime kaj MMF. Pra{avme zo{to Vladata postapi taka. Premierot Gruevski odgovori deka toa bilo dobro za imixot na dr`avata. Zaradi toj imix site zaedno }e platime 47 milioni evra pove}e za kamata. Da potsetime, ako ne se frlea vo veter tie 47 milioni evra, so niv }e mo`e{e, bez da se zema kredit, da se kupi novata

oprema vo zdravstvoto, za koja so godini se zboruva. Imaj}i predvid deka dolgot od vtorata evroobvrznica mora da se vrati samo za 3,5 godini, a toa e prekus period za da se oplodat parite od seriozna kapitalna investicija, pra{avme za koja konkretna namena e zadol`uvaweto vo stranstvo. Odgovor ne dobivme. Zna~i, najstra{no od s$, kaj vtorata evroobvrznica ne se znae to~nata konkretna namena na zadol`uvaweto na dr`avata vo stranstvo. Od aspekt na trite pra{awa: iznosot na nov dolg od 175 milioni evra e seriozen za zemja kako Makedonija, cenata na novoto zadol`uvawe e pet pati povisoka od onaa {to }e ja imavme kaj MMF, konkretnata namena na zadol`uvaweto so vtorata evroobvrznica e nepoznata. So eden zbor: neodgovorno. U{te od dekemvri 2009 godina e jasno deka vo 2010 godina }e ima novo zadol`uvawe vo stranstvo za finansirawe na dupkata vo dr`avniot buxet. Vladata, pak, mo`e da bira - MMF ili evroobvrznica. Zadol`uvaweto kaj MMF e mnogu poevtino. Timot na MMF }e ja poseti na{ata zemja na krajot od mesecov i Vladata mo`e da razgovara za zadol`uvawe. Toa nema da se slu~i. Od Vladata velat deka }e gi zadol`at gra|anite so izdavawe nova, treta po red, evroobvrznica. Vedna{ da ka`eme. Od premierot Gruevski }e barame glasno i uporno odgovor na trite ednostavni pra{awa: kolkavo zadol`uvawe vo stranstvo, po koja cena i za koja konkretna namena? Vladata na premierot Gruevski izgleda saka da pomine kako so zadol`uvaweto minatata godina, so relativno golem iznos, po nepotrebno visoka cena i bez da se znae konkretnata namena na zadol`uvaweto. ]e go povtoram ona {to go ka`av neodamna na pres-

ZORAN JOVANOVSKI podpretsedatel pod dpre r tse tsedat d el na SDS dat SDSM D M

 Sekoga{ koga

edna vlada treba da gi zadol`i gra|anite preku zadol`uvawe na dr`avata vo stranstvo se postavuvaat tri mnogu ednostavni pra{awa: kolkavo e zadol`uvaweto, po koja cena e i koja e namenata? Odgovorite na tie pra{awa poka`uvaat kolku (ne)odgovorno se odnesuva Vladata. Vo poslednite dva navrati zadol`uvaweto e preku izdavawe evroobvrznica, a kako {to stojat rabotite, toa }e se slu~i i tretpat.

konferencija: vaka se uni{tuva idninata na edna zemja. So postojano zadol`uvawe vo stranstvo po visoka cena, bez da se znae za {to to~no se zadol`uvate. Imate li nekoj mlad vo semejstvoto za da mu go ka`ete ova?


14 13.04.2010

FEQTON

FELJTON-6 IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

red nekolku meseci se navr{ija 100 godini od ra|aweto na Piter Draker, istaknatiot u~itel po biznis, organizacija i menaxment (1909-2005). Taa godi{nina se poklopi so ekonomskata kriza {to se rasplamti vo mnogu dr`avi, me|u koi i Makedonija. Prou~uvawata na pri~inite za krizata izrodija nepodeleni mislewa deka krizata mo`ela da se izbegne ili barem da se ubla`i ako se poslu{al Draker. Toj ve}e od porano vo odnesuvaweto na kompaniite i nivniot menaxment gi prepozna korenite na idnata kriza i na niv predupreduva{e sistemski, no, za `al, na mnogu mesta naiduva{e na zatvoreni o~i i u{i. Biznis i nau~nata zaednica sega gi postavuva pra{awata od tipot “Vo {to s$ treba{e da se poslu{a Draker” ili “[to bi im ka`al Draker denes na menaxerite?”. Verojatno samo bi dofrlil: “A, ubavo vi ka`uvav!” Ne postoi sektor vo op{testvoto vo koe Draker ne deluva{e. Kako i site novi idei, poraki i preporaki, taka i negovite predizvikuvaa razli~ni reakcii: od prifa} awa, preku vozdr`anost, do odbivawe ili ignorirawe. @estinata na nekoi negovi protivnici e razbirliva zatoa {to Draker ne se koleba{e da bide direkten, revolucioneren i {okanten. U{te dodeka be{e `iv, be{e svedok na potvrdata od praktikata i prifa} awe na pove}eto od negovite stojali{ta. Nekoi se pot-

P

“KAPITAL” PO^NA SO SERIJAL STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS -UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATI BIZNIS -TEORETI^ARI VO TAA NASOKA.

BIZNIS - LIDERITE PROTIV KRIZATA: PITER DRAKER, MENAXMENT-GURU

[TO BI REKOL DENES DRAKER ZA IZLEZOT OD KRIZATA?  Kompaniite se skloni da proizveduvaat premnogu proizvodi, da vrabotuvaat rabotnici {to ne im trebaat i da vleguvaat na podra~ja koi {to bi trebalo da gi izbegnuvaat, predupreduva{e Draker.

vrdija po negovata smrt, i za `al, po golemite gubitoci vo pari i rabotni mesta. I denes n$ sledi negovoto predupreduvawe: “Ne mo`eme sekoga{ dobro da odgovorime na sekoe pra{awe. No, ako pra{aweto ne go postavime, sigurno nema da dojdeme do nikakov odgovor”. UPRAVUVAWE SO POMO[ NA CELI Postapkata {to verojatno pove} e od koja bilo druga predizvika podeleni mislewa, Draker ja nare~e upravuvawe so pomo{ na celite (management by objectives). Ja objavi vo 1954 godina vo svojata poznata kniga “Praktika na upravuvaweto”. Vo nea gi iznese rezultatite na svoite istra`uvawa sprovedeni vo stotici organizacii od razli~ni sektori i golemini, okolu toa {to pravat uspe{nite organizacii so svoite lu|e, a {to neuspe{nite. Glavnite naodi od negovite istra`uvawa ni po decenii ne zagubija ni{to od svojata va`nost. Nakratko bi mo`elo da se ka`e deka Draker tvrdi kako osven donesuvaweto na dobri odluki, menaxmentot mora tie odluki i da gi sprovede. Pritoa }e ima rezultati ako gi vramnote`i potrebite i celite i na svoite sorabotnici jasno i precizno im objasni {to o~ekuva od niv. I, mo`ebi najva`noto – rezultatite treba da se sporeduvaat so celite. Da upravuvate mo`ete samo so ona {to go merite, vele{e Draker, i “{to se meri – toa se unapreduva”. Tie negovi misli najdoa potvrda vo sovremenite postapki na strate{ko planirawe i upravuvawe ~ija primena vo razvieniot svet po~na silno da se {iri na preodot od minatiot kon ovoj vek, i vo telata na dr`avnata uprava i vo biznisot. Uspehot na strate{koto upravuvawe e nezamisliv bez sledeweto na napreduvaweto, mereweto na klu~nite pokazateli, vrednuvaweto na ostvarenoto i

izvestuvaweto za toa. Su{tinata na sovremenoto strate{ko planirawe ne e vo prognoziraweto na idninata, tuku vo odreduvaweto na polo`bata vo koja sakame da se najdeme vo odreden moment. Toa Draker go navesti so zborovite: “Idninata najsigurno }e ja predviduvate ako ja sozdavate”. NEETI^NI PLATI Pogolemiot del od svojot opus Draker go posveti na menaxmentot. Postojano povtoruva{e deka menaxmentot e zasebna oblast. Predupreduva{e deka improvizirawe ili ignorirawe na pravilata na menaxerskata struka vodi do neuspeh. Na menaxmentot mu treba sistemska i napredna naobrazba, tvrde{e toj. Negova zada~a e da obezbedi produktivnost na rabotata i da ja zgolemi efektivnosta na rabotnicite ne ograni~uvaj}i se na baraweto pri~ini za svoite te{kotii nadvor od organizacijata, a istovremeno gri`ej}i se organizacijata da bide odgovorna kon op{testvoto od koe e sostaven del. Menaxerskata pozicija ne nudi privilegii ili avtoritet- taa nametnuva odgovornost. Treba da se borite protiv ~estata pojava menaxmentot da im go ote`nuva na lu|eto izvr{uvaweto na nivnite zada~i, predupreduva{e Draker. Edna od najgolemite zabele{ki {to mu ja upatija i nikoga{ ne mu ja zaboravija visokopozicioniranite menaxeri e {to se protive{e na nivnite astronomski plati. Draker predupreduva{e deka tie se delovno nevramnote`eni i neeti~ni i deka eden den za toa }e treba da platime visoka cena. I tokmu toa se slu~i. Od druga strana bara{e po~ituvawe na rabotnicite. Poznata e Drakerovata deviza deka vrabotenite se kapital, a ne tro{ok. Vo 1959 godina go sozdade terminot “rabotnik na znaeweto”. Spored ova, rabotnicite na znaeweto se osnovna kletka na modernata ekonomija. Vo vrska so niv, Draker postavuva dotoga{ nevideni barawa: rabotnikot na znaeweto mora da upravuva sam so sebe. Za da go mo`e toa, mora da ja znae celta na svojata rabota. VISOKA CENA ZA GRE[KITE Sekoja organizacija, veli Draker, e vo simbioza so op{testvoto. I dvete strani zemaat i davaat. Kompaniite ja koristat komunalnata infrastruktura, distribucija na energija, vrabotuvaat lu|e {to samite ne gi izgradile, vlijaat na `ivotnata sredina, u`ivaat sigurnost...Voedno tie

PORAKITE NA DRAKER SE JASNI

 Ne se ograni~uvajte na planirawe na brz profit – planirajte i deluvajte strate{ki zatoa {to organizacijata mora da funkcionira i vo nizata godini {to sledat.  Glavnata zada~a na kompanijata e da go sozdade i zadr`i kupuva~ot. Toa }e go postigne samo ako e konkurentna, a konkurentna }e bide samo ako procesite & se produktivni.  Nema nadomest za produktivnosta – za svoite te{kotii. Nemojte pri~inite da gi barate samo nadvor od organizacijata, tuku pogledot svrtete go i vo nea.  Zada~a na menaxerot e da ja zgolemi produktivnosta so pomo{ na lu|eto, {to zna~i i produktivnosta na sekoj rabotnik.  Rabotnikot e edinstvena li~nost so individualni karakteristiki, ne e samo statisti~ka veli~ina za presmetuvawe na prosek.  Menaxerot }e uspee da ja zgolemi produktivnosta so pomo{ na lu|eto samo ako gi primenuva pravilata na menaxerskata profesija. otvoraat i odr`uvaat rabotni mesta, proizvodi, plati, pla}aat danoci, im davaat rabota na dostavuva~ite, itn. Spored toa, kompaniite mora da se odnesuvaat op{testveno odgovorno. Menaxmentot mora odgovorno da deluva i von granicite na svojata kompanija. Kompaniite se skloni da proizveduvaat premnogu proizvodi, da vrabotuvaat rabotnici {to ne im trebaat i da vleguvaat na podra~ja koi {to bi trebalo da gi izbegnuvaat, predupreduva{e Draker. No, nayiraweto i zapoveduvaweto ne pridonesuvaat za u~inokot na kompaniite, tie rabotat najdobro koga se decentralizirani, koga organizaciskata struktura im e razbirliva i koga na site nivoa vladee ramnote`a na

ovlastuvawata i odgovornosta. Koi od Drakerovite preporaki vo ovoj moment na kriza bi im bile najdragoceni na makedonskite menaxeri? Toa se onie {to, ako bi se primenuvale sistemski i beskompromisno, bi pottiknale potezi {to se na vrvot na makedonskite prioriteti. Izleguvaweto od krizata e prv, no ne i edinstven prioritet. Po nego }e sledi borba za konkurentnost na makedonskata ekonomija von nejzinite granici koja {to ne mo`e da se dobie bez napredok vo produktivnosta. Site drugi bi bile pogre{ni potezi, po koi {to bi do{la nekoja sledna kriza i pla}awe na visoka cena.


KOMPANII & PAZARI 15

13/APRIL/2010

STUDENTITE GO RAZBRANUVAA PAZAROT NA NEDVI@NINI

SKOPSKI CENI NA KIRIITE VO ISTO^NA MAKEDONIJA

 VO STRUMICA SE POVE]E SE IZNAJMUVAAT STANOVI PORADI GOLEMIOT BROJ STUDENTI NA ^ETIRITE NOVOOTVORENI FAKULTETI

Dokolku prodol`i golemiot interes na studentite za studirawe vo malite gradovi, a ne se izgradat novi objekti, cenite za kirija }e bidat pogolemi i od onie vo Skopje, predupreduvaat agenciite za nedvi`nosti EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.

odeka postojano pa|a grade`nata aktivnost vo Isto~na Makedonija i pomalku se gradi vo gradovite od ovoj kraj, kontinurano rastat cenite na kiriite na stanovite koi {to se iznajmuvaat, zatoa {to interesot za studirawe vo ovoj del od dr`avata postojano raste. Visokite kirii, maliot izbor na stanovi i nedostigot na studentski domovi se problemite so koi se soo~uvaat studentite koi `iveat vo novite univerzitetski gradovi. Samo na Univerzitetot “Goce Del~ev”, koj ima 13 fakulteti vo 11 gradovi, studiraat okolu 8.700 studenti, a slednata u~ebna godina se o~ekuva nivniot broj da se zgolemi na 12.000. Od

D

agenciite za nedvi`nosti predupreduvaat deka dokolku prodol`i golemiot interes na studentite za studirawe, a ne se izgradat novi objekti, cenite za kirija }e bidat pogolemi i od onie vo Skopje. Novite studentski gradovi ne raspolagaat so dovolno smestuva~ki kapaciteti, investitorite ne poka`uvaat interes za gradewe, {to predizvikuva kontinuiran rast na cenite na kiriite. DO PRED OTVORAWETO NA NOVITE FAKULTETI, NIKOJ NE @IVEE[E POD KIRIJA Pred otvoraweto na novite fakulteti vo pomalite gradovi, re~isi nikoj ne `ivee{e pod kirija. Po golemata pobaruva~ka za nedvi`nini koja ja predi-zvika naplivot na studenti, vo vreme na kriza pobaruva~kata na stanovi se zgolemi i za 100%, a mese~nite kirii za dve godini dvojno se zgolemija. Vo [tip i Ko~ani masovno se vr{i adaptacija na delovi od ku}ite i se izdavaat stanovi. Vo Strumica, pak, sredno{kolskite domovi ve}e ne gi sobiraat novite studenti koi se smestuvaat vo stanovi i pla}aat kirija kako da se vo Skopje. “[tip se pretvori vo univerzitetski centar i od godina vo godina ima s$ pove}e studenti koi `iveat ovde. Vo sporedba so prethodnite godini, kiriite se dvojno poskapi i sega studentite pla}aat od 2.500 do 3.000 denari za eden krevet, dodeka porano istite stanovi se iznajmuvaa za 1.500 denari od ~ovek”, re~e Sawa Katarova od agencijata Florida Impeks od [tip. Okolu

6.000 u~enici i studenti `iveat pod kirija vo [tip, kade se nao|aat golem del od fakultetite na Univerzitetot “Goce Del~ev”. Za slednata u~ebna godina se o~ekuvaat 4.000 bruco{i. Najaveno e da se gradi nov studentski dom so kapacitet od 700 kreveti vo {tipskata naselba Sewak. Grade`nite raboti treba da zapo~nat letovo, no nikoj ne znae da ka`e koga to~no }e bide izgraden. Vo me|uvreme, cenite na }iriite vrtoglavo }e rastat. Dodeka brojot na studenti postojano raste, izminatite nekolku meseci e zabele`an pad na brojot na izdadeni grade`ni dozvoli. Spored Dr`avniot zavod za statistika, za {est meseci vo [tip se izdadeni 21 dozvola za gradba, {to e {est pati pomalku vo sporedba so Tetovo, kade {to vo istiot period se izdadeni vkupno 117 grade`ni dozvoli. Sporedeno so grade`nata aktivnost vo Skopje, vo administrativniot centar vo Isto~na Makedonija, [tip, se gradelo 20 pati pomalku. Namalenata grade`na aktivnost, nasproti zgolemeniot interes za iznajmuvawe i kupuvawe na stanovite, predizvika zgolemuvawe na cenite na nedvi`ninite vo gradovite vo isto~niot del na Makedonija. “Gradot e mal, a pobaruva~kata za iznajmuvawe i kupuvawe na stanovi postojano se zgolemuva. Pri proda`ba na stan, eden kvadraten metar ~ini od 600 evra nagore, a pred 3 godini stanovite se prodavaa za 300-350 evra od kvadraten metar. Dokolku ne se izgradi najaveniot studentski dom, ce-nite za kirija postojano }e se zgolemuvaat, pa mo`e i da gi

nadminat onie vo Skopje”, naglasi Katarova. JAGMA ZA STANOVI ZA IZNAJMUVAWE I VO pati pomalku grade`ni dozvoli KO^ANI I STRUMICA se izdadeni vo [tip vo sporedCenite na stanovite i kiriba so Skopje ite drasti~no se zgolemija i vo Ko~ani, kade {to pred nekolku godini zapo~na so rabota Pravniot fakultet na koj studiraat 900 lu|e. Stotici studenti od site kraevi na dr`avava po~naa da `iveat novi studenti u~at vo Ko~ani, a ovde, so {to drasti~no se zgolemi isto tolku i vo Strumica pobaruva~kata za izmajmuvawe na stanovi, no i cenata za kirijata e dvojno poskapa od porano. Ko~anci poleka po~naa praznite stanovi i prostorii, koi dosega nikoj ne gi koristel, lu|e studiraat na Univerzitetot da gi adaptiraat vo sobi od ”Goce Del~ev” vo [tip koi mo`e da zemat nekoj denar. Vo eden stan `iveat i do {est firmi koi zakupuvaat stanovi, vo studenti , a nekoi pla}aat i po koi `iveat nivnite vraboteni. Od 50 evra mese~no.Vo Strumica s$ kompaniite velat deka grade`nata pove}e lu|e iznajmuvaat stanovi, aktivnost vo Isto~na Makedonija poradi golemiot broj studenti, no i vraboteni, koi `iveat tamu. Na e mala, zatoa {to lu|eto od ovoj ~etirite novootvoreni fakulteti kraj imaat pomali plati, a so toa studiraat 920 lu|e. I pokraj zgole- i pomala kupovna mo}, a i s$ u{te meniot interes, za {est meseci se se pla{at od ekonomskata kriza. izdadeni samo 20 grade`ni dozvoli So interesot za iznajmuvawe u{te za gradba. “Porano nema{e mnogu pove}e skoknaa cenite na stanovite studenti, a onie koi u~ea vo Stru- na proda`ba {to dopolnitelno gi mica, naj~esto `iveeja vo inter- pi{mani kupuva~ite. Spored Daniel natot. Sega ima mnogu studenti, no Cekov, od grade`nata kompanija i vraboteni od sosednite gradovi Ading, vo idnina mo`e da se i sela koi iznajmuvaat stanovi. Iznajmuvaweto na dvosoben stan o~ekuva zgolemuvawe na grade`nata ~ini okolu 200 evra, a prazen stan aktivnost vo Strumica i [tip. Za e 150 evra. Studentite naj~esto {est meseci vo Ko~ani se izdadeni pla}aat okolu 50 evra od krevet”, vkupno 16 grade`ni dozvoli, vo re~e Jasmina \or|iovska od agen- Vinica 10, a vo drugite pomali cijata za nedvi`nini @ikol. Taa gradovi vo Isto~na Makedonija veli deka e zgolemen i brojot na brojkata e ednocifrena.

20 900 8.700


16 13.04.2010

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

 Iskustvoto so

 Dramite {to se slu~uvaat na Vol Strit pod dejstvo na cenovno ~uvstvitelnite informacii s$ u{te se daleku od makedonskiot pazar na kapital

SLU^UVAWATA OKOLU TIKVE[ I VLIJANIETO VRZ NEGOVITE AKCII

NIKOJ NE PRODAVA, NITU KUPUVA PO OVAA CENA IGOR PETROVSKI igor@kapital.com.mk

ema nikakvi slu~uvawa so akcijata na Tikve{, iako minatata nedela MVR podnese krivi~ni prijavi protiv sopstvenicite zaradi navodna kriminalna privatizacija na vinarskata vizba. Vsu{nost, voop{to nema trgovija so akcijata, isto kako {to nema{e izminatiot period. Izminative 12 meseci so akcijata na Tikve{ imalo promet od skromni 4 milioni denari ili 65 iljadi evra, odnosno 1.349 akcii. Iako malite akcioneri imaat okolu 20% od akciite na Tikve{, {to e pribli`no 54.000 akcii, zasega ne se zainteresirani da prodavaat,

N

iako vo porazvienite pazari na kapital vo slu~aj koga se pojavuva cenovno ~uvstvitelna informacija od ovoj tip, akcijata sekoga{ odi nadolu. Berzanskite brokeri velat deka tie {to ne prodavaat se odnesuvaat taka od istite pri~ini kako i pred toa. Smetaat deka akcijata e preevtina vo momentov i deka ne e vreme za prodavawe. “I jas ne bi prodaval sega”, veli eden od vrabotenite vo skopskite brokerski dru{tva. “I pokraj toa {to se slu~uva okolu osporuvaweto na privatizacijata, brendot na Tikve{ e silen, ne samo vo Makedonija, tuku i na prostorite na porane{na SFRJ. Kompanijata dobro raboti i ne gledam pri~ina zo{to bi se osloboduval od nejzinite akcii, osobeno sega koga cenata e

niska” veli toj.

KOMPANIITE SO DOMINANTEN SOPSTVENIK POMALKU ATRAKTIVNI ZA INVESTIRAWE Pri~inite se mo`ebi pove}e logi~ni za toa {to nema interes na stranata na pobaruva~kata - iako kompanijata e atraktivna, nejzinata akcija vo momentov ne e. Zo{to nekoj bi kupuval akcii na kompanijata tokmu sega, koga mo`ebi } e ima sudski spor protiv nejzinite sopstvenici, a na pazarot postojat desetina drugi akcii na isto taka atraktivni kompanii. Vtora pri~ina za slabiot interes za akciite na Tikve{, spored berzanskite analiti~ari, e toa {to firmite kade {to ima dominanten sopstvenik, po pravilo se pomalku

Makedonska berza vo nekolku navrati dosega poka`a deka cenovno ~uvstvitelnite informacii od tipot: dobri ili lo{i finansiski rezultati na kompaniite, novi investicii, ili pak nekakva istraga protiv menaxmentot, ne predizvikale nikakvi dvi`ewa na cenata na nivnite akcii

atraktivni od onie kade {to toj ne postoi. Kaj ovie vtorite, postoi mo`nost za prezemawa i pogolema {ansa za fluktuacii na cenata, od koi {to mo`e da se "ofajdat" postoe~kite akcioneri. Osven toa, ako kompanijata ne deli ni dividenda, kako Tikve{, na primer, toga{ u{te pove}e se namaluva nejzinata privle~nost za investitorite, barem onie {to kupuvaat akcii samo zaradi dividenden prinos. Kako i da e, iskustvoto so Makedonska berza vo nekolku navrati dosega poka`a deka cenovno ~uvstvitelnite informacii od tipot – dobri ili lo{i finansiski rezultati na kompaniite, novi investicii ili, pak, nekakva istraga protiv menaxmentot, ne predizvikale nikakvi dvi`ewa na cenata na nivnite akcii. Kako {to istaknuva i na{iot dene{en komentator na ovaa stranica, na{iot pazar na kapital sepak e premlad i nedovolno razvien, za da reagira na cenovno ~uvstvitelnite informacii, vklu~itelno i educiranosta i iskustvoto na investitorite koi s$ u{te se na nisko nivo na razvoj.

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

CENOVNO ^UVSTVITELNI INFORMACII I PAZAROT NA KAPITAL S$ u{te imame o svetot, berzite i cenite na kompaniite se mnogu zavisni od cenovno ~uvstvitelnite informacii, posebno vo razvienite ekonomii so ve}e oformen pazaren mehanizam. Cenovno ~uvstvitelna informacija zna~i podatok koj bi mo`el pozitivno ili negativno da vlijae na cenata na akcijata dobien nov proekt; odluka za dividenda; sudski spor; objavuvawe na finansiski izve{taj za raboteweto i sl. Na primer, ako kompanijata objavi deka sklu~ila zdelka koja zna~i osvojuvawe na nov i atraktiven pazar, toga{ investitorite po~nuvaat masovno da ja kupuvaat akcijata na kompanijata i so toa cenata raste. Intel Korp na po~etokot na godinata objavi pogolem prihod i profit vo 2009g. za razlika od 2008g. Toa be{e na krajot na trgovskiot den na Wujor{kata berza, a cenata porasna ve}e na startot na sledniot den na trguvawe. No, ne samo podatocite za kompaniite vlijaat na rastot na akciite. Tuka se i makroekonomskite podatoci, politi~kata situacija, prirodni nepogodi... No, kako e kaj nas, dali postoi pazaren mehanizam vrz koj {to vlijaat ovie informacii? Kaj nas se slu~uva kompaniite da objavat dobivawe na proekti pogolemi od nivnata pazarna kapitalizacija ili objavuvawe na finansiski izve{tai popovolni od prethodnata godina, a cenite ne samo {to ne porasnale tuku i padnale!? Sepak, ostanuva da se zabele`i samitot na NATO vo Bukure{t vo

V

mlad i nerazvien pazar ~ij mehanizam doprva treba da se oformi i toga{ cenovno ~uvstvitelnite informacii }e ja dobijat svojata uloga 2008g. koj {to predizvika tektonski pomestuvawa na Makedonskata berza. Pred samitot se {irea {pekulacii deka }e dobieme pokana za vlez i cenite rastea sekoj den po nekolku procenti. No, koga se objavi deka ne sme dobile pokana, utredenta indeksot MBI 10 padna za okolu 8%, ogromen pad po site standardi. Seto ova uka`uva deka pazarot na kapital kaj nas e zarobenik na politikata, a makroekonomskite podatoci, osobeno izve{taite za kompaniite mnogu malku ili prebavno vlijaat na cenite na akciite. Ova zna~i deka nie s$ u{te imame mlad i nerazvien pazar ~ij mehanizam doprva treba da se oformi i toga{ cenovno ~uvstvitelnite informacii }e ja dobijat svojata uloga.

MARJAN POPOVSKI broker vo Novi Triglav AD Skopje www.novitriglav.com

 BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ponedelnik-12.04.2010)


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


KOMPANII & PAZARI

18 13.04.2010 VESNA-SAP PROMOVIRA NOV HIBRIDEN AKUMULATOR abrikata za akumulatori Vesna-SAP promovira{e nov, hibriden akumulator koj gi zadovoluva i najstrogite barawa na novite generacii avtomobili. Ovoj nov proizvod na probi{tipskata fabrika be{e prvpat promoviran pred eden mesec na Saemot na avtomobili vo Belgrad, a minatiot petok hibridniot akumulator ja ima{e i svojata makedonska promocija pred okolu sedumdesetina delovni partneri

F

na ovaa kompanija. "Fabrikata poslednite nekolku godini celosno ja izmeni tehnologijata so ideja da dobie proizvod so vrvni svetski karakteristiki. Samo minatata godina Vesna-SAP vlo`i pove}e od polovina milion evra vo osovremenuvawe na tehnolo{kiot proces” izjavi To{e To{evski, direktor na Vesna-SAP. Spored menaxmentot na kompanijata, Vesna-SAP svojata razvojna filozofija ja temeli i na potrebata da

OTKUPNIOT CENTAR NA AGROKOR ]E PO^NE DA SE GRADI PROLETVA se amortizira udarot od visokite ceni na olovoto, koi na svetskata berza dostignaa re~isi 2.500 dolari za ton, so pogolema proda`ba.

rvatskata kompanija Agrokor se o~ekuva proletva da po~ne so izgradbata na dolgo najavuvaniot distributiven centar za otkup i plasman na zelen~uk i drugi zemjodelski proizvodi. Stanuva zbor za investicija vredna 20 milioni evra. Vladata gi obezbedi site pravni i ekonomski preduslovi i mu dade celosna poddr{ka na proektot, a op{tina Strumica ja izgradi potrebnata komunalna infrastruktura.

H

Neodamna Agrokor go kupi i zemji{teto na koe }e se gradi prvata agroberza vo ovoj region. Spored lokalnata samouprava, so toa } e se nadminat najbolnite pra{awa okolu otkupot i plasmanot na zelen~ukot od Strumi~kiot i drugite regioni vo jugoisto~niot del na Makedonija. Agrokor najavuva deka distributivniot centar }e go gradi na lokacija od 50 hektari, a samo grade`nite objekti }e zafa}aat okolu

11.000 kvadratni metri zatvoren prostor.

 MBPR POKRIVA POLITI^KI RIZIK

OSIGURIVAWE NA IZVOZ SO 90% POKRIEN RIZIK METODI PENOVSKI

akedonski firmi za prvpat go osiguraa svojot izvoz od politi~ki rizik preku Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot. Godinava MBPR gi sklu~i prvite polisi za osiguruvawe na izvoznite pobaruvawa na nekolku doma{ni firmi, me|u koi kako pogolemi se izdvojuvaat prilepska Vitaminka, Alkaloid, Fabrika za kabli Negotino, Rade Kon~ar-Relei, Mikrosam. Ovie kompanii se obezbedija od rizik za da ne mo`at da si gi naplatata pobaruvawata od stranstvo vo rok od 180 dena. Bankata nudi i polisi za osiguruvawe na doma{nite pobaruvawa od komercijalni rizici na kratok rok. Rizikot e

M

60

dogovori dosega ima sklu~eno MBPR za osiguruvawe od politi~ki i komercijalen rizik vo vkupna vrednost od 15 milioni evra

 MBPR gi sklu~i prvite polisi za osiguruvawe na izvoznite pobaruvawa na nekolku doma{ni firmi, me|u koi se i Vitaminka, Alkaloid, Fabrika za kabli Negotino, Rade Kon~ar-Relei, Mikrosam. Bankata nadomestuva 90% od pretrpenata {teta pokrien so 90%, odnosno tolku nadomestuva MBPR od pretrpenata {teta. Dosega se isplateni obes{tetuvawa na pove}e kompanii. Bankata dosega ima sklu~eno 60 dogovori za osiguruvawe od politi~ki i komercijalen rizik vo vkupna vrednost od 15 milioni evra. Sekoja kompanija ima sklu~eno poseben dogovor so MBPR, vo koj se navedeni zemjata kade se izvezuvaat proizvodite, vrednosta na izvozot, uslovite na pla}awe i drugi karakteristiki, kako i uslovite pod koi se aktivira osiguritelnata polisa. Iznosot na premijata se utvrduva vrz osnova na specifiki od dogovorot. Spored informaciite od MBPR, so ovoj vid finansiski instrument pobaruvawata na firmite od izvoz ili od doma{na proda`ba se {titat od

KAKVA E PROCEDURATA?  Pra{alnikot za trgovsko kreditno osiguruvawe na izvoz i doma{ni pobaruvawa od komercijalni rizici na kratok rok treba da se dostavi vo MBPR.  Po obrabotkata, se dostavuva dopis so informacija za mo`nata premiska stapka i koi zemji od pra{alnikot mo`e da se osiguruvaat.  Dokolku MBPR dobie aplikacija za krediten limit, pravi proverka na bonitetot na stranskite kupuva~i i odobruva krediten limit. Tro{ocite za bonitet gi pokriva osigurenikot.  Po dobivaweto bonitet, MBPR izgotvuva krediten limit (maksimalniot iznos na izlo`enost na osigurenikot kon kupuva~ot vo koe bilo vreme) i izgotvuva kone~na ponuda na polisata vo koja se vklu~eni op{tite uslovi za trgovsko kreditno osiguruvawe. Dokolku postoi soglasnost, se sklu~uva dogovor.  Otkako }e bide platena premijata vo MBPR, zapo~nuva da va`i trgovskoto- kreditno osiguruvawe.  Koga docni pla}aweto, osigurenikot prijavuva {teta vo MBPR vo rok od 20 dena. MBPR prezema aktivnosti za naplata i ~eka {est meseci za da vidi dali }e se naplati pobaruvaweto. Vo slu~aj na ste~aj nema ~ekawe od {est meseci.  Dokolku vo ovoj period nema naplata, MBPR mu dava instrukcija na osigurenikot da podnese barawe za ot{teta i vo rok od eden mesec, dokolku se e vo red, ja ispla}a {tetata.

politi~ka nestabilnost vo nekoja zemja koja gi naru{uva finansiskite tekovi, kako i od ste~aj ili druga pri~ina poradi koja kupuva~ot ne si gi ispolnuva obvrskite. Osiguruvaweto se vr{i vrz osnova na me|unarodni pravila za kreditno osiguruvawe. “Prednostite na izvoznoto osiguruvawe se sigurnost vo naplatata na pobaruvawata od izvoz i od doma{ni proda`bi, pogolema izvozna konkurentnost, odnosno ponuda na identi~ni uslovi kako i stranskite kompanii, zgolemen obem na doma{ni transakcii, nastap na novi pazari i osvojuvawe na novi kupuva~i, mo`nost dogovorot za osiguruvawe na pobaruvawata da se koristi kako kolateral kaj komercijalnite banki. Pri uvoz na repromaterijali, pretpriema~ite ne treba da pla}at avansno, tuku nivnite dostavuva~i da si go osiguraat sopstveniot izvoz”, objasnuvaat vo MBPR. Od bankata istaknuvaat deka vo uslovi na s$ pogolema globalizacija i nametnuvawe na proda`bata na odlo`eno, kupuva~ite se pove}e baraat da platat podocna i bez obezbeduvawe. “Za da ne ostanat bez nikakvo obezbeduvawe, a da bidat konkurentni, po`elno e za makedonskite kompanii da se osiguraat so najevtin na~in na obezbeduvawe. Stanuva zbor za pobaruvawa od izvoz i od zemjava za koi nema nikakvo obezbeduvawe (akreditiv, bankarska garancija ili avansi) tuku samo faktura i izvozna carinska deklaracija”, velat vo MBPR. Vtora dobra rabota e {to pri vakov vid

osiguruvawe makedonskite kompanii mo`at da go proverat bonitetot na partnerot pred da ja napravat proda`bata. Izvoznoto osiguruvawe pokraj sigurnost vo naplatata nudi i mo`nosta dogovorot da se koristi

i kako kolateral kaj komercijalnite banki. Ovaa usluga treba da im bide od golema pomo{ na kompaniite koi, posebno po zapo~nuvaweto na globalnata ekonomska kriza, imaat problemi so naplatata na poba-

ruvawata od zemjava i od stranstvo. Ova posebno ja zasega tekstilnata industrija. Trgovsko-kreditnoto osiguiruvawe mo`e da bide eden od instrumentite za podobruvawe na likvidnosta vo zemjava.


KOMPANII & PAZARI SKM ZADOVOLNA OD PRODOL@UVAWETO NA ROKOT ZA IZJASNUVAWE NA BIZNIS-ZAEDNICATA topanskata komora na Makedonija ja pozdravuva inicijativata na Vladata so koja na bizniszaednicata & se dava rok od dve nedeli da se izjasni za zakonskite predlozi predlo`eni od Vladata. “Kako Stopanska komora na Makedonija i do sega sme bile vklu~uvani vo davawe na zabele{ki, mislewe po oddelni zakoni, me|utoa ~esto se slu~uva{e rokot za izjasnuvawe da bide mnogu

S

kratok, nekoga{ duri i eden den. O~ekuvame vakviot pristap da dade podobri rezultati vo naredniot period i donesuvaweto na zakonskite re{enija }e bide od zaedni~ki interes, kako na biznis-zaednicata, taka i na dr`avata” veli Branko Azeski, pretsedatelot na Komorata. Na vladinata sednica, odr`ana vikendov, Vladata odlu~i da im dade rok od dve nedeli na site Stopanski komori da se izjasnat so svoi

zabele{ki i mislewa pri noseweto novi zakoni.

 Branko Azeski

13.04.2010

19

SEMINAR NA MAJKROSOFT VO SKOPJE bezbeduvawe bezbedna, kontrolirana i sigurna IT-sredina }e bide glavnata tema na seminarot {to deneska go organizira lokalnata kancelarija na Majkrosoft so po~etok vo 9:30 ~asot, vo hotelot Aleksandar palas. Glavna cel na seminarot nasloven Microsoft Technology Update 2010 e prezentacija za toa kako da se postigne nepre~eno i bezbedno realizirawe na delovnite procesi vo firmite. Predavawata }e bidat so

O

poseben fokus na proizvodite: Forefront Identity Manager 2010, Forefront Unified Access Gateway 2010, Forefront Treat Management Gateway 2010 i Microsoft Exchange 2010. Predava~i } e bidat Dimitar Grozdanov, sovetnik za tehnologii, Majkrosoft Makedonija, Branko Avramovski, konsultant, Majkrosoft servisi, Mirad Magli}, sovetnik za tehnologii, Majkrosoft Bosna i Hercegovina i Azem Jonuzi, menaxer za premier-poddr{ka, Majkrosoft servisi.

 PO NEDOBIVAWETO SOGLASNOST ZA PRVIOT URBANISTI^KI PLAN ZA AKVAPURA

DALI E OP[TINA RESEN, VOOP[TO, ZAINTERESIRANA ZA PROEKTOT?! P METODI PENOVSKI

respanskoto Ezero denovive ima izgled na vistinsko mo~uri{te obrasteno so trska i treva, potpolno uni{teni ugostitelski objekti i bungalovi. Celata ovaa slika treba{e i mo`e{e da bide mnogu porazli~na dokolku portugalskiot investitor Akvapura po~ne{e da go realizira svojot proekt za turisti~ki kompleks. Poradi birokratski pre~ki i prefrlawe na odgovornosti od edna na druga strana za koi ve}e pi{uvavme vo prethodnite broevi, celokupniot razvoj na ovoj region i realizacijata na ovoj proekt stoi vo mesto. Ona {to najmnogu gi interesira, pred s$, resenci e idninata na ovoj proekt i mo`nosta za negova realizacija. Kako pre~ka vo negovoto realizirawe spored izjavite od porane{niot gradona~alnik Dimitar Buzlevski se naveduva neizdavaweto soglasnost

od strana na Ministerstvoto za transport i vrski za doneseniot urbanisti~ki plan od strana na Sovetot na op{tinata na po~etokot od 2009 godina. Vo vrska so toa, Ministerstvoto isprati izjava do na{iot vesnik deka pri~inata za neizdavaweto soglasnost za urbanisti~kiot plan e nekompletnata dokumentacija. “Za predlog-urbanisti~ki plan von naseleno mesto, odnosno za turisti~ka naselba na bregot na Prespanskoto Ezero vo pravec na Carina – Ote{evo, koj be{e dostaven vo januari 2009 godina ne e izdadena soglasnost zatoa {to e konstatirano deka izrabotkata na istiot ne e vo soglasnost so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe. Isto taka, op{tinata ne gi nabavila soodvetnite neophodni soglasnosti i mislewa od relevantnite institucii kako {to se Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, Upravata za vodostopanstvo, kako i relevantnite institucii od

oblasta na za{titata na prirodnoto nasledstvo, energetskata infrastruktura i vnatre{nata plovidba” – se veli vo soop{tenieto na Ministerstvoto. Od Transport i vrski velat deka dokolku op{tina Resen dostavi nov predlog na urbanisti~ki plan von naseleno mesto za ovaa lokacija so otstranetite zabele{ki, Ministerstvoto povtorno }e go razgleda vo soglasnost so zakonskata regulativa. Dosega, do niv ne e dostaven takov predlog na nov urbanisti~ki plan. Se obidovme vo nekolku navrati da dobieme izjava od strana na resenskiot gradona~alnik Mihail Volkanovski, ~ija administracija ja zameni onaa na Buzlevski na izborite vo 2009 godina, dali op{tinata raboti na izgotvuvawe korigiran urbanisti~ki plan za Akvapura, no na na{ite insistirawa ne ni be{e odgovoreno cela nedela. Go pra{uvame javno Volkanovski dali op{tinata se otka`uva od ovoj proekt? So cel da doznaeme ne{to pove}e pokraj toa {to

 Ministerstvoto

za transport i vrski ne izdalo soglasnost za prvi~niot urbanisti~ki plan za turisti~kiot kompleks Akvapura, podnesen od prethodnata administracija na Buzlevski i ~eka nov predlog-plan so otstranetite slabosti. Od novata lokalna samouprava s$ u{te nemame odgovor za toa {to planira so proektot

gi kontaktiravme portugalskite investitori, vo tekot na v~era{niot den stapivme vo kontakt i so porane{niot ambasador vo Francija, Jordan Plevne{ koj be{e edno od

 Resenskiot gradona~alnik Mihail Volkanovski cela nedela odbiva da razgovara za toa {to planira op{tinata so proektot Akvapura licata direktno involvirani vo celokupniot proekt. Toj ni izjavi deka denovive e vo stranstvo, no vedna{ po negovoto doa|awe denovive }e ni

dade iscrpen odgovor za toa {to se slu~uva so, kako {to veli toj, “ovoj isklu~itelen proekt za idninata na Makedonija na svetskata turisti~ka i civilizaciska mapa”.


20 13.04.2010

BANKI I FINANSII

ILIRIKA FUND MENAXMENT ORGANIZIRA OTVOREN DEN ZA SORABOTKA ru{tvoto za upravuvawe so fondovi Ilirika Fund Menaxment AD od Skopje idniot vtornik na 20 april vo sopstvenite prostorii organizira otvoren den za sorabotka so gra|anite. Site zainteresirani lica i potencijalni investitori }e imaat mo`nost da dobijat besplatni soveti za sekoj oblik na investirawe kako i da se zapoznaat so

novinite koi ova dru{tvo planira da gi implementira vo ramkite na svoeto rabotewe. Isto taka dru{tvoto na site posetiteli }e im ovozmo`i da doznaat pove} e i za toa vo koja grupa na investitori spa|aat i vrz osnova na toa, dokolku se zainteresirani, }e im bide definirana strategija za investirawe koja bi im obezbedila ostvaruvawe na nivnite posakuvani celi.

redici Dolgite na bankarskite {alteri i ponatamu se sekojdnevie na makedonskite gra|ani. Samo 8% od internetpopulacijata vo zemjava gi koristi uslugite na elektronskoto bankarstvo, a re~isi polovina od doma} instvata vo zemjava imaat internet-pristap vo svoite domovi i brojot na plate`ni karti~ki {to cirkuliraat na pazarot nadmina 1.300.000 karti~ki.

turkanicite pred {alterite, vo poslednite 2 godini e vo podem vo zemjava, no, sepak, Makedonija e daleku vo sporedba so razvienite evropski zemji pa duri i so regionot. “Kompaniite pove}e go koristat elektronskoto bankarstvo vo sporedba so gra|anite. Kaj nas vo Tutunska banka, okolu 40% od celiot platen promet od kompaniite se odviva elektronski, dodeka, pak, kaj fizi~kite lica samo 1,5% od site nalozi se pla} aat elektronski. Elektronskoto bankarstvo e s$ u{te vo faza na zarodi{. Gra|anite po navika pove}e odat na {alter da gi izvr{uvaat svoite obvrski. Od druga strana, pak, tie ne se nitu dovolno informirani,pa kaj niv s$ u{te postoi i strav od nekakvi zloupotrebi pri pla}awata. Nie rabotime na pobrz razvoj na ovoj segment preku pogolemo informirawe na klientite i zbogatuvawe na servisite”, veli Igor Dav~evski, sovetnik na Upravniot odbor na NLB Tutunska banka. Od Stopanska banka velat deka ima napredok vo razvojot na elektronskoto bankarstvo i o~ekuvaat negov podem vo idnina. “Od 2005 godina dosega imame pove}e od 40.000 klienti koi go koristat "e-banking"-servisot, me|utoa postojano rabotime na negovo podobruvawe i unapreduvawe i o~ekuvame mnogu naskoro, ovoj broj da se zgolemi pove}e i poradi faktot {to internet-penetracijata e drasti~no zgolemena vo poslednite nekolku godini. Od neodamne{nata anketa sprovedena me|u na{ite klienti, doznavme deka 60% od aktivnite korisnici elektronskoto bankarstvo go koristat naj~esto za pla}awe smetki, 20% za transfer na sredstva od edna na druga smetka i 20% za proverka na sostojbata na smetkite. Na{ite korisnici sigurnosta i bezbednosta na ovaa usluga ja ocenuvaat so prose~na ocenka od 4,75, kade {to 5 e najvisoka ocenka”, velat od Stopanska banka. Od Stopanska dodavaat deka sistemot e bezbeden, no gra|anite treba da vnimavaat so {ifrata i so digitalniot sertifikat kako {to vnimavaat so karti~kite i so pari~nikot, zatoa {to na toj na~in i samite se za{tituvaat od zloupotreba. Od po~etokot na godinava

D

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

olgite redici na bankarskite {alteri i ponatamu se sekojdnevie na makedonskite gra|ani, iako re~isi site banki vo zemjava nudat elektronsko bankarstvo, kako mo`nost site smetki i transakcii da se pla}aat onlajn, preku Internet. Spored poslednite statisti~ki podatoci, samo 8% od populacijata vo zemjava {to pristapuva na Internet gi koristi uslugite na elektronskoto bankarstvo. Ovoj podatok e u{te pove}e paradoksalen bidej}i re~isi polovina od doma}instvata vo zemjava imaat internetpristap vo svoite domovi, a brojot na plate`ni karti~ki {to cirkuliraat na pazarot nadmina 1.300.000 karti~ki. Bankarite velat deka elektronskoto bankarstvo, koe vo idnina treba da gi zameni

D

KOMERCIJALNA IDNATA NEDELA ]E DELI DIVIDENDI o~nuvaj}i od 19 april ovaa godina, Komercijalna banka AD }e zapo~ne so isplata na dividendi za 2009 godina. Pravo na ovie dividendi imaat site akcioneri koi se evidentirani vo knigata na akcii, zaklu~no so 9 april 2010 godina. Bankata sredstvata od dividendata na pravnite lica }e im gi isplati na nivnite smetki, dodeka, pak, na fizi~kite lica ovie sredstva }e im

P

bidat prefrleni na nivnite smetki koi gi poseduvaat vo samata banka ili, pak, na smetki vo drugi banki, za koi prethodno imaat dadeno soodvetno ovlastuvawe. Minatata godina Komercijalna ja zavr{i so bruto-dobivka od okolu 17,4 milioni evra, pri {to na godi{noto sobranie be{e odlu~eno del od ovie sredstva da bidat isplateni kako dividenda, a del, vo vkupen iznos od okolu 11,2 milioni

evra, da bidat zadr`ani kako rezervi so cel da se zgolemi vkupniot kapital na bankata i knigovodstvenata vrednost na akciite.

SAMO 8% OD INTERNET-POPULACIJATA KORISTI ELEKTRONSKO BANKARSTVO

MAKEDONCITE “OBO@AVAAT” [ALTERI 8%

3%

od internet-populacijata koristi e-bankarstvo

od internet-korisnicite kupuvaat onlajn

i Ohridska banka vovede elektronsko bankarstvo kak mo`nost za svoite klienti. “Elektronskoto bankarstvo im ovozmo`uva na korisnicite brzo i udobno da izvr{uvaat zna~aen del od bezgotovinskite pla}awa bez poseta na ekspozitura. E-bankarstvoto nudi pregled na sostojbaa i na prometot na site smetki i karti~ki, kupoporoda`bata na devizi i pregled na kursnata lista, internite transferi, pla}aweto na platni nalozi. Ovoj sistem na kompaniite im ovozmo`uva platen promet vo zemjata i vo stranstvo, a transakciite se realiziraat vo realno vreme “, velat od Ohridska banka. Kako naj~esti pri~ini za slabiot razvoj na virtuelnoto bankarstvo pred s$ se naveduvaat nedovolnata informiranost na gra|anite za ovaa usluga, konzervativnosta na Makedoncite, nedoverbata kon sistemot na elektronskite pla}awa i navikata za fizi~ko vr{ewe na pla} awata na {alteri. Elektronskoto bankarstvo im ovozmo`uva na korisnicite pristap do smetkite i pla} awe vo koe bilo vreme, od koe bilo mesto vo svetot, nezavisno od rabotnoto vreme

na bankite. Za{tedata na vreme i na pari e edna od glavnite pridobivki od ovaa usluga. INTERNET-[OPINGOT NA "PORODILNI MAKI" Gra|anite so rezerva go prifa}aat i kupuvaweto preku Internet. Iako vo posledno vreme s$ pove}e trgovci otvaraat onlajn-prodavnici i gi nudat svoite proizvodi na Internet, mal del od gra|anite se odlu~uvaat svojata ko{nica da ja polnat virtuelno. Spored podatocite od Dr`avniot zavod za statistika, samo 3% od internetkorisnicite vo zemjava kupuvaat preku Internet. Dosega vo Makedonija dvaesetina kompanii otvorija onlajnprodavnici preku koi {to gi nudat svoite proizvodi 24 ~asa na den, 7 dena vo nedelata. Ekspertite nemaat dilemi deka so elektronskata trgovija kompaniite ja podobruvaat konkurentnosta na globalniot Pazar, a makedonskite proizvodi stanuvaat dostapni nasekade vo svetot. Svetski lider vo primenata na elektronskata trgovija e SAD koja prometot od tie transakcii go broi vo trilioni dolari.

FACEBOOK - NAJPOSETUVANA VEB-STRANICA VO MAKEDONIJA Dopolnitelen podatok za toa deka elektronskoto bankarstvo i trgovija slabo funkcioniraat vo zemjava e i ranglistata na najposetuvani makedonski veb-strani na *Amazon, spored koja nitu edna banka ne e rangirana vo prvite 100. Nema nitu edna institucija od e-vlada preku koja gra|anite mo`at elektronski da gi izvr{uvaat svoite obvrski, a isto taka i nitu edna onlajn-prodavnica za internet{oping. Toa doka`uva deka iako zemjava se deklarira kako informati~ko op{testvo, internet-uslugite mnogu malku se koristat za elektronsko izvr{uvawe na nekoi od obvrskite na gra|anite. Spored ovaa rang-lista, najposetuvana strana od makedoncite e socijalnata mre`a Facebook na koja se registrirani pove} e od 500.000 korisnici od zemjava. Edinstvena institucija na TOP 100-listata e veb-stranata na Univerzitetot "Sv.Kiril i Metodij" na koja studentite proveruvaat rezultati i prijavuvaat ispiti. Za sporedba, vo zemjata koja pretstavuva sinonim za informati~ko op{testvo, me|u prvite rangirani na listata na najposetuvani veb-strani se Amazon, e-Bay, Bank of Amerika. Vo Hrvatska, koja ima pomala stapka na internet-korisnici od nas, me|u najposetuvanite veb-strani prevladuvaat ogromen broj banki i institucii.

 OHRIDSKA SE FOKUSIRA NA PODDR[KA NA BIZNISSEKTOROT

PORAST NA KREDITIRAWETO ZA 46%!  Do krajot na godinata, kreditite od Ohridska }e porasnat za 45,8% vo odnos na minatata godina so {to vkupnata kreditna izlo`enost na bankata }e dostigne do 210 milioni evra. ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

hridska banka najavuva pogolema poddr{ka na privatniot sektor preku zgolemeno kreditirawe na kompaniite i poatraktivni kamati. Pro{iruvaweto na kreditnoto portfolio so proizvodi za firmite i namaluvaweto na tro{ocite so poatraktivni kamatni stapki }e bide adutot na Ohridska vo raboteweto na bankata vo idnina. Do krajot na godinata, kreditite od Ohridska }e porasnat za 45,8% vo odnos na minatata godina so {to vkupnata kreditna izlo`enost na bankata

O


BANKI I FINANSII

13.04.2010

BANKITE VO SRBIJA SO DOBIVKA OD 200 MILIOI EVRA ankarskiot sektor vo Srbija minatata godina ja zavr{i so netodobivka od 200 milioni evra. Sepak, ovaa dobivka e samo 57,3% odnosno 85,3% od ostvarenata dobivka vo tekot na izminatite 2008 i 2007 godina. Duri 43 % od vkupniot rast vo bilansot na aktivata se dol`i na krediti plasirani vo stopanstvoto, a dodeka pak na zgolemenoto {tedewe mu se pripi{uva 13,7% od nejzin-

B

[VAJCARIJA SAKA DA VOVEDE KAZNENI DANOCI ZA BANKITE

iot rast. Vo pogled na likvidnosta, bankarskiot sektor mo`e da se pofali so hiperlikvidnost na {to uka`uva u~estvoto od 11,7% na gotovinata i gotovinski ekvivalenti vo vkupnata bilansna aktiva. Ovie podatoci od zavr{nite bilansi na bankite vo Srbija ja potvrduvaat ve}e iznesenata konstatacija za stabilnosta so koja se odlikuva ovoj sektor i pokraj ekonomskata kriza.

}e dostigne do 210 milioni evra. Za slednite dve godini, Ohridska planira da ostvari godi{ni stapki na rast na kreditiraweto od 36,5% i 28,7%. Osven poddr{kata na malite i srednite kompanii od site sektori, Ohridska vo svojot godi{en plan za rabota najavuva deka }e se pozicionira posebno kaj golemite kompanii so koi }e rabotat senior bankari za da se zgolemi komunikacijata so najgolemite kompanii i da se zgolemi obemot na doma{niot i me|unarodniot platen promet. FOKUS NA KORPORATIVNIOT SEKTOR “Ohridska banka }e se fokusira na korporativniot pazar, osobeno na targetiranite kvalitetni kompanii so izgledi za dolgoro~no opstojuvawe i ekonomski rast. Bankata }e nastojuva da prerasne od regionalen igra~ so heterogeno portfolio vo nacionalen igra~ pred s$ naso~en na privlekuvawe i poddr{kata na vrvnite 20% od pazarot na malite i sredni kompanii. Celta e da gi privle~e „liderite na pazarot” vo sekoj region so ponuda na specijalni uslovi. Organizacijata na korporativna aktivnost na mali i sredni pretprijatija pak vo naredniot period }e se posveti na u~estvo vo pogolemi investicii vo realniot sektor, mikro krediti za malite firmi kako i specifi~en pristap kon zemjodelskiot sektor”, pi{uva vo planot za razvoj na bankata. NOVI EKSPOZITURI Ohridska banka i natamu prodol`uva da raboti so poddr{ka od strana na grupacijata Sosiete @eneral, so vizija da stane glavna banka za novi i postoe~ki klienti. Spored planot za razvoj, novite klienti }e se baraat vo dr`avnata administracija, preku masovni dogovori za platen spisok vo kompanii, dogovori za partnerstvo so nositelite na trgovijata na malo kako dileri na avtomobili, agencii za nedvi`nosti, studentski organizacii. Vo odnos na postoe~kite klienti Ohridska najavuva zgolemuvawe na brojot na proizvodi po klient (debitna karti~ka, pre~ekoruvawe, revolvingkarti~ka, e-bankarstvo) so cel da se zgolemi nivnata lojalnost. Ohridska banka godinava }e se posveti na razvoj na lizingot kako usluga, faktoring i kastodi, E-bankarstvo. Fizi~kiot razvoj na Bankata se planira da bide vo soglasnost so pazarnite performansi i sozdavawe jasna slika za profitabilnosta na postoe~kata mre`a so cel da se sozdade vnatre{en reper za donesuvawe na odluki. Se planira prvo otvorawe na ekspozitura vo Prilep i Gevgelija, a isto taka i zgolemuvawe na brojot na bankomati vo pomalite gradovi duri i kade {to nema otvoreno ekspozituri na bankata.

vajcarija razmisluva za mo`nosta da sprovede kazneni danoci za golemi banki, dokolku tie prezemat prekumerno golemi rizici, pi{uva {vajcarskiot vesnik “Tages – Ancajger”. Citiraj}i anonimni izvori, vesnikot objavi deka {vajcarskiot minister za finansii Hans-Rudolf Merc razmisluva da vovede

[

K

O

M

21

E

R

C

I

J

A

L

E

N

danoci za banki koi bi mo`ele da & pomognat na [vajcarija da spre~i povtorna finansiska kriza. Predlogot {to treba da bide usvoen, vklu~uva danok na bonusi koj ve}e e nametnat vo Francija i Velika Britanija. Ekspertite velat deka tokmu

O

G

L

A

prekumernite rizici prezemeni od bankite, dovele do neodamne{nata finansiska kriza.

S

17.03.2010 21


22 13.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

GASOVODOT JU@EN TEK NEMA DA POMINUVA NIZ ROMANIJA efot na ruskata naftena kompanija Gasprom, Aleksej Miler izjavi deka Romanija nema da bide tranzitna zemja preku koja }e pominuva gasovodot Ju`en tek. Namesto Romanija, gasovodot }e pominuva niz Bugarija, izjavi toj. Gasprom isto taka soop{ti deka na 24 april planira da go potpi{e posledniot me|unaroden dogovor za izgradbata na gasovodot

[

Ju`en tek, so koj }e bide zaokru`eno potpi{uvaweto na site neophodni dokumenti za negovata izgradba. Najaveno e deka toj dogovor treba da bide potpi{an i so Avstrija, a dogovorite se ve}e potpi{ani so Bugarija, Srbija, Ungarija, Grcija, Slovenija i Hrvatska. Magistralniot gasovod Ju`en tek, koj e zaedni~ki proekt na Gasprom i italijanskata kompanija Eni, treba da go

ALBANIJA IMA NAJVISOKI KAMATI VO REGIONOT prenesuva ruskiot gas pod Crno More, koj }e bide so dol`ina od 900 kilometri, od Bugarija preku Srbija do drugite evropski zemji. Vrednosta na investicijata e proceneta na 20 milijardi evra, a kapacitetot na gasovodot }e iznesuva 63 milijardi kubni metri godi{no. Izgradbata treba da zapo~ne vo 2011 godina, a krajniot rok za zavr{uvawe e 2015 godina.

lbanija e zemja so najvisoki bankarski kamati, poka`uva izve{tajot na Svetska banka za kamatite vo Evropa. Kamatite vo prosek iznesuvaat 14,1%, odnosno 3% pove}e od kamatite {to se primenuvaat vo zemjite od regionot. Ovaa sostojba vlijae negativno vrz rabotata na firmite vo zemjata,

A

naveduva Albanskata nacionalna banka, a te{kotii od visokite kamati ~uvstvuvaat i samite gra|ani. Bankite vo Albanija prodol`uvaat da dr`at visoki kamati, osobeno na kreditite {to se izdavaat vo nacionalnata albanska valuta lek, no ne e podobra sostojbata so izdavawe na krediti vo devizi.

NEISKORISTENI EU-FONDOVI VO BUGARIJA

NEKVALITETNITE PROEKTI - PRE^KA ZA KORISTEWE NA EVROFONDOVITE VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ocneweto vo iskoristuvaweto na evropskite sredstva za infrastrukturata vo Bugarija e kriti~no,- izjavi zamenik-direktorot na Direktoratot za regionalen razvoj pri Evropskata komisija, Karsten Rasmusen. Bugarija nema nitu eden potpi{an dogovor za infrastrukturni proekti vo poslednive godini. Isklu~ok e avtopatot Trakija, kade {to dogovorot e pred potpi{uvawe, no nema golem napredok vo odnos na ostanatata patna infrastruktura. Takva e situacijata i vo `elezni~kiot sektor, kade {to potpi{uvaweto na dogovori za golemite proekti tapka vo mesto. Fakt e deka vo Bugarija evrofondovite ne se koristat dovolno, a mo`at da se iskoristat za za`ivuvawe na grade`ni{tvoto i ekonomijata i za generirawe na novi rabotni mesta. Nedostigot na gotovi i kvalitetni proekti e edna od glavnite pri~ini za nivnoto neiskoristuvawe, a za da ne se povtori toa, zemjata mora vedna{ da zapo~ne so izrabotka na proekti vo sledniot programski period 2014-2020 godina. Problem ima i so onie proekti koi se ve}e odobreni, no ne se realizirani i postoi opasnost da se pla}aat kazni poradi nivno

D

4

milijardi evra vredni proekti }e se podgotvat naskoro

nerealizirawe. Takvi se, na primer, regionalnite deponii za otpad, za koi proektite treba{e da se podgotvat minatata godina, no s$ u{te ne se gotovi. Sostojbite ne stojat dobro i vo hidro-sektorot, za koj ovaa godina }e se izrabotuva celosna programa. Vo odnos na hidroinfrastrukturata, Rasmusen izjavi deka javno-privatnite partnerstva se opcija za podobruvawe na efikasnosta na sekoj hidro-sektor, no vo momentov se celosno nekorisni. “Treba da sme svesni za situacijata. Na raspolagawe imame 1,3 milijardi evra, taka {to ne mora da se obra}ame na privatni investitori koga imame javni pari”, objasni toj. DR@AVATA VO IZOLACIJA "Dr`avata e vo izolacija a pri~ina e nedostigot na soodvetni pati{ta", izjavi ministerot za regionalen razvoj na Bugarija, Rosen Plevneliev. Ambicijata e vo 2020 godina Bugarija da ja ima infrastrukturata za koja sonuva sekoja zemja. "Za da se slu~i seto toa i zborovite da ne ostanat samo na hartija, sledniot minister }e mora celosno da se posveti na ovaa problematika", izjavi Plevneliev i veti deka }e najde raboten model za realizacija. Pari ima.

 “Treba da sme svesni za situacijata. Na raspolagawe imame 1,3 milijardi evra, taka {to ne mora da se obra}ame na privatni investitori koga imame javni pari”, objasni direktorot od Direktoratot za regionalen razvoj pri Evropskata komisija, Karsten Rasmusen Ne vo buxetot, tuku od evropskite fondovi i toa 1,2 milijardi evra za slednite tri godini. Za da gi iskoristi, aktuelnata vlada e primorana da raboti brzo istovremeno da proektira i da gradi. "Prviot test }e bide avtopatot Trakija. Ako modelot funkcionira, potoa }e bide polesno za sekoj sleden proekt i s$ taka dodeka se vrti trkaloto", objasnuva Plevneliev. "Osven za korisnicite na pati{tata toa e va`no i za biznisot. Vo poslednite 20 meseci, Agencijata za patna infrastruktura nema objaveno nitu eden tender za proektirawe na pati{ta", objasnuva Valentin Zarev, direktor na Potstroj In`enering. Ministerot Plevneliev najavi deka vo sledniot period }e se podgotvat proekti vredni 4 milijardi evra i deka, bez

ogled na toa koj }e bide na vlast vo slednite godini, grade`ni{tvoto }e mo`e da zapo~ne so rabota u{te prviot den od 2014 godina (sledniot programski period na Evropskata unija, pod uslov deka ovaa {ema na pomo{ }e se zadr`i). Plevneliev ja promovira i idejata za sozdavawe na nacionalna kompanija koja }e gi podgotvuva evro-proektite. “Od Evrokomisijata i od Ministerstvoto za finansii predupredija deka ne e pametno da se menuva modelot vo sredinata na programskiot period, bidej}i sekoja nenadejna promena }e dovede do zabavuvawe na apsorpcioniot kapacitet”, re~e zamenik-ministerot za transport, Ivajlo Moskovski. SLABO ODI PODGOTOVKATA NA PROEKTI Spored Karsten Ras-

munsen od Evropskata komisija, Bugarija docni so iskoristuvaweto na parite za ovoj programski period bidej}i nekolku vladi ne investiraa vo podgotovka na proekti od infrastukturata. "^etiri godini sedea so skrsteni noze i sega ostanuvaat pet godini vo koi treba da se nadomesti zaostanuvaweto”, re~e Rasmunsen. Toj povika na fleksibilnost vo iskoristuvaweto na evropskite pari i na sredstvata za “tehni~ka pomo{“ koi se koristat za podgotovka na proekti. Rasmunsen stavi kraj na nade`ta na premierot Bojko Borisov za u{te edna milijarda evra prenaso~eni kon operativnata programa “Transport”, koi bi bile iskoristeni za kompleten remont na magistralnite i avtopati{tata vo Bugarija. “Dosega{nite sredstva

 Nedostigot na gotovi i kvalitetni proekti e edna od glavnite pri~ini za slabiot kapacitet na Bugarija da gi koristi evropskite fondovi koi & stojat na raspolagawe. Zemjata posebno potfrla vo koristeweto na fondovite nameneti za obnovuvawe i modernizirawe na patnata infrastruktura

gi koristite bavno i bidej}i ne ste gi iskoristile parite koi ve}e vi se dadeni, mislam deka ne e pametno da barate u{te”, dodade Rasmunsen. Spored nego, evropskite investicii se za izgradba na evropskite koridori. “Vladata prezela obvrski i sakame da gi vidime zavr{eni avtopati{tata Marica, Struma i Trakija. Tie treba da se prioritet, a ne lo{ite pati{ta”, re~e Rasmunsen.

SRBIJA NA RABOT NA PREZADOL@ENOST

HRVATITE SE ME\U NAJSRE]NITE NACII

kupniot nadvore{en dolg na Srbija se iska~i na 23 milijardi evra, no i pokraj toa, dr`avniot vrv ne razmisluva da go zabavi zadol`uvaweto, predupreduvaat ekonomskite eksperti vo Srbija. Kako {to prenesuva B92, samo vo poslednite 10 godini dolgovite na dr`avata se udvoeni, a grubata presmetka poka`uva deka Srbija od

rvatite se me|u najsre}nite nacii, poka`uvaat rezultatite od sprovedenoto zaedni~ko istra`uvawe od spisanieto “Banka”, sociolo{kata agencija Hendal i osiguritelnata kompanija „Alianc Zagreb”. Spored anketata, indeksot za nacionalna sre}a na Hrvatite, koj go poka`uva kvalitetot na `ivotot i ~uvstvoto na zadovolstvo, iznesuva 63,8

V

2000 godina do denes vo prosek se zadol`uvala za milijarda evra, taka {to so 11,65 milijardi evra nadvore{en dolg, {to go pravi javniot i privatniot sektor, dojde do 22,93 milijardi. Spored najnovite podatoci na Narodnata banka na Srbija, vkupniot nadvore{en dolg na javniot sektor vo Srbija kon krajot na fevruari ovaa godina iznesuval 7,5 milijardi evra, od koi

dr`avniot dolg iznesuva 6,9 milijardi evra, a dolgot za koj se izdadeni dr`avni garancii iznesuva 603,5 milioni evra. Vo sporedba so javniot sektor, dolgot na privatniot sektor e re~isi dvojno pogolem i iznesuva 13,1 milijardi evra, od koi najgolemi se dolgovite na pretprijatijata 10,3 milijardi, dodeka dolgovite na bankite iznesuvaat 2,7 milijardi evra.

H

to~ki spored prvi~nite rezultati. Maksimumot e 100 to~ki. I pokraj krizata, zgolemenata siroma{tija i nevrabotenost, Hrvatite veruvaat deka postoi pri~ina za sre}a i zadovolstvo, spored nacionalniot indeks na sre}ata za fevruari. Istra`uvaweto poka`uva deka hrvatskite gra|ani posakuvaat dobro zdravje, sigurna rabota, dobro semejstvo i prijatelski odnosi.


BALKAN BIZNIS POLITIKA

13.04.2010

DEFICITOT GO ODLO@UVA VOVEDUVAWETO NA EVRO VO BUGARIJA

PREPOLOVENI STRANSKITE INVESTICII VO HRVATSKA

ugarskata vlada go revidira{e zgolemuvaweto na buxetskiot deficit od 2009 godina, za 3,7% i otstapi od namerata za priem vo evrozonata. ”Otkrivme 148 aneks-dogovori (sklu~eni vo prethodniot re`im) vo 13 ministerstva. Tie aneksi izgleda imaat vlijanie na rezultatite od buxetot od 2009 godina”, izjavi ministerot za finansii Simeon Xankov. Toj re~e deka

transkite investicii vo Hrvatska minatata godina padnale na 1,87 milijardi evra za razlika od 2008 godina koga iznesuvaa 4,19 milijardi evra, soop{ti Hrvatskata Narodna banka. Najmnogu pari, vo Hrvatska 1,08 milijardi evra vo tekot na minatata godina vlo`ila Holandija. Na vtoroto mesto se nao|a Avstrija so 420 milioni evra, na treto e Ungarija so 154 milioni evra,

B

bugarski pretstavnici ja izvestile Evropskata unija (EU), Evropskata centralna banka i zemjite-~lenki na EU, deka vo tek e revizija na rezultatite od buxetot od 2008 i 2009 godina. Spored Xankov, tie dogovori se vredni 2,14 milijardi leva (1,1 milijardi evra) i poradi toa buxetskiot deficit iznesuva 3,7%, a ne 1,9%. Uslov za voveduvawe na evroto e deficit pomal od 3% od Bruto- doma{niot

HIPO NE SE POVLEKUVA OD CRNA GORA o poslednite ~etiri godini, kolku {to raboti avstriskata Hipo Alpe Adria banka vo Crna Gora, desetina pati e objaveno deka bankata se povlekuva od crnogorskiot pazar, {to e ~ista {pekulacija, soop{tija od Hipo Alpe banka. "Od strana na sopstvenikot ne e spomenato nikakvo povlekuvawe ili namaluvawe na dejnosta vo Crna Gora. Sosema sprotivno, pove}epati sme dokapitalizirani, {to e najdobar dokaz deka sopstvenikot nikoga{ ne ni razmisluval da prekine so rabotata vo Crna Gora", izjavija od Hipo Alpe. Tie dodadoa deka koga }e izlezat vakvite {pekulacii, Hipo Alpe Adria trpi golemi finansiski {teti i se zapra{uvaat koj stoi zad toa.

V

KATAR I KUVAJT VO SLOVENIJA VLO@UVAAT PO MILIJARDA EVRA

lovene~kata vlada ima golemi planovi za sorabotka so Katar i Kuvajt. Kako {to pi{uva slovene~ki Dnevnik, se o~ekuva osnovawe na me{oviti fondovi, a Slovenija o~ekuva sekoja od dr`avite da vlo`i po milijar-da evra. Slovene~kiot minister za finasii Franc Kri`ani} izjavi deka Katar i Kuvajt koi imaat vi{ok pari od raboteweto so nafta, sakaat da gi plasiraat preku zaemi i obvrznici, a Slovenija im e intresna kako ~lenka na Evropskata unija (EU). Kri`ani} koj na krajot na maj }e go poseti Katar izjavi deka slovene~kata vlada planira da privle~e katarski kapital vo slovene~kite kompanii.

S

MMF O^EKUVA ZABRZAN RAST NA BDP VO SRBIJA e|unarodniot monetaren fond (MMF), o~ekuva Srbija postepeno da se vrati na visokite stapki na rast na Bruto-doma{niot proizvod (BDP), vo 2012 i 2013 godina. Vo noviot izve{taj na MMF za Srbija, se procenuva deka rastot na BDP }e se zgolemi na 5% vo 2012 i 5,5% vo 2013 godina. Uslovite za ostvaruvawe na ovoj rast se fiskalnoto prilagoduvawe i strukturnite reformi koi }e ovozmo`at odr`liv model na rast na ekonomijata so izvozniot sektor kako dvigatel, naveduva MMF. MMF ocenuva deka zna~aen rast na izvozot se o~ekuva vo 2011 godina, i ja povtori procenkata deka vo 2010 godina se o~ekuva rast na BDP od 2%, a bi trebalo da bide 3%. Spored procenkite na MMF, vo Srbija }e prodo`i padot na inflacijata, koja }e se stabilizira na okolu 4% godi{no. Ubla`uvaweto na monetarnata politika koja ja sproveduva Narodnata banka na Srbija e vo sklad so padot na inflacijata i dogovorenata programa, smeta MMF.

M

proizvod (BDP). ”Bi bilo nepristojno so takov buxetski deficit da podneseme kandidatura za evrozonata”, izjavi Xankov.

K

O

M

E

S

R

C

I

J

A

L

E

N

a sleduvaat Slovenija so 108 milioni i Italija so 81 milioni evra. Najgolem interes na strancite vo Hrvatska im privlekle trgovijata na golemo i posreduvaweto vo trgovijata, kade {to se vlo`eni 733 milioni evra. Stranskite investicii zastapeni se vo finansiskoto posreduvawe kade {to bez vlo`uvawe vo osiguruvawe i penziski fondovi, vlegle 658 milioni evra. Vo vadeweto

O

G

L

A

S

23

na nafta i gas vlo`eni se 117 milioni evra, a vo nedvi`nosti 108 milioni.


24 13.04.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

]E SE PRODADAT 20 MILIONI IPAD-UREDI DO 2012 GODINA ogolem broj analiti~ari gi iznesoa svoite pozitivni procenki za proda`bata na noviot proizvod od Apple (Epl), po rezultatite vo tekot na prvata nedela od voveduvaweto na pazarot. Se procenuva deka do krajot na ovaa godina }e se prodadat 7,1 milioni od ovie uredi, a vo narednata 2011 godina, proda`bata se o~ekuva da porasne na 14,4 milioni uredi. Vkupnata

P

proda`ba do 2012 godina bi ja nadminala brojkata od 20 milioni. Od kompanijata tvrdat deka ovie brojki se samo “konzervativni procenki” koi mo`at da se zgolemat, posebno ako Epl gi podobri mo`nostite na proizvodot. Epl na prviot den od proda`bata prodade pove}e od 300 iljadi iPad-uredi, a kupuva~ite na proizvodot istiot den od Internet prezele pove}e od

UKRAINA VOVEDUVA DANOK NA LUKSUZ

ladata na Ukraina planira da vovede nov danok na luksuz, so koj planira da gi osigura svoite prihodi so dopolnitelni 600 milioni evra na godi{no nivo. Ukrainskiot premier, Nikolaj Azarov, izjavi deka }e bidat vovedeni pove}e od 30 danoci. So noviot zakon se predlaga da se vovede danok za skapi avtomobili i za razli~nite luksuzni proizvodi, objasnuva Azarov. Vladata na Ungarija naskoro }e zavr{i so proektirawe na buxetskiot plan za 2010 godina, pri {to potvrdi deka dosega{niot dano~en prihod zaostanuva zad planiraniot. Premierot Azarov se nadeva deka situacijata }e se normalizira do krajot na juni i izjavi deka noviot danok na luksuz go gleda kako alatka za pobrzo izleguvawe od ekonomskata kriza.

V

BASF NUDI 3 MILIJARDI EVRA ZA KONKURENTOT KOGNIS ermanskata hemiska grupacija, BASF ja podgotvuva svojata ponuda za prezemawe na svojot pomal konkurent Kogins GmbH. Najgolemiot svetski proizvoditel na hemikalii za ovaa akvizicija } e treba da obezbedi okolu 3 milijardi evra. Svojata slu`bena ponuda, BASF treba da ja objavi narednata nedela. Za kupuvaweto na Kognis zainteresirani se i amerikanskata kompanija Lubrizol i Du Pont. Kongnis e kompanija koja nudi {iroka paleta na surovini za kozmeti~kata i farmacevtskata industrija, a e vo sopstvenost na Goldman Saks i Premier Advajzer. Do 2001 godina, Kognis be{e del od grupacijata Henkel. Analiti~arite smetaat deka prezemaweto na Kognis od strana na BASF }e pretstavuva strate{ki ispravna odluka. Neto-dobivkata na hemiskata grupacija minatata godina padnala za 51,6% na 1,41 milijarda evra, zaradi golemite zagubi na oddelot za proizvodstvo na hemiski proizvodi za {iroka potro{uva~ka.

G

NOKIA RAZVIVA NOV TABLETKOMPJUTER inskiot proizvoditel na mobilni telefoni, Nokia, razviva tablet-kompjuter koj }e im konkurira na proizvodite Ajpad od Epl i Slejt na HP. Finskata kompanija navodno ve} e sorabotuva so partnerite na uredot, koj }e ima ekran osetliv na dopir. Ovoj nov proizvod na Nokia vo proda`ba mo`e da izleze duri na krajot od ovaa godina. Kompanijata neodamna izdade nov proizvod Netbuk Buklet 3G, a vo svojata ponuda ve}e ima posebni tablet-uredi kako N800 i N900. Na ovie glasini vo prilog im odi i vesta za partnerstvoto so Intel, za razvoj na mobilnite aparati. Imeno, Intel i Nokia }e gi zdru`at silite za da go sozdadat noviot operativen sistem MEGO, koj }e bide kombinacija od mobilniot telefon na Intel i platformata na Nokia - Maemo.

F

SAD DOMA]IN NA SAMITOT ZA NUKLEARNA BEZBEDNOST enes vo Va{ington se odr`uva dvodneven Samit na 46 pretsedateli na dr`avi ili vladi posveten na nuklearnata bezbednost i na merkite za za{tita na svetskite zalihi na visokozbogaten uranium i plutonium.Doma}inot na Samitot, amerikanskiot pretsedatel Barak Obama, izrazi nade` deka site u~esnici }e ja prepoznaat zakanata i }e zapo~nat kontinuirani napori za “stavawe pod

D

milion aplikacii preku onlajn prodavnicite i simnale pove}e od 250.000 elektronski knigi preku iBookstore.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

klu~” na site zalihi na visokozbogaten uranium i plutonium vo narednite ~etiri godini, koi mo`at da se iskoristat za izrabotka na atomsko oru`je.Obama i Medvedev minatata nedela go potpi{aa dogovorot za ograni~uvawe na nuklearnoto oru`uvawe, a amerikanskiot pretsedatel ja prezentira{e novata nuklearna strategija na Va{ington, koja opfa} a natamo{no namaluvawe na nuklearniot arsenal, ot-

O

G

L

A

S

frla razvoj na novi boevi glavi i gi isklu~uva pove} eto nenuklearni zemji vo svetot od zakani ili napadi od SAD.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


26 13.04.2010

PATOT DO USPEHOT

XEJMI DAJMON, GLAVEN IZVR[EN DIREKTOR NA XP MORGAN ^EJS

BANKAROT [TO JA POBEDI FINANSISKATA KRIZA

 Za Xejmi Dajmon vo Va{ington “se {u{ka” deka najverojatno e sledniot dr`aven sekretar za finansii vo administracijata na pretsedatelot Barak Obama IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

od vodstvo na Xejmi Dajmon, XP Morgan ^ejs (JP Morgan Chase) izleze od minatogodi{nata finansiska kriza kako u{te pouspe{na i pogolema kompanija. Dodeka drugite banki na Vol Strit prezedoa mnogu vnosni i rizi~ni ~ekori izminative godini, Dajmon se potpira{e na pokonzervativnite metodi na upravuvawe so sredstvata na ovaa wujor{ka banka, li~no nadgleduvaj}i gi site porizi~ni operacii. Taka, XP Morgan uspea da go prebrodi finansiskiot kolaps i u{te, zgora na s$, da kupuva drugi banki sred haosot {to vladee{e na pazarot. Vo mart lani, XP Morgan ja kupi Bear Sterns (Bear Stearns) za 1,4 milijardi dolari, a vo septemvri istata godina gi kupi sredstvata na investiciskata banka Va{ington Mju~ual (Washington Mutual) sose 2.239 ekspozituri, za 1,9 milijardi dolari. Vo momentov, XP Morgan ^ejs e edna od najgolemite kompanii za finansiski uslugi vo svetot, so kapital od pove}e od 2,2 iljadi milijardi dolari i biznis-operacii vo pove}e od 60 dr`avi. Dajmon, kogo go narekuvaat i “herojot od Vol Strit” e tolku ceneta li~nost vo amerikanskite finansiski i politi~ki krugovi vo momentov, {to de-

P

novive vo Va{ington “se {u{ka” deka najverojatno toj e sledniot dr`aven sekretar za finansii vo administracijata na pretsedatelot Barak Obama, odnosno }e go zameni Timoto Gejtner na ovaa pozicija. Dajmon e ~ovekot koj {to pridonese Sitigrup (Citigroup) da stane najgolema banka na svetot vo godinite koga be{e del od nejzinoto rakovodstvo, no vo 1998 godina dobi otkaz od toga{nata pozicija kako glaven izvr{en direktor vo Senford Veil, za {to mnogumina se ~udat i den denes. Golem del od uspehot na Dajmon se potpira na negovoto ogromno vnimavawe na rizikot. Toj sekoj mesec odr`uva temelni sostanoci so {efovite na site oddeli na bankata kade {to tie odgovaraat na site mo`ni pra{awa postaveni od nego. Agendata na ovie sostanoci varira od proizvodi, sistemi, konkurencija, poplaki na klientite, pa s$ do toa dali bankomatite rabotat ispravno ili rabotnata sila se zgolemila prekumerno. Edinstvenata to~ka {to e na dneven red na sekoj od ovie sostanoci e vistinata- ne{to na koe Dajmon insistira od svoite menaxeri i ne se srami da im ja ka`e na svoite vraboteni. Sleduvaat nekolku ~ekori do uspehot spored Xejmi Dajmon. SOBIRAJTE ZNAEWE OD SITE MO@NI IZVORI “S$ mo`e da go zbogati va{eto znaewe: pe~ateni izvori, lu|e, ne e va`no... Va`en e kvantumot na znaewe {to go sobirate. Ako sakate da ste uspe{ni vo toa {to go rabotite, treba hipoteti~ki da go pro~itate sekoj va`en napis {to }e se pojavi za va{eto pole na interes, sekoj den. Sednete na pijalak so sekoj {to ima potencijal da vi prenese nekoe znaewe za va{ata oblast. I toa neka bidat najmalku desetina lu|e vo nedelata” USPE[NOTO LIDERSTVO BARA GOLEMI @RTVI “Vodeweto kompanija e te{ka rabota”, veli Dajmon. “Denovi, no}i, vikendi, duri i na godi{en odmor ste preokupirani so rabotata. Ova e ne{to {to e tipi~no za site uspe{ni lu|e. Baraweto nekakov balans ne e voobi~aeno koga se nao|ate na najvisokite nivoa na uspeh”. BIDETE UPORNI “Bitkite ne se dobivaat za eden den. Tro{ocite ne se kratat za eden den. Treba da imate energija da gi vojuvate va`nite bitki vo rabotata i `ivotot, postojano i neumorno”,veli Dajmon.

1

2

3

 “Treba da imate energija da gi vojuvate va`nite bitki vo rabotata i `ivotot, postojano i neumorno”, veli Dajmon. NAGRADETE GI DOBRITE RABOTNICI, OSLOBODETE SE OD LO[ITE Dajmon e poznat kako ~ovek {to veruva vo meritokracija, odnosno sistem kade {to odgovornostite i priznanijata se dodeluvaat vrz osnova na talentot i sposobnosta, a ne zaradi nepotizam i drugi pri~ini. Dajmon gi stimulira dobrite rabotnici so unapreduvawe, a za lo{ite smeta deka treba da si odat od kompanijata. “Zatoa Amerikancite obo`avaat sportovi. Tamu e s$ tolku jasno – pobeduva{ ili gubi{ - dodeka vo korporativna Amerika, ako opleska{, sekoga{ postoi nekoe opravduvawe”, smeta Dajmon.

4

INSISTIRAJTE NA MAKSIMALNA OTVORENOST ZA VREME NA SOSTANOCITE Xejmi Dajmon osobeno se luti dokolku menaxerite premol~uvaat ne{to za vreme na kompaniskite sostanoci, od gri`a da ne nalutat nekogo od kolegite. “Ne me interesira dali nekoj }e se voznemiri. Sostanocite vo tolku golema banka se dragocen izvor na informacii {to mo`at da bidat spodeleni pome|u razli~nite oddeli. Tie mi pomagaat mene kako na glaven izvr{en direktor da gi otkrijam i menaxiram problemite, pritoa davaj}i mi podlaboko ~uvstvo za rizicite koi {to sme gi prezele kako kompanija”, veli Dajmon. LI^NO NADGLEDUVAJTE GO MENAXIRAWETO SO RIZICI Dajmon dobro znae kade le`i rizikot vo organizacijata {to ja rakovodi. XP Morgan izbegna golem broj od klu~nite gre{ki {to gi napravija drugite banki, koi bea vsu{nost i glavnata pri~ina za finansiskata kriza {to po~na vo SAD i se prelea niz cel svet. Nekoi direktori na banki go delegiraat upravuvaweto so rizici, no Xejmi Dajmon li~no go nadgleduva, istaknuvaat analiti~arite na Vol Strit. NEPOTREBNI TRO[OCI MO@E DA PRONAJDETE VO SEKOE KAT^E NA KOMPANIJATA Kon krajot na 2006 godina, nekolku meseci otkako be{e nazna~en za prv ~ovek na XP Morgan ^ejs, Dajmon naredi istraga za toa kolku telefonski

5

6

7

linii vsu{nost ima vo bankata. Otkri deka 50.000 telefonski linii voop{to ne se koristat. No, kompanijata pla}a{e za niv zatoa {to nikoj ne go kontroliral ovoj tro{ok. “Kompaniite po pravilo se rasfrlaat: premnogu lu|e, premnogu neiskoristen prostor, premnogu neefikasni odluki, bazi na podatoci vo korporativnite sedi{ta {to ne treba da bidat tamu”, kategori~en e Dajmon okolu rastro{nosta na edna firma.


UPRAVUVAWE SO ^OVE^KI RESURSI

13.04.2010

27

 DESET POGRE[NI PRETPOSTAVKI [TO MORA DA GI IZBEGNUVAAT MENAXERITE  Menaxerite denes ne se vrednuvaat samo spored intelegencijata, obrazovanieto ili ve{tinata, tuku i spored toa kolku dobro mo`at da upravuvaat so sebesi i so drugite. Sekoj menaxer ima svoja ideja kako treba da gi izvr{uva svoite raboti, no pritoa ~esto se potpira na {iroki a pogre{ni pretpostavki

NE MO@E SEKOGA[DA IMATE SÈ POD KONTROLA

 GRE[KA 1: Ne postoi ne{to {to se vika “zdrav razum”. Zdraviot razum e nau~eno odnesuvawe bazirano na iskustvoto na lu|eto koi gi sretnuvame. Lu|eto ne u~at po pat na osmoza. Edinstven na~in da go promenime stavot “ne mo`am” vo “mo`am” e da nau~ime kako.  GRE[KA 2: Ne e vozmo`no da gi motivirate lu|eto. Lu|eto mo`at samo samite da se moti-

viraat. Niv gi motiviraat sopstvenite `elbi i potrebi, a ne va{ite. Lu|eto }e vlo`at napor samo ako smetaat deka krajnata cel go opravduva trudot. Tajnata na motiviraweto e da pronajde{ {to sakaat lu|eto od nekoj proces i da im pomogne{ da go postignat toa. Ako tie go postignat svoeto, toga{ i vie kako menaxer }e go dobiete svoeto.

 GRE[KA 3: Nekoi kvalitetni rabotnici gi uni{tuvame koga gi unapreduvame. Lu|eto obi~no dobivaat unapreduvawe vrz osnova na nivnite prethodni zaslugi. Pritoa, se zaborava deka site go nemaat ona {to e potrebno za dobro vodewe na timot, za da bidat supervizor ili menaxer. Uspehot na menaxerite se temeli na karakteristikite na li~nosta, a ne samo

na tehni~kite ve{tini.  GRE[KA 4: Ne mora da znaete s$. Albert Ajn{tajn najdobro go opi{uva toa: “Treba samo da znae{ kade da go pronajde{“. Priznaj koga ne znae{ ne{to i veti deka }e go najde{ odgovorot. Ako lu|eto ne veruvaat vo ona {to ti go ka`uva{, toga{ nema voop{to da ti veruvaat.  GRE[KA 5: Ti ne si najva`nata

li~nost vo konverzacijata. Ako ne mo`e{ da ja prenese{ porakata na na~inot na koj {to treba, toga{ taa poraka ni{to ne vredi. Va`no e so razgovorot da prenese{ misli i idei. Ako primatelot i toga{ ne razbere, toga{ toa e neuspeh na slu{atelot.  GRE[KA 6: Ne e va`no da bide{ vo pravo. Ako imate potreba da doka`ete deka ste sekoga{ vo pravo, toga{ ste na pogre{no mesto. Menaxerot sekoga{ gi dobiva zaslugite, no kolku pove}e im ovozmo`i na lu|eto da se vklu~at vo procesot, toj }e bide posposoben i pove{t.  GRE[KA 7: Ne mo`e{ sekoga{ da ima{ s$ pod svoja kontrola. Mora{ da dade{ kontrola za da dobie{ kontrola. Delegiraj, delegiraj, delegiraj. Ne mo`e{ postojano da kontrolira{ s$ zatoa {to toa e premnogu rabota za eden ~ovek. Ulogata na menaxerot e da im dade na lu|eto alat i potoa da gi ostavi da rabotat. Treba da im se veruva na lu|eto deka se sposobni da ja rabotat rabotata za koja se vraboteni.  GRE[KA 8: Ne mo`e{ da bara{ po~it. Toa e recipro~no. Teorijata na Maslov za potrebata veli deka potrebata za priznanie e edna od osnovnite potrebi kaj ~ovekot. Potrebata da bidat prepoznaeni.  GRE[KA 9: Porakite se prenesuvaat preku dela, a ne preku zborovi. Menaxerot treba da pretstavuva dobar primer. Lu|eto igraat po praviloto: “Sledete go voda~ot”. Duri 97% od vremeto komunicirame so pomo{ na ona "kako da ka`eme", a ne "{to" ka`uvame.  GRE[KA 10: Ne postojat ne{ta koi se celosno negativni. S$ zavisi od toa kako sakame da reagirame na odredena situacija, a toa e izbor koj mo`eme da go napravime isklu~ivo samite.

 TREND

VRABOTENITE MORA DA INICIRAAT NOVI IDEI KOI ]E ZNAAT KAKO DA GI PRODADAT tavot deka sekoj vraboten e dosta va`en kapital vo amerikanskite kompanii ve}e e ne{to normalno. Rakovoditelite od svoite sorabotnici baraat s$ pove}e proekti, poka`uvaat najnovite istra`uvawa vo kompaniite vo SAD. "Taka rakovoditelite stanuvaat baza za inicirawe na inventivnosta vo firmite, zatoa {to ako direktorite ne se podgotveni detalno da odgovorat na pra{awata za idninata, i ako tie odgovori ne se ne{to porazli~ni od sega{nosta, mali se {ansite malite kompanii da ostanat lideri na pazarot", tvrdi profesorot Gari Hamel. Nivnata uloga ne e da nara~uvaat inovacii, tuku da ja sozdavaat i poddr`uvaat klimata na razvoj vo svojata firma. Vrabotenite, pak, mora da dobijat {ansa da gi prodadat svoite idei. Tom Peters, menaxment-guru i ~ovek za ~ii predavawa sekoga{ se bara bilet pove}e, plasti~no go opi{uva problemot na “prodavaweto na idei”: “Ako sakate va{iot proekt da se realizira, mora da nau~ite kako da go prodadete. Elegantno i cvrsto, od po~etok do kraj”. Edna od metodite, koja ja predlo`uva toj e t.n. “dveminutna igra vo lift”. Se vozite vo lift i liftot zastanuva. Vo nego vleguva va{iot generalen direktor, zastanuva do vas i vi postavuva pra{awe: “[to pravite vie za ovaa kompanija da

S

 Najnoviot trend vo amerikanskite kompanii poka`uva deka rakovoditelite od svoite sorabotnici baraat s$ pove}e proekti. Taka rakovoditelite stanuvaat baza za inicirawe na inventivnosta vo firmite, zatoa {to ako direktorite ne se podgotveni detalno da odgovorat na pra{awata, mali se {ansite malite kompanii da ostanat lideri na pazarot bide podobra?”.Sami ste vo liftot i imate dve minuti to~no da mu ka`ete zo{to tokmu va{iot proekt e va`en za kompanijata.Kako }e odgovorite? Problemot ne e samo vo vremenskata ograni~enost. Mnogu e va`no da go isfrlite vi{okot od proektot i da se koncentrirate na tri to~ki koi sekoj mo`e brzo da gi razbere. ISKUSTVOTO NA MOTOROLA Motorola e firma koja ~esto gi polni stranicite na spisanijata kako primer za dobra i napredna kompanija. Motorola saka{e da otide podaleku vo razvivaweto na zadovolstvata na svoite vraboteni, pa ja lansira{e programata pod ime “^uvstvo za individualen ugled”. Programata bara{e site direktori zaedno so site za koi se nadle`ni edna{ vo tri meseci da raspravaat za {est pra{awa. Negativnite reakcii na vrabotenite na nekoi od ovie pra{awa se tretira kako eden vid gre{ka

koja mora da se otstrani. Duri i Motorola, koja e firma koja mnogu investira{e vo svoite lu|e i va`i za kompanija koja mnogu se gri`i za vrabotenite, be{e neprijatno iznenadena od rezultatite. Nekoi edinici prijavija 70% gre{ki. Po ova, kompanijata po~na da vodi borba protiv gre{kite, prvo so nivno identifikuvawe, a potoa so eliminirawe na nivniot predizvikuva~. Pra{awata od programata “^uvstvo za individualen ugled”: Imate li vistinski, osmislen proekt koj & donesuva uspeh na Motorola? Dali ste zapoznaeni so oblicite na odnesuvawe na rabota i imate li osnovni znaewa za toa kako da bidete uspe{en? Dali obukata koja ja pominavte vi be{e prepoznatliv i korisen za kontinuirana nadgradba na va{ata ve{tina? Imate li sopstven plan za razvivawe na karierata? Dali e toj realen, sprovedliv i dali se ostvaruva? Dobivate li iskreni,

pozitivni i negativni povratni informacii koi vi pomagaat da go unapredite i ostvarite sopstveniot plan za razvoj na karierata? Dali individualnite karakteristiki vlijaat na va{iot plan za razvoj na karierata, kako {to se polot, starosta i/ili kulturnite razliki? UPRAVUVAWETO KAKO BRAK Site preporaki, iskustva i soveti ne se nikakvi gotovi recepti koi mo`e da se kopiraat. Stanuva zbor za ideja koja ja sodr`i filozofijata za toa kako treba da se razvivaat firmite vo 21 vek. Profesorot Ar-

giris od Harvard veli deka denes e te{ko da se pre`ivee duri i ako dobivate dobri rezultati od svoite vraboteni. Ona kon {to navistina se te`nee e da se nau~at vrabotenite da bidat odgovorni za svoeto odnesuvawe i razvoj, za razmenata na bitni informacii za rabotata i prezemaweto na vistinska odgovornost vo pronao|aweto na re{enija za osnovnite problemi. Mnogu direktori, pak, ve}e sfatija deka zaradi konkurencijata, moraat da dadat pogolema obvrska na sekoj vraboten vo firmata. Sfatija deka klu~ot za pogolem uspeh e podobro vospostavena komunikacija.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


KULTURA

13.04.2010

 INTERVJU: ATANAS BOTEV, LIKOVEN UMETNIK

pija na realnosta. Umetnosta ne mo`e da pru`i odgovor nitu pak nekakva eskapisti~ka uteha, no mo`e da otvori pra{awa, da pottikne razmisluvawa ili pak da nasmee. Jas se obiduvam da go postignam tokmu toa. Ne znam dali sum uspeal vo taa namera, no jas sum sre}en koga }e po~uvstvuvam pozitiven "fidbek" od publikata, koga }e zabele`am deka moite crte`i ili sliki predizvikale minimalna emocija kaj nekogo. Re{enieto nasloveno kako Deus sex machine, vo kontekst na Frojdovata teorija za libidoto spored koja seksualniot nagon e glavniot ~ovekov pogon, neodolivo potsetuva na "re{enieto" za realnosta (kon koe pribegna bra~niot par Harford za da izbega od vistinata na krajot od remek-deloto na Stenli Kjubrik, filmot "O~i {iroko zatvoreni"). Kolku, vo ovoj kontekst, Frojdoviot kanon se vklopuva vo postmodernoto relativizirawe na vistinata, ~esto olicetvoruvana so Bog, na ~ie mesto e sega ~ovekot vo forma Deus sex machina? Frojd e vo pravo koga veli deka postoi nepomirliv antagonizam me|u visokite i strogi barawa na visokata kultura i ~ovekovata nagonska (seksualna i agresivna) priroda. ^ovekot e osuden na tragi~en izbor: razvoj na op{testvoto i kulturata po cena na nevrozi, patewe i nesre}a, od edna strana, ili varvarstvo i neskroteno zadovoluvawe na nago-

nite od druga strana. Vo taa smisla, protagonistite vo Deus sex machina se prikloneti kon vtorata opcija: seksualniot nagon ne pretstavuva re{enie za realnosta (re{enie vo smisla na nekakvo terapevtsko, katarzi~no osloboduvawe) tuku izvor na problemite i nadovrzuvawe na trijadata: frustracijaagresija-regresija. Erosot poleka is~eznuva, a seksot (isto kako i hranata, alkoholot, drogite) stana potro{na roba -supstitut za ~ovekovoto raste~ko nezadovolstvo i duhovna praznina. Vo odnos na proznite minijaturi koi go pridru`uvaat likovniot jazik na izlo`enite crte`i vie velite deka ja imate distancata na komentator. No, se dobiva vpe~atok deka tuka pove}e se raboti za estetska fascinacija koja efektno zboruva samata za sebe, otkolku za cvrsta filozofska pozicija... Vo sredi{teto na proektot Deus sex machina se nao|aat provokativni i va`ni pra{awa kako {to se: Kako na{ata sovremena kultura go oblikuva psihi~koto nivo, profilot na li~nosta, odnesuvaweto na poedinecot? Koi se potisnatite stravovi i odbranbenite mehanizmi na sovremeniot ~ovek? Vo modernata i postmodernata kultura se raspa|a stariot sistem na vrednosti i soznanija. Popu{taat {evovite na religijata i filozofijata, razlo`uvaj}i se na fragmenti. So raspadot na modernizmot se raspa|a i celosnata slika za svetot. Subjektot ostana bez svojata potpora, bez svojata referentna

institucii. Na 60 {tandovi na godine{niot Saem na knigata, osven izdava~ite od Makedonija, }e bidat prisutni i izdava~i i nivni zastapnici od Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bugarija, Albanija, Italija, Velika Britanija, Germanija, Francija, Belgija i Rusija. Najaveni se sekojdnevni promocii na knigi, litera-

turni ~itawa i sredbi so avtorite na delata, a osven doma{nite pisateli, najaveni se i nekolku stranci. Me|u niv, vnimanieto go privlekuva srpskata kni`evna yvezda Svetislav Basara, ~ij nagraduvan roman “Podemot i padot na Parkinsonovata bolest” go objavuva izdava~kata ku}a “Tri”. Zdru`enieto na izdava~ite i kni`arite i godinava

DODEKA IMA HUMOR, IMA NADE@ MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.commk

tanas Botev e eden od najaktuelnite i najinteresni likovi na na{ata likovna scena. Iako grafi~ar po profesija, poslednive godini izlo`uva{e najmnogu masla na platno. Denovive e aktuelen so proektot Deus sex machina, literarno-

A

 “Umetnosta ne mo`e da pru`i odgovor nitu pak nekakva eskapisti~ka uteha, no mo`e da otvori pra{awa, da pottikne razmisluvawa ili pak da nasmee. Jas se obiduvam da go postignam tokmu toa” grafi~ki eksperiment, vo koj dehumaniziraniot seksualen nagon, tipi~en za konzumentskoto op{testvo, podoben na `ivotinskiot instiktivno-avtomatski nagon za parewe, e prika`an kako faktor {to ~ovekot go pretvora vo ma{ina ili poto~no kiberneti~ki organizam na seksualen pogon. Frazata Deus ex machina, so ~ija parafraza vo forma Deus sex machina ja naslovivte va{ata izlo`ba, vo svoeto prenosno zna~ewe pretstavuva re{enie vo bezizlezna situacija. Dali smetate deka realnosta e tolku bezizlezna {to za da se podnese, mora da se tretira na na~in {to ne nudi izlez, tuku samo begstvo vo (samo) ironija? Umetnikot, kako i sekoj drug, e del od op{testvenite, socijalnite, ekonomskite i svetskite procesi voop{to,

 ATANAS BOTEV: MOJOT ODNOS KON REALNOSTA E CINI^EN BIDEJ]I SAMATA REALNOST E PROBLEMATI^NA VO METAFIZI^KA SMISLA

taka {to ne mo`e da gi ignorira. Ne mo`am da se zatvoram vo sigurnosta na svojot vnatre{en univerzum kako vo nekakov ko`urec, ignoriraj}i gi problemite okolu mene i plasiraj}i nekakva svetla poetska vizija ispolneta so mir, harmonija i ubavina. Mojot poetski svet e refleksija na seto toa {to me opkru`uva i preokupira. Toj svet e ponekoga{ mra~en, ponekoga{ entropi~en, no nikoga{ ne e fatalisti~ki ili bezizlezen. S$ dodeka e prisuten humorot, postoi nade`. Mojot pristap ne e eskapisti~ki, nitu pak nihilisti~ki. I pokraj toa {to vo delata se ~uvstvuva nekakva parodi~na, ironi~na ili nadrealna distanca, jas sum dlaboko svesen za realnosta vo seta nejzina apsolutnost. Pove}e bi rekol deka mojot odnos kon realnosta e cini~en, bidej}i samata realnost vo metafizi~ka smisla e problemati~na. Od drevnite misti~ki spisi preku brojnite nau~nofantasti~ni dela realnosta sekoga{ bila doveduvana vo pra{awe, a takvoto soznanie za nekogo e bolno i zagri`uva~ko (osobeno za onie so empiristi~ka i materijalisti~ka orientacija). @iveej}i vo seop{tiot Simulakrum ili Maja, na ~ovek ne mu preostanuva ni{to drugo osven da go prifati takviot koncept, da ja prifati igrata. Umetnosta e izvonredno podatliva za takvata igra bidej}i i samata e artificielna. Taa ne e ni{to drugo tuku parodi~na ko-

 KNIGA I OBRAZOVANIE

OD ^ITANKA DO KARIERA  Dvaeset i vtoroto izdanie na Me|unarodniot saem na knigata i godinava pretendira da pretstavuva edna od najzna~ajnite kulturni manifestacii vo zemjata, prezentiraj}i ja najgolemata koncentracija na kni`evni i ilustrirani dela od doma{ni i stranski avtori STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

vaeset i vtoroto izdanie na Me|unarodniot saem na knigata – sve~eno otvoreno sino}a na Skopskiot saem - i godinava pretendira da pretstavuva edna od najzna~ajnite kulturni manifestacii vo zemjata, prezentiraj}i ja najgolemata koncentracija na kni`evni i ilustrirani dela od doma{ni i stranski avtori. Kako organizatori, Zdru`enieto na izdava~ite i kni`arite na Makedonija i Zdru`enieto na albanskite izdava~i od Makedonija, }e pretstavat pedesetina izdava~ki

D

ku}i vo 6 saemski denovi (do 18 april) na 4.000 kvadratni metri anga`iran saemski prostor vo arenata Metropolis. Vo istiot termin se odr`uva i Me|unarodniot saem na visokoobrazovnite institucii – "Denovi na obrazovanieto i kariera", so triesetina univerzitetski institucii od zemjava i stranstvo, pa se o~ekuva spojot na knigata i obrazovanieto da go zgolemi interesot. Osven beletristikata, kako najpopularna, na Saemot na knigata }e bidat izlo`eni i stru~na i nau~na literatura, edukativni knigi i prira~nici, knigi za mladi i slikovnici za deca, geograf-

ski karti, globusi, atlasi, kalendari, hartiena galanterija, u~ili{ten pribor i kancelariski materijali, kako i sovremena oprema i pribor za visokoobrazovnite

29

to~ka. Postmodernizmot, pak, dopolnitelno gi uslo`ni i gi relativizira rabotite: Koja e granicata me|u umetnosta i ki~ot? Poimite: pravda, etika, moral, dostoinstvo se doveduvaat vo pra{awe ili pak cini~no se ismejuvaat. ^ovekot se stava vo nadreden odnos nasproti prirodata, me{aj}i se vo nejziniot poredok {to rezultira so negativen bumerang-efekt. Vo takvi okolnosti poedinecot stanuva apati~en, prazen, duhovno umrtven. Potrebni mu se sna`ni drazbi, bilo da se raboti za seks, hrana, drogi, alkohol, tabloidi prepolni so {okantni prikazni, filmovi ispolneti so ultra-nasilstvo, sadizam, pornografija. Na koj na~in vie go afirmirate svojot identitet i va{ite vrednosti? Protagonistite vo Deus sex machina se slika i prilika na takvite sostojbi: apati~ni androidi, li{eni od emocii. Tie gre{at bidej}i ne ja izgubile svojata `ivotnost i strast, s$ u{te ne se li{eni od starite `ivotni naviki: qubov, qubomora, al~nost, smisla za humor... i s$ dodeka se `ivi podlo`ni se na promeni, preispituvawe na svoite postapki, kaewe... }e dodeluva nagradi za najdobrite izdanija vo periodot me|u dvata saemi, kako i nagradi za najdobriot bibliotekar i najdobriot kni`ar.

60

izlo`beni {tandovi na izdava~ite


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


SPORT

13.04.2010

SPORT PROTIV UNGARIJA ]E SE BRKA PRVATA POZICIJA! ngarija, Bosna i Hercegovina, kako i pobednikot od pretkvalifikaciskata grupa (Bugarija, Estonija, Kipar i Velika Britanija) se protivnicite na makedonskata rakometna reprezentacija vo kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo koe }e se odr`i vo 2012 vo sosedna Srbija. Bez ogled na toa koj } e & bide protivnik na Makedonija od redot na autsajderite, mo`eme da bideme zadovolni od `drepkata, bidej}i treba da se stravuva edinstveno od selekcijata na Ungarija. Soglasno aktuelnite pravila, dvete najdobro plasirani reprezentacii }e odat na zavr{nicata. Evrosobirot }e se odr`i od 17 do 29 januari, a faktot deka ovoj {ampionat }e se odr`i vo sosedstvoto, na makedonskite naviva~i }e im ovozmo`i vo pogolem broj da prisustvuvaat na eventualnite nastapi na

U

SPORT SELEBRITI

QUBOVEN GEM,SET, ME^! ATANASOVA ADRIJANA atanasova@kapital.com.mk

a “sirotata” Ana Ivanovi}, vo posledno vreme yvezdite nekako ne & se nakloneti. Poznatata srpska teniserka koja vo 2008 godina, nakratko be{e reket broj eden na `enskiot tenis, od neodamna ima qubovni jadovi. Navodno Kejt Hadson, ubavata holivudska akterka po~nala da & se me{a vo “{tipkite” na Ivanovi}. Dali stanuva zbor za tra~ ili ne, ostanuva da vidime! “Yverkata” po koja i dvete luduvaat e Avstraliecot Adam Skot, golf-igra~. Ova ne prv “me~” za istiot de~ko. Minatata godina Skot be{e vo vrska so Kejt, kogo taa go ostavi i zamina so biv{iot de~ko na Madona, Aleks Rodrigez, a toj najde ramo za pla~ewe kaj Ana Ivanovi}, koja isto taka raskina so svojot dotoga{en partner Fernando Verdasko. Vistinska “{panska serija”. Za da se razjasni ovoj ma|epsan krug dovolno e da se ka`e deka Hadson i Skot po~nale da se gledaat vo 2008 godina. Tie bile i zaedno na odmor na Havaite, a vrskata traela se dodeka Kejt ne po~ala da go izneveruva so Rodrigez. Otkako godinava i na taa vrska & dojde krajot, niz mediumite se ra{iri vesta deka ubavata rusokosa akterka se gleda istovremeno so trojca ma`i, me|u

N

Kire Lazarov i ostanatatite reprezentativci vo relativno lesna grupa za EURO 2012 makedonskata reprezentacija. Sepak, makedonskite rakometari prvo }e treba da obezbedat plasman na evropskoto prvenstvo vo Belgrad.

VARDAR GO ^EKA FENI kipata na Vardar Osiguruvawe e prviot finalist vo plejofot na makedonskoto ko{arkarsko prvenstvo. Vardarci vo nedelata go zabele`aa vtoriot triumf vo polufinalnata serija protiv timot na Ov~e Pole i blagodarenie na podobriot me|useben skor vo redovniot del od {ampionatot i startnata prednost od 1:0, dojdoa do potrebnite 3:0 i mesto vo zavr{nicata, kade {to protivnikot }e se dobie od dvojkata Feni Industri – Torus. Momentniot skor vo preostanatiot polufinalen duel e 1:1. Gledaj}i niz prizmata na Vardar, daleku poposakuvan protivnik e Torus, golem autsajder vo odnos na glavnite konkurenti. Vo prilog na ovaa konstatacija e i faktot deka vo

31

E

Toni Simi] ]e odigra u[te edno golemo finale vo makedonskoto ko[arkarsko prvenstvo slu~aj ovaa ekipa da se sretne so Feni vo finaleto, }e mora da zapo~ne od negativata 0:1, vo serijata podobar od tri.

Sre}nite denovi na teniserkata i golferot se minato koi povtorno se spomnuva imeto na Adam Skot. Bile zabele`ani vo Los Anxeles. A dali stanuva zbor za ednostavno”muvawe” ili ne, s$ u{te ne se znae. Ona {to gi zagri`uva ostanatite e kade e “oficijalnata” devojka na golferot, teniserkata Ana Ivanovi}. Od nea nema nitu traga nitu glas za da se oglasi vo vrska so ovaa situacija. Dodu{a Ivanovi} e mnogu zafatena so turnirite, iako vo posledno vreme ne & odat ba{ od raka. Ivanovi} e poznata po toa {to vo 2007 godina i predviduvaa bleskava kariera vo beliot sport. Ja narekuvaa idnata Marija [arapova, no nejzinite rezultati ja pravea s$ poblisku do Ana Kurnikova. Namesto pove}e pobedi na teniskite tereni, taa s$ po~esto im go kreva

2

-ot “me~” na Ana i Kejt, za qubovta Adam

tira`ot na vesnicite od tipot na Sports Ilustrejted, so toa {to se pojavuva vo polugoli fotografii vo seksi kostimi za kapewe. Edinstvenata razlika pome|u Kurnikova i Ivanovi} e toa {to Kurnikova nikoga{ nema osvoeno nitu eden WTA turnir. Ona {to e dobro vo celiot slu~aj e toa {to kako li~nost Ivanovi} e dosta odlu~na i saka da go vrati svojot star sjaj. Kako tinejxerka se preselila vo [vajcarija so majka & zaradi podobri uslovi za trenirawe.Tamu se zapoznala so Den Holcman, svojot menaxer. Podocna

NAMESTO POGOLEMI REZULTATI NA TENISKITE TERENI, TAA SE POVE]E IM GO KREVA TIRA@OT NA VESNICITE OD TIPOT NA SPORTS ILUSTREJTED, SO TOA [TO SE POJAVUVA VO POLUGOLI FOTOGRAFII VO SEKSI KOSTIMI ZA KAPEWE. se zapi{uva na fakultet vo Belgrad za me|unarodna ekonomija i po~nala da u~i {panski. Dobro, toa seto e opravdano, ako se zeme predvid faktot deka toga{ bila vo vrska so [panec.

TENIS

NAVRATILOVA GO IGRA ME^OT NA @IVOTOT

egendarnata teniserka, rodena vo porane{nata ^ehoslova~ka, a potoa naturalizirana Amerikanka, Martina Navratilova najavi re{itelna bitka vo borbata so karcinomot, koj neodamna & be{e dijagnosticiran na dojkata. Dobra vest e {to rakot e dijagnosticiran vo rana faza i s$ u{te postojat dobri {ansi za lekuvawe. “Kako reagirav? Ne mo`ev da di{am, ne mo`ev da zboruvam. Bev skr{ena, se ~uvstvuvav odzemeno i nemo} no. No, mnogu raboti se smenija otkako zapo~nav da gi dobivam porakite na prijateli, koi bea polni so nade` i verba. Nekolku ~asa posle toa, ne mo`am da ka`am deka sum mizerna, nikakva i slaba”, izjavi 53godi{nata teniserka, koja i pokraj vozrasta s$ u{te nastapuva na golemite nat-

L

GOLEM BOREC NA TERENOT NO I NADVOR OD NEGO. SVETOT E UBEDEN DEKA I VO OVAA NAJNOVA BITKA, NAVRATILOVA ]E OSVOI U[TE EDEN PEHAR prevari, vo konkurencija na me{ani dvojki. Navratilova e najuspe{nata teniserka na site vremiwa. 18 tituli vo singl i u{te 31 osvoeni vo dabl ostvareni na Grend-slem turnirite. Stra{no zvu~i brojkata od 59 trofei, a voedno go otkriva i pobedni~kiot duh na Martina, vo momentite koga go “igra natprevarot na `ivotot”. “Vo po~etokot mislev deka treba celata rabota da ja zadr`am vo privatnosta. Ne

Rakot na dojkata e vo rana faza sakav nikoj da doznae, zo{to cel `ivot sum zdrava li~nost i sega odedna{ ete imam rak. No, ne, ne sakam da se povle~am vo sebe. Imam i }e dobijam u{te pogolema sila vo svojata nova borba. Sakam da go pobedam rakot i mislam deka mo`am da go storam toa”, veli Navratilova. Na teniserkata ne & be{e strav koga na 18-godi{na

vozrast vo ekot na naijntezivnite denovi od studenata vojna, pobara politi~ki azil vo SAD. Voop{to, ne be{e ispla{ena i koga na javnosta & ja prizna svojata homoseksualnost. Golem borec na terenot no i nadvor od nego, svetot e ubeden deka i vo ovaa najnova bitka, Navratilova }e osvoi u{te eden pehar.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

18-kapital-13.04.2010  

ALBANCITE SE OBEDINIJA OKOLU USTAVNITE IZMENI AHMETI I SELMANI KONTRA GRUEVSKI I CRVENKOVSKI! PITER DRAKER MENAXMENT-GURU [TO BI REKOL DENES...