Page 1

ZAVR[I MISIJATA NA MMF VO MAKEDONIJA

MINISTEROT ZA TRANSPORT OBVINUVA

VLADATA SÈ U[TE SE MISLI ZA KREDITOT OD 400 MILIONI EVRA!

USTAVNIOT SUD JA KO^I IMPLEMENTACIJATA NA EVROPSKITE PRAVILA

 STRANA 4

 STRANA 12

~etvrtok

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

EKONOMISTITE I BANKARITE ZA EKONOMSKIOT RAST VO 2011 GODINA

MAKEDONSKATA EKONOMIJA ]E ZAKREPNUVA BAVNO!

PROCENKITE NA ANALITI^ARITE, BANKARITE I ME\UNARODNITE INSTITUCII ZA PERSPEKTIVITE NA MAKEDONSKATA EKONOMIJA VO 2010 GODINA SE RAZLI^NI, NO RE^ISI SITE PROGNOZIRAAT POPESIMISTI^KI DVI@EWA OD PLANOVITE NA VLADATA ZA RAST OD 3,5%. ~etvrtok.18. noemvri. 2010 | broj 168 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

 STRANA 6-7

UTRE, VO

NA ZATVORAWE, SREDA, 17.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,42% 0,17% 0 00,64%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

661,54 45,21 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

884,46 1,54%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (17.11) 2.300

MBI 10

2.290

2.280 2.270 2.260 2.250 2.240 2.230 2.220 11.11

13.11

15.11

17.11

Makedonskite brendovi da si ja prese~at “papo~nata vrvca” so doma{niot pazar!  STRANA 13

]e zaminat li Hrvatite vo Srbija po podobra kamata?  STRANA 14

RUSIJA IM PORA^UVA NA EVROPSKITE ZEMJI

GASOVODOT JU@EN POTOK £ TREBA NA EU ZA ENERGETSKA STABILNOST

 STRANA STR T ANA 2-3

...POGLE ..POGLED NA DENOT...

QUP^O ZIKOV

KOJ SEDI SE VO KREDITNITE KREDI ODBORI? ODBOR  STRAN STRANA 4

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON

ZA ILI PROTIV  STRANA 8

EXCLUSIVE @EQKO MITROVI] MEDIUMSKI TAJKUN I SOPSTVENIK NA TV PINK

PARITE MI SLU@AT ZA POSTIGNUVAWE POBEDI, A NE ZA DA GI ANA A 11 11 STAVAM VO BANKA!  STRANA

VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV

PORASNI U[TE DVE-TRI PEDI!  STRANA 2


2 18.11.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

^ETVRTOK 18 NOEMVRI 2010

PORASNI UШTE DVE-TRI PEDI!

P

Po koja pateka }e trgne spiralata na rastot na makedonskata ekonomija idnata godina?! Vo odgovorot ima edna dobra i edna lo{a vest - ekonomijata vo 2011 godina }e zakrepnuva, no mnogu bavno. Ekonomistite licitiraat so brojki od 2% ili 3% rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP), no, vo su{tina, toa e sosema nebitno. Najva`no e dali toj minimalen statisti~ki porast mo`e da vlijae realno vrz kvalitetot na `iveewe?! Bez rapidn o za brzuvawe na ekonomskata aktivnost, Makedonija ostanuva zaglavena na dnoto so najvisoka stapka na nevrabotenost i siroma{no naselenie. Duri i da se ostvari najoptimisti~koto scenario za rast (koe voobi~aeno e ona vladinoto), sepak, toa ne e dovolno za da se podobri `ivotniot standard na gra|anite. Za da go po~uvstvuvaat site gra|ani ekon omskiot razvoj, BDP }e mora da raste so godi{ni stapki od nad 5% ili 6%! Procenkite za bavnoto za`ivuvawe na makedonskata ekonomija idnata godina generalno se temelat vrz osnova na o~ekuvawata za blago zazdravuvawe i na evropskite ekonomii, osobeno onie koi va`at za na{i najgolemi trgovski partneri. Poslednite podatoci od Germanija poka`uvaat deka nivniot uvoz voop{to ne se zgolemuva, {to, vsu{nost, e u{te edna lo{a vest za nas, bidej}i najgolem del

od proizvodstvoto se izvezuva na nivniot pazar. Ne e podobra sostojbata nitu vo ostanatite evropski zemji koi neodamna gi zafati nov bran na ekonomska kriza kako posledica na nivnite natrupani dolgovi. Imaj}i gi predvid aktuelnite globalni dvi`ewa, Vladata isplanira deka na{ite kompanii idnata godina }e izvezat za 10,5% pove}e od godinava, no re~isi identi~en e i proektiraniot porast na uvozot, so {to se eliminira eventualniot pozitiven efekt od neto-izvozot vrz porastot na BDP. Osven nadvore{nata pobaruva~ka, idnata godina se o~ekuva da se stabilizira i doma{nata potro{uva~ka na gra|anite, kako posledica na o~eku van oto zgolemuvawe na kreditnata aktivnost na bankite i namaluvaweto na kamatnite stapki na kreditite. No, i toj trend na olabavuvawe na monetarnata politika, kako k lu~en preduslov bankite da davaat pove}e krediti i da gi namalat kamatite, odi bavno. Narodnata banka prodol`uva bez ograni~uvawa sekoja sreda da gi izvlekuva parite od bankite, namesto tie da se plasiraat kako krediti za kompaniite. Glaven dvigatel na ekonomskiot rast i vo 2011 godina }e bide dr`avata. So buxet od 2,6 milijardi evra, javnata potro{uva~ka najmnogu }e go “bilda” BDP. Vladata, vo obid {to pobrzo da gi eliminira posledicite od krizata, so noviot predlog-buxet planira da potro{i 7% pove}e pari otkolku godinava, so {to javnata potro{uva~ka }e zafa}a okolu 35% od BDP. Sepak, so noviot buxet Vladata napravi eden ~ekor napred vo podobruvawe na kvalitetot na tro{eweto na narodnite pari, zgolemuvaj}i ja stavkata za kapitalni investicii. Okolu 370 milioni evra od dr`avnata

RUSIJA IM PORA^UVA NA EVROPSKITE ZEMJI

GASOVODOT JU@EN P NA EU ZA ENERGETSKA ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

kasa treba da bidat investirani vo izgradba na pati{ta, `eleznici, u~ili{ta, no i za nabavka na avtobusi, izgradba na `i~arnica, spomenici i muzei i drugi proekti koi ne obezbeduvaat odr`liv razvoj. Imaj}i go predvid dosega{noto lo{o iskustvo, nema garancii deka ovie planirani investicii }e se realiziraat vo celost. Najgolem del od buxetot, odnosno 85% od parite od danoci, i idnata godina }e se potro{at za plati i nadomestoci na javnite slu`benici, za stoki i uslugi i za drugi socijalni dava~ki. Iako ima razli~ni gledi{ta za toa kolkava treba da bide ulogata na dr`avata vo razvojot na ekonomijata, sepak, nema dilemi deka glavni sto`eri na ekonomskiot rast treba da bidat kompaniite. Dokolku Vladata gi slu{ne nivnite barawa i sozdade podobra delovna klima za tie da proizveduvaat i da izvezuvaat pove}e, }e apsorbiraat golem del od nevrabotenite, }e rastat platite i gra|anite }e tro{at pove}e pari, a BDP }e raste na zdravi osnovi!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

SPASIJKA JOVANOVA GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Rusija obezbeduva 50% od evropskite potrebi za gas i ako ja zapre isporakata, }e ima vojna, i toa nema da bide samo studena vojna. Zatoa, politi~arite ne treba da zboruvaat tukutaka. Rusija ne e zainteresirana da vleguva vo konflikti so EU, pora~aa od ruskata Duma specijalno za Kapital od Moskva

OFFICE MANAGER I FINANSII:

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

48,5

milioni evra sobra Narodnata banka (NBM) na poslednata aukcija na blagajni~ki zapisi. Ova e eden od najniskite iznosi {to voop{to se zapi{ani na aukcija vo NBM, otkako minatata nedela bankite vlo`ija rekordno visok iznos od 180 milioni evra. Zaklu~no so v~era, na smetki vo NBM se “sterilizirani” vkupno 442 milioni evra od bankite. Ekonomistite sugeriraat guvernerot da go ograni~i iznosot na pari {to gi pribira na aukciite za da ostanat pove}e pari za krediti. Spored niv, namaluvaweto na osnovnata kamata ne e dovolno za da se stimuliraat bankite da ja zgolemat kreditnata aktivnost i da gi namalat kamatite na kreditite.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

N

Na Evropa & treba Ju`en potok zatoa {to }e obezbedi dovolno i sigurna isporaka na ruski gas. Konkurentniot gasovod Nabuko, koj e proekt na Evropskata unija, ne e vistinska konkurencija zatoa {to ima dvojno pomal kapac-

itet od Ju`en potok. Dokolku EU ne saka da go priznae toa, toga{ zad toj stav stoi nerealen patriotizam i te`ok egoizam. Ova se porakite od ruskata Duma i od Ruskata stopanska komora, isprateni v~era od Moskva vo vrska so proektot Ju`en potok. Vo ovoj proekt treba da bidat vklu~eni i zemjite od Jugoisto~na Evropa, no ~ija izgradba s$ u{te e neizvesna, iako treba da po~ne da ispora~uva gas vo 2015 godina. Nadle`nite dr`avni i ekonomski institucii vo Rusija sakaat da ja ubedat Evropa deka treba da se vklu~i i da gi poddr`i proektite za izgradba na gas-

ovodite {to }e ispora~uvaat ruski gas. Rusija se nadeva deka va`ni pra{awa, povrzani pred s$ so Ju`en potok, }e bidat zatvoreni na pretstojnata osma konferenecija za gas, koja ja organizira Gazprom. “Nema dilema deka na ovoj forum }e se diskutira za Evropa i za sorabotkata me|u Rusija i Evropa. Siguren sum deka site ovie pra{awa } e se dvi`at kon realizacija na proektot Ju`en potok. Vo izminatite ~etiri godini ima{e mnogu mislewa i informacii za vklu~uvawe ili isklu~uvawe na nekoi zemji od ovoj proekt. Otkako Putin ja poseti Bugarija, ostana da se konsultira samo Avstrija”,


NAVIGATOR

^ETVRTOK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

18.11.2010

IK  POBEDNIK

 3

RAHMAWINOV ZA PRESTI@

SELI MEKNAMARA

ANGELA MERKEL

ERVAN FUERE

BRAJAN KOEN

merikanskata konzerA vativna fondacija Heritix pobara iten

o ~etvrti pat e P izbrana za lider na Hristijansko-

zjavi deka nikoga{ nemal rskiot premier tvrdi I dilemi deka dr`aven I deka Irska ne podnela jazik vo zemjata e makedonbarawe za dobivawe pomo{

priem na Makedonija pred pretstojniot NATO samit vo Lisabon

demokratskata unija so ubedlivi 90,4% od glasovite na delegatite

skiot, no institucijata koja ja pretstavuva imala dilemi koga go pi{uvala izve{tajot

POTOK Í TREBA A STABILNOST

Ju`en potok treba da distribuira priroden gas od Kaspiskiot region preku Bugarija, Grcija i Italija kon Evropa i na sever preku Srbija, Ungarija i Avstrija kon EU. S$ u{te e neizvesno kako }e bidat vklu~eni drugite balkanski zemji, me|u koi i Makedonija. Pra{aweto e dali }e se menuva trasata na Ju`en potok, so {to se otvora mo`nost glavniot cevkovod da pominuva i niz Makedonija ili, pak, }e se gradi samo krak kon Makedonija

630

milijardi metri kubni }e bidat potrebite za gas vo Evropa do 2020 godina

63

milijardi metri kubni gas treba da distribuira Ju`en potok kon Evropa

 Ako niz makedonska teritorija pominuva glavniot cevkovod, Makedonija }e ima golem buxetski priliv po osnova na tranzitna taksa, a vo sprotivno }e ima samo dotur na ruski gas. Kako }e bide vklu~ena Makedonija zavisi od tehni~kata analiza koja se podgotvuva vo Gazprom, kompanijata koja }e go gradi Ju`en potok, a koja treba da bide gotova na po~etokot od idnata godina. izjavi Juri Lipatov, pretsedatel na Komitetot za energija vo Dumata. Ju`en potok treba da distribuira priroden gas od Kaspiskiot region preku Bugarija, Grcija i Italija kon Evropa i na sever preku Srbija, Ungarija i Avstrija kon EU. S$ u{te e neizvesno kako }e bidat vklu~eni drugite balkanski zemji, me|u koi Makedonija. Pra{aweto e dali }e se menuva trasata na Ju`en potok, so {to se otvora mo`nost glavniot cevkovod da pominuva i niz Makedonija ili, pak, }e se gradi samo krak kon Makedonija. Zemjava }e ima golem korist od vklu~uvaweto vo ovoj proekt. Dokolku niz makedonska teritorija pominuva glavniot cevkovod, Makedonija }e ima golem buxetski priliv po osnova na tranzitna taksa, a vo sprotivno }e ima samo dotur na ruski gas. Kako }e bide vklu~ena Makedonija zavisi od tehni~kata analiza koja se podgotvuva vo Gaz-

prom, kompanijata koja }e go gradi Ju`en potok, a koja treba da bide gotova na po~etokot od idnata godina. Toga{ treba da bidat gotovi fizibiliti studiite za site tranzitni zemji. RASTAT POTREBITE ZA GAS Ju`en potok treba da distribuira okolu 63 milijardi metri kubni gas kon Evropa. Se planira vo 2013 godina da bide izgraden prviot gasovod od ovoj proekt. Vo Evropa potrebite za gas do 2020 godina se prognozira da porasnat na okolu 630 milijardi metri kubni, a do 2030 godina na 650 milijardi metri kubni. Spored ruskite procenki, potrebite za uvoz vo Evropa }e se zgolemat na 430 milijardi metri kubni. Kapacitetot na Nabuko e okolu 31 milijarda metri kubni. Iako pregovorite za realizacijata na Ju`en potok odat te{ko i bavno, od Gazprom ja ubeduvale Rusija deka site

od EU, iako site predupreduvawa se deka Irska e slednata Grcija

pregovori odat spored planot. Spored Lipatov, edna od pri~inite bila i {to sekoja zemja sakala da izvle~e {to pogolema polza od Ju`en potok. Kako primer ja poso~i Bugarija, koja po promenata na vlasta se premislila vo vrska so poddr{kata na Ju`en potok, no otkako Rusija najavila deka }e pregovara so Romanija, Bugarija re{ila da se vklu~i vo proektot. Toa, pak, gi luti Romancite koi smetaat deka Rusija gi koristi za da ja ucenuva Bugarija. “Evropa e energetski zavisna i mora da najde razli~ni izvori za snabduvawe so gas. Rusija garantira za isporaka na energijata. Za Evropa da obezbedi energetska bezbednost i sigurnost treba da insistira da bidat izgradeni i Severen i Ju`en potok i Nabuko, koi povtorno nema da gi zadovolat nejzinite vkupni potrebi za gas. Ne veruvam deka Evropa }e se otka`e od 63 milijardi metri kubni za da dobie 31 milijarda od Nabuko. Rusija obezbeduva 50% od evropskite potrebi za gas i ako ja zapre isporakata, }e bide vojna i toa nema da bide samo studena vojna. Zatoa, politi~arite ne treba da zboruvaat tukutaka. Rusija ne e zainteresirana za da vleguva

vo konflikti so EU”, istakna Lipatov. NEZADOVOLSTVO OD NOV DOGOVOR VO EU Rusija ne e mnogu sre}na {to vo mart 2011 godina stapuva na sila Tretiot proekt za energetika na Evropa, koj e usvoen pred mesec i polovina vo Brisel. So ovoj dogovor EU se obiduva da go liberalizira celiot sistem za isporaka na gas i da gi namali cenite za tranzit. Stavot na Rusija kon ovoj dogovor e negativen, no ne komentiraat zatoa {to toj ve}e bil usvoen. Rusija, na nekoj na~in e relaksirana, bidej}i potrebite za gas postojano rastat. “Evropskite potro{uva~i stradaat od edna te{ka bolest {to se vika egoizam. Site gasovodi }e bidat izgradeni zatoa {to potro{uva~ite (gra|anite i kompaniite) imaat mnogu pogolema korist od isporakata na gas otkolku proizvoditelite na gas. Erata na gasovodite se bli`i kon krajot. I Ju`en potok i Nabuko treba da bidat izgradeni, bidej}i docnime ve}e 25 godini”, veli Jurij [afranik, pretsedatel na Unijata na proizvoditeli na nafta i gas pri Ruskata stopanska komora. Obidite za popre~uvawe na izgradbata na predvidenite gasovodi gi locira vo konkurencijata. “Tie {to imaat korist od postoe~kite gasovodi i ne sakaat da se gradat novi. Statistikata }e poka`e koi kompanii profitiraat od proizvodstvoto i potro{uva~kata na gas. Ima mnogu proizvoditeli na gas koi rabotat na evropskiot pazar i ne bi bile sre}ni so vlezot na Gazprom. Neprofesionalcite i politikantite isto taka koristat nefer metodi za da gi opstruiraat ovie proekti”, istakna [afranik.

N

Na{iot najtalentiran i najnagraduvan pijanist, Simon Trp~eski, se zakiti so u{te edno presti`no priznanie. Se raboti za Zlaten dijapazon 2010 vo Pariz. Nagradata koja e me|u najpresti`nite vo svetot na klasi~nata muzika, na Trp~eski mu be{e dodelena za negovoto prvo orkestarsko cede na koe gi sviri Vtoriot i Tretiot koncert na nemu omileniot Rahmawinov. Cedeto izleze na po~etokot od ovaa godina, vo izdanie na AVI Rekords. Trp~eski e iznenaden deka priznanieto go dobiva tokmu od Francija, kade {to ne nastapuval mnogu ~esto. Po debito vo Karnegi Hol minatata nedela, ovaa nagrada e u{te edno priz-

SIMON TRP^ESKI nanie za negoviot talent i rabota vo klasi~nata muzika. Zaslugata za nagradata neskromno ja spodeluva i so celata ekipa predvodena od producentot Xon Frejzer, dirigentot Petrenko, Kralskiot liverpulski orkestar i izdava~kata ku}a AVI Rekords. No, Trp~eski ne zastanuva, tuku, kako {to veli, nagradata }e mu bide dopolnitelen motiv i odgovornost za toa {to treba da se o~ekuva od nego vo idnina. Trp~eski e definitivno najdobriot ambasador na kulturata na Makedonija.

IK  GUBITNIK BEZNADE@EN OPTIMIST

P

Premierot na Italija, Silvio Berluskoni, koj za vreme na edna svoja kampawa se nare~e i “Isus vo politikata”, e nadaleku poznat po svoite gafovi i skandali. Kone~no, po brojni obvinuvawa i poso~uvawa so prst kon nego, koi se, vpro~em, i najpoznatite obele`ja na negovata politi~ka kariera, italijanskiot Parlament re{i na Berluskoni da mu glasa doverba za politi~kata kriza so koja se soo~uva zemjata. Berluskoni, kako i sekoga{, e tolku uveren vo sebe {to smeta deka vakvata politika na opozicijata nema da uspee. Toj e tolku samouveren deka }e go “pre`ivee” glasaweto vo Parlamentot, {to



SILVIO BERLUSKONI predupredi deka dokolku izgubi }e raspi{e predvremeni izbori. No, politi~kata kriza so koja se soo~uva Italija vo posledniot period ne odi vo ista linija so optimizmot na Berluskoni. Samo poslednata nedela toj izgubi glasovi od spikerot na dolniot dom od Parlamentot i negov kolicionen partner, Xanfranko Fini, i negovata partija. Vakvoto razni{ano partnerstvo so koalicijata, sepak, ne mu odi vo prilog na unikatniot Berluskoni, a negovata politika za raspi{uvawe predvremeni izbori, po primerot na negoviot gr~ki kolega, Jorgos Papandreu, zasega so sigurnost stoi na stakleni noze.

 MISLA NA DENOT AKO RABOTI[ LOJALNO 8 ^ASA NA DEN, NA KRAJ MO@E[ DA STANE[ [EF I DA RABOTI[ 12 ^ASA DNEVNO

ROBERT FROST AMERIKANSKI POET


4 18.11.2010

NAVIGATOR

^ETVRTOK

QUP^O ZIKOV

29

...POGLED NA DENOT...

KOJ SEDI VO KREDITNITE ODBORI?  ZAVR[I MISIJATA NA MMF VO MAKEDONIJA

VLADATA SÈ U[TE SE MISLI ZA KREDITOT OD 400 MILIONI EVRA Odlukata dali Makedonija }e pobara kredit za pretpazlivost vo visina od okolu 400 milioni evra od MMF }e padne otkako Vladata }e gi zavr{i konsultaciite so ekspertite i pratenicite vo Sobranieto. MMF ja zavr{i misijata vo Makedonija so predupreduvawe deka s$ u{te postojat niza rizici koi mo`e da go destabiliziraat zazdravuvaweto na ekonomijata koj im se dava kako fiALEKSANDAR JANEV nansiska poddr{ka za janev@kapital.com.mk pretpazlivost na zemji so zdravi ekonomski politiki. Ova e verifikacija deka fiskalnata politika e postavena soodvetno za postkrizen period, so nizok buxetski deficit od 2,5% od BDP, koj na sreden rok Vladata planira da go Vladata ne se dogovori namali”, izjavi ministerot so misijata na MMF vo Stavreski. Skopje da go dobie zaemot Pretstavnikot na misijata od 400 milioni evra vo na MMF za Makedonija, Ves vid na kreditna linija Mekgru, re~e deka dokolku za pretpazlivost. Minis- Vladata odlu~i da go zeme terot za finansii, Zoran kreditot, mo`e vedna{ da Stavreski, izjavi deka s$ go izvesti Fondot i da gi u{te se razmisluva dali koristi parite. da se pobara vakva kred- “Ova e kreditna linija itna poddr{ka od Fondot i koja na zemjata & obeznajavi deka naskoro, otkako beduva sigurnost deka vo Vladata }e gi konsultira uslovi na nepredvideni ekspertite i pratenicite vo nadvore{ni {okovi }e Sobranieto, }e odlu~i dali mo`e da gi nadmine fida aplicira za kreditot. nansiskite problemi so “Zadovolni sme {to se polni xebovi. Uslovite potvrdi deka Makedonija {to treba da se ispolnat mo`e da konkurira za se razli~ni od ona {to se eden vakov kredit od MMF, bara za klasi~en stend-baj

V

 3 FAKTI ZA...

7,9% 8,9% 2,3%

aran`man. Parite mo`e da se iskoristat za buxetska poddr{ka, odnosno da bidat garancija deka buxetot }e se realizira i vo vlo{eni uslovi. S$ {to treba e potvrda od Vladata i Narodnata banka za namerite na nivnite politiki, no nema kriteriumi za izvr{uvawe i ocenka kako kvartalni revizii i pregledi, voobi~aeni za drugite formi na zaemi od MMF”, izjavi Mekgru. Misijata na MMF konstatira deka fiskalnata i monetarnata politika se dobro postaveni, no, spored nivnite ocenki, Narodnata banka nemala dovolno prostor za ponatamo{no olabavuvawe na monetarnite instrumenti koi treba da pridonesat za zgolemuvawe na kreditnata aktivnost i namaluvawe na kamatite. Spored monetarcite, bankite gi sledat signalite na NBM za namaluvawe na kamatite, no so odredeno

zadocnuvawe. “Narodnata banka i ponatamu ostanuva anga`irana da obezbedi finansiska i makroekonomska stabilnost so stabilen devizen kurs i niska inflacija. Na{ata politika }e bide naso~ena kon pottiknuvawe na ekonomskiot rast. O~ekuvam deka doa|aat podobri denovi za makedonskata ekonomija”, izjavi guvernerot Petar Go{ev. Misijata na MMF zaklu~i deka ekonomijata godinava zakrepnuva mnogu bavno, no o~ekuva deka idnata godina rastot mo`e da se zabrza. Spored niv, iako o~ekuvawata se optimisti~ki, sepak, postojat niza rizici koi mo`e da vlijaat negativno na ekonomskiot razvoj. Solidna baza za pogolem porast, pak, pretstavuva o~ekuvanoto zgolemuvawe na izvozot, postepenoto namaluvawe na kamatite i porastot na depozitite.

 PROCENKI...  OLEG DERIPASKA

izvr{en direktor na Rusal

IZNESUVA[E INFLACIJATA VO ROMANIJA VO OKTOMVRI GODINAVA

IZNESUVA[E INFLACIJATA VO SRBIJA ISTIOT MESEC

IZNESUVA GODI[NATA PROSE^NA INFLACIJA VO ZEMJITE NA EU, SPORED EUROSTAT

CENATA NA TON ALUMINIUM ]E PORASNE DO 2.500 DOLARI zvr{niot direktor na aluminiumskiot kombinat Rusal, Oleg Deripaska, o~ekuva cenata na aluminiumot da porasne do krajot na godinata blagodarenie na zgolemuvaweto na pobaruva~kata na aziskite pazari. “Cenata na ton aluminium }e bide za 200 dolari povisoka vo ~etvrtiot kvartal godinava vo odnos na prethodnoto trimese~je. Veruvame deka na{ata proda`na cena }e dostigne do 2.500 dolari za ton”, izjavi Deripaska. Spored nego, vo aziskite zemji pobaruva~kata na aluminium postepeno }e se zgolemuva za 20 do 22 milioni toni vo narednite ~etiri godini.

I

a v~era{nata moja maliciozna zabele{ka deka bankarstvoto vo Makedonija stanuva “nepodnoslivo lesna rabota”, mi se javija moi prijateli bankari da me iskritikuvaat! Malku polemiziravme po telefon, mi ka`aa deka ne mislat taka, i deka bankarstvoto vo princip bilo odgovorna rabota koja ne dozvoluvala improvizacii!? Im rekov – “fala bogu” deka ne treba da ima improvizacii (a koj ka`a takva rabota?). Sepak, ne e improvizacija ako bankite bidat malku pove}e odgovorni za razvojot na ekonomijata i kompaniite vo nea. Bankite ne se cel sami za sebe (pravej}i ogromni profiti so malku rabota), ne prezemaj}i rizik da investiraat vo proekti na kompanii, grupi investitori ili poedinci so dobri idei! Kako {to i v~era napi{av, problemot kaj makedonskite bankari e proizvod na edno staro konzervativno pravilo koe vladee vo nivniot esnaf, a toa e deka – bankar ne izgubil rabota poradi neodobren kredit, tuku poradi lo{o daden kredit!? Vakviot stav ne e prifatliv! Treba da se ka`e deka e nesposobnost da ne se sozdade nagon za investicii! Kade e investicionoto bankarstvo i proizvodite {to odat so toa! Ima li kadri ovde za taa rabota? Mo`e li da se razvie pretpriemni{tvo bez banki i dr`ava koi }e go poddr`at!? Na na{ite bankari glavna cel im e sigurnosta na parite (ne deka ne treba da im bide!?), i toa e taka dvaeset godini! Kako {to i na Narodnata banka na Makedonija (NBM) glavna cel & e stabilnosta na monetarnata pozicija na zemjata, sogledana preku stabilnosta na cenite, a preku dr`ewe na denarot na edna krajno “sterilna pozicija” koja go ubi izvo-

N

“Vremeto e za hrabrite bankari koi znaat da pravat pari... Imame li takvi!?” zot, a go krunisa uvozot!? Zna~i, i bankite i NBM se za stabilnost koja vidovme kaj n$ donese!? Pred dve nedeli vo eden komentar napi{av deka najstabilen organizam e “mrtviot organizam”! Toj ednostavno ne mrda! Stabilnosta e negovata prva, posledna i nepromenliva cel! Takva e na{ata ekonomija! Kako na drug na~in da se tolkuva, za mene li~no pogubniot podatok, deka za samo edna nedela od komercijalnite banki kaj NBM legnale vo vid na zapisi vkupno 296 milioni evra!? Ako na ovaa noemvriska suma se dodade i celata suma od oktomvri, 298 milioni evra, toga{ vkupno “zamrznatite” pari vo NBM se 594 milioni evra!? Toa se “mrtvi pari”, koi firmite ne mo`at da gi dobijat vo vid na krediti! Pra{uvam – koj sedi vo kreditnite odbori na bankite? Kakvi kvalifikacii imaat tie lu|e? Kade se {koluvani? Kade imale dopolnitelna obuka? Ima li nekoj da im ka`e deka vo makedonskata ekonomija ima dobri proekti koi vredat vnimanie i deka treba fleksibilno da se procenuvaat ideite! Eve, na primer, ski-centarot Ko`uf! Idejniot tvorec Angel Nakov so godini se izma~uva{e so proektot (de igra{e so ednite na vlast, de mora{e da im raska`uva i na drugite), s$ do pred izvesno vreme koga odlu~i da go prodade na kompanijata od Dubai!? Vo princip, super e {to na ovoj proekt dojde specijalizirana kompanija za ovoj vid turizam (sega tie }e donesat znaewe i menaxment), no ovde principielno se postavuva pra{aweto – dali dokolku edna makedonska banka navremeno (pred pet godini) ja pro~ita{e vizijata na ideologot Nakov, i toga{ vleze{e vo proektot so kredit ili vlog, denes zarabotkata, i za Nakov, no i za bankata, nema{e da bidat fantasti~ni! Za toj rizik pi{uvam... Vaka, kolku i da e super ovaa opcija za idninata na ovoj golem makedonski proekt (pove}e od 300 milioni evra), so vleguvaweto na investitorite od Dubai, sepak, barem mene, mi ostana gor~liviot zaklu~ok deka mo`e{e i podobro da se pomine! Zna~i, idejata na Nakov pred nekolku dena dobi silna pazarna valorizacija, iako na ovoj proekt mnogumina vo biznisot gledaa so nedoverba! Znam mnogu dobro deka i mnogumina bankari bea skeptici! Denes pra{uvam – znaete li, bankari mili, u{te kolku proekti kako Ko`uf ima niz makedonskite placevi, ili vo fiokite po kancelariite na na{ite heroi - investitori! Zatoa - sega e vremeto za hrabri bankari koi znaat da pravat pari!


POLITIKA

^ETVRTOK

UAPSEN VRANI[KOVSKI NA BUGARSKO-SRPSKATA GRANICA ovan Vrani{kovski, ras~inetiot episkop na MPC-OA i aktuelen poglavar na takanare~enata POA, zav~era popladne, okolu 17:30 ~asot, bil uapsen na bugarsko-srpskata granica, na grani~niot premin Kolotina. Od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti ja potvrduvaat informacijata, a sofiskoto biro na Interpol za apseweto ja izvestilo

J

skopskata ekspozitura na internacionalnata organizacija. Apseweto na Vrani{kovski e spored me|unarodnata poternica izdadena na prvi noemvri od makedonskoto Interpol biro, donesena po odluka na osnovniot sud vo Bitola. Od MVR velat deka se vo postojan kontakt so bugarskite kolegi i deka na{iot isto~en sosed odlu~uva

18.11.2010

5

BBAN KI-MUN: ON GO PO^ITUVAAT MAKEDONSKIOT JAZIK! dali na Vrani{kovski }e mu bide odreden ekstradicionen pritvor. Ako toa se slu~i, MVR }e go kontaktira Ministerstvoto za pravda, koe e nadle`no za ponatamo{nata procedura. Jovan Vrani{kovski e osuden vo otsustvo na dve i polgodi{na zatvorska kazna od strana na Vele{kiot sud za zloupotreba na 250.000 evra crkovni pari.

rganizacijata na Obedinetite nacii cvrsto stoi na principielniot n stav za nemenuvawe na n nacionalnite obele`ja na n koja bilo zemja-~lenka, kako ka i za dosledno po~ituvawe p na jazi~nite posebnosti p na sekoj narod, a vo konkretniot slu~aj na n makedonskiot, - ova go istaknal i generalniot sekretar ta na Obedinetite nacii, Ban B Ki-mun, vo telefonskiot s razgovor so {efot na

O

makedonskata diplomatija, Antonio Milo{oski, po skandaloznoto trgnuvawe na makedonskiot jazik od li~nata karta na Makedonija vo ON. Milo{oski, soop{tuvaat od MNR, se zablagodaril za ovoj stav na Ban Ki-mun i iska`al zadovolstvo {to me|u 165 razli~ni jazici na listata na ON, makedonskiot jazik go ima svoeto zaslu`eno mesto kako eden i edinstven.

Osven za jazikot, sogovornicite razmenile mislewa i za procesot na razgovori me|u Makedonija i Grcija za bilateralniot spor za imeto. Ban Ki-mun naglasil deka vo ramkite na ON se posvetuva dol`no vnimanie na gr~ko-makedonskiot spor i deka }e inicira zgolemuvawe na dinamikata na razgovorite za nadminuvawe na razlikite me|u dvete zemji.

OPOZICIJATA I EKSPERTITE PROTIV FORMIRAWETO NOV SUD

“VI[ UPRAVEN” E VLADIN EKSPERIMENT!  Dodeka Ministerstvoto za pravda cvrsto stoi zad potrebata od formirawe nova sudska institucija, kritikite se deka samo dopolnitelno }e se uslo`ni i taka dolgata sudska procedura. Dopolnitelen problem e {to nikoj ne ka`uva kolku }e ~ini! MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

akedonija }e dobie nov sud – Sobranieto v~era so 81 glas "za" ja poddr`a idejata na Vladata za formirawe nova sudska institucija nare~ena Vi{ upraven sud, koj treba da odlu~uva po `albite na Upravniot sud. Dosega odlukite na Upraven sud se osporuvaa pred Vrhovniot sud, kako posledna instanca. Noviot sud treba da po~ne so rabota na 1 juli idnata godina, a osven dilemite za opravdanosta na negovoto postoewe, milion pra{awa otvori i tvrdeweto na Vladata deka formiraweto nema da ~ini nitu denar, za{to, kako {to stoi vo predlog–zakonot, “za negovo sproveduvawe ne se predvideni finansiski implikacii”. Na zabele{kite deka e nevozmo`no da nema nikakov tro{ok za formirawe na sosema nova institucija, min-

M

isterot za pravda, Mihajlo Manevski, veli deka doprva } e se presmetuva finansiskata konstrukcija. Sudot moralo da postoi, za{to i Ustavniot sud ka`al deka za `albite od Upravniot sud mora da ima koj da odlu~uva i Vrhovniot sud bil samo privremeno re{enie. Opozicijata i ekspertite se {okirani. SDSM ja ocenuva idejata kako avantura i apsolutno nepotreben tro{ok, {to }e go prezasiti sudskiot prostor, no i }e go prodol`i traeweto na i taka dolgite sudski postapki. "Vo ovoj moment na Makedonija ne & potreben poseben Vi{ upraven sud. Klu~no pra{awe e dali vo ovie uslovi mo`e da se finansira nov sud. Dvostepenost vo sudskite postapki od upravnata oblast mo`e da se ostvari i na drug na~in. No, ministerot, so svojot nov upad vo organizacijata na sudstvoto se obiduva da regrutira novi partiski kadri", smeta Cvetanka Ivanova od SDSM.

Spored profesorkata po upravno pravo, Ana Pavlovska-Daneva, vo mnogu malku zemji vo svetot postoi vakov sud. Nie se sporeduvame so Slovenija, kako {to velat kreatorite na zakonot, a vo Slovenija ne postoi vakov sud i tie ni se ~udat kakva potreba ima mala zemja od nego, objasnuva Daneva. "Novonastanatata situacija po odlukata na Ustavniot sud mo`e{e da bide re{ena so formirawe na sovet od sudii vo ramkite na ve} e postoe~kiot Upraven sud, sovet od trojca sudii koi ne u~estvuvale vo prvostepenata odluka ili kako dosega, da odlu~uva Vrhovniot sud, so toa {to }e mu se obezbedea dopolnitelni uslovi, sudii koi }e rabotat samo na ovie sporovi", veli taa. I profesorot po upravno pravo, Bor~e Davitkovski, tvrdi deka re{enieto za formirawe na Vi{ upraven sud e neopravdano. “Obezbeduvaweto na pravo na za{tita od 5-ti stepen

PRVA JAVNA RASPRAVA ZA IZMENITE NA IZBORNIOT ZAKONIK

VMRO–DPMNE I ALBANSKITE PARTII BEGAAT OD DEBATA! MAKSIM RISTESKI

risteski@kapital.com.mk

ez prisustvo na pretstavnici na albanskiot politi~ki blok i samo so kratko pojavuvawe na pratenici od vladeja~kata VMRO–DPMNE pomina prvata javna rasprava za izmenite na Izborniot zakonik. "O~ekuvav burna debata za toa kako da dobieme podobar izboren zakonik, a preku toa i vlast so najgolem legitimitet. Nema pretstavnik na albanskite partii, a sramota e {to pratenicite od VMRODPMNE dojdoa i si zaminaa. Otsustvoto na glavnite igra~i poka`uva deka kaj

B

niv otsustvuva politi~ka volja za izmenite na Izborniot zakonik", izjavi pretstavni~kata na SDSM, Cvetanka Ivanova. Zabele{kite {to gi upatija u~esnicite na raspravata se odnesuvaat na tri celini: definirawe na nadle`nostite na DIK, na~inot na koj }e glasa dijasporata i finansiraweto na izbornite kampawi. Poslednoto go ocenija kako najva`no, poradi poznatata vistina deka korupcijata vo dr`avata po~nuva so finansiraweto na politi~kite kampawi. Pretsedatelot na Dr`avnata izborna komisija, Aleksandar Novakovski, re~e deka Zakonikot mora jasno da regulira koj e

nadle`en da gi kontrolira smetkite na partiite, bidej} i dosega odgovornosta se rasplinuvala me|u nekolku institucii. Eksplicitno determinirawe na institucijata {to }e vr{i kontrola na smetkite na partiite pobara i pretstavnikot na gra|anskata asocijacija MOST, Darko Aleksov. "Partiite otvoraat `irosmetki za potrebata na izbornite kampawi kratko pred izborite, no na nivnite partiski smetki donacii stignuvaat mnogu porano, od koi doa|a ogromen procent na parite za kampawite. Zatoa, i dvete smetki na partiite treba da bidat predmet na uvid 6 meseci pred izborite", izjavi Aleksov. Spored pretstavni~kata na Antikorupciskata komisija, Mirjana Dimovska, Dr`avniot zavod za revizija treba da gi procesuira finansiskite izve{tai na politi~kite partii pred da im bidat dodeleni buxetskite pari, a profesorkata Gordana Siljanovska smeta deka treba da se vovede periodi~no informirawe za tro{eweto na parite vo kampawite, za gra|anite i vrz baza na toj parametar da go gradat svoeto mislewe.

za vakvi sporovi e ludost ako sporedite so pravoto na `alba za krivi~no delo za koe se predvideni dva stepeni na `alba”, veli Davitkovski. I VRHOVNIOT SUD PREDLAGA POINAKVO RE[ENIE Pretsedatelot na Vrhovniot sud, Jovo Vangelovski, otkriva deka negoviot sud navistina ima premnogu rabota i so sopstvenite predmeti, a kamoli so prezemenite za Upravniot sud, no deka ima drugi na~ini kako da se najde re{enie. "Re{enieto bi mo`elo da se pobara vo nekolku solucii, za koi zaedni~ko e toa deka }e bidat potrebni novi sudii koi }e rabotat na ovie sporovi, ne{to na {to nie postojano apelirame, bidej}i rabotime so istite kapaciteti poobemna rabota", veli Vangelovski. Toj objasnuva deka pred da se pristapi kon edno vakvo re{enie, formirawe na Vi{ upraven sud, treba da se napravi dobra analiza na

toa kolku predmeti re{ava Upravniot sud, po kolku od tie predmeti se podnesuvaat `albi i kolku se obemni predmetite. Analizata za toa kolku sudii }e bidat potrebni za noviot sud treba da ja napravi Sudskiot sovet, od kade {to velat: "Nie go ~ekame zakonskoto re{enie - dali }e se odlu~i da se formira Vi{ upraven sud ili ovie sporovi }e prodol`i da gi re{ava Vrhovniot sud, da napravime analiza na prilivot na predmeti po osnova na `alba na Upravniot sud i potoa da doneseme odluka kolku sudii }e treba da izbere Sovetot koi }e rabotat na ovaa materija", veli pretsedatelot na Sudskiot sovet, Vasil Gr~ev. Vo

Vrhovniot sud od po~etokot na ovaa godina se pristignati pove}e od 850 predmeti na koi rabotat sudii koi imaat i drugi predmeti. Re{eni se okolu 400 predmeti.


6 18.11.2010 FOKUS: EKONOMISTITE I BANKARITE ZA EKONOMSKIOT RASS

MAKEDONSKATA EKONOMI ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

azdravuvaweto na ekonomiite kaj najgolemite trgovski partneri na Makedonija, kako i o~ekuvawata za zgolemeno tro{ewe na gra|anite, no i na dr`avata, so realizacija na najavenite kapitalni investicii, se glavnite faktori vrz koi se temelat procenkite deka makedonskata ekonomija vo 2011 godina }e zakrepnuva so porast od 2% do 3%. Ekonomistite i bankarite analiziraat deka ekonomijata }e raste so bavno tempo, nedovolno za da se po~uvstvuvaat pozitivni efekti vrz namaluvawe na nevrabotenosta ili podobruvawe na `ivotniot standard na gra|anite. Duri i site relevantni me|unarodni institucii prognoziraat pobaven rast na bruto-doma{niot proizvod (BDP) otkolku Vladata, koja proektira rast od 3,5%. “Generalno, ne o~ekuvam brzo zazdravuvawe na makedonskata ekonomija vo naredniot period. Procenkite na Vienskiot ekonomski institut se deka vo 2011 godina makedonskiot BDP }e porasne za 2%, i toa e mnogu bavno tempo na zakrepnuvawe. Najgolemo vlijanie vrz porastot na ekonomijata }e ima o~ekuvanoto zgolemuvawe na li~nata potro{uva~ka na gra|anite, no i javnata potro{uva~ka, dokolku se realiziraat najavenite kapitalni investicii. Kaj zemjite vo Evropa, koi {to se najgolemi trgovski partneri na Makedonija, ekonomiite isto taka zakrepnuvaat so mnogu bavno tempo, taka {to ne mo`e da se o~ekuva golem efekt od toa vrz doma{nata ekonomija, osobeno {to celiot makedonski izvoz e sleden od pogolem uvoz, taka {to nema neto-izvoz koj mo`e da vlijae vrz porastot na BDP”, analizira za “Kapital” profesorot od Vienskiot ekonomski instutut, Vladimir Gligorov. Spored nego, porastot od 2% bi bil minimalno za`ivuvawe na ekonomijata, {to voop{to nema da se po~uvstvuva vrz kvalitetot na `ivotot na gra|anite. Za vistinski razvoj na ekonomijata, Gligorov ocenuva deka BDP vo narednite godini treba da ostvaruva pozitivni stapki na rast pogolem od 5%. Profesorot Marjan Petreski, koj godinava MANU go odlikuva kako najdobar mlad istra`uva~ vo ekonomijata, smeta deka i 2011 godina }e bide godina na ekonomsko stagnirawe.

Z

 Procenkite na analiti~arite, bankarite i me|unarodnite institucii za perspektivite na makedonskata ekonomija vo 2010 godina se razli~ni, no re~isi site prognoziraat popesimisti~ki dvi`ewa od planovite na Vladata za rast od 3,5%. No, duri i da se ostvari najoptimisti~koto scenario, ekonomistite velat deka toa bi bil minimalen statisti~ki porast koj nema da donese vidlivo podobruvawe na `ivotniot standard na gra|anite “Imaj}i go predvid blagoto zazdravuvawe na globalnata, i posebno na evropskata ekonomija, sostojbata so ekonomijata na Grcija,

celosnoto otsustvo na stranski investitori, problemite so likvidnosta doma i pobavniot porast na kreditiraweto vo odnos na

o~ekuvaniot, s$ poizvesno e deka i slednata 2011 godina }e bide godina na ekonomsko stagnirawe vo pogled na nevrabotenosta i

VLADIMIR GLIGOROV

GLIGOR BI[EV

MARJAN PETRESKI

VIENSKI EKONOMSKI INSTUTUT “Generalno, ne o~ekuvam brzo zazdravuvawe na makedonskata ekonomija vo naredniot period. Procenkite na Vienskiot ekonomski institut se deka vo 2011 godina makedonskiot BDP }e porasne za 2%, i toa e mnogu bavno tempo na zakrepnuvawe. Najgolemo vlijanie vrz porastot na ekonomijata }e ima o~ekuvanoto zgolemuvawe na li~nata potro{uva~ka na gra|anite, no i javnata potro{uva~ka, dokolku se realiziraat najavenite kapitalni investicii. Kaj zemjite vo Evropa koi se najgolemi trgovski partneri na Makedonija, ekonomiite isto taka zakrepnuvaat so mnogu bavno tempo, taka {to ne mo`e da se o~ekuva golem efekt od toa vrz doma{nata ekonomija, osobeno {to celiot makedonski izvoz e sleden od isto tolkav uvoz, taka {to nema neto-izvoz koj {to mo`e da vlijae vrz porastot na BDP.”

GENERALEN DIREKTOR NA STOPANSKA BANKA “Vo 2011 o~ekuvam blago podobruvawe na ekonomskata sostojba, glavno poradi toa {to ve}e se vidlivi znacite za izlez od krizata vo pove}eto evropski zemji, koi se i na{i najgolemi trgovski partneri. Sepak, idnata godina }e bide neizvesna, so porast na BDP od najmnogu 3%, kako {to prognozira i Narodnata banka. Vo sekoja zemja privatniot sektor e toj koj go generira ekonomskiot rast i sozdava rabotni mesta. No, bez partnerski odnos so nositelite na ekonomskata politika, koi treba da napravat odreden ambient na stopanisuvawe, tie nema da generiraat dovolen ekonomski rast koj }e ja apsorbira celokupnata nevrabotenost. Iskustvata poka`uvaat deka zemjite koi rastat brzo, po pravilo, se zemji vo koi postoi odreden op{testven konsenzus za prioritetite i vrednostite vo taa zemja.”

PROFESOR NA AMERIKAN KOLEX “Imaj}i go predvid blagoto zazdravuvawe na globalnata, i posebno na evropskata ekonomija, sostojbata so ekonomijata na Grcija, celosnoto otsustvo na stranski investitori, problemite so likvidnosta doma i pobavniot porast na kreditiraweto vo odnos na o~ekuvaniot, s$ poizvesno e deka i slednata 2011 godina }e bide godina na ekonomsko stagnirawe vo pogled na nevrabotenosta i siroma{tijata, odnosno godina vo koja fokusot }e bide na zadr`uvawe na postojnite, a ne na sozdavawe novi rabotni mesta. Ekonomijata e s$ u{te ranliva i potrebna e isklu~itelna vnimatelnost na politikite. Mojata zagri`enost e u{te pogolema {to vo posledniot kvartal imavme negativna stapka na rast kaj grade`ni{tvoto i re~isi nulta stapka kaj zemjodelstvoto, koi kako sektori prethodno bele`ea povisoki i stabilni stapki na rast

siroma{tijata, odnosno godina vo koja fokusot }e bide na zadr`uvawe na postojnite, a ne na sozdavawe novi rabotni mesta. Ekonomijata

i bea koristeni kako aduti vo opravduvaweto na nasokata na ekonomskite politiki.”

TRAJKO SLAVESKI PROFESOR NA EKONOMSKI FAKULTET “Moite o~ekuvawa se deka Makedonija i ponatamu }e prodol`i so strukturni reformi vo sferata na biznisot i delovnata klima, sreduvawe na imotno-pravnite odnosi, ras~istuvawe na odvi{nite (neaktivni ili so blokirani smetki) pretprijatija koi samo & {tetat na ekonomijata i ne nosat nikakva korist. So toa }e se oslobodat resursi koi, ako se stavat vo pogon, mo`e da ja namalat i stapkata na nevrabotenost koja e katastrofalno visoka kaj nas. I da stiskame palci deka i nadvore{nata pobaruva~ka postepeno }e se zgolemuva za da mo`eme idnata godina barem da se vratime na pragot {to go imavme vo 2005 i 2006 godina od okolu 3,5% do 4% rast, pa potoa da zememe u{te eden zamav i da go nadomes-


ST VO 2011 GODINA

^ETVRTOK

18.11.2010

7

IJA ]E ZAKREPNUVA BAVNO!

odgovornosta za sospstvenite dva najbitni faktori koi }e vlijaat PROEKCII ZA RAST NA BDP VO 2011 investiciski odluki. na potencijalot na makedonskata “Sega{nite vladini politiki ne ekonomija za rast se eksternata Vienski ekonomski institut 2% mo`at da ispora~aat povisok pobaruva~ka koja mo`e da bide rast i podobar `ivoten stanprili~no promenliva i strukturnite Evropska Komisija 2% dard, osobeno ne so takvi stapreformi vnatre vo zemjata. Spored Evropska banka za obnova i razvoj 2,50% ki kako {to se vetuva{e pred nego, dobro e {to Makedonija u{te izborite. Izminative nekolku pred krizata napravila niza strukMe|unaroden monetaren fond 3% godini vladinite politiki se turni promeni za podobruvawe na Narodna banka 2%-3% sostojat od merki koi isklu~ivo delovnata klima, dano~ni reformi, se baziraat na populizam, na namaluvawe na stapkite na priVlada 3,50% zgolemuvawe i odr`uvawe na donesite i sl., za da go zgolemi popularnosta, na rejtinzite imunitetot i za da se amortiziraat postojano gi analiziraat kompaniite rastat brzo, po pravilo, se zemji vo i zatoa takvite politiki i nekoi katastrofalni udari koi drugi nivniot kapacitet, ocenuvaat deka koi postoi odreden op{testven kon- merki vodat kon zgolemuvawe ite zemji posilno gi pogodija. sostojbata vo ekonomijata e mo{ne senzus za prioritetite i vrednostite na javnata potro{uva~ka i “Moite o~ekuvawa se deka Makedelikatna. Za idnata godina prog- vo taa zemja”, veli za “Kapital” nejzinoto u~estvo vo BDP, kon donija i ponatamu }e prodol`i noziraat blago za`ivuvawe so rast generalniot direktor na Stopanska ogromno zgolemuvawe na buxso strukturni reformi vo sferata banka, Gligor Bi{ev. na BDP ne pogolem od 3%. etot, zgolemuvawe na buxetskiot na biznisot i delovnata klima, “Vo 2011 godina o~ekuvam blago Bankarite komentiraat deka ak- deficit, enormno zgolemuvawe sreduvawe na imotno-pravnite podobruvawe na ekonomskata sos- tuelnite ekonomski politiki {to na vnatre{nata i nadvore{nata odnosi, ras~istuvawe na odvi{nite tojba, glavno poradi toa {to ve} gi vodi Vladata ne se postaveni zadol`enost, nepla}awe na ob(neaktivni ili so blokirani smetki) e se vidlivi znacite za izlez od soodvetno za da obezbedat pobrz vrskite na dr`avata po razni pretprijatija koi samo & {tetat na krizata vo pove}eto evropski zemji, razvoj na ekonomijata. Spored niv, osnovi i dr.. Spored toa, koga ekonomijata i ne nosat nikakva koi se i na{i najgolemi trgovski potrebno e namaluvaweto na jav- dr`avata }e potro{i pove} korist. So toa }e se oslobodat partneri. Sepak, idnata godina }e nata potro{uva~ka i na ulogata na e sredstva na neproduktivni resursi koi, ako se stavat vo pogon, bide neizvesna, so porast na BDP dr`avata kako najgolem i re~isi proekti, kako {to se spomenici, mo`e da ja namalat i stapkata na od najmnogu 3%. Vo sekoja zemja edinstven investitor, i nejzino pozi- zgradi za s$ pogolemata dr`avna nevrabotenost koja e katastrofalno privatniot sektor e toj koj go gen- cionirawe vo delot na regulirawe adminnistracija, sportski sali visoka kaj nas. I da stiskame palci erira ekonomskiot rast i sozdava na uslovite za stopanisuvawe i vo i igrali{ta, mo`e i da se osdeka i nadvore{nata pobaruva~ka rabotni mesta. No, bez partnerski ekonomski opravdani investicii tvarat nekoi pozitivni stapki postepeno }e se zgolemuva za da odnos so nositelite na ekonomskata vo delot na infrastrukturata, na rast na BDP. No, toa }e mo`eme idnata godina barem da se politika, koi treba da napravat kako {to se energetikata, patnata bide samo privremeno i nema vratime na pragot {to go imavme vo odreden ambient na stopanisuvawe, infrastruktura i obrazovanieto, da bide toa {to vo ekonomi2005 i 2006 godina od okolu 3,5% do tie nema da generiraat dovolen pomo{ i poddr{ka vo restruk- jata e poznato kako odr`liv 4% rast, pa potoa da zememe u{te ekonomski rast koj }e ja apsorbira turiraweto na stopanstvoto, so {to ekonomski razvoj”, veli prviot eden zamav i da go nadomestime celokupnata nevrabotenost. Iskust- na stopanstvoto bi mu ostanale ~ovek na Komercijalna banka, ona {to go izgubivme za vreme na vata poka`uvaat deka zemjite koi pove}e sredstva i bi ja prezelo Hari Kostov. krizata. Mislam deka vo vtorata polovina na 2011 godina realno e da se o~ekuva zgolemen rast”, komentira Slaveski. Duri i proekciite na site jata. Doma{nata pobaruva~ka po~nuva ako {to be{e voobi~aeno relevantni me|unarodni “2011 godina treba da da se stabilizira, a pozitiven i za prethodniot period na institucii se mnogu popbide vistinski po~etok za efekt vrz razvojot na ekonomijata kriza, prognozite za rast esimisti~ki od vladinite i pozabele`livo zakrepnuvawe na }e dadat i planiranite kapitalni na ekonomijata vo 2011 se dvi`at od 2% do najmnogu ekonomijata so rast od 2%-3%. investicii od buxetot koi godina na Vladata i Narodnata 3%. Vienskiot ekonomski Sepak, i ovie proekcii, vo uslovi }e gi razdvi`at grade`ni{tvoto banka (NBM) povtorno se razliinstitut prognozira deka na prodol`en nestabilen postkrii industrijata. Osven toa, koorkuvaat. Kako po pravilo, Vladata makedonskata ekonomija idzen ambient i mnogu neizvesnosti diniranata politika na NBM sekoga{ e pogolem optimist koga nata godina }e porasne za vo svetskata ekonomija, se prosi Vladata za namaluvawe na gi proektira idnite ekonomski 2%, kolku {to predviduva i ledeni so rizici. Vo nadolna dvi`ewa, a NBM dava pokonzerva- kamatite na dr`avnite hartii Evropskata komisija. Evropnasoka mo`e da vlijaat tempoto od vrednost, kako i porastot na tivni i popretpazlivi procenki. skata banka za obnova i razna zakrepnuvawe na globalnata doma{noto {tedewe, isto taka Sepak, i fiskalnata i monetarvoj prognozira deka rastot ekonomija i stepenot na real}e sozdadat uslovi za zgolemena nata vlast o~ekuvaat deka idnata e s$ u{te ranliva i potrebna e na makedonskata ekonomija v kreditna aktivnost kako osnova za izacija na dr`avnite kapitalni godina treba da bide po~etok isklu~itelna vnimatelnost na poligodina }e dostigne do 2,5%, investicii, dodeka vo pozitivna pobrz ekonomski razvoj”, izjavi na podinami~no zakrepnuvawe tikite. Mojata zagri`enost e u{te a najoptimisti~ko scenario nasoka bi vlijaele promenite na ministerot za finansii, Zoran na makedonskata ekonomija od pogolema {to vo posledniot kvartal predviduva MMF, so progpazarot na trud koi vo proekcikrizata. Argumentite na Vladata Stavreski. imavme negativna stapka na rast noza za rast od 3%. jata se vklu~eni konzervativno”, Narodnata banka, pak, o~ekuva deka ekonomijata }e porasne za kaj grade`ni{tvoto i re~isi nulta izjavi guvernerot Petar Go{ev. porast na BDP od 2% do najm3,5% se baziraat na o~ekuvanoto BANKARITE, TRADICIOstapka kaj zemjodelstvoto, sektori Podobruvaweto na makroekonomnogu 3%. Spored nivnite analizi, zgolemuvawe na doma{nata, no i NALNO KONZERVATIVNI koi prethodno bele`ea povisoki skiot ambient i namalenite glaven generator na ekonomskiot na stranskata pobaruva~ka. VO PROCENKITE i stabilni stapki na rast i bea percepcii za rizici od strana na rast se o~ekuva da bidat in“O~ekuvawata na Vladata deka Osven konzervativnosta vo koristeni kako aduti vo opravdubankite se o~ekuva da go zgolemat vesticiite, soglasno najavenoto ekonomskiot rast idnata godina raboteweto, makedonskite vaweto na nasokata na ekonomskite i kreditiraweto idnata godina. zgolemeno nivo na kapitalni }e bide povisok od godina{niov bankari se pretpazlivi koga politiki”, komentira Petreski. NBM proektira godi{en rast na investicii od buxetot vo 2011 se baziraat glavno na dvi`eweto se vo pra{awe i nivnite Profesorot na Ekonomskiot fakultet kreditiraweto od 12,1% vo 2011 godina, no i porastot na javnata na doma{nite i eksternite faktoprocenki za dvi`eweto na i porane{en minister za finansii, godina, {to e za malku pove}e od potro{uva~ka, generalno. Osven ri. Zazdravuvaweto na evropskite ekonomijata. Kako lu|e koi Trajko Slaveski, pak, smeta deka toa, NBM o~ekuva da se zgolemat i o~ekuvaniot krediten rast od 9,4% ekonomii so pogolema dinamika, stranskite direktni investicii i do krajot na ovaa godina. Zgoleso nekolkumese~no zadocnuvawe kreditnata poddr{ka na bankite, mena pobaruva~ka za krediti se }e se odrazi vrz dvi`eweto i o~ekuva i vrz osnova na pogolekako zna~ajni komponenti koi na na{ata ekonomija. Poradi mo`e da vlijaat vrz zabrzuvaweto mata sklonost na naselenieto i toa, o~ekuvame deka izvozot idtime ona {to go izgubivme za vreme na krizata. Mislam deka kompaniite kon potro{uva~ka. na ekonomskata aktivnost na zemnata godina }e porasne za 10,5%. vo vtorata polovina na 2011 godina realno e da se o~ekuva zgolemen rast.”

[TO O^EKUVAAT VLADATA I NARODNA BANKA?!

K

HARI KOSTOV GENERALEN DIREKTOR NA KOMERCIJALNA BANKA “Sega{nite vladini politiki ne mo`at da ispora~aat povisok rast i podobar `ivoten standard, osobeno ne so takvi stapki kako {to se vetuva{e pred izborite. Izminative nekolku godini vladinite politiki se sostojat od merki koi isklu~ivo se baziraat na populizam, na zgolemuvawe i odr`uvawe na popularnosta, na rejtinzite i zatoa takvite politiki i merki vodat kon zgolemuvawe na javnata potro{uva~ka i nejzinoto u~estvo vo BDP, kon ogromno zgolemuvawe na buxetot, zgolemuvawe na buxetskiot deficit, enormno zgolemuvawe na vnatre{nata i nadvore{nata zadol`enost, nepla}awe na obvrskite na dr`avata po razni osnovi i dr.. Spored toa, koga dr`avata }e potro{i pove}e sredstva na neproduktivni proekti, kako {to se spomenici, zgradi za s$ pogolemata dr`avna administracija, sportski sali i igrali{ta, mo`e i da se ostvarat nekoi pozitivni stapki na rast na BDP. No, toa }e bide samo privremeno i nema da bide toa {to vo ekonomijata e poznato kako odr`liv ekonomski razvoj.”

ZORAN STAVRESKI

PETAR GO[EV

MINISTER ZA FINANSII “O~ekuvawata na Vladata deka ekonomskiot rast idnata godina }e bide povisok od godina{niov se baziraat glavno na dvi`eweto na doma{nite i eksternite faktori. Zazdravuvaweto na evropskite ekonomii so pogolema dinamika, so nekolkumese~no zadocnuvawe }e se odrazi vrz dvi`eweto i na na{ata ekonomija. Poradi toa, o~ekuvame deka izvozot idnata godina }e porasne za 10,5%. Doma{nata pobaruva~ka po~nuva da se stabilizira, a pozitiven efekt vrz razvojot na ekonomijata }e dadat i planiranite kapitalni investicii od buxetot, koi }e gi razdvi`at grade`ni{tvoto i industrijata. Osven toa, koordiniranata politika na NBM i Vladata za namaluvawe na kamatite na dr`avnite hartii od vrednost, kako i porastot na doma{noto {tedewe, isto taka }e sozdadat uslovi za zgolemena kreditna aktivnost kako osnova za pobrz ekonomski razvoj.”

GUVERNER NA NARODNA BANKA “2011 godina treba da bide vistinski po~etok za pozabele`livo zakrepnuvawe na ekonomijata so rast od 2%-3%. Sepak, i ovie proekcii, vo uslovi na prodol`en nestabilen postkrizen ambient i mnogu neizvesnosti vo svetskata ekonomija, se prosledeni so rizici. Vo nadolna nasoka mo`e da vlijaat tempoto na zakrepnuvawe na globalnata ekonomija i stepenot na realizacija na dr`avnite kapitalni investicii, dodeka vo pozitivna nasoka bi vlijaele promenite na pazarot na trud koi vo proekcijata se vklu~eni konzervativno.”


8 18.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

^ETVRTOK

TOP 100 NAJGOLEMI I NAJUSPE[NI VO MAKEDONIJA - SPECIJALNA EDICIJA NA KAPITAL

LIKVIDNOSTA GI “GU[I” I NAJGOLEMITE IGRA^I VO MAKEDONIJA 

Kapital Top 100 najgolemi i najuspe{ni vo Makedonija e najnovata edicija na Kapital Media Grup, posvetena na makedonskite lideri, koja mo`ete vo celost da ja pro~itate vo petok, na 19 noemvri so nedelnikot "Kapital". Vo nea liderite na 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija zboruvaat za najgolemite problemi so koi se soo~uvaat i nivnite o~ekuvawa za slednata 2011 godina. TOP 10 NAJGOLEMI KOMPANII VO MAKEDONIJA

BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKA

KOMPANIJA

zdravkovska@kapital.com.mk

apital Top 100 najgolemi i najuspe{ni vo Makedonija e vtorata po red edicija vo izdanie na Kapital Media Grup, posvetena na makedonskite lideri, koja mo`ete vo celost da ja pro~itate vo petok, na 19 noemvri. Vo nea se rangirani 100-te najgolemi i najuspe{ni kompanii vo Makedonija spored vkupnite prihodi i profit ostvareni vo 2009 godina, a opfateni se pove}e tekstovi i sektorski analizi na kompaniite spored ostvareni vkupni prihodi, spored profit, spored aktiva i kapital, geografska razmestenost na kompaniite, spored broj na vraboteni. Menaxerite na kompaniite-lideri na makedonskata ekonomija vo edicijata zboruvaat za najgolemite problemi so koi se soo~uvaat vo raboteweto, no i za o~ekuvawata za slednata 2011 godina. Izminatata 2009 godina so pravo mo`e da se nare~e krizna godina, bidej}i

K

najgolem del od makedonskite kompanii najsilno go po~uvstvuvaa udarot na krizata, a za del od kompaniite efektite od krizata prodol`ija i vo 2010 godina. Ni najgolemite kompanii ne uspeaja da se spasat i da ostanat nedopreni od krizata. Nivniot rast, vo najmala raka, be{e zabaven, a mnogu kompanii od listata 100 najgolemi i najprofitabilni krizata ja po~uvstvuvaa preku golem pad na proda`bite, pad na

Broj na Neto dobivka vraboteni vo 2009 (evra) 2009

Vkupni prihodi 2009 (evra)

Godi{na promena (%)

Naftena industrija

409.998.899

-37,70%

2.136.760

824

Energetika

346.510.761

15,40%

-7.025.103

2.730

Grad

Dejnost

1 OKTA

Skopje

2 EVN

Skopje

3 MAKPETROL

Skopje

Naftena industrija

284.247.753

-27,70%

-4.634.450

1.829

4 ELEM

Skopje

Energetika

263.753.753

33,00%

3.120.344

3.882

5 MAKEDONSKI TELEKOM

Skopje

Telekomunikacii

221.080.644

-10,10%

105.203.727

1.287

6 T-MOBILE MAKEDONIJA

Skopje

Telekomunikacii

175.136.686

-2,80%

65.351.723

458

7 FENI INDUSTRI

Kavadarci

Metalurgija

148.594.992

-34,10%

-10.548.464

878

8 EURO TABAK

Skopje

Distribucija

88.835.106

-3,00%

1.629.186

110

9 TINEKS-MT

Skopje

Trgovija

80.235.531

8,00%

2.730.421

921

10 ALKALOID

Skopje

Farmacevtska industrija

78.786.979

9,20%

8.183.206

992

prfitabilnosta, zgolemena nelikvidnost i problemi vo naplatata. Analizata na raboteweto na 100-te najgolemi poka`uva deka pove}e od polovina od niv lani imale pad na prihodite od proda`ba. Podatocite poka`uvaat deka 100-te najgolemi makedonski kompanii vo kriznata 2009 godina ostvarile vkupni prihodi od 4,69 milijardi evra, koi se za 12% pomali vo sporedba so prethodnata 2008 godina. No, glavnata poraka od najgolemiot del od niv e deka nelikvidnosta }e prodol~i

da gi “gu{i” i slednata godina. Iako ova e vreme na kriza, koga biznismenite i menaxerite se soo~uvaat so mnogu pre~ki koi im gi nametnuva globalnata ekonomska kriza, da se postavi pra{aweto koj e koj vo Makedonija e pove} e od potrebno. Zatoa {to mnogu kompanii poka`aa deka i vo vreme na kriza mo`at da bidat uspe{ni, bidej}i nivnite menaxeri bea budni i navreme gi napravija potrebnite promeni, skratija nepotrebni tro{oci, investiraa vo novi objekti i proizvodni

pogoni, najdoa novi izvozni pazari i so toa uspeaja da gi zadr`at liderskite pozicii i uspe{noto rabotewe i vo vreme na kriza. Tokmu tie primeri treba da poslu`at kako lekcija za slednata 2011 godina. Za toa kolku se golemi ili mali makedonskite kompanii mo`e da poslu`i i sporedbata so 100-te najgolemi kompanii vo Adria regionot, koja ja izraboti konsultantskata ku}a Deloit. Taka, na primer, prvata kompanija na listata 100 najgolemi vo Adria regionot, hrvatskiot Agrokor,

lani ostvarila vkupni prihodi od 3,6 milijardi evra, {to e ednakvo na vkupnite prihodi vo raboteweto na 50-te najgolemi kompanii vo Makedonija. Pri krajot na 2010 godina o~ite na makedonskite biznismeni se naso~eni kon slednata 2011 godina. O~ekuvawata se deka }e ima skromno zazdravuvawe so skromen rast na prihodite od proda`ba. Sepak, ima nade` i optimizam deka liderite na makedonskata ekonomija mo`at da povle~at napred.

DIJALOZI NA ^ETIRI NOZE

ZA ILI PROTIV ALEKSANDAR ALEKSAND DAR JAN^ESKI JAN^ESKI: Pro{iruvaweto na EU i po~etokot na pregovorite za ~lenstvo na Makedonija e edna od glavnite temi za diskutirawe i komentirawe ve}e podolgo vreme. Od makedonska gledna to~ka, na EU se gleda kako integrirana grupa so zaedni~ki dejstva. Kako i da e, duri i najistaknatite evropski politi~ari i eksperti voo~uvaat deka od vnatre EU ne e dobro integrirana. Edno od najva`nite pra{awa e {to da se napravi zaedni~kiot EU pazar da stane realnost. PIGON: Da, integracijata na EU e va`na, no “sobiraweto pari e moe hobi” – ovaa pogovorka mo`e da e dobar opis za odnesuvaweto na razli~ni dr`avi. Specijalniot izve{taj pora~an od pretsedatelot na EU, koj be{e objaven ovaa godina, otkriva deka ima 4 razli~ni EU grupi: grupa A – kontinentalnite dr`avi, grupa B – anglosaksonski dr`avi, grupa C – Centralna i Isto~na Evropa, grupa D – nordiskite dr`avi. Sekoja od niv ima razli~ni

socioekonomski prioriteti. Argumentite protiv edinstveniot pazar s$ u{te se silni, vklu~uvaj}i gi tuka i socijalnite politiki, slobodnata imigracija na rabotnata sila, konkurencijata. Dr`avite od Isto~na Evropa, otkako se priklu~ija na EU, osobeno se ~uvstvitelni na ednakviot tretman. JAN^ESKI: I za parite koi EU mo`e da gi ima za niv za da gi podobri nivnite standardi, zarem ne? Ovie denovi slu{ame deka EU mo`ebi }e treba da & pomogne na Irska, dr`avata koja ima eden od najgolemite prihodi po `itel vo Evropa. Fantasti~nite idei za edinstven evropski pazar i integrirawe na op{testvata sega se zaseneti od diskusiite za pari. Pogledni {to se slu~i so usvojuvaweto na EU buxetot za 2011 godina. PIGON: Aleksandar, ona od {to se pla{am jas e deka ova mo`e da vlijae i na odlukite za pro{iruvawe. EU treba da najde pari za pro{iruvaweto, {to ne e lesno vo vreme na kriza. Kriza koja e daleku od svojot kraj. Edna analiza na Evropskata komisija od pred nekolku godini veli deka ~lenstvoto na Turcija }e ja ~ini EU mnogu skapo. Se veli, “qubovta” }e bila predizvik so golemi mo`nosti za dvete strani.

Spored analizata, ako se pretpostavelo deka Turcija }e se priklu~i na EU vo 2015 godina, neto-transferite }e se dvi`ele od 22,1 do 33,5 milijardi evra. Ona {to Ankara }e treba da go plati za EU buxetot e 5,6 milijardi evra, {to zna~i neto-dobivka od 27,9 milijardi evra godi{no, odnosno tolku Turcija }e bide vo korist. JAN^ESKI: Mo`ebi ova e pri~inata zo{to Turcija e tolku vreme na “klupata za rezervi”. Kako {to gledame denes, taa pove} e ne se ni “zagreva”, ne & se igra mnogu vo EU timot. No, i drugi golemi igra~i od timot sakaat da go napu{tat. U{te od poodamna vo Velika Britanija javnosta diskutira i analizira i bara odgovor na pra{aweto dali e potrebno nivno ~lenstvo vo EU. Stavovite se sprotivstaveni, od toa deka napu{taweto na EU nema da zna~i gubewe na rabotni mesta i namaluvawe na trgovijata i obratno. Edna analiza poka`ala deka doma{nite regulativi se za 2,5 pati poevtini od onie na EU. Za edno se soglasni site vo Velika Britanija, a toa e deka se edna od pette dr`avi so najgolem pridones, vo pari, vo EU buxetot. PIGON: [vajcarija pra{aweto za ili protiv

~lenstvo vo EU go re{i i re{ava na ednostaven na~in. Postojano izrabotuva analizi tro{oci/dobivka i prednosti/nedostatoci od ~lenstvoto vo EU. Od prvata analiza, koja ja napravile vo 2006 godina, utvrdile deka ~lenstvoto vo EU bi ja ~inelo [vajcarija re~isi 9 pati pove} e otkolku tekovniot sistem na bilateralni dogovori so ~lenkite na EU. Toa }e gi zasenelo site pozitivni efekti od integracijata so edinstveniot pazar na EU. Analizata zaklu~uva deka, op{to zemeno, [vajcarija mora da ja definira svojata pozicija vo Evropa, pokonkretno, svoite odnosi so EU, na takov na~in {to sekoga{ }e bide vo mo`nost da gi brani svoite interesi, materijalni i nematerijalni, na optimalen na~in, bez ogled na uslovite koi mo`at da preovladaat. JAN^ESKI: Sten, ostavi ja [vajcarija, taa e druga prikazna. Slu{ni go misleweto na `itelite na EU od poslednata objavena anketa na Evrobarometar vo avgust ovaa godina. Izgleda, stabilnosta na evroto, prosledeno so dol`ni~kata kriza vo Grcija i stravot od potencijalen rizik za drugite ~lenki na EU, imaa vlijanie vrz Evropejcite povrzano so poddr{kata za nivnite zemji da bidat

~lenki na EU i pridobivkite od ~lenstvoto. Rezultatite poka`uvaat deka poddr{kata za ~lenstvo vo EU padnala na 49% (-4 poeni vo odnos na 2009 godina), {to e blisku do najniskoto zabele`ano nivo vo poslednata dekada. Onie Evropejci koi smetaat deka ~lenstvoto vo EU e lo{a rabota sega se 18%, {to e zgolemuvawe ako se znae deka esenta 2009 godina bilo 15%. Sli~en trend se zabele`uva i vo odnos na toa kako se gleda na pridobivkite od ~lenstvoto vo EU: 53% od Evropejcite smetaat deka nivnata dr`ava profitira od ~lenstvoto (-4), dodeka 35% smetaat deka nivnata dr`ava nema pridobivki (+4). PIGON: Interesni za mene se podatocite za toa {to personalno za Evropejcite zna~i EU? Za najgolemiot procent od niv zna~i “sloboda na patuvawe, u~ewe i rabotewe kade bilo vo EU”, zna~i “evro”. Ova e vo red, no, za `al, ona {to Makedonija najmnogu ja tangira, “ekonomskiot prosperitet” i “nevrabotenosta”, se nao|aat na dolniot del od listata “[to zna~i EU za vas personalno?”, na isto nivo so “pove}e kriminal”, “nedovolna kontrola na nadvore{nite granici” i “gubewe na sopstveniot kulturen identitet”.

STANISLAV PIGON JAN^ESKI: Nekoi lu|e velat: pesimist e iskusen optimist. Mo`ebi ova e pri~inata za odgovorite na gra|anite na EU na anketata. Iako ne sme ~lenki na EU, odgovorite na gra|anite na Makedonija za ~lenstvo vo EU i pridobivkite od EU se me|u najoptimisti~kite vo anketata na Evrobarometar, {to e dobro. PIGON: O~igledno, momentnata ekonomska i socijalna situacija vo Makedonija vlijae na takvoto mislewe. Samo razli~nive krizi koi, za `al, ja tresat EU, da ne go izgorat optimizmot i da ne go zacvrstat stavot na nekoi EU dr`avi koi se protiv pro{iruvaweto? Ako se slu~i toa, toga{ Evropa mo`e da bide podelena ne na 4 grupi, kako {to e vo izve{tajot, tuku na 5 grupi. Vo pettata grupa }e se dr`avite od “~ekalnata” na EU. Toa }e zna~i ~ekawe pove} e vreme dodeka EU dogovori zaedni~ko mislewe i odlu~i dali e za ili protiv pro{iruvawe.


KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.300

MBI 10

^ETVRTOK

2.480

2.290

MBID

9

18.11.2010

OMB

113,20 113,10

2.475

2.280

113,00

2.470

2.270

112,90

2.465

2.260 2.250

112,80 112,70

2.460

2.240

112,60 2.455

2.230 2.220

112,50

2.450

11/11/10

12/11/10

13/11/10

14/11/10

15/11/10

16/11/10

11/11/10

17/11/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

112,40 12/11/10

13/11/10

14/11/10

15/11/10

16/11/10

17/11/10

11/11/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

12/11/10

13/11/10

14/11/10

15/11/10

16/11/10

17/11/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

POZITIVNI TENDENCII VO MESNATA INDUSTRIJA

RASTE IZVOZOT NA MAKEDONSKO MESO

17.03.2010 9

Visokiot kvalitet na proizvodite gi probi doma{nite kompanii od mesnata industrija na regionalnite pazari, kade {to pravat seriozen probiv METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

zvozot na meso i mesni proizvodi godinava porasna za 5%, poka`uvaat poslednite statisti~ki podatoci na Narodnata banka na Makedonija. Za prvite tri kvartali od godinata se izvezeni proizvodi vo iznos od 29,2 milioni dolari, {to vo tekot na minatata godina iznesuva{e 27,9 milioni dolari. U{te eden podatok koj odi vo prilog na ovaa industrija e namaleniot uvoz od 12% vo odnos na lani. Godinava sme uvezle meso i proizvodi od meso vo iznos od 89,8 milioni dolari, a lani 101,5 milioni dolari. Poradi toa, doma{nite kompanii se soo~uvaat i so barieri na pazarite koi sakaat da gi osvojat. “Se soo~uvame so seriozni problemi na pazarite vo porane{nite jugoslovenski republiki, {to e razbirlivo za{to sekoj saka da se za{titi. Ako nie proizveduvame 30 do 40 toni dnevno, zna~i avtomatski zatvorame tri do ~etiri mesni industrii vo regionot. Zatoa sakaat da go spre~at izvozot i pritoa ne biraat sredstva”, izjavi Zoran Ran|elovi}, sopstvenik na Mega. Ovaa industriska granka denes e edna od najbrzoraste~kite. Izminative deset godini se pojavija okolu 30 moderni

61% OD BERZANSKIOT PROMET OTPADNA NA OBVRZNICITE

I

akedonska berza vtor den so red bele`i rast na berzanskiot promet. V~era toj iznesuva{e 15,6 milioni denari, za 41% pogolem od 11 milioni denari ostvareni vo vtornikot. Glavna pri~ina za zgolemuvawe na prometot e trguvaweto so obvrznici. Vkupniot ostvaren promet so niv iznesuva 9,6 milioni denari i pretstavuva 61% od berzanskiot promet. Najtrguvana v~era, so promet od 3,1 milioni denari, be{e obvrznicata od sedmata emisija na obvrznici za denacionalizacija. So devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, pak, be{e ostvaren promet od 2,6 milioni denari. Najtrguvana akcija, so promet od 2,1 milioni denari i istrguvani 146 akcii, v~era be{e akcijata na klirin{kata ku}a KIBS od Skopje. Akcijata na Alkaloid denot go zavr{i so promet od 1,1 milioni denari i istrguvani 299 akcii. Drugi akcii so promet od milion denari nema{e. Najblisku do ovoj iznos so promet od

M

proizvodstveni kapaciteti, dovolni da ja zadovolat pobaruva~kata za ovie proizvodi kaj nas. Toa go potvrduva i ministerot Dimovski, koj veli deka iako s$ u{te uvezuvame meso i mesni prerabotki, sepak, na{ata dr`ava ima kapaciteti sama da proizveduva i da gi zadovoli potrebite na doma{niot pazar. “Spored moite procenki, ako pazarot vo Makedonija e okolu 30 iljadi toni godi{no, od toa 80% e doma{no proizvodstvo. Zna~i, uspeavme prakti~no da go supstituirame celiot uvoz”, neodamna ni izjavi Slobodan Kutrevski, sopstvenik i glaven menaxer na Pekabesko Sepak, finansiskite rezultati na del od mesnite kompanii

za trite kvartali od godinata se poslabi od lani. Pekabesko za ovoj period ostvaril dobivka od 1,1 milioni evra, koja vo odnos na lani e pomala za 5%. Minatata godina dobivkata iznesuvala 1,2 milioni evra. Iako vo tretiot kvartal prihodite od proda`ba porasnale za 5%, sepak, za devette meseci od godinata tie se namalile za 4%. Godinava tie iznesuvaat 23,3 milioni evra, a lani 24 milioni evra. Najgolem pad od 11% ima kaj izvozot koj godinava iznesuva 1,6 milioni evra. Minatata godina od izvoz bile inkasirani 1,8 milioni evra. Prihodite od doma{niot pazar, pak, se namalile za 3% i iznesuvaat 21,7 milioni evra, za razlika od lani koga iznesuvale 22,4

29,2 milioni dolari e vrednosta na izvezenoto meso vo prvite tri kvartali

milioni evra. @ito Vardar, pak, ostvaril zaguba od 793.000 evra, za razlika od lani koga ostvaril neto-dobivka od 137.000 evra. Prihodite ostvareni na doma{en pazar se re~isi na nivo od minatata godina, za razlika od prihodite ostvareni od izvoz kaj koi e registriran pad od 43%. Godinava tie iznesuvaat okolu 594.000 evra, za razlika od lani koga iznesuvaa okolu 983.000 evra.

847.000 denari edinstveno be{e akcijata na Komercijalna banka. Od berzanskite indeksi rast zabele`a samo indeksot na obvrznici OMB. Negovata vrednost od 113,16 indeksni poeni be{e dostignata po rastot od 0,64%. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 prodol`i so pad na vrednosta. V~era MBI-10 se spu{ti na 2.226,39 indeksni poeni, po padot od 0,42% vo odnos na prethodniot den. MBID indeksot isto taka zabele`a nov pad, ovoj pat od 0,17%. Dene{noto trguvawe MBID }e go po~ne so vrednost od 2.454,31 indeksni poeni. Pad na cenata v~era imaa 11 hartii od vrednost, pri {to najgolem be{e padot na akcijata na Komuna od 25%. Brojot na dobitnici kaj hartiite od vrednost, ~ii ceni porasnaa, be{e 10. Akcijata na klirin{kata ku}a KIBS so rast od 50% be{e niven predvodnik. Vtor den po red rast bele`i i akcijata na Idevelop. V~era toj iznesuva{e 7,14%. Promeni na ceni nema{e samo kaj tri hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Клириншка куќа Клир. интерб. ИДЕВЕЛОП Скопје Стопанска банка Скопје Макпетрол Скопје 0

17.11.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

30.399.642,86

2,86%

-0,08%

-3,49%

-3,03%

-11,08%

15.11.2010

26.745

ILIRIKA GRP

29.890.433,91

4,03%

6,27%

5,06%

9,87%

7,91%

15.11.2010

2,22

30.450

Иново Статус Акции

18.456.482,84

2,11%

-4,41%

-7,97%

-16,44%

-27,06%

16.11.2010

23.517,67

0,07

352.765

KD Brik

25.605.840,07

2,00%

3,53%

4,53%

10,26%

10,69%

15.11.2010

0,00

0

0

KD Nova EU

24.425.936,12

2,61%

2,11%

-3,39%

-2,83%

-16,42%

15.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.795.076,61

0,41%

1,51%

-2,07%

-1,58%

-2,81%

16.11.2010

Износ (МКД)

15.000,00

50

2.190.000

15,00

7,14

203,00

17.11.2010 Просечна цена (МКД)

ТТК Банка АД Скопје Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Реплек Скопје Стопанска банка Битола

%

Клириншка куќа Клир. интерб. Алкалоид Скопје Комерцијална банка Скопје Гранит Скопје Макпетрол Скопје

Износ (МКД)

375

-25,00

37.500

771

-9,19

180.414

113,00

-3,42

54.918

37.345,00

-3,00

37.345

2.600,00

-0,91

109.200

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

17.11.2010 Податоците се однесуваат за

%

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Комуна Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

17.11.2010

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009) KMB (2009)

ХВ ALK (2009)

17.11.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

17.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.846,50

390,18

9,86

0,88

обични акции

6.755,00

341,43

19,78

0,20

Вкупно Официјален пазар

3.071.377

499,76

105,83

4,72

0,50

обични акции

42.852

13

72,38

2.014.067

3.149,78

533,81

5,90

0,91

Вкупно Редовен пазар

42.852

13

-76,17

0,66

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

23.517,67

/

/

15000

50,00

2.190.000

REPL (2009)

25.920

37.345,00

5.625,12

6,64

0,75

3846,5

-0,10

1.150.103

SBT (2009)

389.779

2.600,00

211,39

12,30

0,59

3.149,78

-0,72

847.290

STIL (2009)

14.622.943

167,01

0,11

1.510,31

2,33

499,76

-0,21

512.250

TPLF (2009)

450.000

3.201,00

61,42

52,12

0,94

23517,67

0,07

352.765

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

/

/

0,26

обврзници

156.619

17

55.516

52

60,25 -0,56

212.135

69

38,14

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 17.11.2010)


10 18.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

EVN SO NOVA KAMPAWA ZA ENERGETSKA EFIKASNOST

FER[PED OSNOVA[E TRANSPORTNA KOMPANIJA

reku mediumska kampawa, EVN Makedonija i ovaa zima }e im gi prenesuva na gra|anite porakite za {tedeweto elektri~na energija vo nivnite domovi. “Celta e da se zgolemi svesnosta kaj gra|anite, so {to sekoj individualno, preku za{teda na svojot buxet sekoj mesec, stanuva del i od globalniot trend za namaluvawe na nepotrebnoto tro{ewe energija, kako i za{tita na `ivotnata sredina”,

pediterskata kompanija Fer{ped osnova{e transportna kompanija. Spored soop{tenieto od kompanijata, objaveno na Makedonska berza, Fer{ped AD Skopje ja osnova{e kompanijata Fer{ped Trans DOOEL, dru{tvo za transport i prevoz vo vnatre{niot i me|unaroden paten soobra}aj. Sedi{teto na novata kompanija se nao|a vo op{tina Gazi Baba, a negovata osnovna dejnost e prevoz vo

P

soop{tuvaat od EVN Makedonija. Kompanijata kontinuirano sovetuva za energetska efikasnost i preku u~ili{niot proekt vo koj u~enicite od desetgodi{na vozrast, preku predavawa, edukativni pomagala, boenki, posteri, kako i preku kvizovi na znaewe, u~at {to e energija, kako se koristi i kako da ja za{tedat. I ovaa godina, kako i minatata, Centarot za odnosi so korisnicite na EVN Makedonija e

vklu~en vo kampawata za energetska efikasnost. Na sekoe pra{awe na taa tema operatorite gi informiraat korisnicite za mo`nostite kako da se koristi efikasno elektri~nata energija.

[

patniot soobra}aj. “Dru{tvoto e osnovano so nepari~en vlog od 3,5 milioni denari na 3 noemvri, a vo Centralniot registar e zapi{ano na 11 noemvri godinava”, se veli vo soop{tenieto od Fer{ped. Fer{ped e edna od najgolemite kompanii vo Makedonija koja najgolemite prihodi gi ima od {pediterskiot biznis. Osven {pedicija, kompanijata e i vo biznisot so vino, hoteli, ima {tedilnica i brokerska ku}a.

Minatata godina Carinskata uprava & ja odzema licencata za rabota na Fer{ped poradi neplaten dolg, {to vo golema mera se odrazi vrz raboteweto na {pediterskata kompanija.

EKSPERTITE SE EDNOGLASNI

MAKEDONIJA E ENERGETSKI “NEEFIKASNA” ZEMJA Ekspertite alarmiraat deka gra|anite vo zemjava ne se dovolno svesni za pridobivkite od iskoristuvaweto na obnovlivite izvori na energija. Apeliraat i deka vo uslovi na skapa energija mora da se razmisluva energetski efikasno MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

za makedonskite i za avstriskite investitori apsurd e Makedonija da ne gi koristi potencijalite na obnovlivite izvori na energija, a da uvezuva skapa struja odnadvor. Frapantni se podatocite deka Makedonija koristi samo 3% od vkupniot potencijal na son~evata, geotermalnata i energijata dobiena od veter. Pri~inata za vakvata sostojba ekspertite ja gledaat vo nedovolnata svesnost na gra|anite za pridobivkite od iskoristuvaweto na obnovlivite izvori na energija. “Retko koj od lu|eto vo zemjava znaat kolku i {to zna~i da se investira vo son~evi kolektori, dali e toa isplatlivo, kolkava e za{tedata ili za kolku vreme mo`at da se vratat vlo`enite sredstva. Od druga strana, dr`avata dava{e subvencii za proizvodstvo na elektri~na energija od obnovlivi izvori. Pokraj ova, postojat i drugi mo`nosti”, veli Marko Serafimov, profesor od Ma{inski fakultet. Ekspertite na zaedni~kata sredba vo Stopanskata komora v~era uka`uvaat deka i gra|anite i firmite mora da razmisluvaat energetski efikasno, da investiraat vo proizvodni linii so koi }e za{tedat energija. Del od investitorite vo zemjava velat deka s$ pogolemite tro{oci za energensi gi naterale da gradat objekti koi }e bidat energetski efikasni, no

I

pora~uvaat deka s$ u{te treba da se raboti na podignuvawe na svesnosta kaj gra|anite. Spored Velimir Petrovski, direktor na Knauf vo Makedonija, s$ pove}e treba da se obrneme vnimanie na energetskata efikasnost koga stanuva zbor za izgradbata na novite, no i na objektite koi treba da se rekonstruiraat. “Potrebno e da se raboti na podigawe na svesnosta na graganite koga e vo pra{awe energetskata efikasnost. Treba jasno da se ka`e deka investicijata vo podobruvawe na

energetskata efikasnost na eden objekt sama od sebe }e se otplati za dve do tri godini, preku pomali smetki za struja“, izjavi Petrovski od Knauf. I Andreas Hajdenthaler, trgovski sovetnik vo avstriskata ambasada vo zemjava, alarmira deka energetskata efikasnost i koristeweto na obnovlivite izvori na energija mora da stane praktika na makedonskite gra|ani. “Avstrija preku subvencii pottiknuva koristewe na energija od obnovlivi izvori. No, pobitno e da se raboti na zgolemuvawe na

svesnosta i da se predo~at ekolo{kite i materijalnite benefiti koi }e gi imaat gra|anite dokolku koristat energija od obnovlivi izvori. Site treba da znaat deka energijata ne doa|a ednostavno od {tekerot, tuku treba da se napravi mnogu za nejzino iskoristuvawe”, izjavi Hajdenthaler. Evropa predviduva deka do 2030 godina site javni objekti treba da bidat blisku do takanare~enata “nula energetski ku}i”, {to zna~i deka domovite }e tro{at mnogu malku energija, koja }e se obez-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,84%

3,88%

4,76%

5,62%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5471

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

45,2153

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

72,3233

Швајцарија

франк

45,9033

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,5445

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,3615

61,6

46

72,7

46,2

Извор: НБРМ

bedi od ekolo{ki ~istite izvori na energija - sonce, voda, veter ili biomasa. Dodeka zemjite od Evropskata unija s$ pove}e se svrtuvaat kon proizvodstvo na energija od obnovlivi izvori, Makedonija e zaglavena vo administrativni proceduri i vetuvawa. Spored ekspertite, apsurdno e {to Makedonija so 280 son~evi denovi godi{no ne se nao|a na nitu eden evropski bilten za iskoristenosta na sonceto za proizvodstvo na energija. Vo vreme na skapa uvezena struja, s$ pogolema potro{uva~ka, a malo

doma{no proizvodstvo, Makedonija seriozno treba da investira vo obnovlivite izvori na energija, sugeriraat energeti~arite. Tie se re~isi ednoglasni deka dr`avata slabo se anga`ira vo procesot na realizacija. “Gi gledame evropskite analizi deka Makedonija ima najdobro son~evo zra~ewe vo Evropa, no sostojbata na teren e najlo{a. Ne se raboti samo za prirodno dadenite uslovi, tuku kolku sakame i kolku znaeme za ovaa problematika da ja dovedeme na najvisoko nivo. Zakonskata regulativa sigurno e broj eden. Ministerstvoto za ekonomija godinava gi ukina subvenciite za son~evite kolektori. Dokolku Makedonija primenuva samo polovina od preporakite na Evropskata unija, do 2020 godina da ima eden metar kvadaraten po `itel instalirani son~evi kolektori, godi{no bi se za{tedile okolu 32 milioni evra, koi se davaat za uvoz na struja”, veli univerzitetskiot profesor Ilija Nasov. Ekspertite vo zemjava se re~isi ednoglasni deka spored dosega napravenoto, proizleguva deka Makedonija e energetski "neefikasna" zemja. Edna milijarda evra & trebaat na Makedonija za da gi realizira proektite od obnovlivite izvori na energija. Do 2020 godina Makedonija ima obvrska od Evropskata energetska zaednica 20% od vkupnoto proizvodstvo na energija da bide tokmu od obnovlivite izvori na energija.


EXCLUSIVE INTERVJU

^ETVRTOK

18.11.2010

@EQKO MITROVI] MEDIUMSKI TAJKUN I SOPSTVENIK NA TV PINK

PARITE MI SLU@AT ZA POSTIGNUVAWE POBEDI, NE ZA DA GI STAVAM VO BANKA!

od dve decenii stana eden od najbogatite lu|e na ovie prostori. Minative tri dena dva pati go obikolil Balkanot so eden od negovite 8 avioni, a se odmora, koga ima vreme, na edna od negovite tri jahti zakotveni na Jadranot atanasova@kapital.com.mk

STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

oa|aweto na Televizijata Pink na makedonskiot mediumski pazar predizvika vistinska bura. Najprvin so meseci se govore{e deka Pink }e ja kupuva televizijata K-15, potoa se {u{ka{e deka ve}e e gotova rabotata so prezemaweto na TV Alfa. Pred dva dena, Pink go kompletira{e transferot na K-15 kako 15-ta televizija vo nejzinoto mediumsko carstvo, pa ottamu i simboli~nata kovanica kako novata zemska i satelitska televizija Pink 15. “Za nekolku godini ja napraviv najgolemata televizija vo Srbija, kako i vo BiH, i najgledanata i najuspe{nata televizija vo Crna Gora, kako i desetina satelitski programi, nekolku filmski i muzi~ki studija vredni 100 milioni evra, nekolku producentski ku}i, kako {to se PrajmTajm i Media Sistems, aviokompanijata Er Pink, ~etiri fabriki, kako {to se onie za proizvodstvo na DVD, cedea, farmacevtska industrija i fabrika za gumi za xvakawe. Na kraj na denot, najva`no e toa {to site rabotat odli~no, no najmnogu me raduva ova regionalno {irewe. Nie sme edinstvenata televizija koja ima 25 studija”, go pretstavuva negovoto biznis-portfolio na po~etokot od ekskluzivnoto intervju za "Kapital". Kako po~na prikaznata so Pink televizija? Toa e dolga prikazna koja mo`e da trae so ~asovi, me|utoa, eve, nakratko, po~nav kako muzi~ki producent nekade vo 80-te godini, a vo 90-te godini go napraviv najpopularnoto muzi~ko studio, {to zna~i deka muzikata postojano mi be{e tuka nekade vo bek-

D

graund, a eve i den denes mi e eden golem dvigatel. Potoa, spontano se rodi idejata za biznisot vo radiodifuzijata. Napraviv edna radio stanica vo 1994 godina, a lokalnata televizija vo 1994-95 godina. Imav muzi~ki ambicii, pa, taka, i taa televizija be{e muzi~ka. Toa se poka`a kako mnogu profitabilen ~ekor i mnogu zna~aen koga e samiot biznis vo pra{awe. Toa e spoj na ovie afiniteti, na muzi~ki producent i na nekoj {to se ima zanimavano so muzika, posebno koga se vrativ od xezakademijata Berkli, koja ne ja zavr{iv, zatoa {to se vrativ vo Srbija. Taka go otvorivme vtoroto po golemina muzi~ko studio vo Srbija, a prodol`iv so obrazovanieto na ekonomskiot fakultet, iako mi e mnogu `al {to ostanav bez taa xez-akademija. No, od druga strana, pak, otkrivaweto na profitabilnosta na toj biznis mi ovozmo`i - so ogled na toa {to po priroda sum “sklopen” algoritamski - mnogu brzo da gi pravam matemati~kite kombinatoriki na site mo`ni kategorii koi mo`at da mi bidat korisni. Kolku vredi imperijata Pink? Vredi tolku kolku {to pazarot podrazbira i opredeluva {to vredi ili ne. Eve, i ovoj ceden portokal pred mene ne mo`ete da mi ka`ete deka vredi tolku kolku {to vredel pred tri meseci ili kolku }e vredi za pet meseci. Okolnostite i pazarnite uslovi odreduvaat i ja uslovuvaat cenata na ne{tata. Spored moeto mislewe, najvrednoto ne{to ne mi e nitu kompanijata, tuku semejstvoto, prijatelite, raboti koi te{ko mo`at da se sru{at. Sakam da pobeduvam, a parite mi slu`at isklu~ivo za postignuvawe pobedi, a ne za da gi stavam vo banka. Koj be{e va{iot interes za da vlezete i na makedonskiot pazar? Pred s$ mentalitetot, faktot deka makedonskiot narod e nekako poseben, mnogu topol i

duhovit. Va`na mi e sinergijata me|u zemjite i prenosot na programa vo pogolemite zemji. Eve, na primer, }e gi emituvame K-15 na drugite Pink televizii, vo Slovenija, Srbija, Bosna i Crna Gora. Tie raboti ni se pozna~ajni otkolku {to ni e zna~aen biznisot ovde. Ovoj pazar e relativno mal i nema da pravime kojznae kakvi profiti. Me|utoa, ona {to e va`no, {to sakam da go potenciram vo ova intervju, e deka vo Makedonija }e bideme makedonska televizija, }e gi opfa}ame site zna~ajni raboti vo Makedonija, od kulturni i istoriski, pa s$ do zabavni segmenti. ]e se gri`ime za specifi~nostite na Makedonija, a vtora rabota e deka }e bideme investitori. Vo prvite 18 meseci }e se investiraat 8 milioni evra, {to ne mislam deka e nekoja bezna~ajna investicija za izgradba na nekoi kapaciteti i za vrabotuvawe na kadar. Vo princip, mislam deka }e bideme pozitivno iznenaduvawe, ne samo koga se vo pra{awe gra|anite, tuku i na{ata bran{a pred s$. Pred 46 dena se otvori Pink Slovenija? Toga{ vesnicite go postavuvaa pra{aweto dali Pink bi bil Pink bez turbofolkot? Dali ova va`i i za Makedonija? Prvo, nie ne sme nikakva divizija na turbo-folk buldo`eri koja doa|a sega da ru{i. Taa muzika na na{ite prostori e navistina mnogu sli~na i pretstavuva kulturolo{ki fenomen koj go povrzuva celiot region. Eve, sega i vo Slovenija. Napravivme eden mnogu pourban koncept vo Slovenija otkolku {to mo`e da prifatat Slovencite! Taka {to, vo princip, koga nekoj brend e postaven, toj podrazbira i nekoi o~ekuvawa. Vie ste porane{en roker, basist, kako i Marina Tucakovi} i nejziniot soprug Futa... Zo{to porane{nite rokeri go napravija turbo-folkot? Da, toa e to~no. Na nekoj, toa e fenomen koj proizleze

mi e seedno. Moite slu`bi vo Skopje go organiziraa toa. Inaku, jas so g. [terjo Nakov sum vo dobri odnosi. Na krajot na denot nie se odlu~ivme za ona {to e podobro za nas. I koga toj bi kupuval ne{to vo Srbija, dokolku ne n$ odbere nas, sigurno deka nema da ima lutewe. Kade se gledate za 10-20 godini od sega? Uh, od samata pomisla se ispla{iv, taka {to podobro e da ne zboruvam za toa! Imam mnogu planovi od razli~ni kategorii, no se nadevam deka }e dojde moment koga s$ }e se zavr{i i toga{ sakam da napravam edna pauza i da se odmoram od s$. Iako mislam deka }e bide malku komplicirano da zboruvam za period od 10 godini. Mislam deka za 5 godini }e bide vidlivo deka na Balkanot sum uspeal vo radiodifuzniot i televiziski biznis, sum uspeal da go voznemiram svetskiot pazar, na na~in Pink da bide na svetsko nivo. Koga ova go zboruvav pred deset godini vikaa deka sum budala, denes ova e realna mo`nost. Nema mnogu primeri deka nekoj od vakov slab pazar uspeal da napravi ne{to {to se {iri. Najavuvate {irewe na Pink vo Hrvatska, Bugarija, no posebno e interesno {ireweto na Kosovo i Albanija? Se ~uvstvuvate li kako “mrazokr{a~”? Ne stanuva zbor za kr{ewe na mrazot ako moite biznisplanovi se vrzani za Kosovo, Albanija i Hrvatska. Vo Hrvatska, na primer, nikoga{ ne sum po~uvstvuval kakov bilo politi~ki problem, taka e i ovde, taka }e bide i na Kosovo i vo Albanija. [to smetate za va{ najgolem uspeh vo biznisot i `ivotot? Familijata i prijatelstvata. S$ ona {to podrazbira biznis i komercijalen uspeh toa go smetam za “dneven sport”. Del od srpskite mediumi tvrdea deka pogolemiot del od va{eto bogatstvo go imate steknato zaradi bliskosta so Mira Markovi}, liderkata na Jugoslovenskata levica i soprugata na Slobodan Milo{evi}, do padot na negoviot re`im vo oktomvri 2000 godina, a vie go tvrdite sprotivnoto? Toa e ogromna glupost! Ako nekoj me obvinuva, toga{ novinarite treba da napravat istra`uvawe. Podatocite se javni, mo`ete da vlezete na Internet i da gi poglednete bilansite za izminative godini. Za vreme na Milo{evi}, 4% kapital, po Milo{evi} 96% kapital. Vo vremeto na Milo{evi} postoeja ograni~uva~ki faktori, kako sankcii kon Srbija, i da sakate ne mo`ete da se razvivate. Koga zavr{i toj re`im, na{iot biznis procveta. Da postoeja podlaboki politi~ki vrski i odnosi so toga{nata vlast, }e zarabotev pove}e pari od onie koi gi imam zaraboteno toga{. Mojata politi~ka kariera be{e kratka i zanemarliva, bez bitni pozicii. I denes sum jugonostalgi~ar. Bev dobar prijatel so re`iserot Qubi{a Risti}, kogo i denes mnogu go cenam. Kakva bilo politizacija na Pink do 2000 godina e isklu~ena, bidej}i televizijata nema{e informativno-politi~ka programa. Kakva bila politi~kata uloga i misija na Pink bez vesti toga{, osven ako taa uloga ja imale Silvester Stalone i Ri~ard Gir, koi so filmovite koi sme gi prika`uvale im davale sugestii na srpskite glasa~i za kogo da glasaat? Ne sum zabele`al, no mo`ebi [varceneger vo nekoj film spomenal za kogo da glasaat?

17.03.2010 11

@eqko Mitrovi} verojatno e najpoznatiot mediumsk mediumski tajkun na Balkanot. Za pomalku ADRIJANA ATANASOVA

11

od razli~en tip okolnosti. Krizata koja nastapi vo devedesettite godini napravi odedna{, poradi namaluvawe na pazarot, golem broj kvalitetni rokenrol i xez-muzi~ari da ostanat bez anga`mani. Nastana eden vid smena, verojatno poradi tie okolnosti i poradi afirmacija i afinitet na onie koi ne se pretstavnici na “urbanita gerila”. Taka, muzi~arite moraa da se usoglasat so potrebite na pogolemiot del od populacijata. Izborot im be{e da ne se zanimavaat pove}e so muzika ili da se nadevaat na podobri vremiwa, a dotoga{ da se snao|aat na ovoj ili onoj na~in. Taka e napraven kompromisot i denes mislam, do nekade, toa e opravdano. Toa {to nekoga{ go vikaa turbo-folk, sega s$ pove}e e pop, a za nekolku godini }e bide eden kultiviran i kvaliteten mejnstrim koj nema da ima nikakva vrska so onoj turbo-folk. Nekoga{ samo Hrvatska ima{e pop-scena. Sega, poglednete vo Makedonija, Srbija, Crna Gora... turbofolk muzikata evoluirala vo odnos na tie vremiwa. Na primer, pred 30 godini Lepa Luki} i Miroslav Ili} pla}aa danok na {und i ki~, a denes se klasika i evergrini na narodnata muzika. Bijelo Dugme i Goran Bregovi} imaat odli~na pozicija denes. Nie sme sekoga{ kriti~ari na ona vreme vo koe `iveeme. Od edna helikopterska perspektiva, sega s$ izgleda porazli~no. Znaete li da zasvirite ponekoga{? Da, kako ne, jas sum basist “od ra|awe”. Sakam da slu{am rok i xez fju`n, pop i s$ ona drugo {to mi e blisku. Go sakam i klabingot, na primer Bob Sinkler i Dejvid Geta, ~esto mi se slu~uva da otidam do Ibica, Sen Trope ili Monako na nivni setovi. Inaku, tokmu tie se ekskluzivni korisnici na mojata aviokompanija, bidej}i vo moite avioni se pu{i, ha, ha. Kako po~na regionalizacijata

na Pink? Dali toj proekt mo`e da se nare~e “nov Jutel” ili “eks-ju Pink”? Toa e eden primer koga eden dobar brend od koja bilo kategorija odi nadvor od granicite na svojata zemja. Interesite, pred s$, ne se so lo{a ili zadna namera. Tie n$ teraat da multiplicirame edna dobitna forma na nova teritorija. Nemame nikakvi politi~ki ili ideolo{ki ambicii, iako sum jas vo du{a jugonostalgi~ar. Makedonija ja ~uvstvuvame kako mnogu bliska, del po mentalitet, del kulturolo{ki, i na toj na~in mene mi e polesno da go razberam ova podnebje, otkolku, na primer, menaxerite na RTL ili Foks. Tie mnogu te{ko se snao|aat ovde, zatoa {to ne se naviknati na prethodno spomenatite kategorii. Zo{to ne zavr{ija uspe{no pregovorite so Alfa TV? Videte, toa e delovna tajna, zatoa i se potpi{uvaat dogovori za tajnost na pregovori, zaradi {titewe na biznis-interesite. Iako imavme mnogu srde~ni i topli razgovori i bevme mnogu blisku do dogovor, na kraj vo na{ interes be{e da ja kupime K-15. Vo princip, mora da gradime sistem koj ni e nam kompatibilen, sistem koj e sosema porazli~no organiziran i struktuiran. Nie ovde ne kupuvame pazar. I dvete televizii imaa zanemarliv rezultat vo gledanosta, re~isi neva`en ili nepostoe~ki. Koga se pra{uvavme {to e podobro, razmisluvavme vaka: ako e pra{awe dali }e kupuvame tehnika na nekoja televizija, toga{ podobro e da kupime televizija koja nema ni{to, pa samite da ja izgradime i da po~neme od po~etok na na{ na~in. A s$ drugo ne mo`am da vi ka`am, bidej}i spa|a vo delovna tajna. Zatoa li presot ne be{e organiziran vo hotelot Aleksandar Palas, iako bil, kako {to velat, zaka`an za toa mesto? [to se odnesuva do mene, mo`e{e i tamu. Navistina


12 18.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

USTAVNIOT SUD POVEDE POSTAPKA ZA DVA ^LENA OD ZAKONOT ZA GRADBA stavniot sud na v~era{nata sednica povede postapka za ustavnosta na dva ~lena od Zakonot za gradba, donesen vo 2009 godina. Povedena e postapka protiv ~lenovite 138 i 140, koi predviduvaat vo situacija koga investitorot gradi ili izgradil objekt sprotivno na odobrenieto za gradewe na grade`niot inspektor, da donese re{enie koe }e bide zapi{ano vo katastarot deka objektot i zemji{teto pod nego se zalog vo korist na dr`avata

U

ili op{tinata. Ovie ~lenovi istovremeno opredeluvaat i penali vo vrednost od 3% od vrednosta na objektot, koi }e gi pla}a mese~no investitorot s$ dodeka ne go usoglasi so odobrenieto za gradba. Dokolku, pak, tri meseci posledovatelno ne se pla}aat penalite, odredbite predviduvaat da se izvr{i promena vo katastarot na sopstvenost i od zalo`no pravo da se prefrli vo pravo na sopstvenost nad niv od strana na dr`avata

ZK PELAGONIJA OTVORI SOPSTVENA VETERINARNA AMBULANTA i op{tinata. Penalite se naplatuvaat prisilno spored Zakonot za izvr{uvawe. Sudot ja povel postapkata zatoa {to takvite zakonski odredbi, vsu{nost, zna~at na investitorot da mu se odzeme i sopstvenosta nad objektot ili zemji{teto koe e vo ramkite na odobrenieto za gradewe, so {to takvata odredba go doveduva vo pra{awe ustavno zagarantiranoto pravo na sopstvenost opredeleno vo ~len 30 na Ustavot.

dborot na direktori na ZK Pelagonija odlu~i neophodnite uslugi od oblasta na veterinarnoto zdravstvo da gi dobiva od veterinarnata ambulanta Pelagonija Vet, koja e vo nejzina sopstvenost. Minatata nedela be{e sklu~en dogovor za sorabotka me|u kompanijata i veterinarnata ambulanta. Kako {to se veli vo soop{tenieto objaveno na Makedonska berza, veterinarnata ambulanta Pelagonija Vet e

O

formirana vo oktomvri godinava i nejzin sopstvenik e ZK Pelagonija. Pelagonija e eden od najgolemite zemjodelski kombinati vo dr`avata. Spored finansiskiot izve{taj, prvite tri kvartali od godinata ZK Pelagonija gi zavr{i so zaguba od 1,86 milioni evra i koja e za 8% pomala vo odnos na lani. Minatata godina taa iznesuva{e dva milioni evra. I pokraj zagubata, operativnite prihodi na kompani-

jata godinava porasnale za 9% i iznesuvaat 13,5 milioni Lani iznesuvale 12,5 milioni evra. Osobeno golem rast ima kaj prihodite od izvoz, koi godinava iznesuvaat 1,3 milioni evra. Lani tie iznesuvaa 106.000 evra. Prihodite od proda`ba na doma{niot pazar bele`at pad od 6%. Tie iznesuvaat 11,3 milioni evra, nasproti minatogodi{nite koi iznesuvaa 12 milioni evra. Operativnite rashodi isto taka porasnale za 5%.

MINISTEROT ZA TRANSPORT OBVINUVA

USTAVNIOT SUD JA KO^I IMPLEMENTACIJATA NA EVROPSKITE PRAVILA So ukinuvawe na tri ~lena za prevoz vo patniot soobra}aj, Ustavniot sud ja popre~uva dr`avata da odi napred vo evropskite integracii, obvini v~era ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski. Tvrdi: vakvata odluka {tetno }e vlijae vrz prevozot, a makedonskite prevoznici mo`e da se soo~at so sankcii ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

kinuvaweto na tri ~lena od Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj {tetno }e vlijaee vrz prevoznata dejnost, a makedonskite prevoznici mo`e da se soo~at so sankcii da ne soobra}aat vo Evropskata unija dokolku Makedonija ne gi po~ituva evropskite direktivi, predupredi v~era ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, kako reakcija na odlukata na Ustavniot sud za ukinuvawe na tri ~lena od ovoj Zakon. Ministerot Janakieski gi etiketira{e ustavnite sudii kako antievropski, koi ja popre~uvaat dr`avata vo evropskite integracii. Toj potencira{e deka ukinatite ~lenovi bile harmonizirani so evropskata regulativa i se primenuvaat vo dr`avite vo EU, a so vakviot ~ekor na Ustavniot sud Makedonija se vra}a nekolku ~ekori nazad. Ustavniot sud gi oceni za protivustavni ~leno-

U

vite 8v, 8g i 24a, spored koi, za eden prevoznik vo paten soobra}aj da dobie licenca za prevoz, mora da doka`e oti gi platil danocite i pridonesite za zdravstveno, penzisko i invalidsko osiguruvawe za vrabotenite. “Ministerstvoto za transport i vrski smeta deka vakvata odluka na Ustavniot sud mo`e {tetno da vlijae vrz vr{eweto na prevoznata dejnost, zatoa {to vo ~lenovite koi se ukinuvaat konkretno se propi{ani odredbi koi se implementiraat vo zemjite~lenki na Evropskata unija”, izjavi ministerot za transport i vrski. So ukinuvaweto na ovie odredbi se ostava prostor licata koi bile osuduvani za krivi~ni dela da vr{at dejnost prevoz i se ovozmo`uva licencirawe bez soodvetna solidna finansiska sostojba, so {to, isto taka, se ostava prostor za zgolemuvawe na nelojalnata konkurencija. Ministerot go obvini Ustavniot sud deka e partiziran i deka po taa osnova ukinuva va`ni odredbi od Zakonot

“So ovaa odluka se nametnuvaat pr{awata dali Ustavniot sud e antievropski i saka Makedonija da ne odi napred kon evroatlantskite integracii, znaej}i deka imame obvrska da go implementirame evropskoto zakonodavstvo i dali so ovaa odluka se potvrduvaat {pekulaciite deka Ustavniot sud e partiziran”, izjavi Janakieski. MO@NI SE SANKCII ZA PREVOZNICITE Vo zemjite od regionot transportnite kompanii treba da raspolagaat so kapital vo iznos od 9.000 evra za prvoto vozilo i po 5.000 evra za sekoe naredno vozilo, i so toa se naru{uva konkurencijata na pazarot. “Ukinati se ~lenovite koi objasnuvaat {to pretstavuva finansiskata sostojba, so {to makedonskite kompanii se staveni vo popovolna konkurentska polo`ba, {to e nedozvoleno od aspekt na za{titata na konkurencijata. Za `al, ukinat e ~lenot koj utvrduva {to e dobar ugled i ne dozvoluva so transport da se zanimava osudeno lice. Sega, so nepo~ituvawe na

ovie odredbi, mo`e da se soo~ime so sankcii, kako i zabrana na makedonskite prevoznici da vr{at transport vo zemjite od EU”, potencira{e Janakieski. Spored evropskite zakoni, transportnite kompanii za da dobijat licenca za prevoz vo patniot soobra} aj treba da se registrirani za vr{ewe dejnost, da imaat dobar ugled, da imaat soodvetna finan-

siska stabilnost, da imaat profesionalna kompetentnost. Vo Zakonot za prevoz vo patniot soobra}aj, uslovite koi treba da gi ispolni prevoznikot za da dobie licenca se da bide vpi{an vo Centralen registar, upravitelot da ima sertifikat za profesionalna kompetentnost, da ima solidna finansiska sostojba, dobar ugled i kompetentni vraboteni.

Ustavniot sud svojata odluka ja obrazlo`i so toa deka "nepla}aweto na danocite i pridonesite ne mo`e da se predviduva kako poseben uslov za vr{ewe dejnost, bidej}i so toa se povreduvaat drugi vrednosti na gra|aninot, kako {to e dostapnost na sekoe rabotno mesto na sekogo pod ednakvi uslovi, sloboden izbor na vrabotuvawe, pravo na rabota".


KOMPANII PAZARI I FINANSII

^ETVRTOK

18.11.2010

13

UKIM POBARA NOVI VRABOTUVAWA I POVE]E PARI ovi vrabotuvawa, pove}e pari za nau~ni proekti i da ne se finansiraat preku posebni trezorski smetki, pobara rektorot na UKIM, Velimir Stojkovski, vo godi{niot izve{taj za rabotata na Univerzitetot do Sobranieto na RM. "UKIM ima problem so odobruvaweto na pari, pa duri i za samofinansira~ki proekti, poradi {to ne e vozmo`no da se fatat rokovite, a

N

poradi toa donatorite n$ smetaat za neseriozna institucija. Poradi toa, Univerzitetot bara da bide izzemen od trezorskata smetka”, stoi vo izve{tajot. Vo izve{tajot se veli deka UKIM funkcionira vo ote`nati uslovi. Poradi nemaweto finansiski sredstva te{ko se sproveduva Bolowskiot princip na studirawe. S$ u{te ne e formiran sovet za finansirawe na visokoto

obrazovanie i ne postoi kvaliteten kadar. Kako {to se veli vo izve{tajot, Rektoratot do nadle`nite institucii ispratil pove}e barawa za novi rabotni mesta, pred s$ poradi toa {to del od profesorite zaminale vo penzija, a se pro{irila i dejnosta vo nekoi studiski programi. "I pokraj restriktivnata politika na Vladata vo pogled na novite vrabotuvawa, UKIM uspea da

obezbedi soglasnost za 56 novi vrabotuvawa i da vospostavi dvoen raboten odnos na Medicinskiot i Stomatolo{kiot fakultet za 517 lica", se veli vo Izve{tajot. Od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka se ograduvaat od komentari vo ovoj del, poso~uvaj} i deka Ministerstvoto za finansii e nadle`no za trezorskata smetka. “So voveduvawe na trezorskiot sistem na rabotewe,

finansiskoto rabotewe so stranskite proekti se odviva preku posebni smetki. Za uspe{no realizirawe potrebno e univerzitetite da pravat i dostavuvaat realni planovi, kako bi mo`ela naplatata da se realizira preku trezor. Ministerstvoto e zapoznaeno so problemite so koi se soo~uvaat univerzitetite pri koristeweto na sredstvata so trezorskiot na~in na rabotewe i vo sorabot-

ka so Ministerstvoto za finansii se pravat obidi za nadminuvawe na problemite”, velat od Ministerstvoto za obrazovanie.

KAKO DA SE KREIRA USPE[EN BREND?

MAKEDONSKITE BRENDOVI DA SI JA PRESE^AT “PAPO^NATA VRVCA” SO DOMA[NIOT PAZAR! Pri~ini za nepostoeweto na pogolem broj uspe{ni i globalno poznati makedonski brendovi ima mnogu. Delumno se lociraat vo lo{iot menaxment i zastareniot na~in na rabotewe VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

idej}i Makedonija e neto-uvozna ekonomija, na doma{niot pazar e polesno da se prepoznae stranski brend, otkolku da se izgradi svoj - e generalnoto mislewe na u~esnicite na tribinata “Kako da se kreira uspe{en brend?”, koja v~era se odr`a vo ramkite na Globalnata nedela na pretpriemni{tvo. Vo Makedonija postojat kompanii koi uspe{no rabotat na razvivaweto na svojot brend vo regionot, no tuka nivnite ambicii mo`ebi zastanuvaat. Za da se izgradat makedonski brendovi, vidlivosta na na{ite proizvodi na stranskite pazari e krucijalna, potenciraa u~esnicite. “Ne mo`e da se izgradi brend dokolku proizvodot ne e prisuten na nadvore{niot pazar. Problemot za nepostoeweto na pove}e makedonski brendovi mo`e da se najde vo na~inot na koj {to rabotat kompaniite i nedovolnata zastapenost na proizvodite”, veli Filip Petreski, izvr{en direktor na marketing-agencijata

B

Idea Plus. Tokmu uvoznata orientacija na zemjata e prvata pri~ina zaradi koja na Makedonija & nedostigaat doma{ni brendovi, se soglasuva i izvr{niot direktor na Majkrosoft za Makedonija, Ilijan~o Gagovski. Toj naglasuva deka vo zemjata ima brendovi koi se prisutni i na regionalniot pazar, no za da se izgradi eden globalen brend, potrebno e “da se prese~e papo~nata vrvca koja ja spojuva kompanijata so doma{niot pazar” i da se ima vizija za sozdavawe globalen brend. Pri~ini za nepostoeweto na pogolem broj makedonski brendovi, regionalno, no i globalno, ima mnogu. Mo`ebi tie treba da se baraat vo na~inot na koj {to s$ u{te rabotat kompaniite vo Makedonija, a i vo na~inot na koj {to upravuvaat menaxerite. Potrebna e specificirana strategija za razvoj na brendot i za pazarite na koi }e se plasira, a pred s$ upornost, hrabrost i rizik toa da se napravi. Za da se napravi toa, kapitalot e neizbe`en faktor. “Mislam deka kako gra|ani na Makedonija nie postojano gradime antibrendovi, bidej}i

sme mrzeliva nacija i ne sakame da razmisluvame koja ideja mo`e da se razviva i odr`uva”, e misleweto na Katerina Bla`evska, urednik na vesnikot "Dnevnik", koja e decidna deka za odr`uvawe na brendot najva`ni se

kanot i vo Evropa, no nie ne gi prepoznavame bidej}i “Makedonija se odnesuva kako kolonija”. Za Vaknin, golema gre{ka e {to makedonskite kompanii gi “prodavaat” svoite brendovi vo oblik na surovini, bilo da poteknuvaat od tekstilnata industrija, vinskata ili nekoja druga, za potoa zemjite od regionot, kako Slovenija, ili evropskite zemji, kako Velika Britanija ili Italija, vrz osnova na ovie surovini ili poluproiz-

vodi da sozdadat sopstven lu|eto. Za analiti~arot Sam Vaknin, Makedonija e zemja od koja poteknuvaat mnogu brendovi, koi se prisutni na Bal-

brend. MAKEDONSKITE MENAXERI RAZMISLUVAAT LOKALNO, A NE GLOBALNO Brendot e zabrzuva~ na komu-

nikacijata me|u proizvoditelot i potro{uva~ot. Toj e zbir na karakteristiki koi odreden proizvod go pravat razli~en od ostanatite vo istata kategorija. Brendovite fluktuiraat, isto kako {to fluktuira i razvojot na edna kompaniija. Tie ne se ve~ni, tuku so niv mora postojano da se menaxira. Razvojot na brendot nosi podobar razvoj na samata kompanija. Vo fokusot na brendot treba da se korisnicite. Kaj nas, za `al, komunikacijata se sveduva na reklamirawe na karakteristikite na proizvodot, otkolku na pretstavuvawe na negovite beneficii. “Makedonskite brendovi gi odminuvaat korisnicite, iako treba da gi stavat vo fokusot”, veli Elena Mladenovska, marketing-menaxer vo TTK banka. Makedonskite menaxeri treba postojano da investiraat vo svoite proizvodi, odnosno vo dizajnot, promocijata, istra`uvaweto na pazarot. Toa zna~i investirawe vo sevkupniot sistem na rabotewe na

kompaniite. Toa mora da bide postojan proces koj }e gi sledi potrebite na pazarot. “Problemot treba da go barame kaj nas. Makedonskite menaxeri ne razmisluvaat globalno, tuku razmisluvaat lokalno”, veli Sini{a Pekevski, marketingkonsultant. Brendot proizleguva od kvalitetot na proizvodot. Mo`ebi gre{kata na makedonskite menaxeri e vo toa {to pred dovolno da go razvijat proizvodot investiraat vo marketing, koj, vo su{tina, pretstavuva samo “{minka”. “Mnogu od kompaniite vo Makedonija ja pravat ovaa gre{ka, vlo`uvaat vo marketingot, no ne vnimavaat na kvalitetot na brendot”, veli Sam Vaknin. Za da se promeni celata situacija i za da se pojavat pove}e makedonski brendovi na stranskite pazari potrebno e da se iniciraat promeni. Makedonskite kompanii treba da po~nat da vlo`uvaat vo istra`uvawe na pazarot, bidej}i mnogu malku kompanii vo su{tina go pravat toa. Ne postoi standardna formula za gradewe brend. Potrebna e izrabotka na strategija koja se odnesuva na pazarite kade {to }e se plasiraat proizvodite.


14 18.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

VO SRBIJA 40% POMALKU INVESTICII OD LANI d januari do septemvri ovaa godina vo Srbija se sleale 600 milioni evra neto stranski direktni investicii, {to e pad za 40% vo odnos na istiot period lani. “Vo svetot investiciite se na minatogodi{noto nivo, {to poka`uva deka rezultatite vo Srbija se porazitelni”, veli Dragan Pej~i}, sovetnik vo Altis. “Akvizicii ve}e nema, pa narednata godina, osven

O

proda`bata na Telekom, ne treba da se o~ekuva priliv na kapital. Vo prv plan }e bidat grinfild investiciite, no pra{awe e kolku od niv mo`e da se o~ekuvaat. Dosega, proektite vo prosek vredea 10 do 15 milioni evra i sekoj grad treba da ima desetina takvi investicii za da bide kompenziran padot na vrabotenosta vo prethodniot period”, veli Pej~i} i dodava deka

pogolemi investicii treba da se o~ekuvaat vo sektorite energetika, niskograde`na i avtomobilska industrija. Pej~i} istaknuva deka Srbija mo`e da gi privle~e investitorite so evtina rabotna sila. Prose~nata zarabotka lani bila 400 evra, dodeka ovaa godina iznesuva 320 evra. Toj dodava deka vo 2009 godina prihodite najmnogu opadnale vo grade`ni{tvoto.

LIDL OTVORA PRODAVNICI VO 11 BUGARSKI GRADOVI ermanskiot trgovski sinxir Lidl na 25 noemvri }e otvori prodavnici vo 11 bugarski gradovi, soop{tija od kompanijata. Sofija, Plovdiv, Varna, Stara Zagora, Pazarxik, Sliven, Krxali, Petri~, Montana. Love~ i Gabrovo se gradovite vo koi trgovskiot sinxir }e otvori prodavnici. Kompanijata, koja neodamna

G

otvori i logisti~ka baza vo blizina na Elin Pelin, se podgotvuva da go osvoi bugarskiot pazar. Glaven konkurent na bugarskiot pazar na Lidl e sinxirot marketi Peni, koj gi otvori prvite prodavnici vo zemjata minatata esen. Toga{ od kompanijata objavija deka }e otvorat u{te 50 prodavnici do krajot na ovaa godina.

LIBERALIZACIJA NA KAPITALNITE TEKOVI

]E ZAMINAT LI HRVATITE VO SRBIJA PO PODOBRA KAMATA?

 Hrvatskite bankari, poradi sigurnosta na doma{niot bankarski sistem, ne se gri`at premnogu {to bankite vo Srbija nudat kamatni stapki za {tedewe do 7,25% VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

rvatskite investitori od po~etokot na 2011 godina }e mo`at da otvorat rezidencijalni smetki i vo stranstvo. Se procenuva deka mo`nosta za otvorawe {tedni smetki vo celiot svet }e upati mnogu hrvatski gra|ani kon sosedna Srbija, kade {to bankite nudat visoki kamatni stapki za {tedewe. Srpskata Agrobanka, na primer, nudi efektivna kamatna stapka od 7,25% na oro~eno {tedewe na 24 meseci vo evra. Srpskiot portal Kamatica, vo sorabotka so srpskite banki, objavi prognoza deka kamatnite stapki, oro~eni na 12 meseci vo evra, }e se dvi`at me|u 5,5% i 8,5%, dodeka za oro~uvawata podolgi od 12 meseci predviduvaat kamatni stapki me|u 7% i 9%. Iako hrvatskite bankari ne se pla{at od odliv na {teda~i vo Srbija, sepak, kaj hrvatskite investitori ne postojat predrasudi za investirawe vo Srbija. Od zagrepskata Rajfajzen banka velat deka samata merka ne bi trebalo da vlijae na prekugrani~en odliv na {teda~i, bidej}i hrvatskiot bankarski sistem e stabilen, {to

H

se potvrdi vo poslednite dve krizni godini. Vo bankata ne o~ekuvaat odliv na {teda~ite vo dr`avi so povisoki pasivni kamatni stapki (vo sporedba so hrvatskiot bankarski sostav), bidej} i na takvata odluka ne vlijae samo visinata na kamatnata stapka, tuku i doverbata na {teda~ite vo bankite.

Hrvatskite banki minatata esen reklamiraa oro~eno {tedewe za gra|anite so visina od 25.000 evra, so kamatna stapka od 6% za edna godina, a nad toj iznos nudea kamati po dogovor. Ovaa esen vo Hrvatska za oro~uvawe na edna godina te{ko e da se najde banka koja bi nudela i 4% kamata na oro~eno

{tedewe do 25.000 evra. HRVATITE VERUVAAT VO ROHATINSKI Glavniot ekonomist od Sosiete @eneral–Splitska banka, Zdeslav [anti}, izjavi deka pra{aweto na {tedewe e pred s$ pra{awe na sigurnost i doverba. Spored nego, Hrvatite veruvaat na svojata Narodna banka, koja poslednite deset

godini e personificirana vo likot na guvernerot @eqko Rohatinski. Vo Hrvatska gra|anite pove}e mu veruvaat na Rohatinski, otkolku na aktuelnata premierka, Jadranka Kosor. Za rizikot i doverbata vo bankarskiot sostav govori i faktot deka minatata godina, iako Hrvatska bila primamliva

destinacija za {tedewe (i vo kuni i vo evra), nemalo nekoj golem interes kaj stranskite investitori, re~e makroekonomskiot analiti~ar od Erste banka, Alen Kova~. “Edno od najva`nite pra{awa e tokmu doverbata i te{ko e da se poveruva deka site Hrvati }e imaat doverba vo bankarskiot sistem. Dokolku kamatnite stapki na {tedewe vo Germanija ili Avstrija se povisoki otkolku vo Hrvatska, toga{ hrvatskite banki mo`ebi bi imale problem so odliv na depoziti”, re~e Kova~. Za doverbata na gra|anite vo bankite pridonesuva i stranskata sopstvenost nad niv. Hrvatite, od legendarnoto zazdravuvawe i sanacija na bankite vo dr`avna sopstvenost, po {to najmnogu doma{ni banki bea prodadeni na stranci i preminaa vo italijanska ili avstriska sopstvenost, vodat borba protiv stranskata sopstvenost nad doma{nite banki i visokite kamati za kreditite, no tokmu taa sopstvenost e mnogu va`na za {teda~ite, poradi garancijata za sigurnost na nivnite vlogovi. Spored Kova~, pri izborot na bankata vo koja }e {tedat Hrvatite poverojatno e deka }e izberat doma{na banka.


BALKAN BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

18.11.2010

15

FINANSISKATA POMO[ DOVEDENA VO PRA[AWE

AVSTRIJA NE E UVERENA DEKA GRCIJA E NA DOBAR PAT

 Po Slova~ka, Slovenija i Germanija, i Avstrija se somneva vo kapacitetot na Grcija pravilno da ja iskoristi pomo{ta {to ja dobiva. Avstriskiot del od tran{ata iznesuva 190 milioni evra ELENA JOVANOVSKA

vstrija se zakani deka }e go blokira svojot del od idniot transfer na pomo{ta za Grcija dokolku Vladata na Papandreu ne gi sprovede

A

 Jozef Proel MINISTER ZA FINANSII NA AVSTRIJA

re{enijata za kratewe na deficitot, dogovoreni pred {est meseci so EU i Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Avstriskiot minister za finansii, Jozef Proel, izjavi deka ne e uveren oti Grcija e dovolno posvetena na problemot. Toj podocna gi ubla`i svoite zabele{ki, izjavuvaj}i deka Avstrija e podgotvena da go ispolni svoeto vetuvawe kon Grcija i deka Grcija e “na dobar pat”. “Imame indikacii deka Grcite ne se dr`at do sopstveniot plan vo dovolna mera, osobeno vo vrska so danocite”, veli Proel. “Podatocite {to gi imame vo momentov ne ni davaat pri~ina da ja odobrime dekemvriskata tran{a od avstriska gledna to~ka.” Razgovaraj}i so novinarite vo Brisel, pred sostanokot na ministrite za finansii od evrozonata, Proel naglasi deka Grcija e na dobar pat, no "izgleda ne e tokmu na vistinskiot kurs”. Zabele{kite na Proel verojatno se samo politi~ki stav, no bea dovolni za da prediz-

vikaat panika. Grcija od EU i MMF prima pari na kvartali, po {to sleduva procenka na napredokot na dr`avata vo odnos na namaluvaweto na deficitot. Avstriskiot del od EU tran{ata, {to treba{e da se prefrli vo dekemvri, a }e se prefrli vo januari, iznesuva 190 milioni evra. Gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstantinu, koj isto taka im se obrati na reporterite vo Brisel, izjavi deka negovata zemja }e stigne da gi ispolni zacrtanite proekcii so buxetot za slednata godina. “Vo celost }e gi ispo~ituvame zacrtanite celi za 2011 godina i imame namera dokolku e potrebno da prezememe kakvi bilo merki za nivno ostvaruvawe”. Toj ne saka{e da gi komentira izjavite deka Avstrija mo`e da go povle~e svojot udel vo 110-te milijardi evra pomo{. Grcija godinava potpi{a dogovor za zaem i za vozvrat se obvrza da sprovede strog re`im na {tedewe so koj bi go dovele buxetskiot deficit vo ramkite na EU

SLOVENIJA PREOPTOVARENA SO DOLG lovenija kon krajot na avgust ima{e 41,6 milijardi evra brutonadvore{en dolg. Neto-dolgot na Slovenija pretstavuva re~isi tretina od bruto-doma{niot proizvod (BDP) od 2009 godina, koj iznesuva okolu 35 milijardi evra. Dolgot na slovene~kite pretprijatija kon bankite, spored podatocite na Narodnata banka, na krajot na 2009 godina iznesuval 18,8 milijardi evra i na negovoto zgolemuvawe vlijaela ekonomskata kriza. Istovremeno, stapkata na nevrabotenost vo Slovenija vo septemvri iznesuvala 10,5%, {to e za 0,1 procenten poen pomalku vo odnos na prethodniot

S

mesec, bidej}i brojot na vraboteni e zgolemen za 2.200, soop{ti slovene~kiot Zavod za statistika.

BRITANSKA BANKA ]E BIDE KONSULTANT ZA BELENE ritanskata banka HSBC e finansiskiot konsultant na proektot za nuklearnata centrala Belene, soop{ti ministerot za ekonomija, energetika i turizam, Traj~o Trajkov. Toj objasni deka pove}e detali za izborot }e bidat dadeni od Bugarskiot energetski holding. Vo poslednata etapa od izborot na konsultant ostanaa dvajca kandidati, HSBC i konzorcium pod pokrovitelstvo na bankata Rot{ild. Izbranata banka treba da dade predlozi za promena na finansiskiot model na proektot, kako i za strategiskiot investitor na centralata. Pri posetata na ruskiot premier, Vladimir Putin, vo Sofija be{e objaveno deka do krajot na godinata }e bide odobren tehni~kiot proekt na Belene. Ona {to s$

B

u{te ne e jasno e kolku }e ~ini proektot. Spored ministerot Trajkov, bugarskata strana nastojuva da doznae kolku }e ~ini proektot na kraj, za da ne ostane mo`nost za poskapuvawe. Prethodno, ministerot izjavi deka ne bi trebalo centralata da ~ini pove}e od pet milijardi evra.

ROMANIJA BELE@I REKORDNA INFLACIJA o Romanija kon krajot na oktomvri e zabele`ana rekordna godi{na inflacija me|u 27-te zemji-~lenki na Evropskata unija, koja iznesuva 7,9%. Spored najnovite podatoci na Evropskiot zavod za statistika (Eurostat), koi gi prenesuva romanskata agencija Adjerpres, prose~nata godi{na inflacija vo zemjite na EU iznesuva 2,3%, dodeka vo evrozonata 1,9%. Prethodnite 12 meseci inflacijata imala rast vo 16 zemji od Unijata, vo pet e namalena, dodeka vo {est zemji ostanala na nivo od 2009 godina. Spored najnovite procenki, vo 2010 godina inflacijata vo Romanija }e dostigne 8,2%, t.e. }e bide povisoka za 3,4% otkolku prethodnata

V

godina. Za toa pridonesoa merkite na {tedewe koi koalicionata vlada be{e prinudena da gi prezeme, osobeno julskoto zgolemuvawe na DDV za 5%.

{to mora da go spasuvaat pobogatata Grcija. Dali gr~koto stopanstvo, iako treba nie da pozajmuvame pari za da ja spasuvame vo taa dr`ava platite Grcija ili, pak, da im se za 50% pogolemi od isplatime bo`i}ni premii slovene~kite. na na{ite penzioneri?”, I Slova~ka vleze vo sudir komentira{e novata preso Evropskata komisija mierka i lider na desnootkako odlu~i da ne dava centristi~kata koalicija, pari za pomo{ na Grcija. Iveta Radi~ova. Slova~kite pratenici so golemo mnozinstvo prifatija da u~estvuvaat vo fondot za krizi na Unijata, no odbija nivnata zemja da bide del od paketot vreden 110 milijardi evra finansiska pomo{ za Atina. Slova~ka vo solidarniot fond }e u~estvuva so 4,37 milijardi evra, no odbiva da odvoi 800 milioni evra koi bi oti{le na kontoto na Grcija. "Neprifatlivo e Slova~ka da zeme kredit za potoa parite da & gi dade na Grcija. Nie nemame namera da ja pla}ame smetkata za nediscipliranata fiskalna politi Jorgos Papakonstantinou ka na MINISTER ZA FINANSII NA GRCIJA

granicite do 3% do 2014 godina. Grcija i prethodno naiduva{e na negoduvawe vo vrska so pomo{ta kaj nekoi zemji od Evropskata unija. Germanija ja predupredi deka ve}e snemuva trpenie. Germanskiot minister za finansii, Volfgang [auble, poka`a deka e mnogu iritiran. “Grcija u`iva vo golemata solidarnost od Evropa i Germanija, no ne treba da zaboravi deka solidarnosta ne e ednonaso~na ulica”, izjavi toj. Vo Slovenija tri partii podnesoa barawe do tamo{niot Ustaven sud za procena na ustavnosta na zakonot so koj zemjata se obvrza da pridonesuva za naporite za stabilizacija na evroto, ako, osven Grcija, bi trebalo da spasuva u{te nekoja ~lenka na evrozonata. Spored misleweto na ovie tri partii, ponudenta pomo{ na Grcija vo golema mera gi nadminuva mo`nostite na Slovenija, koja i samata e vo ekonomski te{kotii. Slovencite osobeno gi iritiral faktot K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


16 18.11.2010

GM PREKU IPO PLANIRA DA SOBERE 12 MILIJARDI DOLARI merikanskiot avtomobilski gigant, Xeneral Motors (GM), soop{ti deka zaradi zgolemenata pobaruva~ka za 14% ja zgolemi procenkata za rasponot na cenata na redovnite akcii koi }e bidat ponudeni na po~etnata javna ponuda (IPO). Kompanijata sega planira vo ponudata koja po~nuva denes da sobere

A

SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

duri 12 milijardi dolari. Xeneral Motors ja podigna prognozata me|u 32 i 33 dolari za akcija, vo odnos na prethodno predvidenite 26 do 29 dolari. Kompaniajta planira isto taka da go zgolemi predlo`eniot obem na ponuda za prioritetni akcii, od 60 na 80 milioni akcii, i so toa da ja podigne nejzinata vrednost od tri na ~etiri

MMF GO NAMALUVA UDELOT NA DOLAROT VO VALUTNATA KO[NICA milijardi dolari. Amerikanskite dano~ni obvrznici najverojatno ovaa vest }e ja do~ekaat kako dobra, bidej}i momentalno poseduvaat udel od 61% vo avtomobilskiot gigant, otakako Vladata vo 2009 godina mu pomogna so 50 milijardi dolari. Kompanijata mora{e da pobara za{tita od kreditorite otkako nejzinite dolgovi se zgolemija na 88 milijardi dolari.

e|unarodniot monetaren fond (MMF) ja revidira strukturata na valutite vo “valutnata ko{nica”, vrz osnova na koja se formira sopstvenata valuta, takanare~enite specijalni prava na vle~ewe (SDR), namaluvaj}i go udelot na dolarot i japonskiot jen i zgolemuvaj}i go udelot na evroto i funtata. Po revidiraweto, {to se izveduva na sekoi pet godini, MMF go zadr`a istoto

M

PROPADNAA PREGOVORITE ZA BUXETOT NA EU ZA 2011 GODINA

VELIKA BRITANIJA NE DOZVOLUVA ZGOLEMUVAWE NA BUXETOT!  Evroparlamentarcite baraat buxet pogolem za 6%. Komisijata dozvoluva zgolemuvawe od samo 2,9%, dodeka Velika Britanija decidno ostanuva na stavot deka vo krizni vremiwa buxetite na evropskite institucii vo najmala raka treba da se zamrznat BORO MIR^ESKI azdor me|u zemjite-~lenki na Evropskata unija e najblago ka`ano ona {to denovive se slu~uva vo Brisel vo obidite da se usvoi buxetot za 2011 godina. Prvite lu|e na Unijata pri~inata za toa ja baraat vo tvrdoglavosta na odredeni dr`avi. "Premnogu sum razo~aran od faktot deka na pregovorite me|u Sovetot na Evropa i Evropskiot parlament ne se usvoi buxetot za 2011 godina. So kaewe mo`am da istaknam deka odredeni dr`avi-~lenki ne bea podgotveni da pregovaraat vo dobropoznatiot "evropski duh.” Sega, site vklu~eni strani treba da se ~uvstvuvaat odgovorni i so naporna rabota da postignat soodvetno re{enie. So vakvoto odbivawe ne se izvojuva pobeda nad Brisel, tuku naprotiv, samite se zastrelaa vo noga”, izjavi pretsedatelot Baroso po odbivaweto na predlog-buxetot od strana na 12 dr`avi~lenki. Iako pretsedatelot Baroso go izostavi imenuvaweto na protivnicite, op{to poznato e deka Ve-

R

lika Britanija e najgolemiot protivnik na buxetot za 2011 godina. Kamen na sopnuvawe e buxetot na Evropskiot parlament. Samite parlamentarci baraat za 6% pogolem buxet poradi novite obvrski koi ovaa institucija gi dobi so usvoeniot Lisabonski dogovor. Sovetot predlaga pogolem buxet za 2,9% vo odnos na minatogodi{niot, dodeka Velika Britanija e protiv kakvo bilo zgolemuvawe, obrazlo`uvaj}i go takviot stav so ekonomskata kriza. Ona {to e pove}e od

izvesno e deka ne e usvoen predlog-buxetot na Unijata za 2011 godina. Komisijata e "besna” zatoa {to mal broj dr`avi go blokiraat celiot proces. Iako e pridru`uvana od Holandija i [vedska, Velika Britanija se smeta za najgolem vinovnik za vakvata situacija vo koja se najde "starata dama". Najgolemite argumenti na Britanija se deka taa go skrati svojot buxet za 95 milioni evra, pa zatoa bara buxetot na EU vo najmala raka da se zamrzne, odnosno da ostane na lanskoto nivo.

Na vakvoto odnesuvawe na britanskite delegati, pretstavnicite na Evropskiot parlament istaknaa deka ona {to EP navistina saka e implementacija na Lisabonskiot dogovor. Kako izbrani pretstavnici od strana na pove}e od 500 milioni gra|ani na EU, evropratenicite se zdobija so mo} koja treba da ja praktikuvaat vo idnina. @alno e {to direktno izbranite pretstavnici od strana na evropskite gra|ani ne uspeaja da najdat soodveten jazik za tolku va`no pra{awe. Instituciite na Unijata imaat potreba od golem vremenski period za izmena na odbienite draft-predlozi. Privremenoto finansirawe na buxetot na EU zna~i i privremena stabilnost na golem broj programi za pomagawe na dr`avite-~lenki i dr`avite vo razvoj. Institucionalniot lavirint, kako merka za odnovo sozdavawe na predlogbuxet, & nalo`uva na Komisijata itna izrabotka na nov predlog-buxet. Iako nema strogo definiran kraen rok, toj mora da bide izraboten naskoro, po {to evropratenicite imaat 42 dena za zabele{ki.

nivo na kamatna stapka za SRD i brojot na valuti vo ko{nicata (amerikanski dolar, evro, funta i jen), no go promeni nivniot udel. MMF odlu~i od 1 januari slednata godina udelot na dolarot vo ko{nicata da se namali na 41,9% (od 44% vo prethodniot petgodi{en period), a udelot na evroto da se zgolemi na 37,4% (od 34%). Udelot na funtata minimalno }e se zgolemi na 11,3 od 11%, dodeka udelot na

jenot }e se namali na 9,4% od prethodnite 11%. MMF precizira deka kriteriumite za izbor na valutata vo ko{nicata na SRD ostanuvaat nepromeneti, taka {to i ponatamu toa }e bidat valutite na zemjite ili grupite zemji so najgolem izvoz na stoki i uslugi spored vrednosta vo petgodi{niot period, {to zavr{uva 12 meseci pred stapuvaweto vo sila na odlukata za novata ko{nica.

 DVA, TRI ZBORA “Doa|a do v~udoviduva~ki zabrzan prenos na mo}ta i vlijanieto na SAD vo Kina. SAD se soo~uva so pad kakov vo Velika Britanija ima{e po Vtorata svetska vojna. Kina, vo momentov, osven silniot ekonomski rast, ima i vlada koja podobro funkcionira od onaa na SAD.” XORX SOROS

svetski poznat investitor i filantrop

“Rizikot na Balkanot so sebe nosi realna opasnost od konflikti. Dali Srbija }e vleze prva vo EU ili Hrvatska, ili Makedonija, ili BiH, zavisi od situacijata vo sekoja dr`ava. No, ako tie ne rabotat zaedno i ne gi re{avaat zaedno problemite koi postojat, site }e zadocnat.” NIKOLAJ MLADENOV

minister za nadvore{ni raboti na Bugarija

“Ne mislam deka evrozonata e vo opasnost. Najva`no e, osven merkite za pomo{, koi bea dogovoreni, da gi koordinirame i da sozdademe podobra, zaedni~ka, ekonomska sila. Toa zna~i deka onie zemji koi denes ne se konkurentni, treba da se razvijat.” ANGELA MERKEL

dr`aven kancelar na Germanija


SVET BIZNIS POLITIKA

^ETVRTOK

18.11.2010

 SVET

17

0-24 

...ME\UNARODNA SORABOTKA

...OBVINUVAWE

...ZA EVROPSKA IDNINA

Hu Xintao go ugosti Piwero

Hai}anite udiraat po mirovnicite

Protest na studentite vo Bugarija

retsedatelot na ^ile, Sebastijan Piwero, v~era se sretna so svojot kineski kolega, Hu Xintao vo Peking. Dvajcata politi~ari pred sostanokot gi pozdravija pripadnicite na po~esnata stra`a na Kina.

enziite se zgolemuvaat na Haiti, kako {to brojkata na po~inati od kolera nadmina 1.000. Samo edna nedela pred pretsedatelskite izbori, Hai}anite protestiraat protiv mirovnicite na ON, za {ireweto na kolerata.

totici studenti i profesori od Univerzitetot vo Sofija i S Nacionalnata akademija na doktoranti i mladi nau~nici v~era mirno protestiraa vo Sofija, baraj}i evropska idnina

P

T

za Bugarija.

PREDVIDUVAWATA SE OSTVARUVAAT

IRSKA VO O^AJNI^KI OBID DA SE SPASI OD PROPAST

3% LIMIT NA BUXETSKIOT DEFICIT SPORED EU

 Bez formalno barawe na Dablin ne mo`e da bide aktiviran mehanizmot za me|unarodna finansiska pomo{, a Irskata Vlada o~ajni~ki se obiduva toa da go izbegne, stravuvaj}i za sopstveniot suverenitet nad nacionalnite finansii VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

red samo dva meseci ekonomskite analiti~ari predviduvaa deka Irska }e ima sli~na sudbina na Grcija. Nivnite predviduvawa po~naa da se ostvaruvaat. I pokraj prekumerniot buxetski deficit i krizata vo bankarskiot sistem, irskata Vlada odbiva da pobara finansiska pomo{ od EU i MMF. Krizata predizvikana od golemiot dolg na Irska be{e edna od glavnite temi na v~era{nata itna sednica na evropskite ministri za finansii. Evropskata komisija, prethodno, vo soop{tenie navede

P

deka fiskalnite problemi na Irska predizvikuvaat zagri`enost za stabilnosta na evrozonata. Vlastite vo Lisabon predupredija na mnogu seriozni posledici ako krizata se pro{iri vo Evropa. Visoki oficijalni pretstavnici na EU na ovoj sostanok gi postavija temelite za pomo{ za izvlekuvawe na Irska od krizata i najavija deka istata mo`e da dostigne 100 milijardi evra. Na sostanokot bilo odlu~eno ovaa nedela vo Dablin da se ispratat eksperti koi }e gi ispitaat finansiskite sredstva na dr`avata, vo uslovi na zagri`enost za seriozni te{kotii na irskiot bankarski sistem. Finansiskata kriza, “bol-

nite” ekonomii i oslabnatite bankarski sektori na Irska i Portugalija predizvikuvaat s$ pogolema zagri`enost, posebno vo evrozonata. Bez formalno barawe na Dablin, ne mo`e da bide aktiviran mehanizmot za me|unarodna finansiska pomo{, a irskata Vlada o~ajni~ki se obiduva toa da go izbegne, stravuvaj}i za sopstveniot suverenitet nad nacionalnite finansii. Procenkite poka`uvaat deka na Irska & se potrebni me|u 50 i 100 milijardi evra za da ja nadmine dol`ni~kata kriza, koja se zakanuva da gi “zarazi” i ostanatite dr`avi od evrozonata, pred s$ Portugalija, so {to }e nastane u{te pogolema nesigurnost na

finansiskite pazari. Germanskata kancelarka Angela Merkel minatata nedela predupredi deka Irska se nao|a vo te{ka situacija i deka evrozonata mora itno da reagira so soodvetni merki. Pove}eto zemji od evrozonata ja sovetuvaa Irska da pobara finansiska pomo{ od ostanatite zemji. Spored analiti~arite, vo ovoj paket mo`e da bidat vklu~eni i direktni zaemi od Velika

Britanija, pokraj finansiskata pomo{ od Evropa i Me|unarodniot monetaren fond (MMF). Sepak, na sostanokot na ministrite za finansii, irskiot minister Brajan Lenihan povtori deka negovata zemja ne e podgotvena da pobara finansiska pomo{ i pokraj golemiot buxetski deficit i visokite kamatni stapki na dr`avniot dolg. Toj potvrdil deka ovie “itni

razgovori” bile neophodni za da se smirat “serioznite pazarni naru{uvawa” koi & se zakanuvaat “ne samo na Irska, tuku i na celata evrozona”. Najgolem pritisok za Vladata vo Dablin pravat [panija i Portugalija, ~ija kreditna sposobnost naglo slabee poradi somnevawa vo finansiskata sposobnost na Irska. Portugalija sega e na rabot i samata da pobara me|unarodna pomo{.


18 18.11.2010

FEQTON

^ETVRTOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI ALLIANZ

KOMPANIJATA [TO GI OSIGURUVA GIGANTITE PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ove}eto od najuspe{nite globalni kompanii {to se na listata na For~n se osigurani vo Alianc. So 97,4 milijardi evra prihod, kolku {to poka`uvaat podatocite od minatata godina, Alianc e edna od najgolemite internacionalni osiguritelni organizacii vo svetot. Kompanijata ja prodade Dresdner bank vo noemvri 2008 godina, i toa na germanskata Komercbank, glavno za akcii, a kako rezultat od ova predlo`eno spojuvawe Alianc zavr{i so kontrola na 20% od akciite vo novata kombinirana kompanija Komercbank-Dresdner. Nekoga{ poznata samo kako kompanija za osiguruvawe, Alianc denes pretstavuva eden od vode~kite provajderi na finansiski servisi. Strukturirana kako holding-kompanija so pribli`no 75 milioni klienti vo 70 zemji, taa operira vo tri osnovni biznis-oblasti: osiguruvawe na sopstvenost i osiguruvawe pri nesre} a, `ivotno i zdravstveno osiguruvawe i menaxment so kapital i bankarstvo. So sektorot za osiguruvawe na sopstvenost i pri nesre}i, {to go predvodi divizijata bazirana vo Minhen, Alianc e vode~ka osiguritelna kompanija vo Germanija i eden od najgolemite provajderi na korporativno osiguruvawe vo svetot. Kompanijata, isto taka, e vrvniot provajder na `ivotno osiguruvawe vo Germanija, a akviziciite na kompanii nadvor od Germanija ja napravija internacionalen lider vo istoto, poto~no vo vtoriot segment na biznisot. Vo 2006 godina Alianc be{e listana na berzata od evrozonata za da ja prifati novata evropska legalna forma za berzan-

P

 Nekoga{ poznata samo kako kompanija za osiguruvawe, Alianc denes pretstavuva eden od vode~kite provajderi na finansiski servisi. Strukturirana kako holding-kompanija so pribli`no 75 milioni klienti vo 70 zemji, taa operira vo tri osnovni biznis-oblasti: osiguruvawe na sopstvenost i osiguruvawe pri nesre}a, `ivotno i zdravstveno osiguruvawe i menaxment so kapital i bankarstvo ska sorabotka. OSNOVAWETO I USPE[NATA POLITIKA NA KOMPANIJATA Kompanijata e osnovana kako Alianc Ferziherungs Aktien Gezel{aft (Allianz Versicherungs-Aktien-Gesellschaft) vo 1890 godina od strana na Karl Time, direktor na nekoja minhenska osiguritelna kompanija, i privatniot bankar Vilhelm Fink, vo vreme koga germanskata ekonomija zazdravuvala po dolgata depresija i vleguvala vo vtorata faza od industriskata revolucija. Zemaj}i ja prednosta na rapidnoto {irewe na mehanizacijata vo rabotniot prostor i naglo zgolemeniot broj na industriski i soobra} ajni nesre}i, Time i Fink po~nale da se koncentriraat na osiguruvawe povrzano so nesre}i i dolgovi. Sepak, od 1890-te godini pa do Prvata svetska vojna Alianc rastela i prosperirala glavno preku osiguruvawe na transportna stoka. Vo pogledite na toga{nite eksperti, pazarot so ova osiguruvawe bil prepoln, no Pol von der Nahmer, vtoriot pretsedatel na kompanijata, koj ja vodel kompanijata od 1894 godina zaedno so Karl Time i od 1904 godina sam, uvidel golemi mo`nosti {to gi ponudila rapidnata ekspanzija vo delot na germanskata trgovija. Vo 1913 godina, koga Alianc ve}e stanal najgolem germanski osiguritel na transportna stoka, ovaa divizija vnesuvala 45% od preliminarniot prihod na kompanijata. Pred Prvata svetska vojna Alianc ve}e po~nala da go pro{iruva svojot delokrug. Vo 1900 godina kompanijata ja

primila prvata germanska licenca za osiguruvawe za fabriki, a vo 1911 godina isto taka bila licencirana da osigu-

ruva od mehani~ki nesre}i, servis ekskluzivno dostapen kaj Alianc u{te od 1924 godina. Vo periodot me|u krajot na Prvata svetska vojna i sredi-

nata na 20-te godini, od sredna kompanija Alianc prerasnala vo najgolema osiguritelna grupacija vo Germanija. Predvoenata berlinska firma imala samo 20% od prihodot

od stranstvo. Podocna, kako i site germanski osiguriteli, na kompanijata & bile skrateni internacionalnite pazari, no po nekoe vreme, po probivot koj ne se slu~uva paralelno so istorijata na germanskite osiguritelni kompanii, Alianc }e stane dominantna vo celata taa industrija. Temelot za ova postignuvawe bil postaven vo dalekuse`nata finansiska strategija na Pol von der Namer. Kako eden od retkite lu|e koj mo`el to~no da gi proceni efektite {to }e gi napravi vojnata vrz idninata na germanskata valuta i germanskata osiguritelna industrija, toj prezel rani ~ekori za da ja obezbedi kompanijata so zna~itelni stranski valutni rezervi, koi & pomognale da postigne rabotna stabilnost srede haosot od inflacijata. Po negovata smrt vo 1921 godina, negoviot naslednik Kurt [mic gi iskoristil ovie finansiski rezervi za da & ovozmo`i na kompanijata da vospostavi najvisok profit od site germanski osiguritelni kompanii. Inaku, vo 1918 godina, [mic ja osnoval osiguritelnata kompanija za vozila Kraft Ferziherungs AG (Kraft-Versicherungs-AG), koja bila prva golema kompanija vo Germanija specijalizirana za osiguruvawe od rizik na motorno vozilo. Vedna{ po vojnata toj baral sorabotka so golemite kompanii za `ivotno osiguruvawe. Koga ovie pregovori neo~ekuvano se prekinale vo 1922 godina, [mic, toga{ ve}e pretsedatel na bordot na Alianc, za deset dena ja osnoval Alianc bankata za `ivotno osiguruvawe, koja do 1927 godina prerasnala vo najgolemata takva kompanija vo Evropa. Vo 1927 godina grupacijata ja iznenadila javnosta so spojuvaweto so poznatata [tutgarter Ferajn Ferziherungs (Stuttgarter Verein Versicherungs), lider na pazarot za osiguruvawe pri nesre}i i dolgovi. Toa bilo najgolemoto spojuvawe vo istorijata na germanskoto osiguruvawe. Koga vo 1929 godina taa kompanija do`iveala kolaps poradi ilegalnite dogovori, Alianc

PRIKAZNI OD WALL STREET

NOVIOT ANDROID NA G  Android, koj e operativen sistem koristen na {iroko od strana na proizvoditelite na pametni telefoni, naskoro }e koristi senzori za takanare~ena bliska terenska komunikacija za ~itawe na radiofrekvenciski (RFID) tagovi preku koi bi se povrzal so mobilnite telefoni koi se vo blizina, kako i so sistemite za pla}awe

 ERIK [MIT, {ef na Gugl: Novata generacija na Android

2.3, ~ie brend-ime }e bide Xinxerbred, }e nudi kombinacija na lokalni uslugi so t.n. “tap “tap and pay” pay” (“pritisni i plati”) funkcionalnost.

ovata generacija na Android, so noviot usovr{en operativen sistem za mobilni telefoni, koja treba da bide promovirana idnata nedela, bi mo`ela da gi zameni kreditnite karti~ki, smeta Erik [mit, glavniot

N

izvr{en direktor na Gugl (Google). Na odr`aniot samit, Veb 2.0, vo San Francisko, [mit izjavil deka noviot Android 2.3, ~ie brendime }e bide Xinxerbred (Gingerbread), }e nudi kombinacija na lokalni uslugi so takanare~enata “tap and pay” (“pritisni

i plati”) funkcionalnost. “Zamislete namesto postojano da ja koristite opcijata za prebaruvawe, va{iot telefon postojano da vi pra}a informacii. Mo`ebi }e pobaram od nego deka mi treba nov par pantaloni i dodeka se dvi`am po ulica }e dobijam relevantni in-


FEQTON

^ETVRTOK

19

NASKORO, NOV FEQTON VO “KAPITAL”! Doznajte koi se najgolemite PR katastrofi vo korporativnata istorija. Kako golemite svetski kompanii reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta i koi se izvle~enite pouki od toa.

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

 Eden od liderite na kompanijata pred Vtorata svetska vojna, Pol von der Namer, bil eden od retkite lu|e koj mo`el to~no da gi proceni efektite {to }e gi napravi vojnata vrz idninata na germanskata valuta i germanskata osiguritelna industrija. Toj prezel rani ~ekori za da ja obezbedi kompanijata so zna~itelni stranski valutni rezervi, koi & pomognale da postigne rabotna stabilnost srede haosot od inflacijata

18.11.2010

PREPOZNATLIVOST PREKU SPONZORSTVO

odlu~ila za 24 ~asa da gi prezeme site nejzini obvrski kon klientite, a po kratko vreme prezela i drugi spasuva~ki operacii za da ja spasi celata osiguritelna industrija od seriozna zaguba na javnata doverba i od intervencii na dr`avata. SORABOTKA SO HITLER? Sepak, industrijata ne mo`ela da izbega od vladinite pre~ki otkako na vlast vo 1933 godina do{ol Adolf Hitler, koj prigotvil lista so finansiskite igra~i koi }e mu pomognat vo podgotovka na vojnata. Od 1935 godina natamu re`imot gi obvrzuval osiguritelnite kompanii da go zgolemat nivnoto u~estvo vo vladinite rezervi. Taka, od 1942 godina, tri ~etvrtini od nivniot investiciski kapital bil zdobien na ovoj na~in. Po mnogu pregovori, so cel da ja za{titi industrijata od vakvi tovari, vo 1933 godina [mic se soglasil da stane minister za trgovija vo vtoriot kabinet na Hitler. Toj bil ubeden deka }e mo`e da go prenaso~i nacionalsocijalizmot i da go povede vo nasoka vo koja toj saka. No, samo nekolku nedeli mu bile potrebni da se pokae {to napravil vakva akcija. Se otka`al od namerata i po edna godina ja iskoristil i mo`nosta da se otka`e od politikata. Negoviot naslednik vo Alianc, Hans Hes, za vreme na Tretiot Rajh duri i javno go iska`uval svoeto nezadovolstvo od nacizmot i zel u~estvo vo dvi`eweto na otporot protiv Hitler. No, Vtorata svetska vojna silno ja pogodila Alianc. Glavnite kancelarii vo Berlin bile kompletno demolira-

ni i otkako bile prefrleni vo isto~niot del od gradot nikoga{ ne se pokrenalo pra{aweto za nivno obnovuvawe. Po podelbata na gradot, centralniot menaxment na kompanijata se prefrlil vo Minhen. POVOENATA STABILNOST Vo 1948 godina Hes se otka`al od pretsedatelstvuvaweto so bordot, pa bil nasleden od Hans Gudefru, koj uspeal da gi za~uva sredstvata na grupacijata i vnatre{nata stabilnost duri i po monetarnata reforma {to se slu~ila taa godina. Vo sredinata na slednata dekada, pod negovo vodstvo Alianc ja kompletirala vtorata faza od svojata racionalizacija. Prifa}aweto na elektronskata obrabotka na podatoci, koga vo 1956 godina bordot na direktori po~nal da koristi eden od prvite kompjuteri vo Evropa, pretstavuva zna~aen primer za mnogu inovacii koi ottoga{ gi prifati Alianc. Vo isto vreme, rapidnata ekspanzija na mre`ata so stranski biznisi ja postavila grupacijata na liderskoto mesto na germanskiot osiguritelen pazar. Takov dramati~en rast bil bez presedan vo Evropa. Nadminuvaj}i gi site drugi kompanii, Alianc dobila prisustvo vo sekoj del na Federativna Republika Germanija i go prisvoila sloganot “Se nadevam deka ste osigurani vo Alianc”, koj stanal prepoznatliv kaj mnogumina. Vo 50-te i 60-te godini Alianc se koncentrirala na doma{niot pazar, stavaj}i akcent na privatnoto osiguruvawe, iako napravila nekoi prednosti vo sektorot za visok

rizik vo industrijata, osobeno vo oblasta na in`enerskoto osiguruvawe. Vo 1962 godina bordot go prezel Alfred Hase, koj prethodno bil organizaciski menaxer vo grupacijata. Vo mirnata tranzicija, Hase ja prodol`il rabotata na svojot prethodnik, i ponatamu {irej}i ja mre`ata od agenti, razvivaj}i go doma{niot osiguritelen biznis i prodol`uvaj}i ja racionalizacijata. Vo negovo vreme bila osnovana i divizijata za osiguruvawe na patenti koja startuvala vo 1970 godina. GLOBALNA EKSPANZIJA FORMULA ZA USPEH So doa|aweto na 70-te godini, germanskata osiguritelna industrija se soo~ila so novi problemi, najmnogu so eksplozijata na tro{oci predizvikani od rastot na platite. Dopolnitelno, ostroto zgolemuvawe na stapkata na soobra}ajni nesre}i go odvela sektorot za osiguruvawe na vozila vo crvenata zona. A porasnala i konkurencijata. Iako prometot na Alianc s$ u{te bele`el rast, netoprinosot po~nal da pa|a. Vo ovaa te{ka situacija is~ekoril Volfgang [iren, koj vo 1971 godina stanal izvr{en direktor na grupacijata. Kako pred polovina vek pod vodstvo na [mic, taka i ovojpat, za vreme na [iren, po~nala nova faza vo istorijata na kompanijata. Toj po~nal so naredba za prekin na novite vrabotuvawa i pottiknuvawe na programata za radikalno namaluvawe na tro{ocite. Potoa po~nalo akviziraweto na primarno privatni osiguritelni kompanii i davaweto na ednakov pristap kon biznisot so visokorizi~nata industrija i

Pokraj toa {to e edna od najgolemite osiguritelni kompanii, Alianc stekna golema prepoznatlivost i kaj sportskata publika so sponzorstvoto na Formula 1, a ni malku ne e nepoznat i nejziniot udel vo fudbalot. Kompanijata obezbedi prava za imeto na Alianc arenata, fudbalskiot stadion vo Minhen, koj e sponzoriran od kompanijata. Dvata profesionalni minhenski fudbalski klubovi, Baern Minhen i TSV 1860 Minhen, gi odr`uvaat doma}inskite natprevari vo Alianc arenata u{te od po~etokot na sezonata 2005-06. Klubovite prethodno igraa na Minhenskiot olimpiski stadion. Isto taka, Alianc e sopstvenik i na polskiot fudbalski tim Gornik Zabrze. Alianc e sponzor na AT&T Vilijams Formula 1 timot u{te od 2000 godina.. komercijalniot biznis. Za nekolku godini firmata stanala najistaknata vo ovoj va`en sektor, osobeno vo nekoi odredeni delovi, kako in`enerskoto osiguruvawe, vo koe stanala svetski lider. Na kraj, pod vodstvoto na [iren, Alianc evoluirala od doma{no fokusiran biznis vo internacionalno orientirana osiguritelna kompanija. Biznisot se pro{iril vo Velika Britanija (1975 godina), [panija, Brazil i SAD. Na amerikanskiot pazar kompanijata vleze so formiraweto na Alianc internacionalna kompanija za osiguruvawe (Allianz International Insurance Company Ltd.) Vo 80-te godini Alianc akvizira{e kompanii vo Argentina, [panija i Grcija, a nova kompanija bila formirana vo Indonezija. Vo sorabotka so lokalnite banki, kompanii za `ivotno osiguruvawe bile formirani vo [panija i Grcija. Vo 1985 godina Alianc se reorganizirala vo holding, so cel da ja prika`e svojata golemina i diverzitet. Vo godinite potoa sleduvale prezemawa vo Francija, Budimpe{ta, a vo 1986 godina Alianc ja akvizira{e Kornhil osiguruvawe (Cornhill Insurance) od London i se zdobi so akcii vo Riunione adriatika di skurita (Riunione Adriatica di Scurita) od Milano, so {to go zacvrsti svoeto prisustvo vo Zapadna i Ju`na Evropa. Vo 1990 godina Alianc ja kupi dr`avnata osiguritelna kompanija od porane{nata Demokratska Republika Ger-

manija (Isto~na Germanija). Otkako be{e dobro pozicionirana, od Ungarija ja po~na ekspanzijata vo osum dr`avi na Isto~na Evropa. Istata dekada, kompanijata, isto taka, se stekna i so Fajermens fond (Fireman’s Fund), osiguritelna kompanija od SAD, po {to sleduva{e zdobivaweto na Asurans `eneral od Francija (Assurances Generales de France) vo 1997 odina. Po ovie akvizicii sleduva{e ekspanzija vo Azija so osnovawe na nekolku podru`nici i ostvaruvawe na nekolku akvizicii vo Kina i Ju`na Koreja. Toga{ Alianc po~na i so {irewe na biznis-sektorite, pa preku akvizicijata na nekoi kaliforniski kompanii za menaxment so kapital, gigantot navleze i vo taa sfera na finansiski servisi. Vo 2001 godina Alianc ja kupi Dresdner bank, golema germanska banka. Grupacijata i Drezdner gi kombiniraa svoite aktivnosti so formiraweto na Alianc global investors (Allianz Global Investors). Slednata godina Majkl Diekman stana izvr{en direktor na kompanijata, a vo 2006 godina grupacijata be{e reinkorporirana pod Evropskiot status za kompanii i kako rezultat na spojuvaweto so milanskata Riunione adriatika di skurita, Alianc be{e preina~ena vo “evropska kompanija”. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za nasledstvoto na {kotskiot Amerikanec, Jack Daniel’s

GOOGLE ЌE GI ZAMENI KREDITNITE KARTI^KI formacii kade da gi kupam”, veli [mit. Android, koj e operativen sistem koristen na {iroko od strana na proizvoditelite na pametni telefoni, naskoro }e koristi senzori za takanare~ena bliska terenska komunikacija za ~itawe na radiofrekvenciski (RFID) tagovi preku koi bi se povrzal so mobilnite telefoni koi se vo blizina, kako i so sistemite za pla}awe. Vakviot poteg }e go stavi Gugl vo centarot na vnimanieto na poleto na razvoj na mobilni na~ini za pla}awe.

Vo taa prigoda, [mit go poka`a s$ u{te neo-bjaveniot model na ured koj raboti na Android. Telefonot be{e vo crna boja, so zaobleni rabovi, i izgleda{e na ve}e podolgo vreme spomenuvaniot Neksus S (Nexus S). Pritoa, se pofali i so za~uduva~kata statistika spored koja sekoja minuta, na Gugloviot Jutjub (Youtube) se stavaat videomaterijali vo traewe od 35 ~asa. Za vreme na konferencijata, [mit be{e raspra{uvan i za istragata koja e sprovedena vo vrska so ko-

risteweto na privatni podatoci za nivniot Gugl pogled na ulica (Google street view). Federalnata trgovska komisija go pokrena ova pra{awe pred tri nedeli, no, sepak, ne prezede nekoi aktivnosti vo vrska so toa. “Postoi linija koja navistina deluva voznemiruva~ki i koja ne sakame da ja premineme. Na primer, imame mo`nost da gi sledime lu|eto vo realno vreme ili da koristime opcija za prepoznavawe na lice, no toa nema da go pravime”, izjavi [mit vo

vrska so ova pra{awe. Godinava se pro{irija i glasini za socijalnata mre`a Google Me na koja kompanijata Gugl ve}e podolgo vreme raboti so cel da zeme del od kola~ot na Fejsbuk (Facebook). [mit ne odgovori direktno na pra{awata vo vrska so toa dali Gugl sozdava proizvodi koi se nameneti za socijalnata mre`a koja ja razviva. “Poradi ovaa luda atmosfera na konkurentnost koja e sozdadena, s$ {to pravime se komentira i se gleda kako eden vid natpre-

varuvawe”, veli [mit. Toj izjavi deka e soglasen so stavot deka socijalnite informacii se korisni i mo}ni, koristej}i gi za primer prebaruvawata. Imeno, sekoga{ se dobiva podobar prebaruva~ki rezultat koga se koristat informacii i prebaruvawa od strana na prijatelite. Isto taka, [mit prizna deka ima odredeni problemi vo pogled na platformata na Gugl TV (Google TV), koja go obedinuva prebaruvaweto i gledaweto na televizija, vo odnos toa {to nekoi TV-mre`i, kako

{to e na primer Foks (Fox), ne dozvoluvaat gledawe na nivnite programi preku ovaa platforma. “Sega-zasega nikoj fundamentalno ne go popolnil prostorot za internet-televizija. Nie ja razbirame zagri`enosta kaj lu|eto od ovaa industrija, no vo odreden moment... pa, eden izvr{en direktor me pra{a dali ste svesni deka zemate glupava televizija i ja pravite pametna?! Nie mu odgovorivme pa... da”, komentira{e vo vrska so ova pra{awe [mit.


20 18.11.2010

^ETVRTOK

Izbor na aktuelni oglasi ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 05.11.2010-26.11.2010 JZU Op{ta Bolnica Kumanovo raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na institucijata. Konkursot trae 15 dena, smetano od naredniot den po objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Konkursna komisija pri JZU Op{ta bolnica „Kumanovo” ul.11 Oktomvri” bb, Kumanovo. JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.11.2010

Kancelarija na UNDP Skopje i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ja objavuva pozicijata: Nacionalni konsultanti/ Treneri za implementacija na Programata za Razvoj na Kapacitet so Trening raspored za efektivno planirawe za za{titenata okolina i menaxment vo zemjata Rokot za aplikacija e 18 Noemvri 2010. Zainteresiranite kandidati da gi podnesat nivnite aplikacii na vebsajtot na UNDP www.undp.org ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 06.11.2010

JZU Klini~ka Bolnica Skopje raspi{uva konkurs za imenuvawe na Rabotodaven organ-Direktor na JZU Klini~ka Bolnica-Tetovo, koj se sostoi od 2 (dve lica), so ednakva odgovornost za rabotata na JZU Klini~ka bolnica Tetovo i za obvrskite koi se prevzemaat vo pravniot promet i toa: 1. Eden direktor od oblasta na medicinata ili stomatolo{kite nauki 2. Eden direktor od oblasta na ekonomskite nauki ili javno zdravstveniot menaxment Rokot za dostavuvawe na prijavite na Konkursot e 15 dena od denot na objavuvawe na Konkursot vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do „Komisijata za sproveduvawe na konkursot„ na JZU Klini~ka bolnica-Tetovo, ul. Mehmet Pe{ Derala, b.b. 1220 Tetovo. ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 10.11.2010 Krka ima potreba od: Stru~no Komercijalen Sorabotnik Zainteresiranite kandidati treba da dostavat po po{ta, kratka biografija so li~na fotografija (CV) i pismo za interes, vo rok od 8 dena od denot na objavuvawe na konkursot, na slednata adresa: KRKA-FARMA DOOEL SKOPJE, Servisna zona jug, reon 40, Novoproektirana b.b., 1000 Skopje ili na e-mail: macedonia@krka.biz KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 15.11-22.11.2010 Biogena Farmaceutikals vrabotuva agent za proda`ba Site aplikacii da gi ispratat svoite rezimea so imejl na: biogenea@gmail.com, charizolga@yahoo.gr Internet Trgovski centar ima potreba od sorabotnici: Agent za B2B proda`ba Kandidatite treba da ispratat motivacisko pismo i biografija na adresata: info@tc.mk KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 15.11.2010 RUEN ima potreba da ja pro{iri svojata komercijalna ekipa so slednive pozicii: 1. Komercijalist za proda`ba na rezervni delovi Kandidaturite da se dostavat na: career@ruen.mk Rok za aplicirawe: 26 noemvri 2010.

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / MARKETING / OSIGURUVAWE / ZDRAVSTVO


OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

^ETVRTOK

http://www.tsl.mk/article/mk/finansii-za-nefinansieri/

Opis na obukata: 

OBUKA NA TEMA:

Analiza na finansiski izve{tai Oblast: Finansii Termin: 19-20 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa 

Veb link (internet stranica so pove}e detali):

Steknete se so kompetitivni ve{tini od oblasta na finansiite. Zapoznajte se so metodite za planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai. Otkrijte kako da gi prezentirate finansiskite informacii na vistinski na~in.

Pridobivki: 

Pro{iruvawe na znaeweto vo oblasta na finansiite so koncepti, tehniki i alatki za pravewe finansiski analizi  Osoznavawe koi finansiski informacii im se potrebni na menaxerite i na koj na~in e potrebno istite da im bidat prezentirani

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

18.11.2010



Polesno koristewe na finansiskite informacii za planirawe  Zapoznavawe so metodi na planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai  Steknuvawe so kompetitivna prednost vo znaeweto vo oblasta na finansiite

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

21


22 18.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / HR / PR

^ETVRTOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

OBUKA NA TEMA:

Odnosi so javnost

Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

Oblast: Komunikaciski ve{tini Termin: 26-27 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)



Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/odnosi-so-javnosta/

Opis na obukata: 

Odnosite so javnost se proces od alatki, aktivnosti i promeni koi rabotat vo nasoka na ostvaruvawe na Va{ite biznis celi. Tie se sto`erite koi gi koristat naprednite kompanii poradi postignuvawe na specifi~ni celi.

Upisot e vo tek.

Pridobivki:

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.



Ruzveltova 6, 1000 Skopje



tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk



  

Poednostavna komunikacija vo kompanijata bidej}i i vrabotenite sakaat da Ve ~ujat Definirawe na javnosta na koja i se obra}ate Pouspe{no mediumsko pretstavuvawe i podobro organizirana mediumska kampawa Pridobivawe na mediumite na Va{a strana Razvoj na komunikikaciskite ve{tini Sovladuvawe na stravot od javnosta i javnite nastapi

OBUKA NA TEMA:

Efektiven menaxment Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE

Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa 

Opis na obukata: 

PO^ETOK 25 NOEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!! SESIJA I Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment? SESIJA II [to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel? SESIJA III Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat? SESIJA IV Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~? SESIJA V Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Pridobivki:    

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Po~etok: 25.11.2010 (^etvrtok) Moderator: Prof. Dr. Leonid Nakov (edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija)

PRETPLATETE SE NA

Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk


OBUKI / HACCP / PLATEN PROMET

^ETVRTOK

18.11.2010

23

Komorsko-partnerski proekt CEFTA - DIHK

DVODNEVEN SEMINAR: PRAVILA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT - ZAJAKNUVAWE NA KONKURENTNOSTA NA KOMPANIITE 23 i 24 noemvri 2010 godina Stopanska komora na Makedonija Vo funkcija na inovirawe na znaewata na stopanskite subjekti vo primenata i koristeweto na pravilata za potekloto na stokite, vo ramkite na CEFTA-Dogovorot, Stopanskata komora na Makedonija so Unijata na germanskite trgovsko-industriski komori (DIHK) organizira dvodneven seminar na tema: IMPLEMENTACIJA NA PRAVILATA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT. 

Predavaweto }e bide realizirano od strana na HELMUT BERND, vi{ carinski ekspert za edinstveniot carinski sistem na EU i za poteklo na stokite od Berlin, Germanija.



Interaktivniot karakter na seminarot dava mo`nost i za bilateralni razgovori so ekspertot, {to mo`e da se navede i vo samata prijava.

Zainteresiranite za u~estvo na dvodnevniot seminar mo`at da se prijavat najdocna do 18 noemvri 2010 godina (kontakt: Biljana Peeva-\uri}, tel: 3244 034, biljana@mchamber.mk i Venera Andrievska, tel: 3244 037, venera@mchamber.mk). Poop{irni informacii i Prijavniot list mo`at da se prezemat od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti

6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Uspe{no u~estvo na 7. ramkovna programa na EU 19.11.10 Stopanska Komora na RM Gri`a za klienti 19.11 - 20.11.10 ESP Nadvore{na trgovija 19.11 - 21.11.10 3 den (25 ~asa) Kosmo Inovativen Centar

Analiza na finansiski izve{tai 19.11-20.11.10 Triple S Learning Finansisko planirawe i analiza 20.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Biznis odnesuvawe i etika 20.11 - 21.11.10 CS Global Upravuvawe so ~ovekovi resursi (napredno nivo) 22.11.10 CS Global

Liderstvo vo novata ekonomija: Strate{ki razvoj na ~ove~ki kapital 23.11.10 M6 Edukativen Centar Proekt menaxment 23.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Evropski fondovi RP7 25.11-16.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Delovna komunikacija i rakovodewe so ~ove~ki resursi

23.11.2010 Kosmo Inovativen Centar Motivacija na vraboteni i menaxment na konflikti 25.11 - 26.11.10 CS Global Upravuvawe so proekti (Project Management) 26.11 - 27.11.10 ESP Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni 27.11.10 Kosmo Inovativen Centar

Prezentaciski ve{tini 27.11.10 CS Global Besplatno predavawe za metodot Power reading 30.11.10 In Optimum Makedonija

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM? Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, in`eneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Po`elno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem. CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmo`at:

    

Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje.

KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ Va{iot klu~ za uspeh! 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk


24 18.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

^ETVRTOK

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 do 3 dekemvri 2010 godina po isklu~itelno povolni uslovi

 Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”. Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

 Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina.

Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika;  8. Me|unaroden saem za elektri~na

energija, elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija -ELECO 2010;  2. Me|unaroden saem za lim, cevki i

nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci). Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici. Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe. Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok). Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

PRIJAVEN LIST VO PRILOG

http://www.tuyap.com.tr

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 - 3 dekemvri 2010 godina.

KONTAKT:

KONTAKT:

KONTAKT:

Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk


FUN BUSINESS

^ETVRTOK

25

18.11.2010

NOVA KRALSKA SVADBA

VILIJAM GO ODBRA PRSTENOT ZA KEJT! 

Otkako Kejt Mildton, sega ve}e svr{enica na princot Vilijam i idna princeza, ve}e ja izgubi nade`ta deka toj }e ja zaprosi po osumgodi{noto zabavuvawe, princot kone~no & go postavil sudbinskoto pra{awe, dopolneto so prstenot na negovata pokojna majka, princezata Dijana gi dobie dokolku saka da go zadr`i toj epitet, pred s$ poradi poradi ~estite zabele{ki od strana na kralskoato semejstvo, koi i ne se najsre}ni {to princot odbral “obi~na” devojka, koja vo sebe nema ni kapka “sina” krv, tuku nejzinoto semejstvo pripa|a na visokata sredna klasa. Prstenot na princezata Dijana e eden od najpoznatite prsteni na svetot. Siniot safir ima 14 dijamanti, a Dijana go odbrala vo 1981 godina za ven~avkata so ^arls. Nevoobi~aeno za nekoj so kralska krv, a voobi~aeno za Dijana koja be{e poznata po svojata skromnost, taa odbrala prsten od 28 iljadi funti, koj ne bil unikaten i mo`el da go kupi sekoj od katalogot na Garard. Otkako }e se ven~aat, Kejt }e ja dobie titulata princeza i }e bide imenuvana spored nejzinoto pravilno ime, Katerina. So toa taa }e bide {estata vo istorijata na kralskoto semejstvo so toa ime, koe imalo kralica po ime Katerina. Nivnata vrska zpo~nala pred osum godini, a Vilijam prv pat ja videl na nekoja studentska modna revija

ritanskoto kralstvo kone~no mo`e da se raduva na nova svadba. Prestolonaslednikot, princot Vilijam, }e se `eni so svojata dolgogodi{na devojka Kejt Midlton. Ova oficijalno go potvrdi kralskoto semejstvo vo vtornikot. Svadbata ja najavija za naprolet ili, pak, na leto, a mediumite ve}e izvestuvaat deka datumot e odreden i }e bide na 8 juli, kako i toa deka }e bide edna od najspektakularnite svadbi vo poslednite 20 godini. Princot Vilijam ja zaprosil Kejt minatiot mesec, za vreme na nivniot odmor vo Kenija, so prstenot na negovata pokojna majka, princezata Dijana. Princot gi ispo~ituval i starite obi~ai, pa rakata na Kejt ja pobaral od nejziniot tatko, od koj, se razbira, deka dobil soglasnost. Otkako se otkri deka Vilijam ja zaprosil Kejt so prstenot na negovata majka, mediumite vedna{ po~naa Kejt da ja narekuvaat novata princeza Dijana. Kejt }e mora mnogu da se poka`e i doka`e so novite zadol`enija koi }e

B

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

na koja Kejt bila glavnata yvezda. Nivnata romansa ne po~nala vedna{, bidej}i toga{ i dvajcata imale drugi vrski, no ve}e vo 2003 godina po~nale javno da se pojavuvaat i ottoga{ se zaedno. Princot Vilijam vo edna svoja izjava ka`al deka nema namera da se `eni s$ dodeka ne napolni 28 (kolku {to ima sega) ili 30 godini. Na po~etokot izgleda princot ne ja smetal vrskata za seriozna, pa, taka, Kejt ne bila me|u pokanetite na svadbata na princot ^arls so Kamila Parker. Nivnata vrska otsekoga{ bila cel na angliskite mediumi, pa, taka, postojano bila zabele`liva nervozata na Kejt so koja Vilijam odel na drugi svadbi, a na povidok ne bila nivnata. Otkako se zapoznale roditelite na Vilijam i Kejt, vo javnosta se pojavi {pekulacija za nivna navodna ven~avka, pa Kejt pokrenala tu`ba protiv paparacite koi ne & davale mir. Dodeka Vilijam slu`el vojska vo 2007 godina, Kejt bila nezadovolna i raskinale, no nekolku meseci podocna se smirile. Ottoga{ pa s$ O

G

L

A

S

do oficijaliziraweto na brakot Britancite netrpelivo o~ekuvaa ven~avka, a princot Vilijam na pra{aweto koga }e ima svadba odlu~no odgovaril: “Za toa }e mora u{te da ~ekate”. Kejt, a i cela Anglija, kone~no do~ekaa princot da ja sfati vrskata za seriozna. Princot Vilijam e postariot sin na princot ^arls i princezata Dijana i e eden od prestolonaslednicite, koj e vo vtor po red za da stane kral, po tatko mu. Negova `elba bila da bide aktiven ~len na vojskata, no poradi negovata pozicija i poteklo, toa e nevozmo`no. Za razlika od negoviot brat Heri, koj e poznat po burniot no}en `ivot, Vilijam e smiren i negovoto ime ne e mnogu povrzano so skandali. Edinstveno e ~esto cel na paparacite otkako e vo vrska so Kejt Midlton. [to se odnesuva do Kejt, taa e samo pet meseci postara od nego. Vo 2007 godina se najde na top 10 listata na svetskite ikoni za stil, a vo 2008 godina magazinot “Veniti fer” ja smesti Kejt na listata za najdobro oble~eni poznati li~nosti. K

O

M

E

R

 KEJT go pridru`uva{e VILIJAM na site svadbi so nade` deka naskoro }e dojde i nivnoto vreme

 Prstenot na princezata DIJANA, koj e eden od najpoznatite prsteni na svetot C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


26 18.11.2010

FUN BUSINESS

^ETVRTOK

SITE BITKI NA MAJKL DAGLAS

ME\U ZLOKOBNATA BOLEST I BIV[ATA SOPRUGA  Holivudskata

legenda denovive gi pre`ivuva verojatno najte{kite momenti vo negoviot `ivot: biv{ata sopruga bara ekstra pari, toj se le~i od rak na grloto, sinot od prviot brak e vo zatvor... atvor...

skarovecot Majkl Daglas denovive izvojuva golema pobeda vo sudot na Menheten, otkoga sudijata go otfrli baraweto na eks-soprugata Diandra Daglas da dobie polovina od milionite koi gi zarabotuva so repriziraweto na ulogata kako finansiskiot negativec Gordon Geko vo prodol`enieto na “Volstrit: Parite nikoga{ ne spijat”. Negovata advokatka Kinic ja prenese voodu{evenosta na Majkl Daglas po soop{tuvaweto na odlukata, citiraj}i deka zvu~el super utroto koga mu se javila da mu gi ka`e dobrite vesti. “Do ova nikoga{ ne treba{e ni da dojde”, tvrdel Daglas. Sudijata od vrhovniot sud, Metju Kuper, presudi deka sudot na Wujork ne be{e soodvetno mesto za tu`bata na Diandra Daglas. Toj ja otfrli nejzinata `alba za taa mala sudska osnova, bez da odlu~uva za kvalitetite na slu~ajot. Diandra ima izbor povtorno da tu`i vo Kalifornija ili da podnese `alba za odlukata na Kuper. Nejziniot advokat, Nensi ^emtomb, veli deka voop{to ne se soglasuvaat so odlukata i imaat namera da podnesat `alba. “I dvete

O

strani se `iteli na Wujork i za slu~ajot treba da se odlu~uva ovde”, glasel nejziniot argument. Diandra vo juni go tu`e{e Majkl, tvrdej}i deka nivniot dogovor za razvod od 2000 godina ja ovlastuva na 50% od site pari koi toj }e gi prima od filmovite koi gi snimil dodeka bile 20 godini vo brak. Nejziniot advokat ^emtomb tvrdi deka dogovorot za razvod ja sodr`el klauzulata koja na eks-soprugata & dava pari od sekoj nov proizvod na filmovite na Daglas od taa vremenska ramka, vklu~uvaj}i go i hitot od 1987 godina “Vol Strit”, ~ija interpretacija na Geko mu donese Oskar za najdobar ma{ki akter. No, advokatot na Majkl Daglas, ^inic, spore{e deka Diandra nema pravo na negovite pari od “Vol Strit: Parite nikoga{ ne spijat”, koj se promovira{e vo septemvri godinava, bidej}i ovoj film e prodol`enie, a ne nov proizvod. ^inic, isto taka, tvrde{e deka slu~ajot na Diandra mu pripa|a na sudot vo Kalifornija - kade {to se razvede parot - a ne na Vrhovniot sud na Menheten, i pokraj faktot {to Diandra i Majkl sega `iveat vo Wujork. Majkl pove}e od decenija e pre`enet so

slavnata akterka Ketrin Zeta-Xons. ^inic tvrdi deka Kalifornija e soodvetnoto mesto od nekolku pri~ini, vklu~uvaj}i go faktot deka zakonot na Kalifornija za op{testveniot imot }e go kontrolira slu~ajot kade i da se vodel. Spored nea, kaliforniskite sudii ve}e se zapoznaeni so slu~ajot so razvodot na Majkl Daglas i deka dr`avnite sudii se “naviknati da se spravuvaat so problemi koi ja vklu~uvaat filmskata industrija”, vklu~uvaj}i go i slu~ajot so baraweto na Diandra. Advokatot na Majkl prethodno ka`a deka vo 1997 godina Diandra napravila videolenta so izjava vo koja se soglasuva deka site idni sporovi za razvodot }e se vodat vo sudot na Kalifronija. Spored ^inic, Diandra pokrenala tu`ba vo Wujork bidej}i “se pla{ela da go iznese toa vo sudot na Kalifornija”. Ako Diandra sega povtorno vo iznese slu~ajot vo Kalifronija, ^inic predviduva, “Taa }e ja zagubi po~itta”, tvrdej}i deka kaliforniskite sudii nejzinoto barawe }e go otfrlat kako neosnovano koga }e se razgleda nejziniot razvoden dogovor. Aktuelnata pravna odluka e dobra vest vo nizata

as, koj nevolji za Majkl Daglas, uva od momentalno se lekuva rak na grloto, koj, spored al do mediumite, naprednal 4-ta faza. Zgora na toa, i kot so negoviot sin od brakot Diandra, Kameron, e osuden na pet godini zatvor dinava na po~etokot na godinava zaradi poseduvawe i koristewe droga. etokot Za prv pat od po~etokot we na na negovoto lekuvawe kterot rakot na grloto, akterot ovori Majkl Daglas progovori ta na vo javnosta za borbata orba negoviot `ivot - borba vo koja holivudskata legtina enda koja ima{e desetina profitabilni hitovii vo arinegovata dosega{na kariera e ubeden deka }e pobedi - i pokraj toa dna {to rakot e vo napredna faza. aa “Se lekuvam od ovaa am bolest bidej}i znam ”, deka }e se izle~am”, aveli 65-godi{niot Daglas vo neodamne{noo intervju za magazinott m “Pipl”. “]e napravam s$ {to mo`am....toa e borba. ]e go pobedam m ova”. Minatata godinaa toj po~na strog re`im na lekuvawe, koj vklu~uva i zra~ewe ta, po pet dena vo nedelata, vo traewe od osum nedeli, kako dodatok na oi hemoterapijata na sekoi tri nedeli.

 MAJKL DAGLAS I KETRIN ZETA-XONS – sre}nite denovi zamiraat

NOV SVETSKI REKORD ZA SKAPOCENOST

ROZEV DIJAMANT ZA 46 MILIONI DOLARI etkiot rozev dijamant koj be{e staven na aukcija nedelava vo @eneva od aukciskata ku}a Sotbi i za koj se pretpostavuva{e deka mo`e da go sru{i svetskiot rekord dokolku postigne cena me|u 27 i 38 milioni dolari, gi nadmina o~ekuvawata. Se prodade re~isi za dvojno pove}e od negovata po~etna cena, a i cenata na svetskiot rekord, ne{to pove}e od 46 milioni dolari, so {to definitvno go nadmina rekordot na rivalskata aukciska ku}a Kristi koja vo 2008 godina go prodade siniot dijamant od 33,56 karati za 24,3 milioni dolari.

R

Stanuva zbor za kamen od 24,78 karati, so intenzivna rozeva boja, koj sega e vo sopstvenost na londonskiot zlatar Lorens Graf, koj vedna{ na dijamantot mu go dade imeto ““Rozevoto” na Graf“ (“The Graff Pink”). “Ova e najprekrasniot dijamant {to sum go videl vo istorijata na mojata kariera i presre}en sum {to go kupiv”, izjavil Graf po kupuvaweto na dijamantot. “Ova e eden od najzna~ajnite dijamanti koj se pojavuva na aukcija vo poslednite nekolku godini i definitivno e postignata dosega najvisoka cena vo istorijata na aukciite na skapoceni kamewa”, istaknal Dejvid Benet, {ef na otsekot za nakit vo

Sadebi vo @eneva, kade {to se odr`uva aukcijata. Ekspertite za dijamantot tvrdea deka vrednosta na eden karat e okolu 750 iljadi dolari, {to zna~i deka “~istata” cena, dokolku ne bi se naddavalo, bi iznesuvala vkupno 18,6 milioni dolari. ^etiri natprevaruva~i ja vodea borbata za dijamantot koj posleden pat bil prodaden pred 60 godini od zlatarot Heri Vinston od Wujork. Prodava~ot na dijamantot ovojpat sakal da ostane anonimen. Na aukcijata koja se odr`a toj den aukciskata ku}a prodala kamewa i dijamanti vo vkupna vrednost od 105,1 milioni dolari,

{to e u{te eden svetski rekord za proda`ba. Na aukcijata bile prodadeni nekoi od rabotite na

Kristina Onazis, }erkata na gr~kiot brodski magnat Aristotel Onazis, kako i raboti koi nekoga{

pripa|ale na Kristina Ford, vtorata sopruga na vnukot na Henri Ford, Henri Ford Vtori.

 GADGETS [PIONSKO PENKALO SO VRVEN KVALITET

i

ЕКSКЛУЗИVNО Пrемиеrа на опеrsката бајка

ЈОVАNЧЕ И МАRИКА Енгелбеrт Huмпеrдинк 19.11.2010 (петок) 19.00 ч. МАКЕДОNSКА ОПЕRА И БАЛЕТ

75 Spy pen ({pionsko penkalo), vsu{nost, e penkalo vo koe ima vgradeno kamera. Ova e dobar instrument za pi{uvawe so HD kamera i digitalna kamera skriena vnatre. Mo`ete da go stavite vo xebot od ko{ulata ili na masata pred vas i da gi snimate lu|eto vo va{ata okolina. Duri mo`ete da go koristite i kako naprava za pi{uvawe blogovi vo `ivo. Mo`nostite se neograni~eni, a doa|a i so memoriska karti~ka micro SD od 8Gb. I75 mo`e da se koristi i kako penkalo koe obezbeduva kvalitet kako i penkalata od vrvnite marki kako Monblan, Parker, Vatermen i dr..


SPORT

^ETVRTOK

SPORT

GLEJZER GO SPASUVA JUNAJTED OD STE^AJ Man~ester Junajted e eden od najzadol`enite klubovi vo svetot, a spored posledniot izve{taj, dolgovite se iska~ile na 760 milioni funti. Klubot, i pokraj toa {to ima zna~itelni prihodi, ne e podgotven samiot da se spravi so dolgot, po {to e sosema jasno deka ovaa ekipa }e padne vo ste~aj bez intervencija od privatnite smetki na Amerikancite toa {to ima zna~itelni

N  Ajverson prika`a solidna partija vo prviot nastap za Be{ikta{, no ne uspea da pogodi vo re{ava~kite momenti

K

O

M

E

R

C

I

J

A

na samo sedum minuti do krajot na duelot Turcite vodea so ogromni 17 ko{a prednost, koja, sepak, be{e anulirana so fantasti~nata igra na ko{arkarite na Hemofarm. Reprezentativecot na Srbija, Milan Ma~van, realizira{e 17 poeni, no ostvari i neverojatni 15 skokovi, so {to mu go odzede priznanieto za najkorisen ko{arkar na natprevarot na Ajverson. Amerikanecot be{e strelec na 15 ko{a, no so mnogu slaba realizacija od pole. Zgora na toa, Ajverson ne uspea da realizira trojka vo posledniot napad za Be{ikta{, po {to bodovite otpatuvaa za Vr{ac.

L

E

N

O

G

L

A

S

konkurenten i podgotven da go odr`i kvalitetot na igra~kiot sostav. “Ne znam za drugite klubovi, no fanovite na na{iot klub mo`at da bidat mirni za idninata na

kamatite od dolgoro~nite krediti”, veli Dejvid ivanovic@kapital.com.mk samiot da se spravi so Gil, izvr{niot direkdolgot, po {to e sosema tor na ekipata. Potvrda a golemo iznejasno deka ovaa ekipa }e za dobrata finansiska naduvawe na padne vo ste~aj bez inkondicija na Junajted e naviva~ite na tervencija od privatnite i neodamne{nata poMannuda na menax~ester erot na klubot, Junajted, Aleks Ferguson, no i na stru~nata koj e podgotjavnost vo Anglija, ven da plati sopstvenikot na neverojatni 45 ovaa ekipa, Malkom milini evra za Glejzer, se soglasi vel{kiot reprda uplati zna~ajni ezentativec Geret sredstva na smetBejl. Inaku, kata na timot, so sezonava pri{to e obezbedena hodite na timot konkurentnosta na porasnale za 9%, ekipata vo nano zabele`ana e rednite nekolku godi{na stapka sezoni. na zadol`uvawe Od privatniot fond od 83 m milna amerikanskoto ioni fu funti, milioni evra se legsemejstvo Glejzer vo {to, i ppokraj nati na smetkata na Junajted se uplateni dare`li dare`livosta na Man~ester Junajted, 220 milioni evra, gazdite, sekako milioni evra se podgotneophodni za da se koi }e bidat iskodeka }e bide vuvaat za transferot na obezbedi likvidnosta risteni da se isproblem otkako Geret Bejl na klubot platat dostasanite na sila }e stapi rati od dolgovite. pravilo praviloto za  Amerikanskite gazdi ja iznenadija javnosta Man~ester Ju“finans “finansiski fernajted e eden od plej”. so svojata {irokogradost najzadol`enite Soglasno noklubovi vo svetot, a smetki na Amerikancite. na{iot klub. Imame dobri vata regulativa na UEFA, spored posledniot Od menaxmentot na Juprihodi, koi postojano od 2015 godina }e bidat izve{taj, dolgovite se najted potvrdija deka po rastat, gi kontrolirame zabraneti bankarskite iska~ile na 760 milioni poslednata transakcija tro{ocite i mo`eme da si krediti i vonfudbalskite funti. Klubot, i pokraj timot i ponatamu }e bide dozvolime da gi pla}ame finansirawa.

SR\AN IVANOVI] prihodi, ne e podgotven

O

27

PREMIER LIGA

PORAZ VO DEBITO NA AJVERSON

d 1993 godina ko{arkarskiot klub Be{ikta{ ~eka na {ampionskata titula vo turskiot {ampionat. Dolgi godini ovaa ekipa e vo senkata na golemite rivali, Efes Pilsen i Fenerbah~e, koi se najdobrite ekipi na Turcija vo poslednata decenija i pol. Odgovorot na Be{ikta{ dojde so anga`manot na “odgovorot”, alijas Alen Ajverson, koj za godi{na plata od dva miliona evra }e treba da mu go vrati stariot sjaj na klubot. Sepak, vo prviot natprevar na Ajverson, odigran vo dresot na Be{ikta{, timot do`ivea poraz i toa vo duelot od Evrokupot. 94:91 e rezultatot od sredbata so Hemofarm od Vr{ac. Srpskiot klub va`e{e za golem autsajder na ovoj me~, u{te pove}e poradi faktot deka turskata ekipa igra{e pred svojata freneti~na publika vo Istanbul. Interesno, no Be{ikta{ dominira{e vo pogolemiot del od sredbata, a

18.11.2010

220

45

SVETSKO PRVENSTVO

FUDBALSKO PRIMIRJE NA DVETE KOREI Po obelodenuvaweto na golemata korupciska afera, so koja be{e otkrieno na kakov na~in se kupuvale glasovite na delegatiteu~esnici na kongresot na FIFA, Ju`na Koreja stana glaven favorit vo trkata za organizacija u`nokorejskata kandidatura za organizacija na svetskoto fudbalsko prvenstvo vo 2022 godina vo svojata programa predviduva del od natprevarite da se odigraat i vo nekolku grada na Severna Koreja. Ovaa inicijativa na Ju`nokorejcite spored mnogumina e klu~en faktor za ovaa zemja da dobie najgolem broj od glasovite na ~lenkite od FIFA na pretstojniot kongres, kade {to }e se biraat doma}inite za mundijalite vo 2018 i 2022 godina. Dvete Korei s$ u{te ne go do`iveaja obedinuvaweto kako Germanija, koja po Vtorata svetka vojna be{e podelena me|u komunisti~kiot istok i kapitalisti~kiot zapad. Na Korejskiot poluostrov komunistite vladeat na severot, dodeka, pak, na jugot se prozapadnite demokratski

J

sili, koi po zavr{uvaweto na Gra|anskata vojna vo 1953 godina, ju`no od granicata iscrtana po 38-ot naporednik sozdadoa edna od najrazvienite svetski ekonomii. Ju`na Koreja, zaedno so Japonija, be{e koorganizator na Svetskoto prvenstvo vo 2002 godina, a toga{ nivnata reprezentacija stigna do polufinaleto. Sekako deka faktot {to finaleto se odigra na japonsko tlo Korejcite gi ostavi so ~uvstvo deka s$ u{te ja nemaat zavr{eno svojata fudbalska misija. Inaku, po obelodenuvaweto na golemata korupciska afera, so koja be{e otkrieno na kakov na~in se kupuvale glasovite na delegatite-u~esnici na kongresot na FIFA, Ju`na Koreja stana glaven favorit vo trkata za organizacija. Se poka`a deka Rusija, [panija, Portugalija, Ka-

 38-ot naporednik kone~no }e bide preminat vo mir? tar i Anglija se vme{ani vo korupciskiot skandal, dodeka, pak, kandidaturata na SAD e oceneta kako prili~no slaba, bidej}i ne postojat dr`avni garancii za realizacija na planovite. Vo igra za dobivawe na svetskiot {ampionat e

i Avstralija, koja realno e daleku fudbalski ponerazviena od Ju`na Koreja. Odlukata za organizacijata na SP vo 2018 i 2022 godina }e bide soop{tena na 2 dekemvri, od strana na izvr{niot komitet na FIFA.


TOP 100

TOP 100

UTRE NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi:  100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009  100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009  Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija  Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at  O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori:  Energetika i nafta i nafteni derivati  Crna i oboena metalurgija  Telekomunikacii  Grade`na industrija i grade`ni materijali  Prehranbena industrija  Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa:  TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i  TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

168 Kapital 18 11 2010  

KOLUMNA ALEKSANDAR JAN^ESKI STANISLAV PIGON KOJ SE KREDI ODBOR ZA ILI PROTIV STRANA 2 STRANA 4 STRANA 4 VOVEDNIK ALEKSANDAR JANEV STRANA...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you