Page 1

PAVLE TRAJANOV, LIDER NA DEMOKRATSKI SOJUZ

PO NEKOLKUDNEVNITE [PEKULACII P ULACII C

Í SE ZAKANUVA EKONOMSKI KOLAPS NA MAKEDONIJA!

K E K-15 KONE^NATA K ODLUKA NA O MITROVI]! M

 STRANA 5

 STRANA 4

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

TRANSFORMACIJATA NA KASARNATA ILINDEN VO ]OR-SOKAK

NADLE@NITE NE MRDAAT SO PRST, PROEKTOT NE MRDA OD MESTO sreda.17. noemvri. 2010 | broj 167 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

OFICIJALNO, PROEKTOT E STOPIRAN PORADI NEPOTPOLNA DOKUMENTACIJA. NEOFICIJALNO, PRI^INITE SE ^ISTO POLITI^KI. NEIZVESNO E KOGA ILINDEN ]E STANE ELITNA DIPLOMATSKA REZIDENCIJA!  STRANA 2-3 PETOK, VO

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 16.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

0,74% 0 0,24% 0 0,18% 0

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,56 6 45,18 1,36

NAFTA BRENT EURORIBOR

885,90 1,54%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (16.11) 2.300

MBI 10

2.290 2.280 2.270 2.260 2.250 2.240 2.230 10.11

12.11

14.11

16.11

Koga nema politi~ka volja, ne mo`e da ima reformi!  STRANA 6-7

Vladata }e gradi pat do Son~ev grad  STRANA 14

PET KONZORCIUMI SE KVALIFIKUVAA ZA KONCESIJA NA AVTOPATITE PO KORIDOROT 8

GRANIT EDINSTVENA DOMA[NA KOMPANIJA VO IGRA ZA TENDEROT ZA PATI[TA

 STRANA 10

...POGLED D NA D DENOT...

ZIKOV QUP^O ZIKO

BANKITE NAШI!

 STRANA 4 KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

EKONOMSKITE PORAKI OD BRISEL  STRANA 8

VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA

EVTINI PRIKAZNI  STRANA 2


2 17.11.2010

NAVIGATOR

SREDA

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 17 NOEMVRI 2010

EVTINI PRIKAZNI

Z

Zakonite postojat za da se kr{at! Makedonija e olicetvorenie na ovaa deviza! Vo dr`ava vo koja i pratenicite {to gi glasaat nemaat poim za kakvi zakoni i nivni izmeni pritiskaat kop~e “za”, a ministrite {to gi predlagaat toa go pravat po naredba na partiskite {efovi, ne e ni ~udno {to zakonskite odredbi, sose site sankcii koi treba da proizlezat od nivnoto nepo~ituvawe, va`at samo za onie koi ne se za{titeni od nekoja – biznis –politi~ka sprega na mo}. Selektivnosta vo po~ituvaweto na principite nalo`eni od pravoto na mladata makedonska dr`ava ne e nov problem vo na{ata demokratija. Milionskite aferi so zloupotrebi na dr`avni pari od strana na minis tri i drugi vladini funkcioneri, direktori na javni pretprijatija i agencii, pratenici i ambasadori, zavr{uvaat kako mediumski skandali za prvite pet minuti na vestite i za naslovnite stranici na (ne)podobnite mediumi. Potoa, po definicija, Antikorupciskata komisija } e po~ne da go razgleduva slu~ajot. Isto po definici ja, re~isi nikoga{ nema da podnese barawe do Javnoto obvinitelstvo za krivi~no gonewe na “prekr{itelite”, a istoto Javno obvinitelstvo, pak, duri i da dobie takvo barawe, nema da go razgleda za{to toa e samo “kup hartija” na koja ne mo`e da & se veruva (hartijata trpi s$, neli!?). Za Zavodot za revizija {to da se zboruva, toj slu`i samo za da gi detektira nezakonskite i nenamenski potro{enite

kupi{ta narodni pari i tolku! Od druga strana, probajte da izbegnete kazna za soobra} aen prekr{ok, na primer, pa da vidite dali i va{ata prijava }e se tretira kako “kup hartija” (osven ako ne pobarate pomo{ povtorno od nekoj od pogore spomenatite). Vo vakvi uslovi, koga zakonite “de-fakto” ni se mrtvi bukvi, ne treba da n$ iznenaduva toa {to, na primer, klu~en proekt za izgradba na moderen konzularno-stanben kompleks na mestoto na kasarnata Ilinden vo op{tina Karpo{ so meseci e blokiran poradi toa {to potragata po “dupki” vo makedonskite zakoni zavr{uva sekoga{ uspe{no. Zna~i, tamu imame eden ambiciozen vladin proekt, ambiciozn o nare~en “Stari kasarni za nov razvoj”, so koj postoe~kite ruinirani objekti na 8 kasarni niz Makedonija treba da se renoviraat i prenamenat. I dodeka vo drugite op{tini vladinite ambicii “te~at mazno”, gradona~alnikot Stev~e Jakimovski re{i da go blokira procesot oti nemal dobieno soodvetna dokumentacija od Katastar. Revoltiran {to tokmu sovetnicite na VMRO–DPMNE gi bojkotiraat sednicite, toj re{ava da ja bara celosnata dokumentacija od okolu 1.000 dokumenti. Od Katastar ne mu ja davaat za{to ne im se dopa|al na~inot na koj Jakimovski ja pobaral (bile poni`eni od baraweto vo nekakov PDF format), a od nadle`nite ministerstva za odbrana i transport i vrski, sose premierot Nikola Gruevski, javno se frapirani od “kusogledosta” na gradona~alnikot komu `elbata za “inaetewe” so ~ekorite na prerodbata i partiskata boja mu go pomatuvale rasuduvaweto za prepoznavawe na klu~ni proekti za gra|anite. Alo! Postoi li zakon tuka!? Se znae li vo koja forma gradona~alnikot e obvrzan da go isprati baraweto i vo rok od kolku vreme “crno na belo” pi{uva deka institucijata istoto treba da go obezbedi!? Koja e taa “dupka”

TRANSFORMACIJATA NA KASARNATA ILINDEN VO ELITNA NASE

NADLE@NITE NE MRD PROEKTOT NE MRDA O KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

koja dozvoluva blokada na cel eden proekt samo za{to na nekogo mu teknalo da se inaeti!? Vo koja dr`ava pratenici od vlasta, ministri i li~no premierot priznavaat i lelekaat deka voljata na eden gradona~alnik e posilna od silata na zakonot!? Pa, ako Stev~e vi e problemot, gospoda od vlasta, “bujrum”, re{ete go! Ako ne po~ituva Stev~e zakoni, sankcionirajte go, names to da go pu{tate Bi~ikliski da ve`ba elokvencija! Evtina e taa dnevna populisti~ka bitka za tri-~etirieset glasovi plus! Sramna e! Zakonot e sila, toj e i mo}! Dajte, primenete go! A ako ne mo`ete, a ne ni sakate, toga{ ne n$ “matkajte” so glupavi obvinuvawa! Ne n$ interesira kako nekoj vi gi blokira proektite za{to site mehanizmi na vlasta se vo va{i race za deblokada! No, vo Makedonija borbata so korupcijata e uspe{na samo na najniskite skalila na kriminalnite piramidi, a zakonot ili sekoj go ~ita onaka kako {to mu odgovara ili voop{to ne go ~ita, ili go ~ita, a ne go ni razbira! Vo trite slu~ai, ona {to e va`no e deka na kraj - toj ne se primenuva! Zakonite ni se vo red, dami i gospoda! Nam politi~arite ne ni ~inat!

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Oficijalno, proektot e stopiran poradi toa {to op{tina Karpo{ ne gi dobila dokumentite od Katastar koi gi bara, a, neoficijalno, pri~ina za stopiranoto pretvorawe na kasarnata Ilinden vo elitna baza za pove}e stranski ambasadi e partiska vojna me|u op{tinata Karpo{, koja ja vodi ~len na opozicionata SDSM, i centralnata vlast. Site se ednoglasni deka ne e dobro {to proektot tapka vo mesto, no nikoj ne saka da otstapi od svojot stav i rabotata da trgne VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

84

dolari se namali cenata na barel nafta poradi zagri`enosta okolu idnite aktivnosti na oficijalen Peking za ladewe na pregreanata kineska ekonomija, kako i poradi jakneweto na dolarot. Amerikanskata nafta za terminalna isporaka vo dekemvri na berzata vo Wujork poevtini za 1,10 dolari na 83,76 dolari za barel, dodeka vo isto vreme, cenata na evropskata “brent” nafta na me|unarodnata berza vo London se namali za 87 centi na 85,89 dolari za barel. Deneska Amerikanskiot institut za nafta i statisti~kata slu`ba na amerikanskoto Ministerstvo za energetika treba da gi objavat nedelnite izve{tai za rezervite nafta vo SAD za izminatata sedmica, za koi analiti~arite o~ekuvaat da poka`at zgolemuvawe na rezervite od 1,2 milioni bareli.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

N

Neizvesno e dali i koga na mestoto na porane{nata kasarna

Ilinden }e nikne moderen konzularno-stanben kompleks, kako {to be{e najaveno pred nekolku meseci. Oficijalo, procedurata za prenamena na zemji{teto e zako~ena poradi toa op{tina Karpo{ ~eka Agencijata za katastar da im dostavi dokumenti so koi } e se definira sopstvenosta na oddelnite parceli vo kasarnata. Drugata strana na medalot e

deka proektot e stopiran od partiski pri~ini. Prenamenata na zemji{tetoto i donesuvaweto na detalniot urbanisti~ki plan e vo racete na op{tina Karpo{, ~ij gradona~alnik e Stev~e Jakimovski od opoziciskata SDSM, dodeka, pak, nositel na proektot “Stari kasarni za nov razvoj” e Ministerstvoto za odbrana.


NAVIGATOR

SREDA

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

17.11.2010

IK  POBEDNIK

 3

RENOVACIJA NA STARITE U^ILI[TA TA

FERENC \UR^AN

ACE MILENKOVSKI

GOSPODIN GOSPODIN STEFAN

SILVIO BERLUSKONI

ngarskiot premier na Univerzitetot oglavarot na MPC, iako ovtorno mu se trese U najavi deka Makedonija, Ruspeaektorot za turizam i menaxment P ne gi prekr{i kanonite, P foteljata i mu se Hrvatska i Crna Gora se me|u sepak, primaj}i vo poseta da go za~leni ovoj razni{uva doverbata otuniverzitet vo Svetskata turisti~ka organizacija pri ON

prioritetite vo ungarskoto pretsedatelstvuvawe so EU, koe po~nuva na 1 januari

raskolnici od drugi crkvi, vnese dopolnitelen razdor i nedoverba me|u vernicite

kako ~etiri ministri od negoviot kabinet zav~era dadoa ostavki

ELBA VO ]OR-SOKAK

DAAT SO PRST, OD MESTO

Dodeka ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, vo ~ija nadle`nost e naddavaweto za zemji{teto, tvrdi deka gradona~alnikot Jakimovski nema pravna pre~ka da ne prodol`i so javnata

rasprava za izmena na DUP, gradona~alnikot Jakimovski ostanuva na stavot deka dodeka ne gi dobie katastarskite dokumenti, nema da prezeme ni{to na ovaa tema. “Gi ~ekame dokumentite od Katastar i dodeka ne gi dobieme, ne mo`e da se prezeme ni{to. Seto ostanato ne e moj problem, zatoa {to na poteg se dr`avnite institucii”, veli Jakimovski i del od odgovornosta za stopiraniot proekt ja prefrla kaj sovetnici na VMRO-DPMNE koi, kako {to tvrdi toj, ja trgnale ovaa to~ka od dneven red na edna od op{tinskite sednici, napu{taj}i ja grupno sednicata. Vo Agencijata za katastar imaat poinakvo objasnuvawe za ovoj slu~aj. Ottamu velat deka op{tina Karpo{ nema da gi dobie dokumentite s$ dodeka ne gi pobara na soodveten na~in. “Vaka ne mo`at da gi dobijat dokumentite. Treba da si dojdat na {alter, da poso~at to~no koi imotni listovi im se potrebni i uredno da si platat, a ne da ispra}aat barawe vo PDF format. A i ne ni e jasno zo{to Jakimovski dosega ne baral vakvi dokumenti? U{te za vreme na prviot mandat donese kupi{ta urbanisti~ki planovi, no nitu edna{ ne pobara vakvo ne{to”, veli za “Kapital” direktorot na Agencijata za katastar, Qup~o Georgievski. Od Ministerstvoto za odbrana, koe go promovira{e ovoj proekt, velat deka istiot e prekinat od, za niv, nesfatlivi pri~ini. “Bez obrazlo`enie i od

QUP^O GEORGIEVSKI DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA KATASTAR:

“Pretstavnici na op{tinata treba da si dojdat na {alter, da poso~at to~no koi imotni listovi im se potrebni i uredno da si platat, a ne da ispra}aat barawe vo PDF format. Ne ni e jasno ni zo{to Jakimovski dosega ne baral vakvi dokumenti? U{te za vreme na prviot mandat donese kupi{ta urbanisti~ki planovi, no nitu edna{ ne pobara vakvo ne{to?”

[TO TREBA DA NIKNE VO ILINDEN? Na lokacijata na kasarnata Ilinden, pokraj ambasadite, treba{e da se izgradat i zdravstveni ustanovi, objekti so komercijalna namena, komunalna infrastruktura, obrazovni institucii, detski gradinki, parkovi i stanbeni zgradi. Povr{inata na severniot del od kasarnata Ilinden iznesuva 95,16 hektari i spored nacrt-planot be{e podelena na sedum blokovi. Od op{tinata Karpo{ za vreme na javnata anketa rekoa deka site vnatre{ni soobra}ajnici vo sklop na ovoj prostor }e bidat novoproektirani, a vo luksuzniot kompleks }e se vleguva od bulevar Slovenija i bulevar Partizanski odredi.

STEV^E JAKIMOVSKI GRADONA^ALNIK NA OP[TINA KARPO[:

“Gi ~ekame dokumentite od Katastar i dodeka ne gi dobieme, ne mo`e da se prezeme ni{to. Seto ostanato ne e moj problem, na poteg se dr`avnite institucii. [to se odnesuva do opstrukcii na proektot, samite sovetnici na VMRO-DPMNE ja trgnaa ovaa to~ka od dneven red na edna od op{tinskite sednici, grupno napu{taj}i ja sednicata. Toa e baza bez komanda.” nejasni pri~ini be{e prekinata javnata rasprava. Za nas ova e totalno nesfatlivo i ne sakame vo celava rabota da bide vme{ana politikata. [to se odnesuva do dokumentite od Katastar, tie vo slu~ajov ne se potrebni”, veli portparolot Sa{ko Dimkov. NEIZVESNO DALI KINA I RUSIJA ]E DOBIJAT NOVI AMBASADI Stopiraweto na ovoj proekt gi zasega kineskata i ruskata ambasada vo Makedonija, koi spored informacii na “Kapital” bea najseriozni kandidati za ”vseluvawe” vo severniot del od kasarnata Ilinden i da stanat sosedi na amerikanskata ambasada. Vo nacrt-planot stoe{e

deka tri ambasadi } e gi premestat svoite sedi{ta vo ovoj del, a vakvata informacija be{e potvrdena i od Vladata. Nitu od ruskata, nitu kineskata ambasada v~era ne sakaa da komentiraat na ovaa tema. Spored proektot za prenamena na makedonskite kasarni, vkupno osum op{tini gi dobija vo svoja nadle`nost kasarnite, ~ii kapaciteti ve} e podolgo vreme bea neiskoristeni. Samo vo tri op{tini, Strumica, Debar i Gevgelija, e donesen detalniot urbanisti~ki plan i na mestoto na nekoga{nite kasarni ve}e se gradat novi kompleksi.

MILE JANAKIESKI MINISTER ZA TRANSPORT I VRSKI:

“Go povikuvam gradona~alnikot na op{tina Karpo{ da ja po~ne javnata rasprava za detalniot urbanisti~ki plan, bidej} i odgovorno tvrdam deka nema pravni pre~ki za toa. Ne e dobro procesot na transformacija na kasarnite da bide stopiran, bidej}i vo 12 op{tini toj ve} e se realizira.”

G

Gradona~alnikot na grad Skopje, Koce Trajanovski, }e odvoi okolu osum iljadi evra za zamena na starite i dotraeni prozorci vo grade`noto sredno u~ili{te Zdravko Cvetkovski. Vkupno, za rekonstrukcija i sanacija na u~ili{tata vo gradot Skopje, Koce Trajanovski dosega potro{i 439 iljadi evra. Za dogodina vo buxetot toj predvide dopolnitelni 650 iljadi evra za ovaa namena. Ovie sredstva mo`ebi ne se mnogu golemi, no se za pofalba. Ako ni{to drugo, barem parite potro{eni za podobruvawe na uslovite vo u~ili{tata sekoga{ se dobredojdeni. Vakviot primer treba da go sledat i drugite gradona~alnici. Investiraweto vo obrazovanieto

KOCE TRAJANOVSKI e eden pozitiven primer kako gradskite tatkovci treba da se gri`at za eden od najva`nite segmenti. Primerot na Trajanovski treba da go sledat i ostanatite gradona~alnici, koi namesto da ~ekaat donacii i pomo{ od me|unarodni institucii za da gi renoviraat dotraenite u~ili{ta, da se obidat od svoite buxeti da odvojat pari za klu~niot segment vo obrazovniot proces na sekoj mlad ~ovek. Koce Trajanovski so ovoj gest poka`a visoka socijalna i op{testvena odgovornost i gri`a za obrazovanieto, koe e eden od najva`nite delovi na prenesenite ingerencii na lokalno nivo.

IK  GUBITNIK NEEDINSTVENA POLITIKA

P

Pretsedatelot na Evropskata unija, Herman van Rompuj, vo posledno vreme e cel na pove}e obvinuvawa. Poslednata kritika upatena na negova adresa doa|a od {vedskiot minister za nadvore{ni raboti, Karl Bild, koj go obvinuva za needinstvena politika vo odnos na pro{iruvaweto na Unijata. Bild smeta deka vo izjavite za pro{iruvawe nekolku pati po red se zaborava Turcija, {to e ~udna politika koja istovremeno pokrenuva mnogu pra{awa. Vo uslovi koga Unijata e dlaboko podelena za pra{aweto za vlezot na Turcija, Bild bara Rompuj da ja pretstavuva politikata na Evropskata unija, a ne negovite li~ni stavovi. Turcija, koja pred pove}e od polovina vek aplicira{e za ~lenstvo vo Unijata, s$ u{te e zaglave-



HERMAN VAN ROMPUJ na pred vratite na Unijata. Tokmu poradi ova, turskiot dr`aven minister i glaven pregovara~ so Evropskata unija, Egemen Bag{, bara direktno od prviot ~ovek na Unijata vo rok od dve godini da pobara zemjite-~lenki na EU da postignat konsenzus za toa dali }e go poddr`at ili ne vlezot na Turcija. Vakvite kritiki ne samo {to vlijaat na kredibilitetot na Rompuj, tuku imaat ogromno vlijanie i na institucijata pretsedatel, koja so godini be{e osporuvana kako potrebna vo Unijata. Na krajot od denot, ova mo`ebi samo ja potvrduva tezata deka institucionalnoto obedinuvawe na Unijata s$ u{te e krevko i deka treba u{te mnogu da se napravi za Unijata da bide funkcionalna i edinstvena na me|unarodnata scena.

 MISLA NA DENOT

BIZNIS ШTO NE PRAVI NIШTO OSVEN PARI E SIROMAШEN BIZNIS

HENRI FORD

AMERIKANSKI BIZNISMEN I OSNOVA^ NA FORD MOTOR


4 17.11.2010

NAVIGATOR

SREDA

QUP^O ZIKOV

28

...POGLED NA DENOT...

BANKITE NA[I

F

 @eqko Mitrovi}, na v~era{nata pres-konferencija vo Skopje  PO NEKOLKUDNEVNITE [PEKULACII

K-15 E KONE^NATA ODLUKA NA MITROVI]!

Sopstvenikot na srpskata televizija Pink, @eqko Mitrovi}, ja kupi skopskata televizija K-15, koja od petok }e se vika Pink 15 i }e po~ne so novata programa. So ova go najavi vlezot na makedonskiot mediumski prostor vo koj planira golemi investicii SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

S

Srpskata televizija Pink ja kupi skopskata televizija K-15. Sopstvenikot na TV Pink, @eqko Mitrovi}, ne otkri kolku “te`i” K-15, nitu pod koi uslovi ja kupil. Edinstveno otkri deka od petok na makedonskiot mediumski prostor }e po~ne emituvaweto na programata na Pink 15. Mitrovi} veti deka vo slednite 18 meseci }e investira od 5 do 8 milioni evra. Po minatonedelnite informacii deka Mitrovi} ja kupil televizijata Alfa, kone~no se razre{ija dilemite. “Zadovolen sum od sorabotkata so K-15 televizija. Bevme vo pregovori so ~etiri televizii i so site rabotevme paralelno, no na krajot odlukata padna na K-15,

K-15 NA BALKANOT @eqko Mitrovi} najavi sorabotka so porane{nite sopstvenici na televizijata K-15, Bubo Karov, Vasko Todorov i Branko Ogwanovki, popoznati kako Cacko Konopi{ki, To{o Malerot i Mile Panika, koi }e snimaat novi prodol`enija od emisijata K-15 nameneti za Balkanot. “Ovaa emisija }e se prika`uva vo ostanatite zemji od Balkanot. Imame golemi planovi, a na ovoj na~in K-15 s$ u{te }e prodol`i da postoi i funkcionira”, izjavi Mitrovi}. bidej}i gi ispolnuvaat na{ite barawa za zemska i satelitska licenca”, objasnuva Mitrovi}. Pink 15 }e gi ima na raspolagawe site kapaciteti i opremi so koi raspolaga TV Pink, a so tekot na vremeto i makedonskata televizija }e gi dobie site potrebni tehnologii. Mitrovi} ja najavuva investicijata vo K-15 televizija kako grinfild investicija, vo koja s$ }e se pravi od po~etok. Mitrovi} otvoreno zboruva{e za site promeni koi }e se slu~uvaat vo televizijata vo idnina. Novata televizija imeto Pink 15 go dobila bidej}i e 15-ta satelitska

 3 FAKTI ZA...

2,3% 7,9% 5,2%

televizija na Pink grupacijata, a zadr`uva i del od imeto K-15, so koi ostanuva vo sorabotka. Mitrovi} naglasi deka televizijata }e bide makedonska i na makedonski jazik, na koja prioritet }e & bidat tradicionalnata i nacionalnata kultura, a programite vo 60% }e bidat na makedonski. Ostanatite 40% }e im pripadnat na realnite {oua, standardnite programi na televizijata, koi }e bidat sinhronizirani ili titluvani na makedonski jazik ili }e imaat makedonski voditel. Za tri dena }e se znaat glavnite pozicii vo televizijata, glaven i odgovoren urednik, dodeka,

5-8

milioni evra }e se investiraat vo Pink 15 televizija vo rok od 18 meseci

pak, vo periodot od 15, 30 i 60 dena }e se znaat i ostanatite pozicii za vtoriot i tretiot “e{alon”, za koj }e se odbira kadarot. Pink International Company e mediumska grupa koja postoi od 1994 godina, a vo nejziniot sostav zasega, zaedno so Makedonija, vleguvaat pet dr`avi: Srbija, Crna Gora, Slovenija i BiH. Pink grupacijata ima 15 satelititski televizii, 26 studija, muzi~kata produkcija City Records, sopstvena aviokompanija, fabriki za voda, mastiki, dividija i cedea, a najnov proekt e Univerzitetot za veb-dizajn i videoprodukcija. Pred dva meseci Mitrovi} go najavi vlezot vo makedonskiot mediumski eter, a Pink 15 po~nuva so programa vo petok.

 PROCENKI...  HERMAN VAN ROMPUJ pretsedatel na EU

E INFLACIJATA VO EVROPSKATA UNIJA VO OKTOMVRI GODINAVA

E INFLACIJATA VO ROMANIJA VO OKTOMVRI OVAA GODINA, SPOREDENO SO SEPTEMVRI E INFLACIJATA VO GRCIJA VO OKTOMVRI 2010 GODINA, SPOREDENO SO SEPTEMVRI

EVROZONATA “NEMA DA PRE@IVEE” AKO NE SE RE[AT BUXETSKITE PROBLEMI NA NEKOI ZEMJI retsedatelot na Evropskata unija predupreduva deka evrozonata i celata Evropska unija “nema da pre`iveat” ako sega{nite buxetski problemi na nekoi zemji ne se re{at naskoro. “Nie sme ispraveni pred krizata na na{eto pre`ivuvawe. Site nie treba da rabotime usoglaseno za da & dademe mo`nost na evrozonata da pre`ivee. Ako evrozonata ne pre`ivee, i Evropskata unija nema da pre`ivee. Jas veruvam deka nie }e go nadmineme ova”, veli Rompuj. Prviot ~ovek na Evropskata komisija e zagri`en od noviot bran potresi vo evrozonata poradi stravuvawata predizvikani od Irska, no i od Portugalija, Grcija, pa duri i [panija.

P

rapanten e podatokot koj ka`uva deka vo samo eden den, na 10 noemvri, makedonskite banki kaj Narodnata banka na Makedonija (NBM) stavile 178 milioni evra (slobodni sredstva, za koi odlu~ile da ne gi plasiraat kaj kompaniite

vo realniot sektor)!? U{te pofrapantno! Na prethodnata aukcija, na 3 noemvri, to~no 118 milioni evra legnaa kaj NBM. Zna~i, za samo edna nedela vkupno 296 milioni evra. Ako na ovaa noemvriska suma se dodade i celata suma od oktomvri, od 298 milioni evra, toga{ vkupno “zamrznatite” pari vo NBM se 594 milioni evra!? Stanuva zbor za bankarski zapisi na NBM, koi bankite odlu~uvaat da gi kupat i slobodnite pari~ni sredstva da gi “zamrznat” so godi{na kamata od 4,5%. Vo princip, ovie pari im se osloboduvaat i vra}aat na sekoi 28 dena. No, potoa praktikata ka`uva deka se sproveduva nova aukcija! Mnogu prosto, za {to ne treba kojznae kolkavo bankarsko znaewe!? Denovive se urivaat rekordi! Sekako, ne investiciski, tuku onie zihera{ki! Bez rizik - pari~ka! No, ova ne e dobro, i nema vrska so stavot na bankite deka nemalo proekti kaj kompaniite! Poprvo stanuva zbor za sistemska slabost, i blokada na realniot sektor koj ne mo`e da se razviva, oti nema mo`nost za investicii!? Kompaniite se davat vo nelikvidnost, a nivnata vrednost se namaluva! Ova e stra{no! Eve nekolku zaklu~oci... Prvo, vo makedonskite banki ima pari! Vo ekonomijata ima golemi koli~estva slobodni pari! Toa e fakt!

“...Bankarstvoto vo Makedonija stanuva nepodnoslivo lesna profesija...”!? Vtoro, ako kon ovie re~isi 600 milioni evra se dodadat i 100 milioni evra od Evropskata investiciona banka (EIB), koi od poodamna se legnati vo Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (MBPR), toga{ stanuva zbor za 700 milioni evra krediten potencijal! Ako pobrzo se plasira kreditnata linija od EIB, sleduva u{te edna od 100 milioni evra! Problemot e {to sega{nata e potro{ena samo do polovina!? Zo{to? Treto, makedonskata ekonomija lesno mo`e da dojde do krediten potencijal od re~isi edna milijarda evra! A, zamislete, voop{to ne gi ni doprevme deviznite rezervi, ~ij eden del mo`e sekako da se iskoristi! Eve pari, bre, koj veli nemalo! No, ne mo`e edna Vlada tolku da olabavuva, kolku {to bankarite ne se podgotveni da rizikuvaat ni{to!? Problemot kaj makedonskite bankari e proizvod na edno staro konzervativno pravilo koe vladee vo nivniot esnaf, a toa e deka – bankar ne izgubil rabota poradi neodobren kredit, tuku poradi lo{o daden kredit!? Vakviot stav, sekako, ne e prifatliv! Bankarite ne se institucija ~ija glavna cel se samite tie! Kompaniite i investitorite se celta!? Ottuka, postojat sposobni bankari i, se razbira, nesposobni bankari! ^etvrto, kaj na{ite banki ima mnogu pove}e evra od koj bilo kredit {to ni go davaat me|unarodnite banki, a za koi makedonskite firmi treba da ispolnat eden kup uslovi od koi ti se odmiluva `ivotot!? Zamislete, site nie se raduvame na kreditot od MMF od 400 milioni evra, a samite sega izbroivme doma{en potencijal od edna milijarda!? Slednoto pra{awe e zo{to te{ko se realizira i kreditot od EIB, koj odi preku MBPR!? Eve, Vladata za da gi olesni uslovite, i da gi napravi kreditite popovolni, uspea da ja namali kamatata, i so subvencija od okolu 0,5 procentni poeni da ja fiksira na 5,5% godi{na kamata. No, poznato e deka aran`manot so EIB za “kredit na stopanstvoto” prvi~no be{e zamislen da bide vo kombinacija so pari od doma{nite komercijalni banki!? No, bankarite, sigurno gi ma~i edna vakva dilema!? Zo{to bi odobruvale krediti na kompanii koi se gu{at vo nelikvidnost (kade {to rizikot im e totalen, neli) so kamata od 5,5%, koga za 4,5% mo`at da si vlo`at pari vo NBM, i so nikakov rizik }e im se vratat sose kamatata. Najisplatlivo vo Makedonija e da se ima banka, sekako. Oti, bankarstvoto stanuva ednostavno – nepodnoslivo lesna profesija!? A vo Makedonija od poodamna pominuvaat samo lesni profesii...


POLITIKA

SREDA

17.11.2010

5

 Koalicioniot partner na premierot Nikola Gruevski, Trajanov, veli deka Makedonija e vo seriozna izolacija, pred s$ na ekonomski plan i deka sostojbata samo dopolnitelno }e se vlo{uva poradi blokadata na evroatlantskiot pat. Povikuva na itno re{enie na imeto, bez referendum, oti za nego vistinskite lideri znaat da nosat odluki bez da mislat na sopstveniot rejting!

PAVLE TRAJANOV LIDER D NA DEMOKRATSKI SOJUZ

I SE ZAKANUVA EKONOMSKI KOLAPS NA MAKEDONIJA! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

Otkako povtorno go aktueliziravte va{iot predlog za fazno re{avawe na sporot za imeto, re~isi po avtomatizam stigna odbivawe od dvata kabineti – i na pretsedatelot Ivanov i na premierot Gruevski – tie ne sakaat liderska sredba za izgradba na dr`avna strategija za nadminuvawe na problemot. Zo{to an blok se odbivaat vakvi predlozi? Mojata ideja be{e pretsedatelot Ivanov da po~ne serija razgovori so liderite za da gi vidime ideite kako da se otko~at procesite na integracija. Nie sme pod silen pritisok da se dojde do nekakov kompromis, posebno od opozicijata, od intelektualci, novinari, od albanskiot blok, no dosega ne sum pro~ital kako toa konkretno da se napravi. Svoevremeno zboruva{e Branko Crvenkovski za nekoja pridavka ili dodavka, no nikoga{ eksplicitno SDSM ne predlo`i strategija. Tokmu zatoa idejata ne be{e da se svika liderska

sredba na koja vedna{ }e se donese re{enie, tuku k da mo`e pretsedatelot na dr`avata da prezeme edna pogolema inicijativa i pogolema odgovornost vo ovoj proces. Bez razlika na negovite ustavni nadle`nosti, toj mo`e so svojot avtoritet poleka da gradi edno edinstvo, neposredno pred da zamine vo Lisabon na Samitot na NATO, kade {to }e se sretne so vidni dr`avnici na mo}ni dr`avi, da ima stav - {to Makedonija ima namera da napravi vo naredniot period. Negovoto objasnuvawe deka Samitot ne e za pro{iruvawe ne dr`i, bidej}i Makedonija ne treba da bide posebno na dneven red. Makedonija }e ja dobie pokanata vedna{ {tom Metju Nimic go izvesti NATO deka sporot za imeto e re{en. Be{e va`no vakva poraka da bide upatena na ovoj sobir, za{to }e ima{e vlijanie vrz biznis-klimata i }e gi pokrene{e stranskite investitori. So ovaa ideja pretsedatelot treba{e da se promovira i da se nametne kako avtoritetna li~nost koja mo`e da gradi edinstvo i da bide toj {to }e gi obedinuva site idei

vo edna platforma {to }e koristii voo naredniot se koris are io period. Ne e samo pretsedatelot Ivanov toj koj {to ne “miluva” liderski sredbi. I premierot Gruevski dosega ne povikal na pogolem nacionalen konsenzus za ova pra{awe. Vo Makedonija, koga se organiziraat raspravi na ovaa tema, toa go pravat edni ili drugi partiski instituti, me|utoa, nema {iroka debata i nema konsenzus. Koga se nabquduva od strana, se ima ~uvstvo deka Makedonija “talka" - kako 4 godini da odime levo, pa potoa desno, zavisno od toa koj }e bide na vlast, a se raboti za klu~en nacionalen interes. To~no! Se raboti za najva`noto pra{awe koe e senzitivno i site Vladi i pretsedateli na dr`avata izbegnuvale da bidat tie {to }e bidat sou~esnici vo promenata na na{eto ime. Sekoja, kakva bilo otstapka, dali }e bide toa pridavka, dodavka, vo zagrada, ime so geografska odrednica, po kratko vreme e tretirana kako promena na imeto i predavstvo so nesogledlivi

62,6% OD GRA\ANITE PROTIV PROMENA NA IMETO uri 62,6% od gra|anite bi glasale protiv na referendum za promena na imeto so cel da staneme ~lenka na EU i na NATO, poka`uva anketata sprovedena od Institutot za politi~ki istra`uvawa me|u 12 i 15 noemvri 2010 godina, so u~estvo na 1.111 ispitanici. No, dokolku site politi~ki partii bi poddr`ale odreden predlog za novo ime, 37,2% od gra|anite bi ja poddr`ale vakvata odluka, a 53,2% bi odgovorile negativno, duri i pri postoewe

D

na op{t konsenzus me|u partiite. Spored ovaa anketa, vlezot na Makedonija vo EU i NATO go poddr`uvaat 79,8% od gra|anite, 8,1% se protiv, a 12,1% se vozdr`ani. Na pra{aweto za koja partija bi glasale dokolku utre se odr`at izbori, izborot na 23% od gra|anite bi bila VMRO-DPMNE, na 11,5% SDSM, na 6,5% DUI, 2,9% bi glasale za DPA, 1,4% za Nova Demokratija i 0,6% za LDP. Deka nema da glasaat se izjasnile 27,6% od ispitanicite, a 24,4% ne znaat

za kogo. Partijata za koja glasale na prethodnite izbori bi ja zamenile 2,1%. Najgolema doverba od politi~arite u`iva Nikola Gruevski so 23,5%, a so 9,2% po nego e Branko Crvenkovski. Na Ali Ahmeti mu veruvaat 6,8% od gra|anite, na Menduh Ta~i 3,4%, a na Imer Selmani 2,3%. Na pra{aweto kako go ocenuvaat godi{niot izve{taj na Evropskata komisija za Makedonija, 46,6% od ispitanicite odgovorile pozitivno, 28,4% negativno, a ne znaat 25,3%.

posledici. Mislam deka tuka e kklu~niot io problem rob em i zatoa za oa smetam deka opozicijata nema pravo da insistira re{enieto za imeto da go donese Nikola Gruevski i Vladata, a potoa ova da bide glavnoto oru`je so koe tie }e go simnat od vlast. Inaku, sigurno deka ima ogromna podvoenost me|u takanare~enite lev i desen blok i postoi taa konfrontacija. No, celta e ista - SDSM nikoga{ ne rekle deka identitetot i jazikot se doveduvaat vo pra{awe. Crvenite linii na VMRODPMNE i SDSM se isti. Da, no SDSM dosega nema podgotveno platfoma kako da se dojde do re{enie. Zarem VMRO–DPMNE ima? Nema. No imaat vo “Prerodbata” deka dokolku se dojde do nekoe re{enie }e go stavat na referendum. Dosega ne vidovme i od nivna strana konkretna platforma koja }e bide stavena vo procedura, niz javna rasprava, ekspertska rasprava, pa potoa da dojde na nivo na Vlada i da dojde vo Parlamentot. Nie prakti~no imame pukawe vo prazno. Ima silni

obvinuvawa i podelbi na patrioti, predavnici, ~esto i se menuvaat ulogite, no konkretna inicijativa, so konkretni re{enija nema. Vo Makedonija nema takov Makedonec {to saka da go smeni imeto, bidej}i posledicite mo`e da bidat nesogledlivi za opstojuvaweto na makedonskata dr`ava i narod. Velite deka dokolku ne se najde itno re{enie za imeto, na Makedonija & zakanuva opasnost od se za izolacija, i povikuvate da izola sopre podelbata na patrisopr oti i predavnici. Ova e re~nikot na SDSM! re~n Vo pposlednite godina-dve Makedonija e vo svoeviMake dna ekonomsko-politi~ka izolacija. Prvo, mo`e da izola dojde do naru{uvawe na me|uetni~kite odnosi vo me|u dr`avata. Ponatamu, }e dr`a se zzaostri politi~kata diskusija, }e se zaostrat disku ekonomskite i socijalnite sostojbi vo dr`avata. Bidej}i ovoj pritisok koj e sega elaboriran sekade niz svetot, na site me|unarodni sobiri, deka Makedonija mora da najde re{enie, zna~i poraka do site potencijalni stranski kompanii i stranski investitori deka Makedonija ima edno krupno nere{eno pra{awe. Deka nema garancija za kapitalot {to }e se investira ovde i toa e indirektno edna poraka da ne investiraat vo Makedonija. Treba da bideme svesni deka ova pra{awe vlijae negativno vrz vkupnite sostojbi, i zatoa e bitno Makedonija da ima strategija so koja {to }e ka`e - nie toa }e go re{ime vaka ili da se izgradi strategija so koja }e ka`eme mnogu jasno i eksplicitno deka Makedonija ne e podgovena ili deka nema vo Makedonija takov politi~ar {to mo`e da prifati promena na imeto. Vaka ne misli va{iot koalicionen partner, Nikola Gruevski. Nitu misli deka Makedonija e vo izolacija, nitu deka drasti~no }e

se vlo{i celokupnata sostojba ako ne se re{i imeto. Moite analizi poka`uvaat deka naglasuvaweto na sporot od strana na vlijatelnite me|unarodni centri }e ima negativno vlijanie vrz Makedonija i posebno toa se odrazuva na politi~kata, no pred s$ na ekonomskata sostojba. Se oddale~uva li Demokratskiot sojuz od VMRO-DPMNE? Nie kako politi~ka partija se obiduvame da bideme vklu~eni vo noseweto na klu~nite odluki za idninata za Makedonija. Na{eto u~estvo vo koalicijata ne zna~i deka nie }e gi prifa}ame odlukite koi se sprotivni na na{ata programa. Ne mo`eme da imame isti pogledi za site pra{awa. No, ova e klu~no pra{awe! Da. Vo su{tina, ne mo`e da ima re{enie, i ako dojde do promena na vlasta, bez VMRO-DPMNE, za{to toga{ }e se radikaliziraat sostojbite, kako {to ne mo`e da ima re{enie i bez soglasnost na SDSM. Formalno, ovaa Vlada, parlamentarnoto mnozinstvo, mo`e da donesat kakva bilo odluka, no bez po{iroka soglasnost toa }e ja prodlabo~i politi~kata kriza vo zemjata i podelbata }e bide u{te pogolema. SDSM najavi deka }e podnese predlog za predvremeni izbori po Samitot na NATO. Kako }e glasa DS? SDSM }e vleze vo edna avantura {to }e bide kobna za niv. Mislam deka se raboti za blef. Predvremeni izbori ne se re{enie za krizata vo koja Makedonija se nao|a poradi zapirawe na evrointegrativnite procesi. Ne mo`e SDSM da pobedi na slednite izbori so glavno moto promena na imeto za vlez vo NATO i EU. Toa }e padne. Prakti~no, na dva pati na toa gi gubi izborite. A tie bea vo pozicija da donesat re{enie so koe }e ja prezemat odgovornosta okolu imeto.

M MILO[OSKI: RE[ENIETO ZAVISI OD GR^KATA PRAGMATI^NOST O e{enie na problemot so imeto e mo`no samo dokolku Atina ppoka`e pragmati~nost, vveli vo intervju za unggarskiot dneven vesnik M Magyar Hirlap, ministerot zza nadvore{ni raboti, A Antonio Milo{oski. TToj vo sporot za imeto pprepoznava obid na Grccija da go stavi pod znak ppra{alnik i postoeweto nna makedonskiot narod. ""Ne sme idealisti. No, f faktot {to 129 dr`avi vvo svetot Republika M Makedonija ja imaat

R

priznaeno pod ustavnoto ime e dovolen argument za ispravnosta na na{ata pozicija", veli Milo{oski. Spored nego, Grcija treba da poka`e deka e pragmati~na, a izjavite na nekoi gr~ki politi~ari deka makedonskiot narod ne postoi ne odat vo prilog na takvo re{enie. Vo me|uvreme, stigna i poddr{ka za Makedonija vo sporot so Grcija i od francuskiot pratenik i gradona~alnik na Kaen, Filip Duron, koj preku

pismo pobara od pretsedatelot Nikola Sarkozi, poddr`uva~ na Grcija, prijatelstvoto me|u Pariz i Atina da go iskoristi i da lobira za priem na Makedonija vo NATO. "Francija, podobro od koja bilo druga zemja, so svoeto prijatelstvo so Grcija i so golemata po~it {to ja dobiva od Makedonija mo`e da ja ubedi Grcija problemot so imeto da ne se koristi za priem vo NATO”, veli Duron.


6 17.11.2010 FOKUS: “KAPITAL” ANALIZA: MAKEDONIJA SE GU[I VO SOPP

KOGA NEMA POLITI^KA VOLJA, NE MO@E DA IMA REFORMI! GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

ulminacijata na problemot so prenatrupanata javna administracija vo svetski ramki se slu~i zaedno so ekonomskata kriza koga platite na javnite slu`benici stanaa dopolnitelen tovar na i taka prezadol`enite dr`avi. Krateweto na administracijata minatata godina be{e reforma koja ne ja prezedoa samo zemjite od regionot, tuku i drugite zapadnoevropski zemji, kako Britanija. I dodeka ostanatite dr`avi vedna{ izlegoa so strategija za kratewe na administracijata i

K

r na dvajca j penzionirani r se vrabotuva r u samo eden,, kajj nas  Ako vo Hrvatska mese~no se vrabotuvaat r u najmalku j u pet administrativci, r , a nikojj ne odi vo penzija. j Javnata administracija r stana monstrum koj ja nosi dr`avata vo ambis smetaat analiti~arite ambis, poka`aa rezultati, Makedonija, koga se raboti za re{avawe na ovoj problem, s$ u{te ne mrda od mrtva to~ka. Za nas nitu ekonomskata kriza ne be{e dovolen motiv. Naprotiv, dodeka site kratea, kaj nas, vo imeto na pravi~nata zastapenost, dopolnitelno se vrabotuvaa slu`benici i u{te pove}e se trupa{e i taka glomaznata administracija. “Ako vo Hrvatska na dvajca penzionirani se vrabotuva samo eden, kaj nas mese~no se vrabotuvaat

najmalku pet administrativci, bez nitu eden da zamine vo penzija. Javnata administracija stana monstrum koj ja nosi dr`avata vo ambis”, komentiraat upatenite. Tie najgolemiot problem so javnata administracija go lociraat vo otsustvoto na politi~ka volja za nejzino reformirawe. Ne postojat konkretni modeli za reforma na ovoj aparat, velat analiti~arite – “Ako se ima volja, }e se najde re{enie”. Premierot, Nikola Gruevski,

neodamna istakna deka Vladata vistinski e posvetena na reformacija na administracijata. Tokmu poradi toa, re~e toj, anga`irani se i nadvore{ni eksperti koi }e pomognat vo procesot. Me|utoa, priznava deka treba u{te mnogu da se raboti. “Ima u{te mnogu prostor za da se raboti, u{te mnogu raboti da se podobrat i prodol`uvame da bideme fokusirani na javnata administracija. Osobeno sega otkako EU go dobi izve{tajot na

konsultanskata kompanija SIGMA, od koj taa }e crpi informacii za ponatamo{nite preporaki {to }e ni gi dade, za ponatamo{nata modernizacija i reformi vo javniot sektor”, veli Gruevski. Toj dodade deka eden konkreten ~ekor koj go napravila Vladata vo odnos na re{avaweto na ovoj problem e tokmu stavaweto na javnata administracija pod kapata na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo. “Dosega, reformite vo adminis-

MERKI NA DRUGITE ZEMJI ogodeni od svetskata kriza, zemjite od regionot minatata godina najmnogu “udrija” na kastrewe na javnata administracija. Hrvatskata Vlada, vo ramkite na Programata za ekonomsko zakrepnuvawe, predlo`i namaluvawe na brojot na vraboteni vo organite na dr`avnata uprava, pred s$ preku penzionirawe na 776 slu`benici koi se podgotveni za cela penzija i 1.554 vraboteni koi mo`at da zaminat vo privremena penzija. Vo soglasnost so celite za racionalizacija i zgolemuvawe na efikasnosta na javnata administracija, hrvatskata Vlada, kako kriteriumi za namaluvawe na brojot na vraboteni vo dr`avnata uprava za okolu 5% gi utvrdi voveduvaweto na principot na sekoi dva penzionirani slu`benici da bide vraboten eden, kako i razvivawe na plan

P

500.000 lica }e bidat otpu{teni vo Britanija

za za{tita na vi{okot vraboteni i prekvalifikacija vo organite na dr`avnata administracija. Spored podatocite od 30 april, vo hrvatskata dr`avna uprava se vraboteni 52.656 lica. Planot za namaluvawe na brojot na vraboteni za okolu 5% predviduva namaluvawe za okolu 2.630 vraboteni. Hrvatskiot minister za uprava, Davorin Mlakar, naglasi deka brojot na vraboteni }e se namaluva so racionalizacija na rasporedot na dr`avni slu`benici, racionalizacija na sistematizacijata na rabotnite mesta, voveduvawe na klauzulata dva za eden, penzionirawe i odvojuvawe na pomo{no-tehni~kite raboti.

Sli~na e situacijata i vo Romanija. Do krajot na ovaa godina romanskata administracija treba da se skrati za u{te 26.000 rabotni mesta, izjavi dr`avniot sekretar na Ministerstvoto za finansii na Romanija, George Gergina. “Na krajot na septemvri vo buxetskiot sektor ima{e 1,316 milioni slu`benici, a za da stigneme do 1,29 milioni slu`benici do krajot na dekemvri treba da si zaminat u{te 26.000 lica”, izjavi pretstavnikot na MF. Gergina poso~i deka pri vakva situacija, mo`e da se obezbedi zgolemuvawe na platite prose~no za 15%, pod uslovi da ne se davaat


PSTVENATA ADMINISTRACIJA

tracijata bea ra{trkani vo pove}e javni institucii i o~igledno toa be{e edna od slabostite, i ne slu~ajno ni be{e sugerirano toa da go koncentrirame na edno mesto”, izjavi premierot Gruevski. Opozicijata ne veruva vo najavite na Vladata za reforma na ovoj sektor. Spored niv, otsustvuva ona najva`noto, a toa e politi~kata volja. “Ne postoi recept po koj treba da se reformira administracijata. Vie sami odlu~uvate kakov model }e bide. Kolku ministerstva }e bidat zadol`eni za administracijata, kako }e bide podelena se pra{awa koi ne ja interesiraat Evropskata unija. Ona {to e potrebno e sproveduvawe na zakonot i administracijata da bide profesionalna i efikasna”, veli pretsedatelot na Nacionalniot sovet za evrointegracii i pratenik na SDSM, Radmila [e}erinska. Spored nea, mehanizmite preku koi treba da se reformira administracijata se najlesniot del. Problemot, veli taa, e {to otsustvuva politi~ka volja. “Vo 2006 godina, koga dojde VMRO na vlast, nema{e problem so prebrojnosta na administracijata. Zabele{kite bea edinstveno za profesionalizacijata i efikasnosta, no ne i za prebrojnosta. Postojat razli~ni mehanizmi kako mo`e da se skrati administracijata. Za po~etok, dovolno be{e vlasta da se otka`e od golemiot broj vrabotuvawa”, veli taa. Isto mislewe ima i prateni~kata na LDP, Roza Topuzova-Karevska. “Problemot kaj nas so reformata na javnata administracija e pred s$ vo `elbata da se napravi toa. Nitu edna Vlada dosega ne sobra hrabrost da go reformira dr`avniot aparat. Zatoa, najgolemata vina za ova ja snosat politi~kite partii, koi ne samo {to se pretvorija vo biro za vrabotuvawe, tuku i ponatamu nemilosno ja polnat ad-

ministracijata. Voop{to ne se gleda kompetentnosta i stru~nosta pri izborot na licata, se izmisluvaat novi mesta ili, pak, na edno mesto rabotat trojca. Smetam deka ovaa Vlada ja dostigna kulminacijata vo vrabotuvawata. Taa namesto da gi namaluva, gi zasiluva vrabotuvawata. So ova se napravi monstrum od javnata administracija”, veli Karevska. Spored nea, ne postoi konkreten model kako da se reformira administracijata. “Pred s$ e potrebna volja za da se napravat reformite, a dokolku taa se ima, modelot }e se najde”. Spored Karevska, najva`no pri reformiraweto na administracijata e da se vospostavat kriteriumi za izbor na licata i istite da se po~ituvaat. “Mora toj model da obezbedi stru~nost, kompetentnost i, sekako, mehanizam za namaluvawe na vrabotenite. Umna vlada }e najde model da ja napravi ovaa kompleksna reforma”, re~e Karevska. XABE [TO SE PREMNOGU, KOGA SLU@BENICITE SE NESPOSOBNI! Od misijata na OBSE, koi se edni od nadvore{nite sorabotnici vo reformiraweto na javnata administracija, velat deka za profesionalna i efikasna administracija pred s$ e potrebna politi~ka volja, kako i implementacija na zakonskata legislativa. Rakovoditelot na oddelot za nabquduvawe i dobro vladeewe, Haime Vajes, za “Kapital” objasnuva {to treba da se napravi za da se reformira administracijata. “Idealno, javnata administracija bi trebalo da bide pomala. Ova e te{ko da se postigne poradi visokata nevrabotenost vo zemjata. Poradi toa, na zemjata & e potrebna kvalitetna dolgoro~na strategija. Politizacijata e u{te eden golem problem so koj e soo~ena javnata administracija. Taa ne mo`e celosno da se depolitizira, me|utoa, ima prifatlivi i neprifatlivi nivoa na politizacija. Vo momentov, nivoto na politiziranost vo zemjava se dvi`i kon nivo koe ne e prifatlivo”, veli Vajes. Spored nego, privremenite vrabotuvawa se u{te eden golem problem koj ne pridonesuva za depoli-

SREDA

HAIME VAJES [EF NA NABQUDUVA^KATA MISIJA NA OBSE ZA DOBRO VLADEEWE I ADMINISTRACIJA “Idealno, javnata administracija bi trebalo da bide pomala. Ova e te{ko da se postigne poradi visokata nevrabotenost vo zemjata. Poradi toa, na zemjata & e potrebna kvalitetna dolgoro~na strategija. Politizacijata e u{te eden golem problem so koj e soo~ena javnata administracija. Taa ne mo`e celosno da se depolitizira, me|utoa, ima prifatlivi i neprifatlivi nivoa na politizacija. Vo momentov, nivoto na politiziranost vo zemjava se dvi`i kon nivo koe ne e prifatlivo. Privremenite vrabotuvawa se u{te eden golem problem koj ne pridonesuva za depolitizacija.” tizacija. Vo odnos na modelite, toj istaknuva deka ne postoi konkreten model spored koj treba da se napravat reformite vo administracijata. “Ne postoi gotov model za reforma vo javnata administracija. Kako model treba da se zemat najdobrite praktiki od pove}e dr`avi i da se prilagodat na uslovite tuka. Smetam deka bi bilo opasno dokolku se koristi samo eden model. Vo momentot, najmnogu u~ime od modelot na Slovenija, bidej}i stanuva zbor za sli~na dr`ava po golemina, populacija, istorija i problemi, me|utoa, dobro e da se napravi kombinacija od nekolku modeli. Reformiraweto na goleminata na administracijata bara mnogu vreme i dobro smislena i isplanirana strategija. Potreben e period od ne pomalku od 5 godini”, veli toj. [to se odnesuva do Nacionalnata strategija za reforma vo javnata administracija, spored nego, taa e dobro planirana, no potrebna e implementacija. “Makedonija ima dobri zakoni i dobra legislativa, no najgolemite problemi se javuvaat pri implementacijata”. Na sli~en stav e i univerzitetskiot

RADMILA [E]ERINSKA PRATENIK NA SDSM “Ne postoi recept po koj treba da se reformira administracijata. Vie sami odlu~uvate kakov model }e bide. Postojat razli~ni mehanizmi kako mo`e da se skrati administracijata. Me|utoa, ona {to nedostiga e politi~kata volja. Za po~etok, dovolno be{e vlasta da se otka`e od golemiot broj vrabotuvawa.”

17.11.2010

7

EU: NEDOZVOLENO E DA NE SE ZNAE BROJOT NA JAVNI SLU@BENICI Zabele{kite na EU ne se razlikuvaat mnogu od zabele{kite vo izve{tajot na SIGMA. Najgolemite gri`i ostanuvaat vo odnos na politizacijata na javnata administracija, stoi vo izve{tajot. “Vo odredeni institucii ima{e primeri na zamena na profesionalni slu`benici so slu`benici koi nemaa dovolno iskustvo. Isto taka, vrvnite pozicii vo administracijata bea popolneti vo otsustvo na definirani kriteriumi, a ponekoga{ i so personal koj ima{e dogovor od vremen karakter”. Ona {to e interesno vo izve{tajot na EU e {to za prvpat zabele`uva na toa {to Vladata nema dadeno precizna brojka za brojot i tipot na vremen personal. Makedonija ostanuva edinstvena dr`ava za koja mo`e samo da se pogoduva, a ne i da se znae kolku iznesuva armijata od slu`benici. Vo javnosta se {pekulira deka administracijata e nekade me|u 130.000 i 160.000 vraboteni.

BOR^E DAVITKOVSKI DEKAN NA PRAVEN FAKULTET “Ne postojat modeli na reformirawe na javnata administracija. Kaj nas, pred s$ treba da postoi politi~ka volja za taa da se departizira i da prestane da bide sobirali{te na partiskite vojnici. Isto taka, treba da se po~ituvaat zakonskite propisi pri izborot i vrabotuvaweto vo administracijata - kako kriteriumite, taka i pravi~nata zastapenost.” profesor, Bor~e Davitkovski. “Ne postojat modeli na reformirawe na javnata administracija. Kaj nas, pred s$ treba da postoi politi~ka volja za taa da se departizira i da prestane da bide sobirali{te na partiskite vojnici. Isto taka, treba da se po~ituvaat zakonskite propisi pri izborot i vrabotuvaweto vo administracijata - kako kriteriumite, taka i pravi~nata zastapenost”, veli Davitkovski. Spored nego, prviot moment koga Vladata treba{e da se fati so reformi vo javnata administracija be{e momentot koga go popolnuvavme izve{tajot. “Makedonija vo momentov nema podgotvena javna administracija za pregovori so EU. Taa ne e

podgotvena da odgovori na 35-te poglavja. Vo momentot koga se popolnuva{e pra{alnikot toa se prave{e so eksperti i so univerzitetski profesori. Toga{ se poka`a deka nie nemame podgotvena i stru~na administracija i toa treba{e da ni bide povod za da ja reformirame administracijata, so cel da ja podgotvime za koga }e po~nat pregovorite i }e gi otvorame poglavjata”, veli Davitkovski.

ROZA TOPUZOVA-KAREVSKA PRATENIK NA LDP “Problemot kaj nas so reformata na javnata administracija e pred s$ vo `elbata da se napravi toa. Nitu edna Vlada dosega ne sobra hrabrost da go reformira dr`avniot aparat. Zatoa, najgolemata vina za ova ja snosat politi~kite partii, koi ne samo {to se pretvorija vo biro za vrabotuvawe, tuku i ponatamu nemilosno ja polnat administracijata. Smetam deka ovaa Vlada ja dostigna kulminacijata vo vrabotuvawata. Taa namesto da gi namaluva, gi zasiluva vrabotuvawata.”

ZABELE[KI VO IZVE[TAJOT NA SIGMA!

2.630 lica }e bidat otpu{teni vo Hrvatska

26.000 lica }e bidat otpu{teni vo Romanija

premiite za odmor i 13-ta plata. So kastrewata ovaa godina treba da bidat opfateni vkupno 88.000 slu`benici. Vo proleta 2009 godina Romanija sklu~i dvegodi{en dogovor za nadvore{noto finansirawe so MMF, EU, Svetskata banka i drugi me|unarodni institucii vo iznos od 20 milijardi evra. Namaluvaweto na pregolemiot buxetski sektor be{e eden od uslovite koi me|unarodnite kreditori & gi postavija na zemjata.

ZA POLOVINA MILION MESTA ]E SE NAMALUVA I ADMINISTRACIJATA VO BRITANIJA Okolu polovina milion rabotni mesta vo britanskiot javen sektor }e bidat ukinati do 2015 godina. Ministerot za finansii na Velika Britanija, Xorx Ozborn, neodamna gi promovira{e merkite za {tedewe na javnata potro{uva~ka vo zemjata, kako i obemot na krateweto od buxetot, vo obid da se namali golemiot britanski vnatre{en dolg od 110 milijardi funti. So vladinite merki se predviduva kratewe na 25% od tro{ocite vo ministerstavata i vo vladinata administracija, {to }e predizvika da ostanat bez rabota polovina milion vraboteni vo javniot sektor vo Velika Britanija. So krateweto na potro{uva~kata ne se zafateni samo zdravstvoto i me|unarodnata pomo{. So ostroto kratewe na tro{eweto na buxetskite pari se planira da se za{tedat duri 83 milijardi funti.

Izve{tajot na SIGMA (programa na EU za poddr{ka vo javnata administracija) od 2009 godina se zadr`uva na ~etiri podra~ja vo koi treba da se napravat reformite vo javnata administracija: 1. Profesionalnost: vrabotuvaweto vo fragmentiran sistem na dr`avna adminjavnata administracija e vo najgolem del istracija koja }e stane skapa i te{ko bazirano na politi~ki i privatni momenaxira~ka. tivi, otkolku na stru~nost. Vakvata ile3. Statusot na Agencijata za dr`avni galna praktika ne samo {to ne dozvoluva slu`benici: soglasno nejziniot sega{en profesionalizacija, tuku go zgolemuva i praven status “nezavisno dr`avno telo javniot skepticizam za vladeewe na pra- odgovorno pred Parlamentot”, Agencivoto i kredibilitetot na demokratskiot jata nema efektivni pravni isntrumenti sistem. Potrebno e strogo implementikoi }e garantiraat deka }e se sprovedurawe na zakonskite propisi, {to e imvaat zakonskite odredbi. Agencijata treperativ za sozdavawe na profesionalna ba da bide pod odgovornost na Vladata, administracija. bidej}i taa, soglasno Ustavot, e odgovorna za funkcioniraweto na dr`avnata 2. Edinstvenost na administracijata: administracija. tendencijata da se fragmentira javnata administracija prodol`uva. Politikata 4. Socijalen dijalog: izostanuva sorabotna izzemawe na golemi grupi od javniot kata me|u Vladata i nekoi institucii vo sektor nadvor od zakonot i kreirawe na koi raboti javnata administracija. Ima oddelen praven supsistem e pogre{en slu~ai na nefer tretman kon nekoi tela na~in na spravuvawe so postoe~kite od administracijata. Socijalniot mir problemi. Kako i da e, uniformirai stabilnost baraat sorabotka koja }e nosta na administracijata e od golema funkcionira so ednakvo partnerstvo i va`nost koga treba da bide ~uvana od fer dijalog. Politikata na oslabuvawe pravnata ramka, otkolku da se sozdava na nekoi sektori nema da dade rezultati.


8 17.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

SREDA

EKONOMSKITE PORAKI OD BRISEL

 Ovaa

Vlada ne ja sfati strate{kata prednost {to ja ima{e Makedonija vo odnos na drugi zemji od regionot vo eden ograni~en vremenski period po 2005 godina. Vladata ja upropasti {ansata. [teta, nam kako zemja takva {ansa ne ni se dava ~esto

ojde i ovoj noemvri i ni donese u{te eden izve{taj na Evropskata komisija, so ocenki za toa {to se slu~uvalo vo sekoja oblast. Po obi~aj, percepciite se podeleni i sekoj go tolkuva na razli~en na~in. Za razlika od porano, ovojpat Vladata mnogu pone-rvozno po~na matemati~ki da presmetuva kakov napredok sme postignale i da ni ka`uva deka na patot do Brisel sme stignale do Viena. Kakva parodija?!! Da ja pogledneme golemata slika. Vo procesot na na{eto integrirawe vo EU, vo osnova ima pet fazi. Vo prvata faza ne ste ni{to, napredok i vlez vo vtorata faza e dobivaweto na status zemja-kandidat za vlez vo EU, napredok i vlez vo tretata faza e po~nuvaweto na pregovorite za ~lenstvo, napredok i vlez vo ~etvrtata faza e zavr{uvaweto na pregovorite za ~lenstvo, napredok i vlez vo pettata faza e samiot vlez vo EU. I, kade sme sega nie tuka? Ne sme se pomestile od

D

EK veli deka postojat kade {to stignavme vo nejasni indikacii za 2005 godina so dobivaweto ekonomsko zazdravuvawe status na zemja-kandidat na RM vo 2010 godina. za vlez vo EU. Nie ne So toa Vladata povtorno sme vlegle vo nova faza ostana celosno osamena (po~etok na pregovori) za vo ocenkite za ona {to da imame so {to da se se slu~uva vo makedonpofalime. skata ekonomija. Zna~i, toa {to za nekoja Na edna strana, Evropoblast vo Izve{tajot skata komisija, MMF, pi{uva deka sme postiSvetska banka, EBOR, no gnale “ograni~en” naprei SDSM so proekciite, dok, ne zna~i deka imame na druga strana, osamena su{tinski napredok na Vladata. patot kon Evropa.  Vtoro, Evropejcite ni Nie tapkame vo mesto pet uka`uvaat na vlo{en godini. Zatoa, kakva Viena, kvalitet na tro{eweto kakvi bakra~i. na Vladata. Treba da obrnuvame poseToa e diplomatski bno vnimanie na evre~nik. Narodski ropskite zabele{ki i ka`ano, Vladata tro{i uka`uvawa sodr`ani vo Izve{tajot na Evropskata za raboti za koi ne treba da tro{i. komisija. Sli~na poraka dobivme Tie se dobronamerni i i minatata godina, {to imaat za cel da ni go zna~i deka ni{to ne se poka`at patot, {to e ona menuva na poarno. {to treba da go podobrime za da se dobli`ime do EU.  Treto, vo Izve{tajot e Da pogledneme nekoi od poso~eno deka so svoite ekonomskite poraki {to merki Vladata gi namali Evropskata komisija ni buxetskite prihodi, a gi pra}a so godine{niov istovremeno gi zgolemi izve{taj. buxetskite rashodi. Potenciram, se dr`ime Spored Evropskastriktno do faktite. ta komisija, toa e  Prvo, EK ne go deli opneodr`livo na sreden rok. timizmot na Vladata.

Ova e edna od najserioznite ekonomski poraki {to gi pra}a Brisel. Ako sega ne se napravat prilagoduvawa vo ekonomskite politiki, toga{ za 5 godini }e zavr{ime so katastrofa. So toa {to celosno ja premol~uva ovaa poraka, Vladata poka`uva deka ili ne saka ili ne mo`e da ja razbere porakata. Toa e pokazatel deka Vladata ne ja sfa}a serioznosta na rabotata i prodol`uva da se kocka so ekonomskata idnina na zemjata.  ^etvrto, Evropskata komisija konstatira deka “iako Vladata potvrdila deka brojot na privremeni rabotni mesta vo javnata administracija e neproporcionalno visok, taa ne dala precizna informacija za brojot i vidot na licata so dogovor na delo”. Jas ne mo`ev da veruvam vo ovaa konstatacija. Za kakva netransparentnost se raboti tuka od strana na Vladata!!! Zabele`uvate deka voop{to ne gi komentiram uka`uvawata na Brisel za

visokata nevrabotenost, osobeno kaj mladite, i za negativnite efekti vrz delovniot ambient vo Makedonija, koi prodol`uvaat, a se predizvikani od “slabostite vo vladeeweto na pravoto, osobeno vo sudstvoto, {to se karakterizira so bavni postapki, nedovolni resursi i izvr{uvawe na dogovori na koi ne mo`ete da se potprete, i korupcijata”. Stanuva definitivno jasno deka ovaa Vlada ne gi razbira katastrofalnite posledici za na{iot ekono-mski razvoj od toa {to pet godini stoime zakopani vo mesto kako zemja-kandidat, bez po~nati pregovori. Ako pobrzo gi po~nevme pregovorite – pobrzo }e vlezevme vo EU. Ako vlezevme vo EU pred drugite zemji od regionot, toga{ stranskite investitori }e doa|aa vo Makedonija, tuka }e proizveduvaa i ottuka }e izvezuvaa i }e go pokrivaa regionot. Vo momentot koga drugite }e n$ stignat vo procesot na integrirawe vo EU – toga{, pri odlu~uvaweto na stranskite investitori

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

kade da investiraat, vo igra vleguvaat i drugi faktori, kako {to e goleminata na pazarot, odnosno brojot na `iteli i goleminata na zemjata. Za `al, nie vo toj pogled sme vo inferiorna pozicija, bidej}i imame mal pazar. Ovaa Vlada ne ja sfati strate{kata prednost {to ja ima{e Makedonija vo odnos na drugi zemji od regionot vo eden ograni~en vremenski period po 2005 godina. Vladata ja upropasti {ansata. [teta, nam kako zemja takva {ansa ne ni se dava ~esto. Porakite na Evropskata komisija go potvrdija ona za {to SDSM zboruva ve}e godina i polovina. Toa e slaba uteha za site nas vo dr`avata. Potrebna e promena. Od koren.

MBPR VO FUNKCIJA NA POGOLEM IZVOZ I RAST  Vladata

da donese odluka sredstvata {to }e gi dobie od dividendata od Telekom za 2010 i 2011 godina da gi upotrebi za dokapitalizacija na ovaa banka. Kapitalnite investicii od buxetot so toa ne mora da trpat posledici, bidej}i tie mo`e da se realiziraat i preku bankata

e~isi nema zemja vo svetot kade {to nema posebna bankarska institucija specijalizirana za finansiska poddr{ka na izvozot. Voobi~aeno e da nosat ime EXIM (eksport-import) banka. Toa se naj~esto dr`avni ili poludr`avni banki. Republika Makedonija, kako mala zemja, golem del od op{testveniot proizvod }e go razmenuva so stranstvo. Izvozot za sekoja zemja, a posebno za malite, nezavisno od stepenot na ekonomska razvienost, pretstavuva eden od osnovnite prioriteti na ekonomskata politika. Ne treba da se naglasuva deka toa treba da bide i za na{ata zemja. Faktot {to zemjite koi ostvarija najbrz podem vo ekonomskiot rast vo periodot po Vtorata svetska vojna vo isto vreme imaat i najvisoka izvozna ekspanzija dovolno ka`uva za zna~eweto na izvozot vo razvojot na edna zemja. Me|utoa, koga sekoja zemja nastojuva da go zgolemi izvozot, maksimalno se izostruva me|unarodnata konkurencija. Vo taa ostra i bespo{tedna borba na svetskiot pazar, mestoto koe }e go obezbedi zemjata zavisi od mnogu faktori. Eden od najzna~ajnite pretstavuva finansiraweto na izvozot, osobeno na izvozot na kapitalni stoki, i izveduvaweto investiciski raboti vo stranstvo. Zemjite koi ostvaruvaat najgolem izvoz, a toa se pred s$ visokorazvienite industriski zemji, imaat i najrazvien i najraznoviden

R

sistem na finansirawe na izvozot. Vladite na ovie zemji, preku svoite specijalizirani finansiski institucii (pred s$ preku EXIM bankite) vr{at direktno kreditirawe na pogolemi izvozni zdelki, zaedni~ko finansirawe na izvozot so drugi institucii, im davaat reeskontni izvozni krediti na komercijalnite banki, davaat garancii i vr{at osiguruvawe na izvozot. Vo zemjite {to imaat visoki izvozni performansi (Japonija, SAD, Avstralija, [panija, Avstrija, Germanija, Italija), izvoznite banki se paradr`avni institucii na koi dr`avata im obezbeduva stabilni sredstva od buxetot ili preku razni visoki subvencii. Finansiraweto na izvozot, osobeno na kapitalni stoki, i izveduvaweto investiciski raboti vo stranstvo poslednive godini e naj~esto ramnopraven faktor so cenite, a ponekoga{ i vode~ki vo ostvaruvaweto na izvozot. Brojni se primerite na{i pretprijatija koi u~estvuvaat na me|unarodni tenderi za izvedu vawe inves ticiski raboti, osobeno vo zemjite vo razvoj, da ne ja dobijat rabotata, iako nudele najniska cena, a da ja dobijat kompanii od drugi zemji koi nudele najpovolni uslovi za kreditirawe na taa rabota. Zemjite vo razvoj, noseni od `elbata za ostvaruvawe {to povisoki stapki na rast, a istovremeno skudni so akumulacija, se prinudeni naj~esto

rabotata da ja ponudat na subjektot koj nudi najpovolni uslovi za kreditirawe, duri i ako nudi povisoka cena. Vo Makedonija se izgradeni odredeni kapaciteti i se formirani pretprijatija (pred s$ vo grade`nata industrija), koi samo so visoka ekspanzija na izvozot mo`at optimalno da gi koristat kapacitetite. Ovoj tekst, dragi ~itateli, go imam napi{ano vo dale~nata 1991 godina, vedna{ po politi~koto osamostojuvawe na Makedonija. Ekspertskata vlada, preku MANU, vo toa vreme ima{e nara~ano proekt za merkite {to treba da se prezemat za ekonomsko i monetarno osamostojuvawe na Makedoni ja. Delot za bankarskiot sistem MANU mi go doveri mene. Sudbinata saka{e narednata godina jas vo svojstvo na minister da baram da se realizira ona {to go predlo`iv do ekspertskata vlada. No, predlogot za formirawe banka za poddr{ka na izvozot mnogu te{ko go probiva{e patot. Prviot problem bea parite. Buxetot site godini be{e prenapregnat i te{ko mo`e{e da se izdejstvuva stavka od 21 milioni germanski marki. Koga takva {ansa se sozdade so parite dobieni od pretprivatizacijata na Telekom, se sudrivme so druga pre~ka - protiveweto na MMF. Gospodinot Robert Korker, voda~ot na misijata na MMF, se izjasni deka MMF e protiv formiraweto takva banka. Na moeto

pra{awe - zo{to?, negoviot odgovor be{e - zatoa {to formiraweto dr`avna banka koja }e dava subvencionirani krediti e sprotivno na filozofijata na MMF. Na moeto vtoro pra{awe - kako toga{ }e go objasnime faktot {to zemjite so najgolemi kvoti vo MMF, kako {to se SAD, Japonija, Velika Britanija, Francija i Germanija, imaat EXIM banki?, negoviot odgovor be{e: da, me|utoa, tie zemji nemaat potreba od sklu~uvawe aran`man so MMF; koga tie bi sklu~uvale aran`man i za niv Fondot bi se protivel. Toa mi li~e{e na pogovorkata za popot {to mrsel vo petok i na prigovorot od vernicite toj im rekol da ne gledaat {to pravi toj, tuku da slu{aat {to zboruva. Fondot be{e nepopustliv i pokraj na{ite ubeduvawa i nastojuvawa, s$ do momentot koga se vme{a KFV bankata od Germanija. Taa bara{e soodveten partner so koj }e raboti vo Makedonija i na na{eto objasnuvawe deka MMF ne dozvoluva da se formira sli~na banka vo Makedoni ja se vme{a vo na{ata raspravija. Na krajot se najd e kompromisno re{enie. Bankata za poddr{ka na razvojot ne e tipi~na EXIM banka, kako {to baravme, me|utoa, ne e ni ~ista komercijalna banka, kako {to insistira{e MMF. Taa e del od monetarniot sistem, a kreditite {to gi dava mora da odat preku komercijalnite banki.

Kompromisot {to go napravivme so Germancite e toa {to ovaa banka e i za poddr{ka na razvojot, iako spored goleminata na kapitalot, toa ne mo`e da bide. Taka, so donesuvaweto na Zakonot za Bankata za poddr{ka na razvojot, na 28 maj 1998 godina se realizira{e i ovoj moj predlog. Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot (kako {to ja narekovme na insistirawe na Germancite, koi vetija deka dokolku se formira banka nalik na nivnata KFV, }e dadat 30 milioni marki mek kredit), se osnova kako banka vo dr`avna sopstvenost, so po~eten kapital od 30 milioni marki. Osnovni funkcii na bankata se: 1) finansirawe mali i sredni pretprijatija; 2) finansirawe na izvozot; 3) olesnuvawe na pristapot do stranski kreditori za mali i sredni pretprijatija; 4) obezbeduvawe stranski kreditni linii; 5) izdavawe garancii na krediti za izvoz i 6) osiguruvawe i reosiguruvawe na izvozot od komercijalni i nekomercijalni rizici. Moeto nastojuvawe del od parite od proda`bata na Telekom da se upotrebat za dokapitalizacija na bankata ne naide na razbirawe kaj podocne`nite vladi. Se nadevam deka sega{nata Vlada }e ima razbirawe. Zatoa, davam i konkreten predlog: Vladata da donese odluka sredstvata {to }e gi dobie od dividendata od Telekom za 2010 i 2011 godina da gi upotrebi za dokapitalizacija

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

na ovaa banka. Kapitalnite investicii od buxetot so toa ne mora da trpat posledici, bidej}i tie mo`e da se realiziraat i preku bankata. Na toj na~in, Vladata so eden kur{um mo`e da “ubie dva zajaka”, odnosno so isti sredstva da realizira i dokapitalizacija na bankata i realizacija na zacrtanite kapitalni investicii. Vtora ra bota {to treba da se napravi e ovaa banka da se izdvoi od rigorozumot na Supervizijata od NBRM. Ovaa banka ne prima depoziti nitu od naselenieto, nitu od pretprijatijata i nema pri~ina da bide pod kontrola na centralnata banka, zatoa {to ne e ni komercijalna banka, ni {tedilnica. Taa e pove}e fond otkolku banka. Taka e, vpro~em, i so ostanatite sli~ni banki vo svetot. Kaj nas, koga se osnova{e, vleze vo monetarniot sistem samo za da dade soglasnost MMF. Realna potreba za toa nema. Ako se napravat ovie dve raboti, }e se sozdadat uslovi za nadminuvawe na problemite so koi sega se soo~uvaat na{ite izvoznici za dobivawe garancii, bilo da se toa za tenderi ili za dobro izvr{ena rabota, i so toa bi se pridonelo za ostvaruvawe povisoki stapki na izvoz, bez koi ne se mo`ni povisoki stapki na ekonomski rast.


KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.300

MBI 10

SREDA

2.479

2.290

MBID

113,10

OMB

113,00

2.475

2.280

9

17.11.2010

112,90

2.471

2.270

112,80 2.467

2.260

112,70 2.463

2.250

112,60

2.240

2.459

112,50

2.230

2.455

112,40

10/11/10

11/11/10

12/11/10

13/11/10

14/11/10

15/11/10

10/11/10

16/11/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

11/11/10

12/11/10

13/11/10

14/11/10

15/11/10

16/11/10

10/11/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

11/11/10

12/11/10

13/11/10

14/11/10

15/11/10

16/11/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA SO NOV PROIZVOD

NOV VEB-PORTAL ZA PODOBRA INFORMIRANOST

17.03.2010 9

Mediumite dobija alatka koja }e im go olesni plasiraweto na relevantni informacii za slu~uvawata kaj Makedonska berza. So toa }e bide zgolemena informiranosta na doma{nite investitori koi vo momentov do ovie podatoci stignuvaat preku koristewe na veb-stranicata na Berzata METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

BERZANSKIOT PROMET DVOJNO POGOLEM

akedonskata berza im go olesnuva pristapot na mediumite do informaciite za najbitnite slu~uvawa pri trguvawata preku nov veb-portal MB Monitor. Na ovoj na~in, novinarite }e mo`at vo idnina da plasiraat sublimirani informacii, bitni za investitorite, no i za direktnite u~esnici na pazarot na kapital. Pokraj informacii za dnevnite i nedelnite slu~uvawa kaj Makedonska berza, toj sodr`i i del koj se odnesuva na slu~uvawata kaj regionalnite berzi. “Trguvaweto so hartii od vrednost, vsu{nost, pretstavuva trguvawe so informacii. Zatoa, mediumite se biten faktor vo celokupniot ovoj process. So MB Monitor na najdobar na~in }e bide re{en problemot so prenosot na informacii koi novinarite gi objavuvaat vo svoite mediumi”, vo ovaa prigoda izjavi Ivan [teriev, glavniot izvr{en direktor na Makedonska berza. Informaciite koi mediumite }e gi dobivaat preku MB Monitor se napraveni vo soodvetni formati za nivno koristewe od strana na pe~atenite i elektronskite

M

o slabiot start vo ponedelnikot, koga vkupniot berzanski promet iznesuva{e 5,1 milioni denari, v~era trguvaweto kaj Makedonska berza zavr{i so dvojno pogolem promet od 11 milioni denari. Najbarani hartii od vrednost bea obvrznicite. So niv be{e ostvaren promet vo iznos od 6 milioni denari, odnosno 54% od vkupniot promet. Povtorno najlikvidna be{e obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, so promet od 5 milioni denari. Za razlika od ponedelnikot, koga nitu edna akcija ne ostvari promet od milion denari, v~era milionski promet ostvarija tri akcii na kompanii. Najgolem promet, vo iznos od 1,4 milioni denari, realizira{e akcijata na Granit, od koj bea istrguvani 2.852 akcii. Alkaloid i Makedonski Telekom bea drugite dve kompanii ~ii akcii ostvarija prometi od milion denari. Berzanskite indeksi denot go zavr{ija so pad na svoite vrednosti. Osnovniot berzan-

P "So MB Monitor na najdobar na~in }e bide re{en problemot so prenosot na informacii koi novinarite gi objavuvaat vo svoite mediumi" - izjavi Ivan [teriev mediumi. Od Berzata najavija deka informaciite naskoro }e gi ima i vo audio format, koj }e bide namenet za radioprogramite. Moderen trend vo izminatiov period kaj svetskite berzi, pokraj osnovnata funkcija da ovozmo`at trguvawe so hartii od vrednost, e i distribucijata na informacii. Samo za potsetuvawe, neodamna, Makedonska berza vo taa nasoka potpi{a dogovor so berzata vo Viena za sorabotka vo domenot na distribucijata na podatoci. Soglasno ovoj dogovor, podatocite od trguvaweto kaj Berzata vo realno vreme }e se distribuiraat do stranskite investitori preku posebnata aplikacija razviena od Vienskata berza, takanare~en Alliance Data Highway - ADH.

Vo toj kontekst, [teriev toga{ ni izjavi deka vakvi sli~ni dogovori za distribucija na podatoci izminatite godini Berzata imala potpi{ano i so Bloomberg i Reuters. Celta na posledniot dogovor so berzata vo Viena bila Makedonska berza da e poprisutna i kaj nekoi pomali svetski i lokalni distributeri na podatoci, koi podatocite i informaciite {to se slu~uva na doma{nata berza vo realno vreme }e gi distribuiraat do potencijalni stranski investitori. Isto taka, vo delot na informaciite be{e sklu~en dogovor i so bugarskata berza, na koj naskoro se o~ekuva da se priklu~i i berzata vo Belgrad. Toj dogovor, pak, se odnesuva na objavuvaweto na podatoci po zavr{uvaweto

na berzanskoto trguvawe, a ne vo realno vreme. Objavuvaweto na ovie podatoci se pravi na veb-stranicite na na{ata i bugarskata berza, a celta na toa e da & se ovozmo`i na po{irokata javnost na besplaten na~in da gi sledi slu~uvawata kaj ovie dve berzi. MB Monitor od v~era ve}e e funkcionalen i vo prvo vreme }e se koristi na nekomercijalna osnova, so cel pretstavnicite na mediumite da mo`at da dadat svoi predlozi za negovo podobro funkcionirawe. Po istekot na ovoj period, kako {to soop{tija od Makedonska berza, negovoto koristewe }e bide na komercijalna osnova, pri {to }e se pla}a odredena simboli~na suma.

ski indeks MBI-10 bele`i pad na vrednosta od 0,75%. So toa se spu{ti na nivo od 2.235,72 indeksni poeni. Pad od 0,24% ima{e i kaj vrednosta na MBID indeksot. Pred po~etokot na dene{noto trguvawe negovata vrednost iznesuva 2.458,37 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB ja namali svojata vrednost za 0,18%, spu{taj}i se na nivo od 112,44 indeksni poeni. Padot na vrednosta na indeksite rezultira{e so zgolemen broj na hartii od vrednost ~ii ceni bele`at pad. Vkupniot broj na gubitnici iznesuva{e 11, predvodeni od 2,5% pad na akcijata na Arcelormittal (CRM) i pad od 2,08% kaj akcijata na Makpetrol. Povisoki ceni ima{e samo kaj 7 hartii od vrednost. Najgolem rast od 7,69% zabele`a akcijata na Idevelop, koja vo ponedelnikot be{e predvodnik na gubitnicite, bele`ej}i pad od 27,78%. Rast od 3,3% ima{e i kaj akcijata na osiguritelnata kompanija KJUBI Makedonija. Bez promena ostanaa samo cenite na tri hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

16.11.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

30.541.262,06

3,37%

0,56%

-4,62%

-2,57%

-10,61%

14.11.2010

65.800

ILIRIKA GRP

29.978.087,31

4,53%

7,45%

4,92%

10,31%

8,59%

14.11.2010

2

24.480

Иново Статус Акции

18.501.019,47

2,35%

-4,21%

-7,75%

-16,23%

-31,24%

15.11.2010

451,29

0,29

1.016.752

KD Brik

25.605.840,07

2,00%

3,53%

4,53%

10,26%

10,69%

15.11.2010

9.251,00

0,01

92.510

KD Nova EU

24.425.936,12

2,61%

2,11%

-3,39%

-2,83%

-16,42%

15.11.2010

КБ Публикум балансиран

21.879.458,53

1,29%

1,91%

-2,41%

-0,82%

-2,53%

12.11.2010

Износ (МКД)

14,00

7,69

63.000

КЈУБИ Македонија Скопје

470,00

3,3

Макошпед Скопје

204,00

Македонски Телеком Скопје

Име на компанијата

Прилепска Пиварница Прилеп

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата ИДЕВЕЛОП Скопје

16.11.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

13

-27,78

19.500

508,41

-2,60

586.201

Комерцијална банка Скопје

3.200,56

-1,07

908.960

Алкалоид Скопје

3.853,23

-0,95

955.600

Тутунска банка Скопје

3.400,00

-0,57

10.200

Гранит Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата Арцелормиттал Скопје (ЦРМ) Макпетрол Скопје

16.11.2010 Податоците се однесуваат за

%

ИДЕВЕЛОП Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

16.11.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

117

-2,50

76.401

23500,5

-2,08

47.001

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

16.11.2010

16.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

обврзници

97.735

12

3.850,33

390,18

9,87

0,88

обични акции

55.830

70

-10,10

6.755,00

341,43

19,78

0,20

Вкупно Официјален пазар

153.565

82

126,32

1.599,42

GRNT (2009)

3.071.377

500,80

105,83

4,73

0,50

обични акции

24.859

29

78,85

KMB (2009)

2.014.067

3.172,73

533,81

5,94

0,92

Вкупно Редовен пазар

26.295

32

-68,26

MPT (2009)

112.382

23.500,50

/

/

0,65

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

SBT (2009)

389.779

2.623,77

211,39

12,41

0,60

STIL (2009)

500,80

-1,50

1.428.270

14.622.943

167,01

0,11

1.510,31

2,33

Стопанска банка Скопје

340

-1,45

88.400

TPLF (2009)

450.000

3.208,42

61,42

52,24

0,94

Стопанска банка Битола

2623,77

-1,01

123.317

ZPKO (2009)

271.602

1.949,95

/

/

0,26

Гранит Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 16.11.2010)


10 17.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

VLADATA PRODADE ZEMJIШTE ZA IZGRADBA NA KOMERCIJALNI STANOVI

TRGOVCITE NA MALO SE PESIMISTI ZA PERIODOT [TO SLEDUVA

inisterstvoto za transport prodade dr`avno neizgradeno zemji{te vo op{tina Aerodrom, nameneto za izgradba na komercijalni objekti za domuvawe. Stanuva zbor za lokacija so vkupna povr{ina od 2.996 metri kvadratni, za koja po~etnata cena iznesuva{e 4.600 denari po metar kvadraten. Lokacijata ja dobi skopskata kompanija EN-SA-

rgovcite na malo ne o~ekuvaat deka }e se podobri ekonomskata sostojba vo periodot {to sleduva. Najavuvaat i deka cenite na proizvodite }e rastat do krajot na godinata. Pesimisti~kite prognozi trgovcite gi objasnuvaat so zgolemenite zalihi koi im ostanale neprodadeni. Najgolemo vlijanie na ograni~uvaweto na ekonomskata sostojba na delovnite subjekti vo tekot na tretiot

M

ING DOO, koja se zanimava so uvoz i izvoz za cena od vkupno 901.235 evra ili 300 evra za metar kvadraten. Izbranata kompanija na predvidenata lokacija treba da gradi objekti za semejno domuvawe vo stanbeni zgradi, mali komercijalni i delovni dejnosti. Firmata e dol`na vo rok od 15 dena da gi uplati sredstvata soglasno postignatata krajna

cena od naddavaweto. Dokolku toa ne go stori do utvrdeniot rok, Ministerstvoto za transport nema da pristapi kon sklu~uvawe na dogovor za otu|uvawe i nema da mu bidat vrateni deponiranite sredstva na najpovolniot ponuduva~. Izbranata kompanija po uplatenite sredstva ima rok od devet meseci da obezbedi odobrenie za gradba.

T

kvartal od 2010 godina imale slabata pobaruva~ka na kupuva~ite (36,8%), zgolemenata konkurencija (15%), zgolemenite kamati (10,2%) i zgolemenata ponuda na pazarot (8,8%). Spored poslednite statisti~ki podatoci, rakovoditelite na delovnite subjekti ocenile deka sega{nata ekonomska sostojba na trgovcite na malo vo tretiot kvartal od godinava e popovolna vo odnos na istiot period vo 2009 godina,

kako i vo odnos na vtoriot kvartal od 2010 godina. Trgovcite na malo ocenile i deka nivnata finansiska sostojba vo tretiot kvartal od 2010 godina e mnogu popovolna vo odnos na prethodniot kvartal. Vo anketata sprovedena od strana na Dr`avniot zavod za statistika, trgovcite izjavile deka proda`nite ceni na proizvodite vo tretiot kvartal od godinava bile poniski otkolku so prethodnoto trimese~je.

PET KONZORCIUMI SE KVALIFIKUVAA ZA KONCESIJA NA AVTOPATITE PO KORIDOROT 8

GRANIT EDINSTVENA DOMA[NA KOMPANIJA VO TENDEROT ZA PATI[TA Grade`nata kompanija Granit, vo konzorcium so avstriski [trabag, e edinstvenata makedonska kompanija koja se kvalifikuva{e za u~estvo vo vtorata faza na tenderot za koncesija na avtopati. Pette izbrani konzorciumi, vo koi ima i firmi od Francija, Avstrija, Ungarija, Izrael, Turcija, }e treba vo slednite ~etiri meseci da gi dostavat svoite finalni ponudi, po {to Vladata }e odlu~i koj }e gi gradi avtopatite po Koridorot 8 ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

et konzorciumi, sostaveni od kompanii od Francija, Avstrija, Ungarija, Izrael, Turcija, me|u koi Granit e edinstvena makedonska kompanija, se kvalifikuvaa vo prvata faza od tenderot za koncesija na pati{ta. Ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, i vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski, v~era gi objavija imiwata na konzorciumite koi za ~etiri meseci }e treba da gi dostavat finansiskite ponudi do Ministerstvoto za transport i vrski, po {to Vladata }e odlu~i koja kompanija ima najdobra ponuda i koja }e go dobie tenderot za izgradba na avtopatite po Koridorot 8. No, nitu ministerot, nitu vicepremierot nemaat informacija koga }e po~ne izgradbata na planiranite avtopati po Koridorot 8. "Na v~era{nata sednica na Vladata, vrz osnova na izve{taite na komisiite koi ja razgleduvaa dokumentacijata na kompaniite koi dostavija ponudi, utvrdivme deka pet konzorciumi gi ispolnile uslovite za da mo`at da u~estvuvaat vo vtorata faza od tenderot. Se raboti za konzorciumite sostaveni od kompaniite Shikun & Binui LTD od Izrael i Grupo Soares De CostaSGPS, SA od Portugalija; potoa, konzorciumot sostaven od dvete francuski kompanii Bouyques Travoux Publics i DTP Terrassement i ungarskata Inter-Toll Europe. Tretiot konzo-

P

rcium go so~inuvaat avstriski Strabag AG – Avstrija so makedonskata kompanija Granit; vo ~etvrtiot se dvete gr~ki kompanii Aktor SA i Aktor Concessions; i posledniot konzorcium ALS Motorway Concession Macedonia, koj e sostaven od kompaniite Alpine Bau GmbH od Avstrija, Limak Insaat Sanayi ve Ticaret AS od Turcija i Soma Enerprise Limited od Indija”, soop{ti vicepremierot Pe{evski. Spored Pe{evski, do krajot na mesecov pretkvalifikuvanite firmi }e mo`at da ja podignat tenderskata dokumentacija, a prvite ponudi od kompaniite se o~ekuvaat vo prviot kvartal od narednata godina. Dali nekoja od niv }e bide izbrana }e zavisi od koncesiskiot nadomest {to treba da go dobiva dr`avata, no i od visinata na subvenciite koi kompaniite }e gi baraat zaradi nedovolnata frekventnost na makedonskite pati{ta. Pati{tata treba da bidat izgradeni vo rok od sedum godini po potpi{uvaweto na dogovorot za koncesionirawe. Spored ministerot Janakieski, eventualniot koncesioner pati{tata }e gi dobie na upravuvawe na 35 godini i spored procenkite }e treba da vlo`i pove}e od milijarda evra za transferzalata Istok–Zapad, koja e podelena vo dva paketi. Ministerot ne objavi kolkavi subvencii }e mu dade Vladata na idniot investitor, so obrazlo`enie deka toa }e se utvrdi otkako }e se izbere najpovolnata ponuda. “Investicijata za izgradba na pati{tata se procenuva na okolu edna miljarda evra,

KONCESIONEROT TREBA DA IZGRADI 370 KILOMETRI NOVI AVTOPATI Pette konzorciumi se plasirale za dvata paketi na koncesija na avtopati, od koi za prviot paket predmet na koncesija se patnite pravci Kriva Palanka–Romanovce, Ko~ani–[tip, Miladinovce–[tip, kako i patnata delnica Miladinovce-[tip preku Sveti Nikole. Vkupnata dol`ina na a kolku }e iznesuvaat subvenciite od Vladata zavisi od finansiskata ponuda na koncesionerot i kolku toj }e pobara. So ovoj proekt, Vladata ima za cel da ja unapredi i razvie patnata infrastruktura, odnosno da se postigne moderen transporten sektor {to direktno }e vlijae za podobruvawe na suvozemnite vrski i porast na ekonomijata”, izjavi Janakieski. Javniot povik za dostavu-

prviot paket iznesuva 138 kilometri. Vo prviot paket se vklu~eni i patnite pravci Miladinovce–Skopje– Hipodrom i obikolnicata okolu Skopje so dol`ina od 38 kilometri. Vtoriot paket go so~inuvaat patnite pravci Stenkovec–Blace, Gostivar–]afasan, Trebeni{te–Ohrid, Struga–

CENATA NA PATARINATA ]E JA UTVRDUVA VLADATA

Iako idniot koncesioner }e napla}a patarina na pati{tata so koi }e upravuva, ministerot Janakieski istakna deka cenata na patarinite i ponatamu }e ja utvrduva Vladata. Pe{evski potvrdi deka ve}e se napraveni analizi i deka ako ima potreba da se donese kakva bilo odluka, taa }e bide izbalansirana i nema da im {teti na gra|anite. Pra{an dali davaweto pod koncesija nema da zna~i i zatvorawe na Makedonija pat, ministerot Janakieski re~e deka Makedonija pat }e prodol`i da gi odr`uva pati{tata od Koridorot 10, kako i regionalnite i magistralnite pati{ta. vawe barawa za u~estvo vo postapkata be{e raspi{an na 12 oktomvri minatata

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,84%

3,83%

4,76%

5,59%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5627

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

45,1803

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

72,6061

Швајцарија

франк

45,8465

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

44,7761

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

44,5396

61,6

45,5

72,4

46,5

Извор: НБРМ

Podmoqe, patnata delnica Gostivar– Bukoj~ani–Ki~evo, Ki~evo–Trebeni{te, Trebeni{te–Ohrid, Trebeni{te–Struga, Struga–]afasan i Struga–Podmoqe so vkupna dol`ina od 141 kilometar. Vo vtoriot paket vleguva i ve}e izgradeniot avtopat Skopje–Tetovo–Gostivar so dol`ina od 54 kilometri.

godina, a na prviot povik se javija vkupno osum kompanii, od koi sega{nite

pet ja prodol`uvaat trkata za biznisot so izgradba na pati{ta vo Makedonija.


KOMPANII PAZARI I FINANSII KOMUNA SO ZAGUBA VO PRVITE DEVET MESECI ompanijata za proizvodstvo na ambala`a, Komuna od Skopje, ostvari zaguba od 14.000 evra vo prvite 9 meseci od ovaa godina, dodeka, pak, istiot period lani evidentira{e dobivka od 452.000 evra. Prihodite od proda`ba dostignale iznos od 9,4 milioni evra i tie se za 5% povisoki vo odnos na lani koga iznesuvale 8,9 milioni evra. “Razlikite vo rezultatite, sporedeni so 2009 godina,

K

proizleguvaat od primenata na novite smetkovodstveni politiki koi va`at za celata grupacija. So prezemaweto na grupacijata Beliýśe od Hrvatska od strana na Duropack od Avstrija e napraveno i prezemawe na Valkarton od Slovenija, koj e dominanten sopstvenik na Komuna. So toa i Komuna e prezemena od strana na *Duropack”, se veli vo soop{tenieto na Komuna. Isto taka i grupacijata

Beliýśe, sli~no kako Komuna, prokni`i zaguba vo svojot bilans za devette meseci od godinata od 297.000 evra. Minatata godina, pak, taa ostvarila dobivka vo iznos od 1,2 milioni evra.

SREDA

17.11.2010

11

PAD NA STRANSKITE INVESTICII OD 35,4% VO PRVITE OSUM MESECI kupniot priliv na stranski direktni investicii za prvite 8 meseci od 2010 godina iznesuva 97,5 milioni evra, objavi v~era Narodnata banka na Makedonija. Sporedeno so istiot period vo 2009 godina, koga SDI iznesuvale 150,8 milioni evra, godinava se bele`i pad za 35,4% ili 53,4 milioni evra. Vo podatocite na NBRM koi se odnesuvaat na stran-

V

skite direktni investicii kako akcionerski kapital i reinvestirana dobivka isto taka e zabele`an pad od 16,8%. Vo periodot od januari-avgust 2010 godina ovaa stavka vo strukturata na stranskite investicii iznesuvala 55,9 milioni evra, a za istiot period vo 2009 godina bila 67,2 milioni evra, {to pretstavuva namaluvawe za 16,8% vo 2010 godina. NBRM vo posledniot

izve{taj informira deka vo noemvri godinava izvr{ila revizija na podatocite od 2009 godina poradi vklu~uvawe na podatocite od godi{niot pra{alnik za stranski vlo`uvawa i podobar opfat na podatocite za kreditnata zadol`enost. Novata revidirana brojka za stranski direktni investicii vo 2009 godina e pomala za 36 milioni evra i sega iznesuva 145 milioni evra.

IAKO NEMA ABER OD IZGRADBATA NA ELITNATA NASELBA NA VODNO

17.03.2010 VLADATA ]E GRADI PAT DO SON^EV GRAD11 Iako nitu Ministerstvoto za transport i vrski, nitu op{tinata Sopi{te nemaat informacija dali i koga zainteresiranata izraelska kompanija Sans siti }e po~ne da ja gradi elitnata naselba na Vodno, Vladata raspi{a oglas za izrabotka na idejno re{enie so koe }e se gradi pat do lokacijata Son~ev grad ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ako nema aber od izgradbata na lokalitetot Son~ev grad, Vladata raspi{a oglas so koj bara kompanija koja }e izraboti idejno re{enie za izgradba na pat do elitnata naselba na Vodno. Spored raspi{aniot oglas, Agencijata za pati{ta bara kompanija koja vo period od deset meseci }e izraboti proekt za infrastruktura, osnoven proekt i izvedben proekt za krak od regionalen pat do naselbata Son~ev Grad. Spored ovoj oglas, site zainteresirani kompanii treba da se prijavat najdocna do 1 dekemvri vo Agencijata za pati{ta. Inaku, pominaa {est meseci otkako Ustavniot sud ja ukina odlukata so koja e donesen urbanisti~kiot plan za lokalitetot Son~ev grad, a s$ u{te ne e donesen nov detalen urbanisti~ki plan (DUP) nitu, pak, ima izgledi deka vo bliska idnina }e po~ne izgradbata na elitnata naselba. Nitu op{tinata Sopi{te, nitu Ministerstvoto za transport i vrski imaat informacija koga }e bide donesen noviot plan. Tie ne znaat nitu dali izrael-

I

Nikoj ne znae dali i koga }e se realizira investicijata na izraelski Sans Siti vredna 100 milioni evra skata kompanija Sans Siti, koja be{e zainteresirana da ja gradi elitnata naselba na Vodno, planira naskoro da ja realizira investicijata vredna 100 milioni evra. Od op{tinata Sopi{te, vo ~ija teritorija spa|a Son~ev grad, velat deka se informirani deka e po~nata postapka za izgradba na pat do elitnata naselba na Vodno, no nemaat informacija koga i dali izraelskiot investitor }e po~ne so realizacija na investicijata. Od op{tinata informiraat

deka vo naredniot period treba da bide donesen nov DUP, ~ija izrabotka treba da ja finansira izraelskata kompanija Sans Siti. "Kolku {to jas sum informiran, Izraelcite nemaat namera da se otka`at od izgradbata na elitnata naselba. Otkako }e bide donesen noviot DUP, mo`ebi }e ima promena vo proektot za izgradba na naselbata, no ne i vo planot za investirawe", veli Jovan \or|ijoski, gradona~alnik na op{tinata Sopi{te. Na pra{aweto koga }e

bide izraboten noviot DUP i koga izraelskata kompanija treba da po~ne so investicijata za izgradba na elitnata naselba, gradona~alnikot veli deka toa zavisi od izraelskata kompanija, bidej}i bilo dogovoreno taa da ja finansira izrabotkata na noviot DUP. Gradona~alnikot veli deka obvrska na Vladata e da im izgradi pat na investitorite do lokacijata Son~ev grad, no deka toa ne bilo uslov za Izraelcite da po~nat da ja realiziraat investicijata.

Od Ministerstvoto za transport i vrski ne uspeavme da dobieme informacija za toa koga }e bide izraboten noviot DUP i koga }e po~ne izgradbata na elitnata naselba. Vo poslednata komunikacija so Ministerstvoto za transport dobivme odgovor deka ne sakaat da plasiraat informacii koi bi & na{tetile na postapkata i negativno bi se odrazile na odnosite so samite investitori, poradi sudskata postapka koja e vo tek. “Nie sme vo postojan kontakt so

op{tinata Sopi{te i investitorite i se nadevame deka brzo }e uspeeme da najdeme re{enie prifatlivo za site", be{e komentarot od Ministerstvoto. Vo odnos na poni{tuvaweto na DUP, toga{ informiraa deka odgovornosta e na op{tinata Sopi{te, bidej}i Ministerstvoto za transport i vrski e nadle`no za izdavawe na mislewa i soglasnosti za DUP, a ne za vodewe na postapkata za donesuvawe na detalni urbanisti~ki planovi. Kolku za potsetuvawe, Izraelcite na po~etokot na godinava pokrenaa postapka pred Ustavniot sud za da ja poni{tat odlukata na op{tinata Sopi{te za nepropisnoto nosewe na detalniot urbanisti~ki plan za lokacijata na koja tie treba{e da gradat. Na krajot na juni Ustavniot sud ja ukina odlukata so koja e donesen urbanisti~kiot plan za lokalitetot Son~ev grad, bidej}i bila nezakonski donesena. I pokraj odlukata na Ustavniot sud, toga{ gradona~alnikot na Sopi{te tvrde{e deka za nekolku meseci Izraelcite }e po~nat da ja gradat elitnata naselba na lokacijata Son~ev grad. Spored planot, vo elitnata naselba e predvidena izgradba na 11 zgradi, 60 ku}i i javni objekti, investicija vredna 100 milioni evra.


12 17.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

CARINSKATA UPRAVA DOBI NOVA OPREMA ZA BORBA PROTIV TERORIZMOT

GAZIT GLOUB VO FEVRUARI ]E PO^NE DA GO GRADI XI-MOL

ajsovremena oprema za detektirawe droga i eksplozivi, kako i vozila za prenesuvawe carinski ku~iwa, dobi Carinskata uprava na Makedonija kako donacija od strana na Evropskata unija. Stanuva zbor za donacija vredna 300 iljadi evra, koja vklu~uva 7 specijalno opremeni avtomobili za carinski ku~iwa, 6 visokosofisticirani elektronski detektori za otkrivawe na opasni materii, oru`je za masovno uni{tuvawe,

o nekolkugodi{noto odlagawe na investicijata, izraelskata kompanija Gazit Gloub vo fevruari treba da po~ne so izgradbata na trgovskiot centar Xi-Mol, informiraat od op{tina Karpo{. Spored gradona~alnikot, Stev~e Jakimovski, kompanijata najdocna do fevruari treba da gi zeme lokaciskite uslovi, so {to vedna{ }e mo`e da po~ne so izgradbata na trgovskiot centar na mestoto

N

drogi i prekursori, kako i pomo{ vo sproveduvaweto obuki za ku~iwata vo stranstvo, vo specijalizirani institucii i od vrvni obu~uva~i. Ovaa oprema }e se koristi na grani~nite premini, kako i od strana na specijalni mobilni carinski timovi. Vakvata oprema uspe{no se koristi vo pove}eto zemji od Evropskata unija, a Makedonija ja dobi kako del od IPA programata za zajaknuvawe na kapacitetot na Carinata.

Na promocijata na opremata v~era prisustvuvaa Van~o Kargov, prviot ~ovek na Carinata, ambasadorot Ervan Fuere, kako i na~alnikot na Oddelenieto za analiza na rizik, Goran Bogatinovski. Tie istaknaa deka glavniot fokus na opremata e staven na borbata protiv terorizmot, preku otkrivawe oru`je, eksplozivi, opasni hemiski proizvodi, nezakonska trgovija za stoki za dvojna namena i site oblici na krium~arewe.

P

na porane{nata fabrika Alumina. Spored poslednite informacii od Gazit Gloub, vo momentot se raboti na ras~istuvawe na prostorot i urivawe na fabrikata. O~ekuvaat objektot vreden 80 milioni evra da bide zavr{en vo 2013 godina. Proektot predviduva na parcelata od 90.000 kvadratni metri da se izgradi prostor za izdavawe so povr{ina od 45.000 kvadrati, a na ostana-

tite 45.000 kvadratni metri da ima parking-prostor. Trgovskiot centar Xi-mol Skopje e proektiran od arhitektonskoto studio Mo{e cur arhitekts interne{nal.

AKO VLADATA GO PRIZNAE TURIZMOT KAKO IZVOZNA GRANKA

HOTELIERITE ]E GI NAMALAT CENITE ZA 15% Ako dr`avata go prifati baraweto na pove}e od 100 sopstvenici na ugostitelski objekti i gi oslobodi od danokot na dodadena vrednost za aran`manite koi gi prodavaat vo stranstvo, tie najavuvaat poevtini i pokonkurentni ceni. Site nagolemo se podgotvuvaat za do~ekot na Nova godina MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

otelierite }e gi namalat cenite na aran`manite za 15% dokolku Vladata go prifati nivniot predlog turizmot da se tretira kako izvozna granka. “Ako dr`avata n$ oslobodi od obvrskata da go pla}ame danokot na dodadena vrednost za aran`manite koi im gi prodavame na stranskite turisti, {to, vsu{nost, pretstavuva izvoz, postoi mo`nost u{te prvata godina dr`avata da inkasira dopolnitelen devizen priliv, zatoa {to nie }e gi namalime cenite i }e staneme pokonkurentni”, veli Don~o Tanevski, pretsedatel na zdru`enieto na hoteli, restorani i kafeterii HOTAM. ^lenkite na ova zdru`enie v~era ispratija oficijalno barawe do Vladata za subvenicionirawe na turizmot preku osloboduvawe od danokot na dobivka i namaluvawe na DDV na 5% na hranata koja se slu`i

H

vo hotelite i restoranite. Od Vladata v~era nema{e nikakov odgovor dali }e se prifati ova barawe. Od zdru`enieto na hotelieri, kade {to ~lenuvaat pove}e od 100 sopstvenici na ugostitelski objekti i hoteli, velat deka dokolku dr`avata gi oslobodi od danokot na dodadena vrednost, ugostitelite bi nudele pokonkurentni ceni, a so toa bi se pottiknal razvojot na turizmot. Pove}e od polovina od hotelskite kapaciteti na ohridskoto krajbre`je se rzervirani za do~ekot na Novata godina. Site imaat ceni za novogodi{nite paket-aran`mani, no retko koj ima novogodi{na programa. “Cenite za Nova godina za edno lice, polupansion za dva dena, so vklu~ena gala-ve~era na 31 dekemvri iznesuvaat 89 evra. Paket-aran`man za tri no}evawa so polupansion ~ini 129 evra”, veli Dragica Kostoska od stru{kiot hotel Drim. Vo Ohrid, vo hotelot Desaret za 85 evra nudat dvodneven novogodi{en aran`man, vo koj e

vklu~ena i zabavata za do~ekot na Novata godina, a istiot paket-aran`man polupansion za tri dena po lice ~ini 119 evra. Vo Desaret potvrdija deka na 31 dekemvri }e ima zabava so lotarija, no detalite s$ u{te ne se precizirani. Za razlika od kaj nas, vo sosednite zemji ponudite se odamna definirani i ve}e mo`e da se bukiraat aran`mani so precizni programi. Na primer, cenata na tridneven novogodi{en aran`man na baza na polupansion vo eden od velnes-centrite vo Zlatibor ~ini okolu 175 evra. GOSTITE VO OHRIDSKITE HOTELI SE GREAT NA KLIMA-UREDI Po kongresnata turisti~ka sezona, a vo presret na novogodi{nnite nastani, hotelierite gi zagrevaat gostite so klima-ured. Iako prostrui informacijata deka ugostitelite vo Ohrid privremeno gi zaklu~ile hotelskite kapaciteti poradi neplateni smetki za greewe, sepak, od zdru`enieto na hotelieri i od Stopanskata

Ohridskite hoteli se podgotvuvaat za novogodi{nite gosti komora za turizam ja negiraat informacijata. “Vakvi informacii liferuvaat naj~esto onie koi ne znaat kako da privle~at gosti. Del od hotelierite se soo~uvaat so problemi, no nikoj od niv ne go zatvoril objektot poradi nenavremeno servisirawe na dolgovite. Sekoj od hotelite ima samostojno greewe”, veli Tatjana Perovi}, pretsedatel na Stopanskata komora za turizam. Hotelierite na

ohridskoto krajbre`je priznavaat deka vo ovoj me|uperiod gostite naj~esto se great so klima-uredi. Menaxerite vo “mrtviot period” go odvrtuvaat ventilot na centralnoto greewe samo koga prestojuva pogolema grupa turisti. “Greeweto e na klimaured, no dokolku rezervirate za pogolema grupa, toga{ }e ima centralno greewe”, ni izjavi recepcionerot na eden

od pogolemite hoteli vo Ohrid. “Energensite koi hotelite vo Ohrid gi koristat za greewe se mnogu skapi, a seto toa vlijae vrz krajnata cena. Koga bi imale mo`nost da go koristime gasot, cenite na hotelskite aran`mani bi bile poniski”, veli Tanevski i naglasuva deka tokmu visokata cena na energensite koi se koristat za zatopluvawe e klu~na za cenite na hotelskite ponudi.


KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

MALI HIDROCENTRALI VO KRIVA PALANKA ali proto~ni hidrocentrali }e se gradat vo Kriva Palanka. Sovetnicite donesoa odluki za usvojuvawe na fizibiliti studii za izgradba na hidrocentrali na cevkovodite na potegot od Kalin Kamen – glaven rezervoar vo Kriva Palanka i selo Stanci. Za ovaa namena, Sovetot ja izmeni i odlukata za dolgoro~no zadol`uvawe na op{tinata vo visina od 1.220.805 evra, kolku {to }e iznesuva i kreditot namenet

M

za izgradba na {este mini proto~ni hidrocentrali. Prethodno, javna prezentacija na fizibiliti studijata i revidiranite idejni proekti za izgradba na ovie hidrocentrali odr`a firmata LTD Tehnika od Kavadarci, koi se i izgotvuva~i na idejnite proekti. Tie istaknaa deka optimalna rentabilnost e izgradba na ~etiri mini hidrocentrali na cevkovodot od Kalin Kamen – glaven rezervoar vo Kriva Palanka i dve na potegot od seloto Stanci so trajnost,

odnosno iskoristuvawe, od 26 godini i so dobivka od 2,8 milioni evra. “Op{tinata momentalno }e u~estvuva so finansiski sredstva za urbanisti~ki planovi, fizibiliti studija, idejni i izvedbeni proekti i drugi tro{oci s$ do po~nuvaweto so rabota na hidrocentralite, a potoa kako pobaruvawe }e se vratat sredstvata na buxetskata smetka od novoformiraweto javno pretprijatie", istakna gradona~alnikot Arsen~o Aleksovski.

17.11.2010

13

@ESTOKA DEBATA ZA NOVITE MODELI ZA FINANSIRAWE NA ZDRAVSTVOTO ovite modeli na finansirawe na zdravstvoto, koi neodamna gi najavi ministerot Bujar Osmani, zna~at namaluvawe na pravata na pacientite i voveduvawe nov "zdravstven ara~", oceni potpretsedatelot na SDSM, Andrej Petrov, na v~era{nata pres-konferencija. Spored SDSM, noviot model na finansirawe }e ja zgolemi participacijata i }e vovede t.n. "danok

N

na bolest" za pacientite, a zdravstvenite uslugi }e ostanat nedostapni za najsiroma{nite. "Zdravstvenata politika na sega{nata Vlada se bazira na prefrluvawe na tro{ocite na finansirawe od dr`avata na gra|anite, od bogatite na siroma{nite i od zdravite na bolnite", istakna Petrov. Spored Ministerstvoto za zdravstvo, ovoj poteg od strana na SDSM e samo

dobivawe evtini politi~ki poeni kaj gra|anite, {to, kako {to velat, pretstavuva potcenuvawe na inteligencijata na tie lu|e. "Nikoga{ ne se zagovaralo i ne se zalagalo za kratewe na listata na uslugi koi se pokrieni so zadol`itelnoto osiguruvawe, nitu za zgolemuvawe na participacijata i voveduvawe "danok na bolest", kako {to tvrdi SDSM", velat od Ministerstvoto.

EKSPERTITE PREDUPREDUVAAT NA KORUPCIJA VO PRIVATNIOT SEKTOR

POTKUPOT ODI OD VRATAROT DO FUNKCIONEROT! Sekade ima korupcija, no zemjite voobi~aeno imaat mehanizmi i razvien sistem da se borat protiv nea. Kaj nas alkite od ovoj sistem ne se cvrsto povrzani, veli prviot antikorupcioner, Selami GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

orupcijata vo privatniot sektor s$ u{te e na visoko nivo vo Makedonija, konstatiraat ekspertite. Namesto da imame nezavisno stopanstvo koe }e gi kreira politikite na dr`avata, kako {to e toa slu~aj vo sekoja demokratska dr`ava so slobodna ekonomija, vo Makedonija privatniot sektor s$ u{te e pod stegite na politikata i vladinite odluki. Toa go potkopuva fer pazarot vo dr`avata i ja pravi zemjata neprivle~na za stranski investicii. Ova se zaklu~ocite od v~era{nata konferencija za kreirawe kultura na antikorupcija vo privatniot sektor, odr`ana vo ramkite na globalnata nedela na pretpriemni{tvo. Pretsedatelot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, veli deka vo zemjava postoi samo deklarativna politi~ka volja za spravuvawe so korucpijata vo privatniot sektor. "Po~nuvaj}i od procesot na privatizacija, pa do denes, vladite postojano deklariraat deka dr`avata e tuka da obezbedi prostor i da obezbedi poddr{ka i podobra

K

klima vo privatniot sektor. No, od druga strana, koga }e gi poglednete rabotite podlaboko, }e vidite deka celiot privaten sektor, vsu{nost, ima i mora da ima nekoja ni{ka ili nekoja vrska so Vladata. Kaj nas, potkupot odi od vratarot do funkcionerot. Takvoto funkcionirawe na privatniot sektor e invalidno funkcionirawe i pridonesuva toa da bide orientirano samo kon politikata, a nikako da razviva svoi dejnosti od koi bi izvezuvale na{i proizvodi so na{ kvalitet vo stranstvo", veli Selami. Pretstavnici na Evropskata komisija vo Makedonija objasnuvaat deka korupcijata e mnogu seriozen problem, koj ne samo {to vlijae vrz ekonomijata na dr`avata, tuku vlijae i na stepenot na privlekuvawe na stranski investitori vo zemjata. "Korupcijata e seriozen prestap koj mo`e da vlijae na site delovi vo op{testvoto. Taa e pre~ka i zakana za sekoja ekonomija. Korupcijata ~ini mnogu i mu {teti na dr`avniot buxet i na dano~nite obrvznici. Koga dr`avnite pari se davaat za privatna pridobivka, mnogu malku od resursite na dr`avata se koristat za investirawe vo bolnici, pati{ta i sl.. So ova se potkopuva

1

bilion dolari godi{no se pla}a na ime potkup

fer pazarot. Edna studija koja ja napravi Evropskata komisija vo januari ovaa godina poka`a deka postojat golemi pre~ki za lokalnite i stranskite investitori da investiraat vo balkanskite zemji, me|u koi najgolemata pre~ka e tokmu visokoto nivo na korupcija", veli Elizabeta Georgieva, pretstavnik na Evropskata komisija vo zemjava. KOI SE POSLEDICITE OD KORUPCIJATA VO PRIVATNIOT SEKTOR? Analiti~arite alarmiraat deka posledicite od korupcijata se mnogubrojni, po~nuvaj} i od namaluvawe na profitot i limitirawe na progresot na firmite, {to se odrazuva na celokupnata ekonomija, pa s$ do nesoodvetnata konkuretnost na kompaniite poradi nedostigot od transparentnost i odgovornost koga se sklu~uvaat dogovori vo ~etiri o~i. "Seto toa pridonesuva da se namali konkurencijata. Namesto firmite, osobeno malite i srednite, da investiraat vo produktivnost i vo novi vrabotuvawa, parite gi

70%

od malite i sredni pretprijatija se soo~uvaat so rizikot od korupcija vo vodeweto na biznisot

40%

od kompaniite nemaat usvoeno antikorupciski strategii vo svojata organizaciska postavenost

naso~uvaat za potkupuvawe na dr`avnite slu`benici, {to dopolnitelno gi zgolemuva nivnite tro{oci, a go namaluva profitot. Namesto da investiraat vo inovacii i razvoj na biznisot, malite i srednite pretprijatija se preokupirani da se odr`at na pazarot i da ne bankrotiraat, a toa go namaluva i vrabotuvaweto, bidej}i parite se koristat za drugi celi", veli Vawa Mihajlova, porane{en ~len na Antikorupciskata komisija. Prviot antikorupcioner, pak, Selami, smeta deka problemot so korupcijata glavno se povrzuva so nesoodvetnata legislativa, no i so otsustvoto na mehanizmi za borba protiv korupcijata. "Sekade ima korupcija, no

Soglasno pretstavkite dostaveni do Antikorupciskata komisija, 60% od niv se odnesuvaat na korupcija vo javnite nabavki, 30% se od oblasta na grade`ni{tvoto, a 10% za koncesii i kupoproda`ni dogovori. zemjite voobi~aeno imaat mehanizmi i razvien sistem da se borat protiv nea. Kaj nas, alkite od ovoj sistem ne se cvrsto povrzani i poradi toa ne funkcionira toj domino efekt vo procesuiraweto na predmetite vo koi postoi korupcija. Samo dobroto, uspe{noto i

brzoto procesuirawe na predmetite koi vo sebe sodr`at korupcija ili sudir na interesi e presudno za site onie koi se vlezeni vo koruptivni dejstva", veli prviot antikorupcioner. Dobrata represija e najdobar primer za prevencija na korupcijata, veli Selami.


14 17.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

ZNA^ITELEN PAD NA GERMANSKITE INVESTICII VO ROMANIJA

SRBIJA RAZMISLUVA DA GO NAMALI BROJOT NA MINISTERSTVA

G

S

ermanskiot ambasador vo Bukure{t, Andreas von Metenhajm, izjavi deka germanskite investicii vo Romanija se namaleni za dve tretini vo tekot na godinata i dodade deka romanskata dr`ava im dol`i okolu 140 milioni evra na germanskite kompanii vo Romanija, prenesuva Mediafaks. Spored ambasadorot, investitorite go ~ekaat momentot koga "}e

po~ne da se namaluva krizata vo Romanija”. Germanskiot diplomat objasni deka postoi op{ta zagri`enost za toa dali Romanija e partner komu mo`e da mu se veruva i dali mo`e da si gi plati dolgovite. Od druga strana, Von Metenhajm smeta deka postoi rizik, vo slu~aj na ekonomsko ozdravuvawe, Romancite da pomislat deka nema potreba da prodol`at so {tedewe.

Istovremeno, nerazvienata patna infrastruktura vo Romanija pretstavuva problem za industrijata i investitorite, izjavi germanskiot ambasador vo Bukure{t, a Hotwuz go citira. Toj kako primer ja spomena kompanijata na Mercedes, koja pred nekolku godini odlu~i da ne investira vo Romanija, bidej}i "patnata infrastruktura ne e dovolno dobra”.

rpskata liberalna partija G17 predlo`uva radikalna rekonstrukcija na Vladata na Srbija i namaluvawe na ministerstvata od 24 na 15, so {to Srbija }e dobie najmala vlada vo regionot. Od ovaa partija predlo`uvaat rekonstrukcijata da se napravi taka {to Demokratskata partija (DS) bi zadr`ala devet od 12 ministerstva, a Socijalisti~kata

partija na Srbija (SPS) i G17 da zadr`at po tri ministerstva od vkupno pet. Poznato e deka liderot na DS, Boris Tadi}, pove}e pati navestuva{e rekonstrukcija na Vladata, kritikuvaj}i ja rabotata na nekoi od ministerstvata, pred s$ ministerstvata za zemjodelstvo, trgovija i infrastruktura. Kako rezultat na lo{ite rezultati vo raboteweto na nekoi od minister-

stvata, vo DS razmisluvaat za gasewe i nivno spojuvawe so drugi resori.

PODAROK ZA BAJRAM

DOL@NITE TURCI ]E GI PLA]AAT DOLGOVITE NA RATI I SO POMALA KAMATA  Amnestijata na dolgovite nema da izbri{e nitu eden neplaten dolg, samo }e se namali kamatata i }e se ovozmo`i otplata na dolgot na 36 rati VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

urskata Vlada prezema golem ~ekor za naplata na danocite pred pretstojanite op{ti izbori zaka`ani za juni, narednata godina. Zamenik-premierot, Ali Babakan i ministerot za trud, Omer Dinker, najavija dano~na amnestija koja ne zna~i otpi{uvawe na dolgovite kon dr`avata, tuku olesnuvawe na uslovite za nivna naplata. Tie objasnija deka ovoj poteg ne zna~i i promena na soobra}ajnite kazni i kaznite za pu{ewe na javnite mesta, tuku samo namaluvawe na kamatata na takvite kazni. Na povikot do site lica koi dol`at kon dr`avata po razli~ni osnovi, zamenikpremierot Babakan najavi zna~itelno zajaknuvawe i zgolemuvawe na dano~nite inspekcii. Za taa cel, Ministerstvoto za finansii }e regrutira 1.500 novi dano~ni inspektori. “Ne doa|a predvid da se namali samiot glaven dolg”, izjavi Babakan, dodavaj}i deka planot na

1.500 novi dano~ni inspektori }e bidat anga`irani za ovaa vladina akcija

T

krajot”, a danocite }e se soberat. Site koi sakaat da bidat opfateni vo ovaa merka }e treba da apliciraat. “Ratite }e bidat na 12, 24 i 36-mese~na osnova”, re~e Babakan i dodade deka ako dol`nicite ne gi platat ratite navreme, }e go zagubat pravoto na nadomest od noviot zakon. Zamenik-premierot gi otfrli kako neto~ni mediumskite

 Omer Dinker

 Ali Babakan

MINISTER ZA TRUD

ZAMENIK PREMIER NA TURCIJA Vladata vklu~uva restrukturirawe na otplatata na nasobraniot dano~en dolg pred 31 juli i dolgot na javnite hartii od vrednost pred mesec juni. Amnestijata, isto taka, gi pokriva dolgovite za struja i voda nasobrani pred 31 juli ovaa godina. Za ovaa merka }e se debatira vo Parlamentot

otkoga zakonodavcite }e go odobrat buxetot za 2011 godina, re~e Babakan. Planot go opfa}a ogromniot visok javen dolg na samite javni institucii, kako {to se Ministerstvoto za finansii, institucijata za socijalno osiguruvawe, turskoto radio i televizija i sli~no. Se procenuva deka samo

vo Ankara, pove}e od eden milion lica i institucii & dol`at na dr`avata 3,2 milijardi evra. Spored toa, seopfatnata amnestija se o~ekuva da dade milijardi evra za Vladata pred zna~ajnite op{ti izbori vo 2011 godina. Planot, isto taka }e ovozmo`i dano~niot dolg

da se plati so kreditni karti~ki, dodeka isto taka }e se pogri`i onie lica koi aplicirale za prethodnata dano~na amnestija, a gi odbile, da mo`at da ja iskoristat novata ponuda. [to se odnesuva do dano~nite otplati koi se osporuvaat na sud, ministerot Dinker izjavi deka ”na sporovite }e im dojde

izve{tai deka Vladata o~ekuva da sobere 25 milijardi evra od dano~nata amnestija, no odbi da dade precizna brojka. Seopfatna dano~na amnestija sprovede vladata na Sulejman Demirel vo 1991 godina i premierot Nekmetin Erbakan vo 1997 godina.


BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

17.11.2010

15

SPORED ANKETA NA BLUMBERG ME\U INVESTITORITE

BANKROTOT NA GRCIJA E NEIZBE@EN

 Na raspolo`enieto na investitorite vo ovoj period mnogu vlijae{e i zakanata na gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, deka ako negovata partija ne osvoi mnozinstvo na lokalnite izbori, }e objavi predvremeni parlamentarni izbori VESNA KOSTOVSKA

GRCIJA IMALA MNOGU POVISOK DEFICIT OTKOLKU [TO SE MISLE[E

v.kostovska@kapital.com.mk

uri 71% od investitorite koi gi anketira{e Blumberg ne ja isklu~uvaat mo`nosta Grcija da bankrotira. Brojot na investitori koi smetaat deka finansiskiot kolaps na Grcija e neizbe`en vo poslednite dva meseci se zgolemi za 4%. Na raspolo`enieto na investitorite vo ovoj period mnogu vlijae{e i zakanata na gr~kiot premier, Jorgos Papandreu, deka ako negovata partija PASOK nema mnozinstvo na lokalnite izbori, }e objavi predvremeni parlamentarni izbori. Istovremeno, i Nacionaliot institut za statistika objavi rezultati za razvojot na lokalnata ekonomija, koi poka`aa deka brutodoma{niot proizvod (BDP) padna so neo~ekuvano golema brzina. Negativniot ekonomski porast dostigna 4,5% od BDP vo tretiot kvartal od 2010 godina. “Vo Grcija denes ja pla} ame cenata na la`noto bla`enstvo”, re~e pretsedatelot na gr~kata

D

Grcija vo 2009 godina imala mnogu povisok buxetski deficit otkolku {to dosega se misle{e. Evrostat nedelava objavi deka deficitot na Grcija iznesuval 15,4%, a ne kako {to dosega se smeta{e 13,6%. I vo tekovnava godina Grcija }e ima povisok deficit - namesto da ja ostvari celta od 7,8%, zemjata }e ima deficit od 9,3%. Vo Grcija nedelava prestojuva delegacija na me|unarodniot monetaren fond (MMF), Evropskata unija (EU) i Evropskata centralna banka (ECB), koja pod lupa go ima kursot na sanacija na zemjata. Grcija so EU i so MMF vo maj sklu~i dogovor za zaem od 110 milijardi evra, koi ja spasija zemjata od bankrot.

Komora za industrija, Dimitris Daskalopoulos. Toj upati seriozni kritiki na politi~kiot sistem vo Grcija, narekuvaj}i go nesposoben i parazitski. Daskalopoulos gi obvini prethodnite vlasti za populizam i korupcija i gi obvini za glavni zlostornici za zadu{uvaweto na pretpriemni{tvoto i slobodniot biznis-duh vo zemjata.

“Zatoa, denes, direktno se soo~uvame so nacionalen bankrot”, izjavi Daskalopoulos. Toj veli deka Grcija mo`e da zakrepne i da mu go svrti grbot na minatoto edinstveno so stroga disciplina i re{itelnost, bidej}i od pozicijata vo koja se nao|a denes nema izlez bez bolna promena. I dodeka industrijalcite i trgovcite vo zemjata se

borat so te{kata ekonomska realnost, gr~kite banki pravat s$ {to e vo nivna mo} za da go prekinat krugot na finansiska kriza i baraat mo`nosti za da izlezat na me|unarodnite pazari. Prviot hrabar ~ekor za oddeluvawe od finansiraweto od Evropskata centralna banka napravi nacionalnata banka na Grcija i EFG Evrobankata K

CRNI PROGNOZI ZA HRVATSKATA EKONOMIJA ELENA JOVANOVSKA ri minatonedelnata poseta na Hrvatska, misijata na Me|unarodniot monetaren fond (MMF) predupredi deka zakrepnuvaweto na hrvatskoto stopanstvo docni pove}e od ona {to bilo o~ekuvano. Na hrvatskoto stopanstvo mu se potrebni dolgoro~ni reformi za da mo`e da gi podobri slabite makroekonomski izgledi, prepora~uva MMF. Se o~ekuva nevrabotenosta vo 2011 godina da raste, a namerata na hrvatskata vlast da gi zadr`at buxetskite rashodi nepromeneti bara dogovor i zakonski propisi za zamrznuvawe na rastot na platite i penziite, kako i otstranuvawe na novite pritisoci na potro{uva~kata, se naveduva vo zavr{nata izjava. Za da se ostvari prilagoduvawe na cenite i tro{ocite potrebni se makroekonomski kriti~ni reformi na pazarot na trud, javnata uprava, penziite, zdravstvoto i privatizaciite. MMF istaknuva deka e potrebno da se zabrzaat reformite za namaluvawe na vrabotenite vo javniot sektor i namaluvawe na subvenciite na pretprijatijata. Treba da se privatiziraat nestrate{kite pretprijatija vo koi dr`avata ima malcinski ili mnozinski udel.

P

Hrvatskite analiti~ari imaat u{te pocrni scenarija i od MMF za slednata godina. Tie “na no`” go do~ekaa predlog-buxetot za 2011 godina, koj, kako {to velat, re~isi sigurno }e pomine vo hrvatskiot Sabor. Spored ekonomskite stru~waci Damir Novotni i Ante Babi}, vo kriznata 2011 godina Hrvatite gi o~ekuvaat novi zadol`uvawa, prodlabo~uvawe na krizata, pove}e od eden rebalans, vrtoglav rast na deficitot, a ne treba da se isklu~at nitu dopolnitelnite dano~ni optovaruvawa. “Spored nekoi neoficijalni informacii {to gi imam, postoi dobra {ansa deka vo prviot kvartal idnata godina stapkata na DDV }e porasne na 24%”, veli Novotni.

Ogromen problem e i deficitot. “]e imame deficit od tri milijardi evra, a koga na toa }e gi dodademe u{te dvete milijardi koi doa|aat na naplata, izleguva deka na nadvore{niot pazar mora da najdeme pet milijardi evra”, objasnuva Babi}. Toj ne ja isklu~uva mo`nosta od novi danoci, no veli deka toa bi bilo mnogu lo{ poteg. “Eden od najgolemite problemi na buxetot se lu|eto koi od nego zemaat plata. Vraboteni ima i premnogu. Treba da se promeni nivnata struktura. Lu|eto vo dr`avnata administracija mora da znaat angliski jazik i plus barem u{te eden stranski jazik, mora da znaat {to se slu~uva vo EU, mora da znaat u{te mnogu raboti”, dodava Babi}.

so otvorawe na dogovori za otkup (linii na finansirawe preku privremeno prenesuvawe na akcii so obvrska za otkup po dogovorena cena) na globalniot me|ubankarski pazar. Ministerot za finansii, Jorgos Papakonstantinu, ja pozdravuva inicijativnata na dvete najgolemi komercijalni banki vo zemjata i ka`a deka dogovorite za otkup se va`en ~ekor vo zajaknuvaweto na lokalnata ekonomija i zgolemuvaweto na pazarnata likvidnost. Po primerot na Nacionalnata banka na Grcija,

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

Marfin Popular Bank najavi deka vo 2011 godina }e po~ne da go zgolemuva nejzniot kapital na 488 milijardi evra so izdavawe novi akcii za starite akcioneri. Novite akcii }e bidat vo odnos na nova akcija za sekoi dve stari, po cena od edno evro po akcija. Isto taka, se postigna ednoglasno odobruvawe za izdavawe na konvertibilni hartii vo kapital vo vrednost od 660 milioni evra, so minimalna cena za transakcija od 1,8 evra po akcija. O

G

L

A

S


16 17.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

IRANCI GO KUPIJA DAEVU ELEKTRONIKS ZA 518 MILIONI DOLARI

EK DODELI PRIVREMENA POMO[ OD 52 MILIONI EVRA ZA SPAS NA ER MALTA

ranskata industriska grupacija Entekhab potpi{a 518-milionski dogovor za kupuvawe na ju`nokorejskiot Daevu Elektroniks, izvestuva iranskiot vesnik "[arh". Iranskata privatna kompanija donese odluka za kupuvawe na Daevu Elektroniks dva meseci po nametnatite sankcii na islamskata republika od strana na Vladata na Seul za ~uvstvitelni pra{awa od nuklearen

vropskata komisija & dodeli privremena pomo{ od 52 milioni evra na aviokompaniajta Er Malta. Ovaa kompanija e so pomal obem sporedeno so drugi aviokompanii i pridonesuva so eden procent od vnatreevropskiot vozdu{en soobra}aj. Pomo{ta od 52 milioni evra e od ograni~en karakter, kako vremenski, taka i namensko-obemski, soglasno Pravilata za dr`avna pomo{ na Unijata. Ovaa od-

I

karakter. Izminata godina pomina vo natprevar me|u {vedski Elektroluks i iranski Entekhab za kupuvawe na ju`nokorejskata kompanija. Anonimni diplomatski izvori potvrdija deka kupoproda`bata zavr{ila izminatata nedela, so {to sega Entekhab ja ima celosnata sopstvenost vrz Daevu Elektroniks. Ju`nokorejskite mediumi izvestija deka upravniot

odbor na Daevu Elektroniks vo ponedelnikot go potpi{al dogovorot za proda`ba na kontrolniot paket akcii na Entekhab za 577,7 milijardi vona (511 milioni evra). Nivnite bankarski izve{tai poka`uvaat deka 97,5% od korporaciskiot kapital pripa|al na Korea Aset Menaxment. Daevu Elektroniks e porane{na ~lenka na ve}e propadnatata Daevu grupacija.

E

Celta na ovaa pomo{ e stabilizacija na likvidnosta na malite aerodromi na dr`avno nivo. Ekonomijata na Malta generalno se potpira na turizmot kako granka, potenciraj}i deka prevozot na turisti so Er Malta nadminuva 50% od vkupniot broj patnici. Od pove}e od 133 destinacii koi gi sproveduva ovaa kompanija, pove}e od polovina soobra}aat vo nacionalni ramki.

 DVA, TRI ZBORA

^EKOR NAPRED VO DIGITALNATA KOMUNIKACIJA

FEJSBUK VOVEDUVA NOV FRONT VO RIVALSTVOTO SO GUGL  So noviot e-mejling sistem, Fejsbuk planira da go osvoi primatot najdobar komunikaciski sistem i seriozno da go zagrozi svojot najgolem rival VASE CELESKA

“Koga Rompuj zboruva za novi zemji-~lenki na EU i ne ja spomenuva Turcija, ja prekr{uva linijata na EU koga stanuva zbor za mo`nosta Turcija da stane EU-~lenka. Dokolku toga{ se spomenuva samo Zapaden Balkan, a vo niza javni nastapi se zaborava Turcija, toa stanuva ~udno i otvora niza pra{awa.” KARL BILD

celeska@kapital.com.mk

e razgoruva vojnata me|u Fejsbuk i Gugl za {to pove}e korisnici. Ambiciite na Fejsbuk da stane najdobar komunikaciski sistem na Internet po~na da gi realizira so voveduvawe Fejsbuk e-mejl sistem. Denes mo`e da se zabele`i zgolemen interes na korisnicite za isprobuvawe na ovoj nov mejling sistem. Ne tolku neodamna na Internet se krena golema fama za pokanite za Google Wave. No, mnogu nabrzo splasna voodu{evuvaweto na korisnicite, pa Gugl za edna godina sosema se otka`a od favoriziraweto na ovoj proekt. Denes, eden drug internetski gigant – Fejsbuk - promovira eden mnogu sli~en proekt na ovoj, koj se narekuva Messaging Service, odnosno nov sistem za pra}awe poraki na Internet. No, ne stanuva zbor za nekoja nova revolucionerna programa, tuku najmnogu za spojuvawe na dosega{nite redovni na~ini na digitalna komunikacija vo edna “ku}i~ka”. Vo ponudata na golemiot broj IM-servisi ("~etovi" vo realno vreme), kako Gtalk, Skype, ICQ i mnogu drugi, dosega{niot Fejsbuk "~et" be{e edno od najlo{ite re{enija. Ednostavno, toj be{e te`ok, mo`ebi zatoa {to ne mo`e{e da gi izdr`i site korisnici odedna{, pa zatoa ~esto pa|a{e prozorecot za razgovor, a porakite se gubea. So eden zbor, voop{to ne be{e user friendly. So ovoj nov ~ekor, se ~ini deka Fejsbuk voedno saka da se iskupi za toa, pa da stane glaven igra~ na ova

luka celi kon izbegnuvawe na nenadejno is~eznuvawe na aviokompanija, koe bi mo`elo da dovede do seriozni turbulencii na ekonomijata vo dr`avata, izjavi @aklin Almunia, zamenik-pretsedatel na Komisijata, odgovoren za politika na kompetitivnost, dodavaj}i deka “neizbe`no e da se zeme predvid ograni~enoto vlijanie koe ovaa merka }e go pridonese kon ekonomiite na drugite dr`avi-~lenki.”

minister za nadvore{ni raboti na [vedska

S

“Irska ne pobara finansirawe na dr`avata bidej}i imame dovolno sredstva do polovinata od idnata godina. Jasno e deka vo evrozonata vladee golema zagri`enost poradi lo{ite uslovi na pazarot, koja pred s$ se odnesuva na lo{ite uslovi na kreditirawe.” BRAJAN KAUEN

premier na Irska

 Mark Zukerberg: Facebook Messaging Service ne e ubiec na e-mejlot podra~je. Vo prezentacijata na noviot proizvod, osnova~ot na Fejsbuk, Mark Zukerberg, navede deka istiot mo`e da se razdvoi na tri osnovni dela: poraki i “~etuvawe” (Seamless Messaging); arhiva na konverzacijata (Conversation History) i socijalen "inboks" (Social Inbox). Prviot e ubedlivo najinteresen i najva`en, bidej}i pretstavuva sklop na e-mejl, SMS i "~et" vo edno. Tuka korisnikot sam izbira dali so prijatelite }e komunicira preku SMS, "~et" ili mejl, a tie }e primaat poraki na na~in na koj niv im odgovara, zavisno koja platforma ili ured momentalno go koristat.

Korisnikot samo go izbira imeto i ja pra}a porakata, no za da se koristi ovaa alatka, korisnikot mora da bide registriran na Fejsbuk e-mejl adresata. Arhivata na porakite e jasna sama po sebe, pa kone~no na Fejsbuk }e mo`e da se prati ona {to porano se zboruvalo na "~et". Smetaj}i deka eden korisnik ima s$ pogolem broj prijateli na Fejsbuk, socijalniot "inboks" }e im ovozmo`i podobro da gi sortiraat svoite poraki, pa da se povidlivi porakite od lu|eto so koi po~esto komunicirate. Kako {to sega na Fejsbuk mo`e da se odredi i namesti koi od prijatelite da gledaat odrede-

EVROPA ZASEGA BEZ BUXET ZA 2011 GODINA ri posledniot obid, Sovetot na Evropskata unija za ekonomski i finansiski pra{awa i delegacii na Evropskiot parlament ne postignaa dogovor za buxetot za 2011 godina, poradi {to EU vo prvite meseci od idnata godina }e se finansira na osnova na buxetot za 2010 godina, a Evropskata komisija }e mora da podgotvi nov predlogbuxet. Sovetot i Parlamentot se soglasija za ograni~uvawe

P

na vkupniot iznos za evropskiot buxet na 126,527 milijardi evra, {to e za 2,91% pove}e od buxetot za godinava. Spored Lisabonskiot dogovor, vo rok od 21 den site strani treba da se soglasat za buxetot, no bidej}i rokot iste~e, EK }e treba da izgotvi nov predlogbuxet. Faktot deka EU vo 2011 godina, s$ dodeka ne bide usvoen noviot buxet, }e se finansira na mese~no nivo vo soglasnost so buxetot od godinava, ima seriozni

posledici i negativno }e vlijae na proektite kako {to se vospostavuvawe evropski diplomatski slu`bi i novi organi za finansiska kontrola. Komisijata sega mora da izgotvi nov nacrt-buxet, za {to nema vremenski rok, no se o~ekuva toa da bide vo {to e mo`no pokratok period. Koga }e bide izgotven predlogot, Sovetot na EU mora da usvoi zaedni~ki stav vo rok od 30 dena, a potoa pratenicite imaat 42 dena da reagiraat.

ni sodr`ini, taka }e mo`e da se za{titi i privatnosta vo socijalniot "inboks". Sprotivno na najavite, Zukerberg za vreme na prezentacijata na novata Fejsbuk alatka soop{ti deka “ova ne e ubiec na e-mejlot”. Toj pove}e go naso~i noviot proizvod vo smisla na poednostavna komunikacija me|u razli~nite servisi i uredi, so ogled na toa {to denes korisnicite s$ po~esto pristapuvaat do ovie platformi preku mobilnite uredi. Dali Fejsbuk }e uspee vo svojot nov ~ekor, koj e del od pohodot za osvojuvawe na internet-pazarot, }e doznaeme naskoro, no prvo treba da dobieme pokana!

“Velika Britanija i ponatamu ostanuva glaven igra~ na me|unarodnata scena, i pokraj pojavuvaweto i rastot na novite ekonomski sili vo svetot, pa zatoa i nema pri~ina nejzinata voena mo} da bide oslabnata. Sepak, mora da ja sredime sostojbata vo ekonomijata ako sakame da go odr`ime svoeto mesto.” DEJVID KAMERON

premier na Velika Britanija

INFLACIJATA VO VELIKA BRITANIJA ZGOLEMENA NA 3,2% nflacijata vo Velika Britanija na krajot od oktomvri e zgolemena na 3,2%, soop{ti deneska Dr`avnoto biro za statistika, objasnuvaj}i deka stanuva zbor za neo~ekuvano i nepredvideno dvi`ewe. Rastot na inflacijata e predizvikan od skokot na cenite na stokata za {iroka potro{uva~ka. Najgolemo vlijanie vrz rastot na inflacijata ima poskapuvaweto na gorivoto i na site nafteni derivati, ~ija cena

I

samo za eden mesec e zgolemena za 1,8%. Cenata na gorivoto }e prodol`i da raste i ponatamu, zatoa {to od 1 oktomvri, po nekolkute odlagawa, e zgolemena mar`ata na site derivati na naftata. Zgolemuvaweto na inflacijata ja pravi s$ pomalku dosti`na proekcijata na Centralnata britanska banka (Bank of England), za godi{na inflacija od 2%. Guvernerot na bankata, Marvin King, predupredi minatata nedela

deka inflacijata }e prodol`i da raste, osobeno za{to od dekemvri }e se zgolemat cenite na gasot za doma}instvata i strujata, a od po~etokot na novata godina i danokot na dodadena vrednost (DDV), koj od januari }e iznesuva 20% namesto sega{nite 17,5%. Rastot na inflacijata doa|a vo nepovolen moment za Vladata, koja od novata buxetska godina, {to po~nuva na 1 april, objavi ostri merki na kratewe na buxetskata potro{uva~ka.


SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

17.11.2010

 SVET

17

0-24 

...EKSTRADICIJA

...LIMIT

...KAKO KULA OD KARTI

Viktor But predaden na vlasta vo SAD

Kina ograni~uva kupuvawe nedvi`nosti

Se sru{i zgrada vo Wu Delhi

uskiot dr`avjanin Viktor But, osomni~en za trgovija so oru`je {irum svetot, v~era od Tajland be{e ispraten za SAD, kade {to treba da mu se sudi poradi terorizam, i pokraj insistiraweto na Rusija toj da bide osloboden.

ina objavi novi merki so koi gi ograni~uva strancite da kupuvaat stanben ili deloven prostor vo zemjata. Ova e posleden obid na vlasta da go zaprat prilivot na pari vo ekonomijata i da go namalat inflatorniot pritisok.

siroma{niot del na Wu Delhi, Indija, se sru{i zgrada. Vna oO~evidcite ka`uvaat deka ru{eweto izgledalo kako pa|awe kula od karti. Zgradata dosega odnela 60 `ivoti, a se

R

K

pretpostavuva deka pod ru{evinite ima u{te 30 lu|e.

PROMENETA STRATEGIJA NA GASPROM

SE IZEDNA^UVAAT ISPORAKITE NA RUSKI GAS ZA EVROPA I ZA AZIJA  I pokraj toa {to Evropa e top-prioritet za ruski Gasprom, za mnogu kratko vreme koli~inite ispora~ani ruski gas na aziskiot pazar }e go dostignat evropskoto nivo VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

retsedatelot na ruskiot naften gigant Gasprom, Aleksej Miler, o~ekuva vo bliska idnina isporakata na ruskiot gas za aziskiot pazar da se izedna~i so koli~inite koi se dostavuvaat vo Evropa. “Evropa, bez somne` }e bide prioritet za Gasprom, a i u{te dolgo }e bide pazar broj eden. Me|utoa, za mnogu kratok vremenski period koli~inite na ispora~aniot ruski gas na aziskiot pazar mo`e da go dostignat nivoto na isporaka za evropskite potro{uva~i”, istakna Miler. Toj naglasi deka “zna~eweto na aziskiot pazar mo`e da se sporedi so zna~eweto na evropskiot”. Gasprom i Avstrija do krajot na godinata }e potpi{at dogovor za sozdavawe na zaedni~ko pretprijatie za avstriskiot del od gasovodot Ju`en potok, objavuva ruskiot vesnik "Komersant". “Gasovodot Ju`en potok dobi poddr{ka od re~isi site u~esnici vo ovoj proekt vo EU”, pi{uva vesnikot. Minatiot vikend Gasprom isto taka potpi{a dogovor za

P

sozdavawe zaedni~ko pretprijatie so Bugarija, po trigodi{noto nesoglasuvawe na Bugarija so uslovite na ruskata kompanija. Spored analiti~arite, so ovie dva dogovori za formirawe na zaedni~ki kompanii Rusija gi ima site {ansi da izgradi gasovod, pred konkurentskiot Nabuko, i da gi zeme site slobodni potro{uva~i na jug i vo centarot na Evropa. Prviot ~ovek na Gasprom ocenuva deka vo EU se zabele`uvaat dva trenda na pazarot na gas - raste~ki i opa|a~ki, {to ja ote`nuva prognozata za negoviot razvoj i vlijae na obemot na isporaka na ruskiot gas, iako rezultatite na holdingot vo 2010 godina }e bidat mnogu podobri od 2009 godina. Rusija i EU se vo zaemno sigurno i nezavisno partnerstvo, vo koe Rusija gi snabduva so priroden gas svoite evropski potro{uva~i. “Vojnite” nastanati za ovoj priroden energens se vo minatato, a vo slednata decenija potro{uva~ite nema da stradaat zaradi ovie nesoglasuvawa, izjavi pred mediumite minatata nedela komesarot za energetika na EU, Ginter Etinger i go pofali posledniot dogovor me|u

EVROPA BARA CENATA NA GASOT DA NE SE VRZUVA SO CENATA NA NAFTATA Cenata na prirodniot gas treba da se opredeluva nezavisno od cenata na naftata, veli komesarot za energetika na EU, Ginter Etinger. Komesarot za energetika vo svojata prezentacija pred Evropskata komisija za energetskata strategija na EU do 2020 godina, najavil deka na 4 fevruari 2011 godina, na Evropskiot samit za energetika }e bide postaveno ova pra{awe, so koe treba da se sozdade unificirana pozicija za formiraweto na cenata na ovoj energens. Dosega ne se razgovaralo za cenata na gasot na tolku visoko nivo. Pazarnata cena na gasot, kade {to glaven dostavuva~ vo Evropa se pojavuva ruskiot gigant Gasprom, se formira preku formula spored koja osnovnite konstituenti na cenata na naftata se izedna~uvaat na sekoi {est do devet meseci. Rusija i Polska. Toj naglasi deka o~ekuva vo 2011 godina da bide pu{ten vo upotreba gasovodot Nord Strim, koj treba da gi povrze Rusija i Evropa preku Balti~koto More. Preku ovoj gasovod }e se dostavuvaat najmalku 10% od evropskite potrebi za gas. “Dogovorenite isporaki na gas od ruskiot Gasprom kon Evropa vo narednite godini }e dostignat okolu 180 milijardi kubni metri, a dokolku Evropa ima pogolema potreba od gas, isporakata }e se zgolemuva kontinuirano”, veli zamenikot na izvr{niot direktor na Gasprom, Stan-

islav Cigankov. Toj dodava deka Gasprom, najgolemata ruska kompanija i najgolemiot ekstraktor na priroden gas vo svetot, isto taka e zainteresirana da razvie sorabotka so zemjite od azisko-pacifi~kiot region, a kako pazari koi najmnogu vetuvaat gi smeta kineskiot i indiskiot pazar. Cigankov isto taka naglasuva deka Gasprom e podgotven da raboti spored novite evropski pravila koi gi sproveduva EU. Zamenikot na izvr{niot menaxer isto taka dodade deka germanskite kompanii

naskoro }e im se priklu~at na ostanatite akcioneri od gasovodot Ju`en potok. Vo posledno vreme, Gasprom se poza~esteno investira vo stranskite nafteni i gasni proekti. Pretsedatelot na upravata na Gasprom, Aleksej Miler, veli deka “Gasprom }e u~estvuva na tenderi, a vo idnina planira pove}e zaedni~ki vlo`uvawa vo ekstraktiraweto i proizvodstvoto na gas.” Steknuvaweto so novi sredstva isto taka }e mu go ras~isti patot na Gasprom i ruskoto prisustvo na energetskiot pazar vo Latinska Amerika.

Spored dogovorot neodamna potpi{an vo Moskva, francuskiot proizvoditel na gas Total otstapuva od svoeto u~estvo vo proektot za razvoj na dve gasni poliwa vo Bolivija, koi treba da po~nat so rabota vo 2013 godina. Na sli~en na~in na koj Gasprom ja gradi sorabotkata so Zapadna Evropa, ruskiot gigant planira da izgradi infrastrukturna mre`a za distribucija na gas kon istokot na Azija. Iako Evropa e protiv ovie planovi na Rusija, tvrdi deka e za dobroto na liberalizacijata na energetskiot pazar.


18 17.11.2010

FEQTON

SREDA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI JOHNNIE WALKER

[KOTSKIOT “[ETA^” PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

riginalno poznat kako Vokers Kilmarnok viski (Walker’s Kilmarnock Whisky), brendot Xoni Voker (Johnnie Walker) e ostavninata na Xon (Xoni) Voker, koj po~nal da prodava viski vo negovata sopstvena novootvorena bakalnica vo Aj{ir, [kotska. Roden vo 1805 godina, vo farma vo blizina na Kilmarnok, Voker vo sekoj pogled pretstavuval primer za uspe{en bakal, trguvaj}i so s$ i se{to. ^ajot bil negova specijalnost. Toa bilo poradi ve{tinata da gi me{a trevkite, {to podocna bilo i inicijativnata ideja za me{awe na viski so slad za sozdavawe na polesen pijalak so pogolem kvalitet. Isto taka, prodaval suvo grozje, ocet i, se razbira, {kotsko viski. Od 1850 godina na mu{teriite po~nal im go ponudil “Vokerovoto viski od Kilmarnok”, koe za kratko vreme privleklo mala, no lojalna grupa privrzanici. Negovata reputacija rastela me|u trgovcite i prodava~ite koi mo`ele da se sretnat dol` novata `elezni~ka linija LondonGlazgov. Iako mu go dal svoeto ime na viskito, Xoni Voker bil daleku pomalku va`na figura za brendot za razlika od negoviot sin, Aleksandar. Katastrofalnata poplava vo Kilmarnok vo 1852 godina gi uni{tila site zalihi na Xoni, pa koga Aleksandar se vklu~il vo biznisot vo 1856 godina, go ubedil negoviot tatko da se otka`e od ograni~enata sfera na bakalstvoto i da vleze vo trgovija na golemo. Po 6 godini, godi{nata proda`ba na nivnoto me{ano viski dostignala 100 iljadi galoni. Inaku, na po~etokot firmata nudela mal izbor na `estoki pijalaci, a nivnata

O

 Iako mu go dal svoeto ime na viskito, Xoni Voker bil daleku pomalku va`na figura za brendot za razlika od negoviot sin, Aleksandar. Toj bil snaodliv biznismen i prv go pretstavil kvadratnoto {i{e, ikonata na brendot, vo 1870 godina proda`ba pod rakovodstvoto na Xoni Voker pretstavuvala samo 8% od prihodite na firmata. Od vremeto, pak, koga Aleksandar bil podgotven da ja prepu{ti kompanijata na svoite sinovi, taa brojka se zgolemila do 95%. SINOVITE NA VOKER Aleksandar Voker bil snaodliv biznismen. Toj prv go pretstavil kvadratnoto {i{e, ikonata na brendot, vo 1870 godina. Idejata bila generirana so cel da se namali brojot na skr{eni {i{iwa, a prednosta na formata da ovozmo`i poefikasno iskoristuvawe na prostorot za ~uvawe pijalaci, bidej}i vo vakva forma, istiot prostor mo`el da sobere pove}e {i{iwa.

Druga identifikaciona karakteristika na {i{eto e etiketata, koja e postavena pod agol od 24 stepeni, so {to e ovozmo`eno tekstot na nea da bide pogolem i povidliv. Ja registriral

etiketata vo 1867 godina, dizajn re~isi identi~en so dene{niot “blek lejbel”. Vedna{ {tom “za{titnata marka” stanala dostapna vo 1876 godina, Voker brzo se ispolzuval i so taa dopolnitelna za{tita.

Me{anoto viski {to Aleksandar Voker go napravil vo docnite 60-ti godini na 19 vek (ona {to podocna stana Blek Lejbel), bil `estok pijalak za serioznite pija~i na viski koi ne sakale ni{to pove}e od kapka voda za “zasiluvawe” na vkusot od omile-

niot pijalak. A i vremeto go pogodil. Vo 70-te godini na 19 vek vo Britanija bil period na golem prosperitet. Britanskata Imperija bila vo poln zamav, pa vodeweto na takvo kralstvo kade {to “sonce ne zao|a” bilo o`ednuva~ka rabota.

Osvojuvaj}i golem del od angliskiot pazar, Vokerovi otvorile kancelarija vo London vo 1880 godina i go promenile imeto na kompanijata vo Xoni Voker i sinovite (Johnnie Walker & Sons). Trojcata sinovi na Aleksandar Voker & se priklu~ile na kompanijata, a po smrtta na nivniot tatko vo 1889 godina, najmladiot, Aleksandar Vtori, stanal glava na kompanijata. Slednata godina, negoviot brat Xon zaminal vo Avstralija za da otvori pretstavni{tvo vo Sidnej, za da go zacvrsti uspehot postignat na razli~ni saemi kade {to nivnoto viski gi osvoilo glavnite nagradi. Inaku, takvi saemi bile odr`ani vo 1880 godina vo Sidnej, slednata godina vo Melburn, pa vo Adelaida vo 1887 godina. Po otvoraweto na pretstavni{tvoto, uspehot na Xoni Voker go potvrdil i saemot od 1897 godina odr`an vo Brizben, koj u{te edna{ go proglasil Xoni Voker, konkretno brendot Red Lejbel, za najdobro viski. Iako prvata reklama za viskito “xoni voker” se pojavila u{te vo 80-te godini na 19 vek, vistinskiot probiv se slu~il vo 1909 godina, koga kompanijata pobarala logo. Prethodno, vo periodot od 1906 do 1909 godina, vnucite na Xoni ja pro{irile linijata i gi pretstavile “oboenite” imiwa. Taka, kompanijata ponudila tri me{avini od “old hajlend viski” (Old Highland Whisky): osnovnata me{avina so bela etiketa, “ekstra spe{al old hajlend” (Extra Special Old Highland) so crvena etiketa i “vokers old hajlend viski”(Walkers Old Highland Whisky), viski staro 12 godini, etiketirano so crna boja. Vo 1909 godina brendovite bile preimenuvani vo linija na prednosta, {to ja dava povikuvaweto na bojata od etiketite. Taka se rodile legendarnite brendovi Vajt, Red i Blek Lejbl od Xoni Voker i oficijalno za viskito bilo prifateno imeto “xoni voker”. Toga{ bil kreiran i sloganot “Roden vo 1820 S$ u{te silen!”, zaedno so

PRIKAZNI OD WALL STREET

“MAJSTOROT” ZA ^I  Spored ekspertite, Pejpermaster bi trebalo da bide daleku posreken vo Cisco odkolku vo Apple. Edna od pri~inite za toa e {to ovoj veteran na IBM e postru~en da raboti vo rabotna sredina kakva {to ja nudi Cisco inatata nedela ne be{e ba{ najlo{a za Cisko (Cisco), iako prika`a lo{i rezultati, oceneti duri i kako razo~aruva~ki, i pridonese za pad na pazarite na kapital. Pri~ina za vakvata ocenka e {to minatiot petok niz mediumite prostrui vesta deka vo kompanijata dojde porane{niot veteran na IBM (IBM), Mark Pejpermaster, koj

M  Od IBM premina vo Apple po dvegodi{en sudski spor, za

da po period od godina i polovina premine vo Cisco Cisco.

od IBM dve godini prethodno be{e prezemen od strana na Stiv Xobs od Epl (Apple). Glavna negova ekspertiza i odgovornost i vo dvete kompanii e proizvodstvoto na ~ipovi. Mo`ebi vo momentov nema da doznaeme za pri~inata za negovoto zaminuvawe, po pominati godina i pet meseci kako naslednik na Toni Fadel i glaven rakovoditel na oddelenijata Ajfon (iP-

hone) i Ajpod (iPod) na Epl, no ona {to e sigurno e deka Cisko dobi odli~en resurs za obezbeduvawe podobra pazarna pozicija vo svetot na visokata tehnologija. Edna od glavnite {pekulacii za negovoto zaminuvawe e negovoto prezemawe na vinata za propadnatiot proekt za nov vid antena za posledniot model na Ajfon 4 (iPhone 4). Sepak, spored neoficijalni izvori, glavnata pri~ina za


FEQTON

SREDA

“^ovekot vo ~ekor”, figura koja do denes se koristi vo advertajzingot na proizvodot. Do 1920 godina i krajot na Prvata svetska vojna, Vokerovi “go penzionirale” brendot Vajt Lejbel i se soo~ile so predizvikot od globalno pro{iruvawe. Kompanijata Xoni Voker i sinovite zaminala na berzata vo 1923 godina, po {to sleduvalo priklu~uvaweto kon poznatata britanska destilerija, Distilers kompani (Distillers Company), vo 1925 godina. Taa kompanija vo 1986 godina ja prisvoi Gines (Guinness), koj vo 1997 godina, spojuvaj}i se so Grand Metropoliten (Grand Metropolitan), ja oformi kompanijata Diego, koja denes e oficijalniot sopstvenik na

19

NASKORO, NOV FEQTON VO “KAPITAL”! Doznajte koi se najgolemite PR katastrofi vo korporativnata istorija. Kako golemite svetski kompanii reagirale vo razli~ni krizni situacii, kade zgre{ile vo strategijata za odnosi so javnosta i koi se izvle~enite pouki od toa.

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

 Za vreme na Vtorata svetska vojna, Xoni Voker bilo navistina trend. Postoi fotografija na koja se prika`ani Hemingvej i Spenser Trejsi vo Kuba, kako nazdravuvaat so nivnoto omileno {i{e “red lejbel”

17.11.2010

NAPU[TAWE NA KORENITE

brendot. Penzioniraweto na pomladiot Aleksandar Voker vo 1939 godina bilo signal za familijata deka }e se izleguva od trgovijata so viski, no drugata familija, Kamings, koi rabotele zaedno so Vokerovi u{te od 1893 godina, ostanala vo biznisot. Ronald Kaming bil pretsedatel i izvr{en direktor na kompanijata se do 60-te godini, a negoviot sin bil aktiven vo izvoznite operacii s$ do sredinata na 80-te godini. Za vreme na Vtorata svetska vojna Xoni Voker bil trend. Postoi fotografija na koja se prika`ani Hemingvej i Spenser Trejsi vo Kuba, kako nazdravuvaat so nivnoto omileno {i{e. Toga{, “red lejbel” bilo viski broj eden. Proda`bata skoknala od milion kutii vo 1945 godina do 5 milioni vo 1958 godina. Brendovite Xoni Voker Red i Blek Lejbel gi osvoija i zlatni medali na Internacionalniot natprevar za vino i alkoholni pijalaci, odr`an vo 1996 godina. Prvata globalna kampawa za brendot, “Prodol`i da ~ekori{“ (”Keep Walking”) be{e pretstavena vo 1999 godina.

Vo 2005 godina Xoni Voker napolni 200 godini. PETTE YVEZDI^KI NA VOKER Portfolioto na Xoni Voker denes go pretstavuvaat pet nagradeni brendovi na viski, me|u koi, pokraj Red i Blek, se pojavuvaat i Gold, Grin i Blu Lejbel. Pette premiumbrendovi pretstavuvaat spektar od ceni i vkusovi koi delat zna~ajna istorija i posvetenost kon kvalitet. Red Lejbel (RED LABEL) e isto taka poznat kako Ekstra Spe{al Old Hajlend Viski i e pretstaven vo 1909 godina. Od 1945 godina navamu brendot e najprodavanoto {kotsko viski, opi{ano kako mo}na kombinacija od pikantni, ~adeni sladovi, kako Talisker. Blek Lejbel (BLACK LABEL) e sozdaden vo 1820 godina i originalno e poznat kako Vokers Old Hajlend Viski (Walker’s Old Highland Whisky). Brendot povtorno e lansiran vo 1909 godina pod dene{noto ime. Toj e me{avina od 40 razli~ni vidovi viski, site stari okolu 12 godini ili pove}e. Grin Lejbel (GREEN LABEL) e najnoviot dodatok vo portfolioto na Xoni Voker. Pretstaven vo 2004 godina, bren-

dot e kreiran kako me{avina od ~etiri karakteristi~ni sladovi (sekoj oddelno star najmalku 15 godini), koi zaedno sozdavaat balansirano viski koe evocira sve`ina. Gold Lejbel (GOLD LABEL) e lansiran vo 1995 godina i pretstavuva ultimativno viski zadovolstvo so prizvuk na med. Ve{tata fuzija od retko staro viski, inspirirana od originalnite bele{ki na Aleksandar Voker, Gold Lejbel se izrabotuva samo od

Xoni Voker pove}e nema da se proizveduva vo Klimarnok. Istoriskite skladi{ta i kancelarii na kompanijata s$ u{te mo`at da bidat videni na Strend Strit i Fini Strit. Vo 2009 godina, Brajan Donahi, upraven direktor vo Diaego, soop{ti deka kompanijata planira da go prekine proizvodstvoto vo istoriskiot pogon vo Kilmarnok. Programata za restrukturirawe predviduva preseluvawe na brendot od negoviot originalen dom vo pogonite na Diaego vo Leven, [ildhal i Glazgov. Pogonot vo Kilmarnok, najgolemiot rabotodavec vo gradot, se planira da bide zatvoren do krajot na slednata godina, i pokraj golemata mediumska kampawa {to ja sprovedoa golem broj vqubenici vo {kotskiot brend. strana na mal broj {kotski renovirani destilerii, od koi sekoja posebno ve}e se polnoletni i postojat minimum 18 godini. Blu Lejbel (BLUE LABEL) e pretstaveno kako najretkata i najekskluzivnata me{avina na viski. Pu{teno vo proda`ba vo 1992 godina, Blu Lejbel na Xoni Voker e ultimativno luksuzno {kotsko viski

napraveno od najunikatnite i premium viski vo svetot. Blu Lejbel e poznat i kako viski za stru~waci i degustatori i poradi toa sekoe {i{e e posebno numerirano. Vo utre{niot broj na “Kapital” }e ~itate za Allianz, eden od najgolemite provajderi na finansiski servisi vo svetot

IPOVI OD APPLE PREMINA VO CISCO zaminuvaweto mo`e da bide pronajdena vo faktot {to ednostavno Pejpermaster ne uspeva{e da se vklopi vo celokupnata struktura na Epl, a, od druga strana, tuka e i seriozniot problem na sorabotka so Stiv Xobs. Ednostavno, takvo ne{to ne im ode{e ni na dvajcata. So Cisko na Xon ^ejmbers rabotite bi trebalo da odat vo druga, poproduktivna nasoka. Edna od pojakite pri~ini za vakvite o~ekuvawa se odnesuva na faktot {to vo Cisko toj }e menaxira so timot zadol`en za gradewe na Cisco ASIC, aplikacijata za specifi~ni integrirani procesi, za novite platform Catalyst i Nexus 7000. Pejpermaster startuva{e vo

IBM kako dizajner na mikroprocesori, voedno pominuvaj}i 15 godini na dizajnirawe na arhitekturata za PowerPC pred da stane glaven na oddelot za proizvodstvo na serveri. Po zaminuvaweto od IBM i preminot vo Epl stanuva odgovoren za najpoznatite dve linii za proizvodstvo na hardver na kompanijata, Ajfon i Ajpod. Prezemaj}i ja ovaa pozicija i odgovornostite koi doa|aa so nea, vo Epl toj direktno mu raportira{e samo na Stiv Xobs. Sega, vo Cisko sigurno }e se ~uvstvuva pokomforno, so ogled na toa {to glavniot vo kompanijata, Xon ^ejmbers, pred da mu se pridru`i na Cisko vo 1991 godina, rabote{e {est godini vo

IBM i osum godini vo Vang (Wang). Proizvodite na Cisko, sli~no kako i onie na IBM, prete`no se nameneti za kompaniite, a vo mnogu mal del za obi~nite potro{uva~i. Na sli~en princip funkcionira i Big Blu (Big Blue) so koj Cisko formira{e alijansa otkako uspea da ja otkupi ovaa divizija od IBM vo tekot na 1999 godina. Kako del od ovoj proda`en dogovor, globalniot servis na IBM e dol`en da gi prodava proizvodite na Cisko. Po ovoj premin na Pejpermaster vo Cisko, Brajan Mar{al, analiti~ar vo Gli~er (Gleacher & Co), se obide celokupniot transfer da go opi{e koristej}i Xobsova terminologija. “Na krajot od denot, mo`ebi

glavnata pri~ina e toa {to Pejpermaster nema dovolno mai~ki i farmerki vo negoviot plakar”, izjavi toj. Ona {to e najlo{o za Epl e {to uspeaja da go dobijat Pejpermaster na svojot platen spisok i toa po dve godini sudski raspravi so IBM. Vo toa vreme, negovoto doa|awe vo kompanijata od strana na Xobs be{e najaveno kako edno od najzadovoluva~kite i najdobri vrabotuvawa na kadar koj go ima napraveno kompanijata. Sega, otkako ja napu{ti kompanijata, na negovo mesto doa|a Bob Majnsfild. Za ironijata da bide u{te pogolema, Majnsfild e tokmu ~ovekot na ~ie insistirawe be{e vraboten Pejpermaster.

 So Cisc Ciscoo na Xon ^ejmbers, rabotite

bi trebalo da odat vo druga poproduktivna nasoka


20 17.11.2010

SREDA

Izbor na aktuelni oglasi ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 05.11.2010-26.11.2010 JZU Op{ta Bolnica Kumanovo raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na institucijata. Konkursot trae 15 dena, smetano od naredniot den po objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Konkursna komisija pri JZU Op{ta bolnica „Kumanovo” ul.11 Oktomvri” bb, Kumanovo. JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik Objaveno: 05.11.2010

Kancelarija na UNDP Skopje i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ja objavuva pozicijata: Nacionalni konsultanti/ Treneri za implementacija na Programata za Razvoj na Kapacitet so Trening raspored za efektivno planirawe za za{titenata okolina i menaxment vo zemjata Rokot za aplikacija e 18 Noemvri 2010. Zainteresiranite kandidati da gi podnesat nivnite aplikacii na vebsajtot na UNDP www.undp.org ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Dnevnik Objaveno: 06.11.2010

JZU Klini~ka Bolnica Skopje raspi{uva konkurs za imenuvawe na Rabotodaven organ-Direktor na JZU Klini~ka Bolnica-Tetovo, koj se sostoi od 2 (dve lica), so ednakva odgovornost za rabotata na JZU Klini~ka bolnica Tetovo i za obvrskite koi se prevzemaat vo pravniot promet i toa: 1. Eden direktor od oblasta na medicinata ili stomatolo{kite nauki 2. Eden direktor od oblasta na ekonomskite nauki ili javno zdravstveniot menaxment Rokot za dostavuvawe na prijavite na Konkursot e 15 dena od denot na objavuvawe na Konkursot vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do „Komisijata za sproveduvawe na konkursot„ na JZU Klini~ka bolnica-Tetovo, ul. Mehmet Pe{ Derala, b.b. 1220 Tetovo. ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 10.11.2010 Krka ima potreba od: Stru~no Komercijalen Sorabotnik Zainteresiranite kandidati treba da dostavat po po{ta, kratka biografija so li~na fotografija (CV) i pismo za interes, vo rok od 8 dena od denot na objavuvawe na konkursot, na slednata adresa: KRKA-FARMA DOOEL SKOPJE, Servisna zona jug, reon 40, Novoproektirana b.b., 1000 Skopje ili na e-mail: macedonia@krka.biz KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 15.11-22.11.2010 Biogena Farmaceutikals vrabotuva agent za proda`ba Site aplikacii da gi ispratat svoite rezimea so imejl na: biogenea@gmail.com, charizolga@yahoo.gr Internet Trgovski centar ima potreba od sorabotnici: Agent za B2B proda`ba Kandidatite treba da ispratat motivacisko pismo i biografija na adresata: info@tc.mk KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 15.11.2010 RUEN ima potreba da ja pro{iri svojata komercijalna ekipa so slednive pozicii: 1. Komercijalist za proda`ba na rezervni delovi Kandidaturite da se dostavat na: career@ruen.mk Rok za aplicirawe: 26 noemvri 2010.

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / PRODA@BA / IT / ZDRAVSTVO / MARKETING


OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

SREDA

http://www.tsl.mk/article/mk/finansii-za-nefinansieri/

Opis na obukata: 

OBUKA NA TEMA:

Analiza na finansiski izve{tai Oblast: Finansii Termin: 19-20 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa 

Veb link (internet stranica so pove}e detali):

Steknete se so kompetitivni ve{tini od oblasta na finansiite. Zapoznajte se so metodite za planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai. Otkrijte kako da gi prezentirate finansiskite informacii na vistinski na~in.

Pridobivki: 

Pro{iruvawe na znaeweto vo oblasta na finansiite so koncepti, tehniki i alatki za pravewe finansiski analizi  Osoznavawe koi finansiski informacii im se potrebni na menaxerite i na koj na~in e potrebno istite da im bidat prezentirani

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

17.11.2010



Polesno koristewe na finansiskite informacii za planirawe  Zapoznavawe so metodi na planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai  Steknuvawe so kompetitivna prednost vo znaeweto vo oblasta na finansiite

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

21


22 17.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / HR / PR

SREDA

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

OBUKA NA TEMA:

Odnosi so javnost

Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

Oblast: Komunikaciski ve{tini Termin: 26-27 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)



Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/odnosi-so-javnosta/

Opis na obukata: 

Odnosite so javnost se proces od alatki, aktivnosti i promeni koi rabotat vo nasoka na ostvaruvawe na Va{ite biznis celi. Tie se sto`erite koi gi koristat naprednite kompanii poradi postignuvawe na specifi~ni celi.

Upisot e vo tek.

Pridobivki:

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.



Ruzveltova 6, 1000 Skopje



tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk



  

Poednostavna komunikacija vo kompanijata bidej}i i vrabotenite sakaat da Ve ~ujat Definirawe na javnosta na koja i se obra}ate Pouspe{no mediumsko pretstavuvawe i podobro organizirana mediumska kampawa Pridobivawe na mediumite na Va{a strana Razvoj na komunikikaciskite ve{tini Sovladuvawe na stravot od javnosta i javnite nastapi

OBUKA NA TEMA:

Efektiven menaxment Edinstvena sertificirana obuka za menaxeri vo MK

Adises ToPLeaF PRAVILA I STILOVI NA MENAXIRAWE

Oblast: Menaxment Termin: 3-4 Dekemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa 

Opis na obukata: 

PO^ETOK 25 NOEMVRI 2010

Dali znaete da menaxirate vo vreme na krizi? Smetate li deka gi imate vistinskite lu|e? [to ne funkcionira vo va{iot tim? Ne{to fali? Otkrijte {to!! SESIJA I Vo {to se sostoi problemot / [to na vistina zna~i menaxment? SESIJA II [to zna~i dobar menaxment / Idealen izvr{itel? SESIJA III Stilovi na menaxment / Koi komplementarni timovi dobro funkcioniraat? SESIJA IV Deadwood / Kako da raboti{ so osamen java~? SESIJA V Kako da se spravi{ so „A” tip / Kako da raboti{ dobro so „Paliku}a”?

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/efektiven-menadzment/

Novite tehnologii i noviot `ivoten stil baraat sosema nov menaxment - da razviete ve{tini za adaptirawe i upravuvawe so fluktuira~kite faktori od koi zavisi uspehot. Otkrijte koi se tajnite na uspe{noto upravuvawe i vedna{ po~uvstvuvajte gi efektite.

Pridobivki:    

Poznavawe i pravilna primena na razli~nite menaxment tehniki Primena i kombinirawe na verbalnite i neverbalnite tehniki za menaxment Ve{tina za spravuvawe so stresot vo raboteweto Ve{tina za upotreba na pomo{nite menaxment tehniki kako {to se: PEST, SWOT, Mind Mapping, Johari Window itn.

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Po~etok: 25.11.2010 (^etvrtok) Moderator: Prof. Dr. Leonid Nakov (edinstven licenciran moderator za Adizes TOP Leadership Forum Program vo Makedonija)

PRETPLATETE SE NA

Vreme: 13 – 18 ~asot

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk


OBUKI / BIZNIS PLANIRAWE / HACCP

SREDA

17.11.2010

23

Komorsko-partnerski proekt CEFTA - DIHK

DVODNEVEN SEMINAR: PRAVILA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT - ZAJAKNUVAWE NA KONKURENTNOSTA NA KOMPANIITE 23 i 24 noemvri 2010 godina Stopanska komora na Makedonija Vo funkcija na inovirawe na znaewata na stopanskite subjekti vo primenata i koristeweto na pravilata za potekloto na stokite, vo ramkite na CEFTA-Dogovorot, Stopanskata komora na Makedonija so Unijata na germanskite trgovskoindustriski komori (DIHK) organizira dvodneven seminar na tema: IMPLEMENTACIJA NA PRAVILATA ZA POTEKLOTO NA STOKITE VO CEFTA-REGIONOT. 

Predavaweto }e bide realizirano od strana na HELMUT BERND, vi{ carinski ekspert za edinstveniot carinski sistem na EU i za poteklo na stokite od Berlin, Germanija.



Interaktivniot karakter na seminarot dava mo`nost i za bilateralni razgovori so ekspertot, {to mo`e da se navede i vo samata prijava.

Zainteresiranite za u~estvo na dvodnevniot seminar mo`at da se prijavat najdocna do 18 noemvri 2010 godina (kontakt: Biljana Peeva-\uri}, tel: 3244 034, biljana@mchamber.mk i Venera Andrievska, tel: 3244 037, venera@mchamber.mk). Poop{irni informacii i Prijavniot list mo`at da se prezemat od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:  

RABOTA TENDERI



REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI  SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti

6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Voveduvawe, odr`uvawe i modifikacija na HACCP sistem 18.11 - 20.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Uspe{no u~estvo na 7. ramkovna programa na EU 19.11.10 Stopanska Komora na RM Gri`a za klienti 19.11 - 20.11.10 ESP

Nadvore{na trgovija 19.11 - 21.11.10 3 den (25 ~asa) Kosmo Inovativen Centar Analiza na finansiski izve{tai 19.11-20.11.10 Triple S Learning Finansisko planirawe i analiza 20.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Biznis odnesuvawe i etika 20.11 - 21.11.10 CS Global

Upravuvawe so ~ovekovi resursi (napredno nivo) 22.11.10 CS Global Liderstvo vo novata ekonomija: Strate{ki razvoj na ~ove~ki kapital 23.11.10 M6 Edukativen Centar Proekt menaxment 23.11. 10 30 ~asa/2 mes Kosmo Inovativen Centar Evropski fondovi RP7

25.11-16.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Delovna komunikacija i rakovodewe so ~ove~ki resursi 23.11.2010 Kosmo Inovativen Centar Motivacija na vraboteni i menaxment na konflikti 25.11 - 26.11.10 CS Global Upravuvawe so proekti (Project Management) 26.11 - 27.11.10 ESP

Upravuvawe so znaewe i upravuvawe so promeni 27.11.10 Kosmo Inovativen Centar Prezentaciski ve{tini 27.11.10 CS Global

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM? Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, in`eneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Po`elno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem. CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmo`at:

    

Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA

3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje.

KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^ Va{iot klu~ za uspeh! 02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk


24 17.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

SREDA

Od 9 do 12 dekemvri 2010 godina vo Republika Turcija

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

“FOODIST 2010” VO ISTANBUL

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA

Stopanskata komora na Makedonija organizira u~estvo i poseta na Saemot “FOODIST 2010” so obezbeden besplaten {tand i registracija za izlaga~ite i 50 % popust za hotelsko smestuvawe, a za posetitelite besplatno hotelsko smestuvawe

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 do 3 dekemvri 2010 godina po isklu~itelno povolni uslovi

 Vo periodot od 9 do 12 dekemvri 2010 godina, vo Istanbul, Republika Turcija,

}e se odr`i 4. Me|unaroden saem za hrana i pijaloci “FOODIST 2010”. Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator ADONIS GRUP, organizira u~estvo i poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija, od 8 do 10 dekemvri 2010 godina. Za izlaga~ite na Saemot e obezbeden besplaten {tand i registracija, kako i 50 % popust za hotelskoto smestuvawe (transportot e na tovar na izlaga~ite).

 Za posetitelite, pak, obezbedeni se besplatno dve no}evawa so doru~ek,

vlez i ru~ek na Saemot, transfer od hotel do Saemot i od aerodrom do hotel, dokolku u~esnikot patuva so avion. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelite gi pokrivaat patnite i administrativnite tro{oci za saemskiot organizator ADONIS GRUP vo visina od 95 evra po lice, za tie {to patuvaat so organiziran avtobus (dokolku e so sopstven prevoz participacijata e 35 evra za administrativni tro{oci). Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site zainteresirani makedonski kompanii da se prijavat za u~estvo i poseta na saemskata manifestacija najdocna do 30 noemvri 2010 godina.

Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika;  8. Me|unaroden saem za elektri~na

energija, elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija -ELECO 2010;  2. Me|unaroden saem za lim, cevki i

nivna obrabotka - BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci). Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici. Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe. Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok). Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

PRIJAVEN LIST VO PRILOG

http://www.tuyap.com.tr

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 - 3 dekemvri 2010 godina.

KONTAKT:

KONTAKT:

KONTAKT:

Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

Venera Andrivska Tel.02 3244 037 Faks:02 3244 088 mail: venera@mchamber.mk


FUN BUSINESS

SREDA

25

17.11.2010

LUKSUZNIOT HA[KI OBVINITEL

BRAMERC POSKAP OD MADONA 

Prviot ~ovek na tribunalot preno}il vo najskapiot apartman vo hotelot Hajat, odmoraj}i se vo rasko{no opremeni 248 kvadrati

o posetata na glavniot ha{ki obvinitel, Ser` Bramerc, na Belgrad, Srbija go o~ekuva izve{tajot na Sovetot za bezbednost na ON, vo koj }e izostane klu~niot rezultat – apseweto na Ratko Mladi} i Goran Haxi}, pi{uva belgradskiot dnevnik “Blic”. Obvinitelot, kako {to se o~ekuva, }e ja potvrdi podgotvenosta na politi~kata elita vo Belgrad da si ja zavr{i ovaa zada~a, no isto taka }e navede deka na operativniot plan mu se potrebni promeni, kako i deka se o~ekuva pove}e od operativcite. U{te edna{ }e go navede napredokot vo pogled na dostavuvaweto dokumentacija, obezbeduvaweto svedoci, kako i pristapot do arhivata, no negovata ocenka za sorabotkata na Srbija }e ja oboi klu~niot segment baziran na zagri`enosta {to ostanatite dvajca begalci s$ u{te ne se vo Hag. I dodeka Srbija

se “prepotuva” pri sekoe spomenuvawe na Hag, ha{kiot glaven obvinitel, Ser` Bramerc, u`iva vo najskapite apartmani vo Belgrad. Kako {to pi{uva “Kurir”, sekoja negova poseta na Belgrad ~ini okolu 3.000 evra (samo smestuvawe, bez dopolnitelni bonusi)! Toa e iznos {to, po gruba presmetka, sekoj gra|anin na Srbija mese~no go dava na dr`avata za potraga po najbaraniot ha{ki begalec Ratko Mladi}. Prviot ~ovek na tribunalot i “milenik” na srpskata vlast, pri sekoja poseta na Belgrad otsednuva vo pretsedatelskiot apartman vo hotelot Hajat, kade {to edno no}evawe ~ini 1.490 evra bez DDV od 8% t.e. poprecizno 1.609 evra! Na raspolagawe mu e apartman od rasko{no opremeni 248 kvadrati – spalna soba so francuski krevet, so postelnina od najfin turski pamuk, rabotna soba, soba za dneven prestoj, salon, kujna,

P

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

klavir. Bramerc mo`el da bira kade }e se iskapi, zatoa {to vo apartmanot ima dve bawi, od koi ednata e mermerna i ima sauna. Panoramskiot pogled od prozorecot se protegal na Kalemegdan i na rekata Sava. Kako {to naveduva “Kurir”, vo najekskluzivniot apartman prestojuvale i mnogu drugi slavni li~nosti, kako {to se Madona, Elton Xon, Mik Xeger, Sting, Fifti sent, Hulio i Enrike Iglesijas, akterite Xerard Batler i Ralf Fajns, kako i amerikanskiot potpretsedatel, Xorx Bajden i dr`avniot sekretar, Hilari Klinton... Ha{kiot obvinitel imal mo`nost, osven standardnoto meni, da si nara~a jadewe po `elba, a personalot mu bil na raspolagawe i nadvor od rabotnoto vreme. Vo cenata na no}evaweto mu se presmetani i pojadok i popladneven koktel, a dokolku ima potreba, mo`el i ekspresno da se odjavi od hotelot. O

G

L

A

S

 Qubitel na luksuz: SER@ BRAMERC

 Visoka politika vo visok stil: BRAMERC so HAVIER SOLANA K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


26 17.11.2010

FUN BUSINESS

SREDA SRED

NEKOGA[NATA PRVA DAMA NA F1, SLAVICA EKLSTOUN NEKO

ZADOVOLSTVO ISPI[ANO SO MNOGU NULI  Prik Prikaznata r

za modernata Alisa vo cirkusot nare~en F1 po~nala pred dve i pol decenii, koga porane{niot model na Armani go zapoznava Berni Eklstoun na italijanskoto Gran pri pora ADRIJANA ATANASOVA ADRI atanasova@kapital.com.mk

o }e zavr{i posoga ledniot krug vo F Formula 1, toa ne zzna~i deka zastanal i cirkusot Formula Napro 1. Naprotiv, bidej}i tokmu pu toga{ publicitet dobivaat bekstejx prikaznite ispolneti so romansa, bra~ni drami i mnogu pari. Edna od najgol najgolemite storii od toj kalibar vo Formula 1 e i onaa pov povrzana so imeto na Slavica Eklstoun, mominsko prezime Radi}, R koja i po razvodot so sopstvenikot na F1 postojano gi polni svetskite pe~ateni i elektronski mediumi. D Dali pri~inata za vakvata mediumska m naklonetost e s$ u{te atraktivniot izgled i prezimeto Eklstoun ili, edno ednostavno, milionite koi taa ggi dobi od razvodot so prvio prviot ~ovek na F1 pred 2 godini? Verojatno i dvete pri~ini ja pravat celata prikazna prikazna. Nekoga{ Nekoga{nata g-|a Eklstoun neodamn neodamna be{e gostin kaj na{iot sseveren sosed i toa na edno socijalno dru`ewe so stari starite prijateli, me|u koi i Har Haris Xinovi} i Goran Bregovi} Bregovi}. Povodot bila modnata rev revija na soprugata na

K

 Se “tepaat” za nejzinoto dru{tvo: GORAN BREGOVIЌ, HARIS XINOVIЌ и ALEKSANDAR TIJANIЌ (direktor na RTS) Xinovi}, Melina. E, sega, ne e va`no {to tie se dru`ele, mnogu e pova`en autfitot koj Slavica go promovirala taa ve~er. Vo svoite “zreli” 52 godini, nekoga{nata prva dama na F1 se pojavila vo mini srebren fustan, no u{te pointeresen e faktot {to na sebe nosela bela dolna obleka koja navistina mnogu se gledala preku crnite ~orapi, koi taa gi nosela kako helanki. Navodno, ne zabele`ala deka fustanot & se krenal dodeka izleguvala od avtomobilot. Po objavenite fotografii, Slavica pak e aktuelna po mediumite, me|utoa, cel svet sega & “fa}a seir”

na inaku modno osvestenata eks-prva dama na Formula 1, za koja elegancijata e ne{to voobi~aeno. Slavica Eklstoun vleze vo istorijata na `eni koi izlegle so ogromni sumi od brakorazvodnite parnici. Me|utoa, da po~neme so red. Slavica Radi} e rodena na 25 maj 1958 godina vo Rieka. So odli~ni proporcii i `elba za manekenska kariera, Slavica po~nuva kako fotomodel od svojata rodna Hrvatska, kako edna od devojkite koi se razgolea za nekoga{niot kulten zagrepski magazin “Start”. Prikaznata za modernata Alisa vo zemjata na ~udata i cirkusot nare~en F1

po~nala vo dale~nata 1984 godina, koga porane{niot model na Armani go zapoznava Berni Eklstoun na italijanskoto Gran pri. I pokraj toa {to od nea bil postar celi 28 godini, pritoa re~isi dve glavi ponizok, a nivnoto me|usebno jazi~no razbirawe svedeno na minimum (so ogled na toa deka taa zboruvala samo hrvatski i italijanski, a toj samo angliski), sepak, procvetala qubovta. Nekoi eks-jugoslovenski novinari tvrdea deka glavniot “svodnik” bil fotografot na “Start”, ^eda Komqenovi}, poslednive decenii poznat pod umetni~kiot psevdonim

Monti [edou, koj zaedno so nekolku kolegi odli~no profitirale i vo nivnite karieri. Denes tie s$ u{te se na zna~ajni pozicii vo Televizijata F1 vo Monako i marketin{kite oddeli na ovoj cirkus... Dvaeset i trigodi{nata romanti~na bra~na idila, vo koja se rodeni nivnite dve preubavi }erki Tamara i Petra, padna vo voda vo 2008 godina, koga g-|a Eklstoun podnela barawe za razvod. Otkako vo 2009 godina e oficijalizirano, taa si zaminuva sre}na i so xeb popoln za 1,1 milijarda funti. Iako pove}e ne e “prvata dama na F1”, taa voop{to ne {tedi koga stanuva zbor za zadr`uvawe na imixot so prefiksot xetset. Eve eden od pobanalite primeri kako taa prodol`uva da si go `ivee `ivotot na visoka noga. Dodeka letoto go pominuvala na luksuznata jahta na Jadranskoto More, na gospo|ata Eklstoun & se prisakalo da bide isfenirana od frizerka od nejziniot roden grad Rieka, pa & ispratila helikopter da ja dovede vo brodskiot salon. Kako i da e, ku~iwata laat, karvanot si vrvi, a Slavica u`iva vo bogatstvoto. Duri i koga izgleda deka naokolu {eta “gola i bosa”.

GRADOVI OD IDNINATA te se pra{ale li nekoga{ dali bi mo`elo postojano da se `ivee na voda? Kako i dali e toa vozmo`no? ^ove~kite `elbi i fantazii odat dotamu {to mo`ebi za 30-ina godini toa i navistina }e se slu~i. Toa {to pred nekoe vreme be{e nezamislivo, sega e proekt na eksperti od Japonija. Kompanijata [imicu go sozdade konceptot pod imeto Green Float, {to pretstavuva ve{ta~ki izgraden kompleks na koj bi mo`ele da `iveat 10 do 50 iljadi lu|e. Predvideno e da bide visok 1.000 metri, a bi plovel po okeanite. Konceptot na Green Float e zamisleno da se zavr{i do 2025 godina i dotoga{ da mo`e da se po~ne so

S

NOV @IVOT NA VODA  Kulata na koja }e `iveat gra|anite na ovoj proekt gradewe na kompleksite koi bi ja so~inuvale ve{ta~kata kopnena masa. Nau~nicite zamislile tie kompleksi, koi Japoncite gi vikaat }elii, da plovat po ekvatorijalnite delovi na okeanot, bidej}i tamu vremenskite uslovi se

najpovolni i mo`e da se obezbedi za{tita od branovi ili, pak, nekoe nevreme. Pove}e }elii bi mo`ele da se spojat, pa taka bi se formiral eden megalopolis. Se planira kulite da bidat izgradeni

ed koj ot proekt, spor da vi no na ot pt ce vo  Kon e da `iveat na lu|eto bi mo`el od superlesni leguri od metal, koi se proizveduvaat od magnezium vo morska voda. Vo centarot na sekoja }elija se nao|a “nebesniot grad” koj e podignat na visina od eden kilometar,

kade {to temperaturata e povolna za ~ovekot, a celiot kompleks e zamislen so priroden ciklus na reciklirawe i obnovena energija. Centralnite kuli }e bidat opkru`eni so zeleni

povr{ini, treva, drvja, p cve}iwa, {umi, a spored c o ovoj koncept, bi trebalo l i samite da mo`at d proizveduvaat hrana. da Stokata i drugite vidovi zemjodelstvo bi se d o odvivale na specijalni “ “ramnini” okolu koi }e i ima izgradeno re{etki. P Planot e dizajniran i smisle za da se namalat emisiite len n jaglerod dioksid za 40%. na L Lu|eto vo idninata bi m mo`ele da `iveat na ovie m male~ki plovni grat~iwa k plovat po Pacifikot. koi O ne e prv vakov proekt Ova na kompanijata [imicu. Taa raboti i na proekt so koj na nekoj na~in }e se zaokru`i Mese~inata so pojas od solarni kolektori koi bi ja sobirale son~evata energija i bi ja prenesuvale na Zemjata.

 GADGETS ELEKTRONSKA KNIGA NA STARIOT DOBAR NA^IN eka na izumite na kompanijata Epl im nema krajj potvrduva u{te edna novost nare~ena BookBook, koja e nameneta za Ajped. Ova, vsu{nost, e ko`na maska, ska, koja izgleda kako korica od kniga. Na ovoj na~in, pokraj toa {to Ajpedot e za{titen od o{tetuvawe, se postignuva neverojaten efekt, a site }e mislat deka nosite nekoja stara kniga. No, nema da bidat daleku od vistinata, bidej}i so applikacijata ebook mo`ete da ja ~itate sekoja kniga {to to }e posakate. Tehnologijata se razviva do toj stepen {to se najde celosna zamena za vistinskite knigi preku elektronski na~in, a izgledot e kako da ~itate vistinska kniga. Ovaa aplikacija i maska za Ajped naide na golema zainteresiranost od strana na potro{uva~ite i se pretpostavuva deka ova e idninata kaj ~itaweto knigi. i.

D


SPORT

SREDA

SPORT

17.11.2010

27

REGIONALNA FUDBALSKA LIGA

JUGOSFERATA SÉ U[TE ^EKA NA FUDBALSKO OBEDINUVAWE

FUDBAL

B REPREZENTACIJATA NA DUEL SO ALBANIJA

S$ u{te nema nitu eden predlog za toa kako bi izgledalo novoto prvenstvo i spored koi pravila i regulativi bi se odr`alo istoto. Toa zna~i deka iako be{e najaveno startot na {ampionatot da se slu~i vo 2011 godina, Balkanot na svoeto fudbalsko obedinuvawe }e mora da po~eka najmalku do 2012 godina ili, pak, do godinite {to sleduvaat SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

akedonskata fudbalska reprezentacija, denes, so po~etok vo 18 ~asot, na stadionot vo Kor~a go igra prijatelskiot natprevar so selekcijata na Albanija. Za ovoj duel, golem del od standardnite prvotimci, poradi povreda, zamor ili obvrski vo svoite mati~ni klubovi go otka`aa u~stvoto, po {to selektorot, Mirsad Jonuz, e prinuden so eden kup debitanti i rezervni fudbaleri da se obide da ostvari povolen rezultat na duelot so Albancite. “Znam deka del od reprezentativcite vo ovoj moment imaat problemi so svoite klubovi ili se vo potraga po nov transfer, no smetam deka treba da im pomogneme so toa {to im davame {ansa, kako {to be{e situacijata so Pandev, Despotovski. I pokraj toa {to nedosti-

O

 Selektorot Mirsad Jonuz e prinuden so golem broj debitanti i rezervi da im se sprotistavi na albanskite reprezentativci

M

gaat nekolku standardni prvotimci, o~ekuvam dobra igra i, se razbira, povolen rezultat”, veli Jonuz. Makedonskata selekcija ima golemi problemi vo kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo, kade {to vo ~etiri natprevari uspea da obezbedi samo edna pobeda, a, spored stru~niot {tab, ovie prijatelski sredbi se odli~na mo`nost da se proverat mladite fudbalski sili.

METALURG POVTORNO PROTIV NAPREDOK

Ne pominaa pove}e od deset ~asa od izvestuvaweto na timot na Metalurg vo koj upravata na skopskiot prvoliga{ javnosta ja izvesti za “sramnoto” sudewe na duelot so Napredok, koga `drepkata za polufinaleto na makedonskiot kup odredi ovie dve ekipi da odigraat u{te eden neizvesen i vozbudliv natprevar. Vo vtoriot polufinalen duel se sre}avaat ekipite na Tikve{ i Teteks.

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

tkako bea obelodeneti planovite za regionalnata balkanska liga vo rakomet, koja glavno e strukturirana po primerot na Jadranskata ko{arkarska liga, javnosta vo zemjite proizlezeni od porane{nata Jugoslavija se pra{uva koga }e dojde i do fudbalsko obedinuvawe na regionot. Dosega se odr`ani nekolku sostanoci na fudbalskite federacii od na{iot region i zaklu~okot e deka site, bez isklu~ok, ja poddr`uvaat idejata. Neodamna i pretsedatelot na Unijata na evropski fudbalski asocijacii (UEFA), Mi{el Platini, po vtor pat javno dade soglasnost za formirawe na zaedni~ka liga na balkanskite federacii. Na~elno, i pretstavnicite na najpoznatite fudbalski klubovi od prvenstvoto na SFRJ se soglasija deka }e nastapuvaat so svoi ekipi vo t.n. balkanska liga. Sepak, s$ u{te nema nitu eden predlog za toa kako bi izgledalo novoto prvenstvo i spored koi pravila i regulativi bi se odr`alo istoto. Toa zna~i deka iako be{e najaveno startot na {ampionatot da se slu~i vo 2011 godina, Balkanot na svoeto fudbalsko obedinuvawe }e mora da po~eka najmalku do 2012 godina ili, pak, do godinite {to sleduvaat. “Fudbalot e malku poinakva prikazna od ko{arkata. Tuka postojat ogromni bezbednosni rizici koi treba da se zemat predvid. Sekako deka }e im se zabrani na klubovite so sebe da nosat naviva~i, no mo`e li nekoj da zamisli deka naviva~ite na Crvena zvezda nema da otpatuvaat na nekoe gostuvawe na svojot tim? Sekako deka ja poddr`uvam idejata za ovaa liga, no na mnogu pra{awa se potrebni odgovori, a vo momentov ne postoi nekoj {to na niv }e mo`e da dade odgovor”, izjavi Dejan Savi~evi}, pretsedatelot na Crnogorskata fudbalska federacija. Legendata na Crvena zvezda smeta deka rivalstvoto me|u Belgrad, Zagreb i Saraevo e ogromno i bilo nezamislivo ligata da bide vodena i kontrolirana

S

 Mi{el Platini u{te edna{ ja poddr`a idejata za balkanska fudbalska liga

Ne e sporno deka so zaedni~kata liga mnogu }e se izdigne kvalitetot na fudbalot na ovie prostori. No, postojat tehni~ki problemi od tipot koj }e igra, kako }e se popolnuva ligata, koj }e delegira, a koj }e sudi. Mislite li deka Hrvatite bi im dozvolile na Srbite da im go vodat fudbalot ili obratno? Sekako deka ne od nekoj od ovie centri. Spored Savi~evi}, najdobro re{enie e upravata na regionalnoto prvenstvo da bide locirana vo nekoj od drugite centri na biv{a Jugoslavija. “Ne e sporno deka so zaedni~kata liga mnogu }e se izdigne kvalitetot na fudbalot na ovie prostori. No, postojat tehni~ki problemi od tipot koj }e igra, kako }e se popolnuva ligata, koj }e delegira, a koj }e sudi. Mislite li deka Hrvatite bi im dozvolile na Srbite da im go vodat fudbalot ili obratno? Sekako deka ne”, deciden e Savi~evi}. Popularniot genij smeta deka pred oficijalnoto po~nuvawe na ligata bi bilo dobro da se napravi eden mal eksperiment so nekolku ekipi od regionot, za da mo`e na teren da se vidat site problemi i nedostatoci.

 Dejan Savi~evi} smeta deka stojat otvoreni golemi organizaciski problemi za formirawe na ligata


TOP 100

TOP 100

VO PETOK NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi:  100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009  100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009  Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija  Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at  O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori:  Energetika i nafta i nafteni derivati  Crna i oboena metalurgija  Telekomunikacii  Grade`na industrija i grade`ni materijali  Prehranbena industrija  Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa:  TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i  TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

167 Kapital 17 11 2010  

STRANA 4 STRANA 8 VOVEDNIK KATERINA SINADINOVSKA STRANA 2 STRANA 4 STRANA 4 STRANA 8 STRANA 5 STRANA 14 STRANA 6-7 ...samo idejata e...