SVET BIZNIS POLITIKA
^ETVRTOK
25.11.2010
SVET
17
0-24
...SUDIROT ME\U DVETE KOREI
...VO RUDNIKOT VO NOV ZELAND
...PROVOKACIJA ZA PALESTINCITE
Raste brojot na `rtvi
Zaginaa site rudari
Izrael so plan za razvoj na Yidot na pla~ot
ela na dvajca civili se otkrieni na ostrovot Joenpjeong, so {to brojot na zaginati se iska~i na ~etiri lica. Dvete tela se otkrieni pri prebaruvawe na urnatite ku}i od granatite ispukani od Severna Koreja.
o rudnikot vo Nov Zeland, kade {to bea zatrupani 29 rudari po eksplozijata vo petokot, v~era se slu~i u{te edna eksplozija. Spored policijata, eksplozijata bila tolku silna {to ne veruvaat deka nekoj pre`iveal.
zrael go odobri, a Palestina go osudi petgodi{niot plan i I 23-te milioni dolari za razvoj na podra~jeto okolu Yidot na pla~ot, edno od najsvetite mesta vo judizmot, nad koe se
T
V
EU PROMOVIRA NOV AKCIONEN PLAN
STAPKATA NA VRABOTENOST DO 2020 ]E PORASNE NA 75% VASE CELESKA
celeska@kapital.com.mk
a da odgovori na predizvicite na pazarot na trud i stapkata na vrabotenost da dostigne 75% do 2020 godina, Evropskata komisija promovira{e “Agenda za novi ve{tini i rabotni mesta”. Vo nea se postaveni 13 klu~ni aktivnosti za reforma na pazarite na trud, podobruvawe na ve{tinite na rabotnicite i nivno soodvetstvuvawe so pobaruva~kata na pazarot, s$ so cel da se zajaknat mo`nostite za vrabotuvawe, da se podobrat rabotnite uslovi i kvalitetot na rabotnoto mesto, kako i da se sozdadat novi rabotni
Z
Pazarite na trud vo EU treba da se reformiraat preku unapreduvawe na ve{tinite i znaeweto, predlaga Laslo Andor, evropskiot komesar za vrabotuvawe, socijalni pra{awa i inkluzivnost mesta. Momentalno, vo EU se bez rabota 23 milioni lu|e, a toa pretstavuva 10% od aktivnata populacija na EU, so {to nastanuvaat seriozni posledici za ekonomskiot rast i sistemot za socijalna pomo{. Istovremeno, i rabotodavcite se `alat deka naiduvaat na te{kotii pri regrutiraweto rabotnici, posebno za rabotni mesta za koi se potrebni posofisticirani ve{tini. Se uka`uva na nedostig od
rabotna sila vo IKT-sektorot i vo zdravstveniot sektor. Samo vo IKT-sektorot do 2015 godina }e nedostigaat 700.000 specijalisti, a do 2025 godina }e nedostigaat eden milion istra`uva~i. Laslo Andor, komesarot za vrabotuvawe, socijalni pra{awa i inkluzivnost, veli deka prioritet na EU e da se nateraat lu|eto da rabotat. Pazarite na trud vo EU treba da se reformiraat za da funkcioniraat podobro,
pa zatoa e potrebno da se fokusirame na unapreduvawe na ve{tinite i nivno usoglasuvawe so pazarite na trud, veli Laslo Andor. Vo agendata stoi deka ekonomskata kriza go izbri{ala i napredokot od minatoto na ova pole, pa zatoa e potrebno itno da se reformira pazarot na trud i da se obezbedat ve{tini koi se soodvetni na pobaruva~kata na pazarot na trud i uslovite za rabota. Komesarot za obrazovanie, kultura, multijazi~nost i
nao|a xamijata koja e treta po zna~ewe vo islamot. mladina, Andrula Vasiliou, veli deka “denes, pove}e od koga bilo e potrebno site gra|ani da dobijat visokokvalitetno obrazovanie i trening za da najdat rabota. Do`ivotnoto u~ewe mora da stane realnost vo Evropa. Za da se slu~i toa, potreben e eden zaedni~ki napor na site partneri - vladite, rabotodava~ite, sindikatite i gra|anite. Ova e od su{tinsko zna~ewe.” 13 ^EKORI ZA PODOBAR PAZAR NA TRUD Kako del od strategijata "Evropa 2020" za pameten, odr`liv i inkluziven rast, odr` "Agendata za novi ve{tini i "Agen "A rabotni mesta" pretstavuva rabo pridones na Komisijata za prid stapkata na vrabotuvawe na stapk ma`ite i `enite (na godi{na ma`i vozrast od 20 do 64) vo EU da vozra dostigne 75%. Vo strategijata, dosti isto taka, se naglasuvaat celite na EU za namaluvawe celi na sstapkata na napu{tawe na uu~ili{teto na pomalku od 110%, kako i zgolemuvawe na bbrojot na mladi lu|e vo visokoto obrazovanie ili ekvivalentnoto stru~no obrazovanie na najmalku 40%. Vrabotuvaweto na pogolem broj lu|e pretstavuva klu~ za odr`uvawe na socijalniot model na Evropa i sistemite za socijalna pomo{, bidej}i rabotosposobnoto naselenie vo EU naskoro }e po~ne da se namaluva. Za podobro da funkcioniraat evropskite pazari na trud, Komisijata predlaga 13 konkretni akcii koi mo`at da pomognat. Da se napravi reforma na pazarot na trud vo Evropa, treba da se podobri fleksibilnosta i sigurn-
osta na pazarite za trud. Na primer, eden konkreten predlog e da se pro{iri upotrebata na otvorenite dogovorni aran`mani, so ovozmo`uvawe dovolno dolg period za probna rabota i postepeno zgolemuvawe na za{titata na pravata, pristap do obuki, do`ivotno u~ewe i upravuvawe so karierata na site vraboteni. So ova }e se namalat postojanite podelbi me|u onie koi imaat privremeni i postojani dogovori. Za da im se ovozmo`i na lu|eto i biznisite da prezemat vistinski inicijativi i da investiraat vo obuka za kontinuirana nadgradba na ve{tinite na lu|eto, soglasno potrebite na pazarot na trud, Komisijata naskoro }e ja lansira programata “EU- panorama na ve{tini”, preku koja }e se predviduvaat ve{tinite potrebni vo idnina na pazarot na trud. So ovaa programa na lu|eto }e im se obezbedi pravo na miks od ve{tini i poznavawa, kako, na primer, stranskite jazici ili ve{tinite za IKT, so {to }e se zgolemat nivnite izgledi za novi rabotni pozicii i nivna prilagodlivost. Bidej}i krizata po~na da vlijae na pazarot na trud od 2008 godina, vo Evropa ottoga{ bea zagubeni 5,6 milioni rabotni mesta. Ako pretpostavime deka pazarot na trud }e se stabilizira vo 2011 godina, za da se postigne stapka na vrabotuvawe od 75% do 2020 godina, }e bide potrebno prose~nata stapka na vrabotuvawe godi{no da raste pove}e od 1%.