Page 1

DOING BUSINESS GI LOCIRA NAJGOLEMITE PROBLEMI NA INVESTITORITE

GOLEMA AKVIZICIJA VO MEDIUMSKIOT PROSTOR VO MAKEDONIJA

DOZVOLITE ZA GRADBA SÈ U[TE GLAVNA PRE^KA ZA VODEWE BIZNIS

SRPSKATA TELEVIZIJA PINK JA KUPI ALFA TV?!

 STRANA 10

 STRANA 4

ponedelnik

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

[TO PO POSETATA NA PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI NA UKRAINA?

ponedelnik 08.noemvri. 2010 | broj 160 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

MAKEDONIJA ]E BIDE BAZA ILI PAZAR ZA UKRAINA?! MAKEDONIJA OSTVARUVA GODI[EN DEFICIT VO TRGOVSKATA RAZMENA SO UKRAINA OD OKOLU 70 MILIONI DOLARI. MAKEDONSKITE BIZNISMENI SMETAAT DEKA ZEMJAVA TREBA DA IZVEZUVA NA 50-MILIONSKIOT UKRAINSKI PAZAR, A NE SAMO DA BARA UKRAINSKITE INVESTITORI DA DOJDAT VO MAKEDONIJA, [TO E @ELBA NA PREMIEROT NIKOLA GRUEVSKI  STRANA 2-3 NA ZATVORAWE, PETOK, 05.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,31% 1,27% 1 00,10%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,58 43,23 1,42

NAFTA BRENT EURORIBOR

887,91 1,54%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (05.11) 2.280

MBI 10

2.260 2.240 2.220 2.200 2.180 2.160 01.11

02.11

03.11

04.11

05.11

Kompanii na Balkanot }e kotiraat na pove}e berzi istovremeno!?  STRANA 9

Procenkata na rizik pri rabota }e ~ini po 500 evra za vraboten?!  STRANA 11

KOJ ]E ODGOVARA ZA PA\AWETO NA GOLEMITE KORUPCISKI SLU^AI?

SPEKTAKULARNITE APSEWA “GO OLESNIJA” BUXETOT ZA 24 MILIONI EVRA!  STRANA 6-7

INTERVJU NIKOLA TODOROV

STRA[NO E [TO SAMO 7% OD NASELENIETO E VISOKOOBRAZOVANO  STRANA 12

...POGLED D NA D DENOT...

QUP^O ZIKOV

“SLOBODA ILI SMRT” SMRT”!?  STRANA 4

KOLUMNA ILIJA DIMOV DIMOVSKI

DEMONIZACIJA DEMONIZAC  STRANA 8

KOLUMNA KIRIL NEJKOV

TOLKU KOLK KOLKU [TO TREBA  STRANA 8

VOVEDNIK D IGOR PETROVSKI

PORTA

 STRANA 2


2 08.11.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PONEDELNIK 08 NOEMVRI 2010

PORTA

N

Ne se soglasuvam so ocenkite na opozicijata deka makedonskiot dr`aven vrv se ra{etal po svetot izminative denovi, posetuvaj}i zemji {to ne bile ~lenki nitu na NATO, nitu na EU, i nemale nikakvo vlijanie ili pridones vo nasoka na na{ite evroatlantski integracii. Mo`ebi dr`i zabele{kata deka dr`avata ni ostana “obezglavena” zatoa {to vo ist den gi nema{e trite najvisoki rakovoditeli (iako vo Ustavot nema konkretna odredba deka dr`avniot vrv ne smee da bide celosno otsuten, sepak, vo site dr`avi {to se smetaat sebesi za seriozni praktika e barem eden od najvisokite dr`avnici da ostane vo zemjata), no toa deka ne trebalo da odat vo poseta na zemji {to ne se vo ramkite na ovie integracii, odnosno, takvi zemji ne mo`ele da pridonesat so ni{to za razvojot na zemjava, ne mi izgleda mnogu logi~no. Ne gledam kako Ukraina, na primer, kade {to be{e vo poseta premierot Gruevski, pazar od re~isi 50 milioni lu|e, ne e zna~aen ekonomsko-trgovski partner na Makedonija?! No, vo ovoj kontekst me zagri`uva edna druga rabota. Porakite na Gruevski i vicepremierot Pe{evski od Kiev bea deka Makedonija gi o~ekuva ukrainskite investicii, osobeno vo sektorite energetika, i deka zemjava

bi mo`ela da stane porta od kade {to ukrainskite kompanii }e gi ostvaruvaat svoite interesi na Balkanot i po{iroko vo Evropa. Ova so portava mi zvu~i mnogu poznato. Pred 5-6 meseci premierot Gruevski otide vo Maroko i pribli`no istite poraki im gi upati i na marokanskite biznismeni – deka Makedonija im e porta kon evropskiot pazar, so svoite najniski tro{oci i danoci, kade {to samo za ~etiri ~asa mo`ete da oformite kompanija. Pred toa bevme porta i za Kina i Koreja, za nivnite elektronski proizvodi, a fabrikite za kompjuteri i monitori na nivnite kompanii Haer i Trivju treba{e da bidat samo predvesnici na investiciite {to }e nadojdat vo Makedonija. Od Haer i Trivju ni traga, ni glas. Otvorena porta od kade {to }e se osvojuva Evropa treba{e da sme i za Turcija, 70-milionski pazar {to izminatava godina do`ivuva neviden ekonomski podem, so kvartalni stapki na rast od pove}e od 10%, no nema aber ni od nivnite “koki~iwa” [i{e Xam, koi treba{e da ja najavat proletta na zelenite livadi na Bunarxik. Pred 5-6 godini, toga{niot premier Bu~kovski }e ni nose{e nekoi Malezijci da gradat stanovi ovde, a bea bo`em zainteresirani i za vlez vo energetski proekti. Malku poodamna, no ne tolku za da ni is~ezne od spomenite, be{e i avanturata na Vladata na Qub~o Georgievski so Tajvan, koja ja naluti Kina, postojanata ~lenka na Sovetot za bezbednost na ON, i taa stavi veto na odlukata za prodol`uvawe na mandatot na “sinite {lemovi” vo zemjava. Nekoi velat deka da ne se slu~e{e toa, nema{e da se slu~i ni konfliktot dve godini podocna, no ajde da go ostavime toa vo domenot na “{to bi

[TO PO POSETATA NA PREMIEROT NIKOL

IGOR PETROVSKI

petrovski@kapital.com.mk

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

MAKEDONIJA ILI PAZAR ZA KATERINA POPOSKA

bilo, koga bi bilo..” Kako i da e, nekoj golem air od na{eto strate{ko pozicionirawe kako porta za vlez na tajvanskite proizvodi vo Evropa ne vidovme. Sfa}am deka Makedonija kako mala i otvorena ekonomija, bezna~aen igra~ vo svetskite geopoliti~ki odnosi, nema mnogu {ansi da bira so ~ija pomo{ ekonomski }e se razviva i deka e dobredojdena sekoja investicija i sekoj pazar kade {to mo`e da se plasiraat makedonski stoki. Gledaj}i gi site najavi za strate{ki partnerstva i bombasti~nite zaklu~oci deka }e bideme porta za izlez na stoki i uslugi od crni, `olti i beli od celava planeta, {to ni gi plasiraa nekolku vladi dosega, ~ovek }e si pomisli deka portata } e se zakr~i od celiot toj napliv na investitori. No, kako {to stojat rabotite vo momentov, izleguva deka niz portata Makedonija pominuva samo eden provev, koj, se pla{am deka na krajot }e ja tresne vratata i }e n$ kazni za nemaweto konzistentna dr`avna strategija za toa so kogo i kako sakame da se “dru`ime” i da gi vrzuvame svoite ekonomski i politi~ki interesi.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

18,8

Milioni evra iznesuva buxetot na Ministerstvoto za ekonomija za idnata godina {to go predlo`i Vladata i duri e pomal od godina{niov. Na prvata rasprava za buxetot za 2011 godina vo Sobranieto opozicijata ja kritikuva{e Vladata deka odvojuva malku pari za razvoj na ekonomijata, za poddr{ka na malite i srednite pretprijatija i pretpriemni{tvoto, za izgradba na energetski kapaciteti. Spored niv, iako se najavuva zgolemeno nivo na kapitalni investicii, najavenite proekti ne se naso~eni kon stimulirawe na razvojot na ekonomijata. Ministerot za ekonomija, Besimi, se soglasuva deka Vladata treba da izdvoi pove}e pari za proekti od negoviot resor, no toa bilo vladina odluka. Raspravata za buxetot vo Sobranieto prodol`uva deneska vo mati~nata Komisija za finansirawe i buxet.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

79

poposka@kapital.com.mk

^

^etiriesetinata makedonski biznismeni od Ukraina, kade {to pod vodstvo na Vladata se organiziraa politi~ki i biznis-sredbi, se vratija re~isi so prazni race - bez sklu~ena zdelka i dogovoreni plasmani. Edinstveno kaj site vladee stavot deka golemiot ukrainski pazar treba {to poskoro da se osvoi so makedonski proizvodi. Del od biznismenite koi minatata nedela bea vo oficijalna poseta na Ukraina za “Kapital” objasnuvaat deka sredbite so ukrainskite investitori gi iskoristile za da se zapoznaat so mo`nostite i potencijalite na dvete zemji. Tie apeliraat vakvite oficijalni poseti da se iskoristat mnogu pove}e za promocija na potencijalite na makedonskata ekonomija i za sklu~uvawe konkretni dogovori. “Konkretna investicija ne dogovoriv. No, treba da se dade nov impuls vo zaemnite odnosi. Bidej}i Sasa dobi koncesija za eksploatacija na ruda, jas posetata vo Ukraina ja iskoristiv za da se stretnam so dvajca biznismeni koi proizveduvat alati i oprema za rudarstvo. Ukrainskata oprema e poevtina, no ne i pomalku kvalitetna vo odnos na drugi evropski proizvoditeli. Ima{e zainteresirani investitori od Ukraina koi Makedonija

milioni dolari e trgovskata razmena me|u Makedonija i Ukraina vo prvite osum meseci od godinava

9,6

milioni dolari e izvozot na Makedonija vo Ukraina za periodot od januariavgust 2010 godina

GORAN ANTEVSKI UPRAVITEL NA RADE KON^AR-TEP

Se ostvarija nekolku sredbi, no ne se dogovori ni{to konkretno. Ukrainskiot pazar od okolu 50 milioni lu|e ima golem potencijal za nas. Treba da se iskoristi toa {to dvete zemji imaat slobodna trgovija. No, potreben ni e pogolem izvoz, podobar marketing i podobar na~in kako da se prodadat makedonskite proizvodi na pazar kako Ukraina. ja gledaa pove}e kako pazar za plasman na tehnolo{ka oprema”, veli Maksim Prohorov, direktor za investicii vo rudnikot Sasa. Pretstavnici od elektrometalnata kompanija Rade Kon~ar, pak, smetaat deka posetata

NIKOLA GRUEVSKI PREMIER NA MAKEDONIJA

Makedonija mo`e da bide baza za ukrainskite biznismeni preku koja }e gi plasiraat svoite proizvodi na balkanskite i na pazarite vo EU. Uveren sum deka dvete zemji mo`at da si ponudat mnogu pove}e. Tokmu ovaa na{a sredba e dokaz deka ima interes i kaj dvete strani za prodlabo~uvawe na ekonomskata sorabotka.

na Ukraina mo`ela da bide poproduktivna. “Nema{e mnogu zainteresirani ukrainski investitori. Se ostvarija nekolku sredbi, no ne se dogovori ni{to konkretno. Ukrainskiot pazar od okolu 50 milioni lu|e ima golem potencijal za nas. Treba da se iskoristi toa {to i dvete zemji imaat slobodna trgovija. No, potreben e pogolem izvoz, podobar marketing i na~in kako da se prodadat makedonskite proizvodi na pazar kako Ukraina”, veli Goran Antevski, upravitel na fabrikata Rade Kon~ar-TEP. DEFICIT NA MAKEDONSKA STRANA Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka vo prvite osum meseci godinava trgovskata razmena me|u Makedonija i Ukraina iznesuva 79 milioni dolari. Makedonija izvezla proizvodi vo vrednost od samo 9,6 milioni dolari, a Ukraina uvezla stoki i uslugi vredni re~isi 70 milioni dolari. Razmenata so Ukraina vo vkupnata trgovska razmena na Makedonija u~estvuvala so 1,2% vo 2009 godina i so 1,5% vo prvite osum meseci od godinava. Na ukrainskiot pazar Makedonija glavno izvezuva ferosilicium, ferosilikomangan, feromangan, tutun, zelen~uk i ovo{je, a uvezuva poluproizvodi od `elezo, kako i toplo i ladnovalani proizvodi. Vo Sojuzot na stopanski komori se zadovolni od tridnevnata poseta na Kiev, kade {to potpi{ale dvegodi{en mememorandum za sorabotka so Stopansko-industriskata komora na Ukraina.


NAVIGATOR

PONEDELNIK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

08.11.2010

 POBEDNIK

 3

VISTINATA V LICE!

ZORAN KOWANOVSKI

IVO JOSIPOVI]

QUP^O DIMOVSKI

rvatskiot pretsedatel se one~no e re{en probleme mo`e MinisterstvoH izvini za ubistvata na K ot na profesionalnite to za zemjodelstvo N Srbite vo jugoslovenskata vojnici vo Makedonija preku da izleguva so {turi postignuvawe kompromis za pogolem nadomest za aktivna rezerva

vojna i stana del od grupata politi~ari koi se obiduvaat da zale~at del od ranite

soop{tenija za isplatata na subvenciite, koga taa e celosno zaglavena

BEN BERNANKE

obi kritiki od evropskite D ministri poradi dopolnitelnata finansiska pomo{ za amerikanskata ekonomija, so {to & pravi problemi na ekonomijata na EU

LA GRUEVSKI NA UKRAINA?

]E BIDE BAZA A UKRAINA?!

stapka na inflacija od 2,7% vo izminatava decenija, visok stepen na liberalizacija na trgovijata, fiskalna reforma i namaluvawe na stapkata na pridonesite po osnova na vrabotuvawe. No, Gruevski od Kiev ne najavi nitu edna investicija. Edinstveno ka`a deka vo Ukraina baraat potencijalen investitor za dvete najgolemi hidrocentrali, ^ebren i Gali{te. Vladata vo Ukraina gi ponudi i infrastrukturnite proekti za koi so godini ne mo`e da najde investitor, kako {to se hidrocentralite ^ebren i Gali{te, Vardarska dolina, gasifikacijata i Koridorite 8 i10. “Na{ata strate{ka geografska polo`ba, kako i mo`nosta za slobodna trgovija so zemjite od po{irokiot region ovozmo`uva da bideme atraktivni za kompanii koi se zainteresirani da operiraat vo regionot”, izjavi vicepremierot, Vladimir Pe{evski.

MITKO ALEKSOV

IZVR[EN DIREKTOR NA SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI

Trgovskata razmena me|u Makedonija i Ukraina ne e na zadovolitelno nivo, a i nivoto na ukrainski investicii vo zemjava. Re{enieto ne e vo namaluvawe na ukrainskiot uvoz vo zemjava, tuku vo zgolemuvawe na makedonskiot izvoz. Zemjava ima mnogu proizvodi koi se konkurentni na ukrainskiot pazar, kako {to se konzerviranata hrana, vinoto, ranogradinarskite proizvodi i ovo{jeto. Ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, pak, gi informira{e ukrainskite i makedonskite biznismeni za zakonskite olesnuvawe za razmena na proizvodi me|u dvete zemji. Celosno e liber-

Makedonija ostvaruva godi{en deficit vo trgovskata razmena so Ukraina od okolu 70 milioni dolari. Makedonskite biznismeni smetaat deka zemjava treba da izvezuva na 50-milionskiot ukrainski pazar, a ne samo da bara ukrainskite investitori da dojdat vo Makedonija, {to e `elba na premierot Nikola Gruevski “Trgovskata razmena me|u Makedonija i Ukraina ne e na zadovolitelno nivo, a toa va`i i za ukrainskite investicii vo zemjava. Re{enieto ne e vo namaluvawe na ukrainskiot uvoz vo zemjava, tuku vo zgolemuvawe na makedonskiot izvoz vo Ukraina. Makedonija ima mnogu proizvodi koi se konkurentni na ukrainskiot pazar, kako {to se konzerviranata hrana, vinoto, ranogradinarskite proizvodi i ovo{jeto”, veli Mitko Aleksov, izvr{en direktor na SSK. Toj pobara makedonskiot ambasador vo Ukraina i porane{en minister za zemjodelstvo, Aco Spasenovski, da lobira za pogolem plasman na makedonski zalen~uk i ovo{je vo Ukraina. VLADATA SAKA MAKEDONIJA DA BIDE BAZA ZA UKRAINSKITE INVESTITORI Premierot Nikola Gruevski, vicepremierot za ekonomski pra{awa, Vlado Pe{evski i ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi, vo Kiev “lovea” investitori, najmnogu od oblasta na energetikata i tehnologijata. Makedonija im ja nudea na potencijalnite ukrainski investitori kako

NAJIZVEZUVANI MAKEDONSKI PROIZVODI VO UKRAINA VO PRVITE OSUM MESECI GODINAVA  FEROSILKOMANGAN 5,8 milioni evra FEROSILICIUM 1,7 milioni evra LEKOVI 475.649 evra ZELKA 110.746 evra PRASKI 136.185 evra baza za plasman na nivnite proizvodi na Balkanot i na pazarite vo EU. “Makedonija mo`e da bide baza za ukrainskite biznismeni preku koja }e gi plasiraat svoite proizvodi na balkanskite i na pazarite vo EU. Makedonskiot i ukrainskiot narod imaat izvonredno bogata istorija i kultura, ~ii koreni se prepletuvaat dlaboko niz vekovite. Postojat golem broj neiskoristeni mo`nosti za unapreduvawe na sorabotkata, a osobeno na ekonomski plan”, pora~a premierot Gruevski od Kiev. Toj se pofali so makroekonomskata stabilnost i prose~nata

Toj smeta deka makedonskoukrainskata razmena, koja vo momentot e ograni~ena na metaloprerabotuva~kiot sektor, mo`e da se pro{iri vo mnogu oblasti, pred s$ vo zemjodelstvoto i farmacijata.

aliziran makedonskiot izvoz na industriski proizvodi vo Ukraina, a kaj zemjodelskite proizvodi del od niv mo`e da se razmenuvaat bez kvoti i carinski dava~ki. Ukrainskiot minister za ekonomija, Vasiq Cu{ko, smeta deka dvete zemji treba da gi iskoristat site raspolo`livi potencijali za zasiluvawe na trgovskata razmena. Spored nego, za podobruvawe na ekonomsko-trgovskata sorabotka pridones bi dalo celosnoto ukinuvawe na vizniot re`im me|u dvete zemji.

MAKSIM PROHOROV DIREKTOR NA RUDNIKOT SASA

Konkretna investicija ne dogovoriv. No, Ukraina treba da se iskoristi za da se dade nov impuls vo odnosite. Bidej}i Sasa dobi koncesija za eksploatacija na ruda, jas posetata vo Ukraina ja iskoristiv za da se stretnam so dvajca biznismeni koi proizveduvat alati i oprema za rudarstvo.

D

Direktorot na misijata na USAID vo Makedonija, Majkl Fric, otvoreno & pora~a na makedonskata vlast deka re{enieto za glomaznata javna administracija e edno i edinstveno – otpu{tawe na lu|eto koi de fakto se vi{ok vo sistemot. Vo intervjuto za Radio slobodna Evropa Fric veli deka Vladata mora da napravi seriozen ~ekor napred i da stavi kraj na prevrabotenosta, so otpu{tawe na onie koi se samo tovar za buxetot i so regrupirawe za da se pokrijat i onie oblasti kade {to realno ima deficit od kadri. “Nekoj mora da ja donese te{kata odluka za otpu{tawa vo javnata administracija, iako toa sega bi bil navistina nepopularen poteg. Makedonija ima problem i so rabotnata sila koja s$ u{te e nekonkurentna”, veli Fric.

MAJKL FRIC Problemot so natrupanata javna administracija ne go re{i niedna vlada dosega, a za nejziniot broj nema precizen podatok. Partiite se obedineti kako za ni{to drugo koga se raboti za {titeweto na javnite slu`benici, pa zatoa e dobro koga nekoj odnadvor }e ka`e deka ima re{enie, samo potrebna e hrabrost i mislewe na interesite na dr`avata za da se sprovede. Populisti~kite merki ne se odlika na vistinskite lideri, tuku merkite so koi dolgoro~no }e se podobri `ivotot na gra|anite.



IK  GUBITNIK

DOLGI GRADE@NI PROCEDURI...

Z

Za ministerot Janakieski dokaz deka Makedonija ja o~ekuva grade`na ekspanzija se 268-te odobrenija za gradewe izdadeni vo septemvri godinava. Za nego, porastot od 13,6% na odobrenijata za gradewe vo odnos na minatogodi{niot septemvri e dobar preduslov deka sostojbite vo grade`ni{tvoto, a so toa i vo makedonskata ekonomija, se podobruvaat. Ministerot kako da ne e svesen deka rabotite ne mo`at da se promenat sami po sebe, bez da se intervenira onamu kade {to e potrebno. Vo posledniot izve{taj na Doing Business za 2011 godina jasno se zabele`uva deka dolgite proceduri, slo`enata administracija, mnogute dokumenti i barawa za da se dobie tokmu odobrenie za gradba se najgolemite problemi so koi se soo~uvaat kompaniite pri

MILE JANAKIESKI vodeweto biznis vo zemjava. Analizata poka`uva deka za da se izvadi odobrenie za gradba vo Makedonija, investitorot treba da pomine niz 21 procedura, koja trae 146 dena. Celi pet meseci samo za da se dobie odobrenie za gradewe...Svetska banka ja rangira{e Makedonija na 136-to mesto od vkupno 138 zemji koga se vo pra{awe kriteriumite za dobivawe odobrenie za gradba. Namesto da se fali deka pravi dlabinski analizi za da gi podobri sostojbite, ministerot treba da go re{i problemot. Grade`nicite nekolku pati dosega apeliraa da se najde na~in i da se olesnat procedurite za vodewe biznis. Do koga }e ja ~ekame realizacijata?! So vakvi uslovi, nema da imame nitu doma{ni, nitu stranski investitori.

 MISLA NA DENOT

POLITIKATA NE E IGRA. TAA E SERIOZEN BIZNIS

VINSTON ^ER^IL

PORANE[EN PREMIER NA VELIKA BRITANIJA


4 08.11.2010

NAVIGATOR

PONEDELNIK

QUP^O ZIKOV

21

...POGLED NA DENOT...

“SLOBODA ILI SMRT”!?

@EQKO MITROVI]

 GOLEMA AKVIZICIJA VO MEDIUMSKIOT PROSTOR VO O MAKEDONIJA

SRPSKATA TELEVIZIJA PINK JA KUPI ALFA TV?! Zdelkata, koja se o~ekuva denovive da bide oficijalno potvrdena, doa|a po nekolkunedelnite razgovori na pretstavnicite na Pink so Alfa TV. Spored informaciite, Pink, ~ij sopstvenik e magnatot @eqko Mitrovi}, kupila 100% od kapitalot na Alfa TV eter. Prethodnite inforSILVANA JOVANOVSKA macii govorea za mo`no jovanovska@kapital.com.mk kupuvawe na televizijata K-15, no na kraj odlukata padnala za Alfa TV, koja se pojavi vo makedonskata mediumska scena pred 2,5 godini. Programskiot urednik na televizijata Alfa, Qubomir Nikolovsvki, veli deka nema takva informacija vo momentov. Srpskata televizija Pink “Ne mo`am nitu da ja potja kupi skopskata tele- vrdam, nitu da ja demanvizija Alfa za okolu 14 tiram ovaa informacija”, milioni evra, doznavame re~e toj. neoficijalno. Zdelkata, Generalniot direktor na koja se o~ekuva denovive da Alfa TV, Mladen Damev, bide oficijalno potvrdena, ne be{e dostapen za kodoa|a po nekolkunedelnite mentar. razgovori na pretstavnic- Agentot za odnosi so javnosite na Pink so Alfa TV. ta na televizijata Pink, Spored informaciite, Pink, Tatjana Vojtehovski, vo ~ij sopstvenik e magnatot petokot najavi deka za @eqko Mitrovi}, kupila kratko vreme }e izlezat so 100% od kapitalot na Alfa oficijalno soop{tenie od TV. Neoficijalno doznavame menaxmentot na Pink. deka Alfa TV imeto }e go Se {pekulira deka otkako zadr`i do ~etvrtok, po {to sopstvenicite na Pink ja }e ima novo ime - ili Pink posetile Alfa nekolku Mk ili Pink Alfa. pati, minatata nedela, zad Podolgo vreme se {peku- zatvoreni vrati, vo hotelot lira{e deka poznatata Aleksandar Palas go dogosrpska televizija saka vorile kupuvaweto i sega da vleze vo makedonskiot imaat 100% sopstvenost.

S

 3 FAKTI ZA...

268 92,4% 82,5%

Od Sovetot za radiodifuzija velat deka dosega ne dobile nikakvo barawe za promena na sopstveni~kata struktura vo Alfa i deka ne znaat dali navistina se slu~ila taa proda`ba. Ottamu objasnuvaat deka Zakonot za radiodifuzija od 2005 godina dozvoluva stranski investitor da kupi 100% od nekoja televizija. Takov bil slu~ajot i so televiziite Alsat M i Era. Vedna{ otkako izleze informacijata deka Pink ja prezema Alfa TV, se pojavi i {pekulacijata

deka odgovorniot urednik na televizija Sitel i na vesnikot “Ve~er”, Dragan Pavlovi}–Latas, i negovata kole{ka Ivona Taleska }e preminat vo Alfa. Toj demantira{e. “Ako Pink se dogovoril da ja kupi Alfa, napravile dobra zdelka. Im ~estitam! Jas ne sum dobil nikakva ponuda da bidam glaven urednik ili, pak, direktor vo makedonskiot Pink. Moeto mesto e vo televizija Sitel. I da dobijam takva ponuda, }e ja odbijam!”, re~e Latas.

PINK PRISUTNA I VO REGIONOT

Pink International Company e vode~ka privatna mediumska korporacija koja ja so~inuvaat komercijalnite televizii Pink TV, radiostanicata Pink radio i filmskata produkcija Pink Film. Od 1999 godina Pink televizija dominira spored svojata gledanost na srpskiot mediumski prostor. Ovaa televizija vo poslednite nekolku godini e na prvoto mesto spored rejtingot i udelot na pazarot. Pink International Company dosega e prisutna vo Bosna i Hercegovina, Slovenija, a naskoro i vo Makedonija, preku otvoraweto na svoi televiziski ku}i vo ovie zemji pod brendot na Pink.

 PROCENKI...  IVO IVANOVSKI

minister za informati~ko op{testvo

ODOBRENIJA ZA GRADBA SE IZDADENI VO SEPTEMVRI GODINAVA E POVISOKA PREDVIDENATA VREDNOST NA OBJEKTITE VO SEPTEMVRI, SPOREDENO SO ISTIOT MESEC LANI

OD ODOBRENIJATA SE NAMENETI ZA OBJEKTI OD VISOKOGRADBA

PODGOTVENI SME DA JA PREZEMEME JAVNATA ADMINISTRACIJA inisterstvoto za informati~ko op{testvo e podgotveno da ja prezeme nadle`nosta za javnata administracija, {to e i preporaka na EU, izjavi ministerot Ivo Ivanovski. “So odluka na Vladata, Agencijata za dr`avni slu`benici i del od Generalniot sekretarijat, odnosno delot koj rakovodi so kreirawe politiki za dr`avni slu`benici, del od Ministerstvoto za pravda, kako i od Sekretarijatot za evropski pra{awa, treba da se vklu~at pod kapata na Ministerstvoto, so toa {to bi se formirala edna nova institucija - Ministerstvo za informati~ko op{testvo i administracija”, objasni Ivanovski. Toj najavi reformi za efikasna administracija, koja }e bide bazirana na znaewe.

M

tre (vtornik, 9 noemvri) EU }e go objavi Izve{tajot za napredokot na Makedonija godinava. ]e nema datum za pregovori! Crna Gora }e dobie zeleno svetlo za zemja-kandidat za ~lenstvo! I Srbija toa }e go dobie naskoro... Moralen poraz! Vo me|uvreme, Vasko Naumovski, vicepremierot za evrointegracii na{, Makedonec so golemo “M”, oti site nie jadnici ni{to ne razbirame, i sme so malo “m”, na “statusot” na svojot Fejsbuk napi{al “Sloboda ili smrt”!? Se frapirav koga slu{nav na A1! Kakov nevkus!? Za pomladite makedonski gra|ani, ~itateli na “Kapital”, koi se “zaka~uvaat” na Fejsbuk, i verojatno koga }e dojdat do Naumovski se ~udat {to mu e na ~ovekot {to napi{al vakva rabota - da objasnime deka toa e eden zavet koj e iska`an i napi{an kon krajot na 19 vek koga makedonskite komiti silno se sprotivstavile na Otomanskata Imperija, i pokrenale niza vostanija za osloboduvawe! Vrv na taa borba be{e Ilindenskata epopeja vo Kru{evo vo koja makedonskite komiti, silno raskarani vo svojot vrv (ne{to kako denes!?), istoriski do`iveaja neviden poraz od turskiot asker! Potoa, vo godinite {to sleduvaa Turcite sami si otidoa, a makedonskite komiti (pak silno podeleni vo svoite politi~ki liderstva) za vreme Balkanskite vojni ne uspeaja da napravat dr`ava...(!?) Iako sakaa... {to ne e grev!

U

Deneska, kako {to gledate, si imame nekoi novi “fejsbuk komiti”! @iveat vo “duhovno ropstvo”! Nemam namera da zboruvam za vkusot na ovoj mlad ~ovek, bidej}i ne mi e predizvik analizata na negovata “duhovna dlabo~ina”! Sepak, mislam deka “mislata” {to ja napi{al sosema soodvetstvuva so dene{niot prosek na ona {to zna~i “percepcija za ve~no ugneteniot Makedonec”!? Toa e kompleksot {to ni ja “e...” majkata! “SLOBODA”! Za kakva “sloboda” misli go obzemale na{iot Naumovski... Slobodni lu|e imalo i vo najgolemite ropstva! Vi teknuva!? No, ropstva ima i denes koga mislite deka `iveete vo sloboda... Vo edno takvo “duhovno ropstvo” `ivee i samiot vicepremier, ako mo`e da se sudi spored toa {to go napi{al na Fejsbuk!? Ova ropstvo ne ni dava sila da si go postavime pra{aweto – kade nie, vsu{nost, sme trgnale? Koja e na{ata misija! Ropstvo koe n$ stavilo vo sostojba da mrazime sekogo - ja mrazime idejata od pove}eto od nas, osobeno ako ne e na{a (li~na)! “SMRT”! Kako ova par~e da go prevedeme denes! Dobro, pred stotici godini tehni~ki se ginelo od kur{um! Ottuka, na{iot “zavet” od znameto imal i bukvalno zna~ewe! No, kako {to mo`eme da vidime od “statusot” na na{iot vicepremier, toj ve}e “duhovno poginal” povikuvaj}i go od imeto na site nas (oti e Vlada) “duhot na borbata protiv ugnetuva~ite” koi navodno ja zeznale negovata Makedonija! Velam negovata, oti toa sekako ne e mojata Makedonija vo koja jas veruvam! Ne delime isti vizii i vrednosti so ovoj mlad ~ovek... Nivnata “Sloboda ili smrt” e na{iot moralen poraz – se nadevam vo istoriski kratok interval!? Dejvid Bander, eden amerikanski dopisnik na “Wujork tajms” vo osumdesettite i devedesettite godini, na krajot na svojot prestoj vo Makedonija napi{a edna kolumna koja zavr{uva vaka: sretnav Makedonec koj mrazi Srbin, sretnav Makedonec koj mrazi Albanec, sretnav Makedonec koj mrazi Bugarin, sretnav Makedonec koj mrazi Grk, no ne sretnav Makedonec koj NE mrazi NIKOGO!

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...


POLITIKA

PONEDELNIK

LOKALNI IZBORI VO GRCIJA o Grcija v~era se glasa{e za izbor na lokalnite nositeli na vlasta, na izborite za koi i samiot premier, Jorgos Papandreu, najavi deka }e bidat klu~en pokazatel za opravdanosta na negovite politiki i voved vo predvremeni parlamentarni izbori, ako gra|anite ne mu ja dadat poddr{kata. Izborite za vladeja~kata PASOK se proverka na reformite i antikriznite merki za spravuvawe so ogromniot buxetski defi-

V

cit i so dolgovite. “Grcija mora da prodol`i napred, da ja spasime i razvivame zemjata", izjavi Papandreu, ostvaruvaj}i go svoeto glasa~ko pravo, kako odgovor na obvinuvawata na opoziciskata Nea Demokratija za negoviot navoden diktatorki re`im. Izborite se prvi po novata administrativna podelba na Grcija, koja sega ima 13 namesto prethodnite 54 administrativni oblasti i samo 325 namesto 1.014 op{tini.

Rezultatot na izborite vo Grcija }e se odrazi i na odnosot so Makedonija i re{avaweto na sporot za imeto. Ocenkite bea deka poradi preokupiranosta na gr~kata vlast so izborite, nerealno be{e da se o~ekuva ~ekor napred vo ovoj period, no i deka vlijanie bi imalo i eventualnoto pa|awe na Papandreu na ovoj prv test za negovoto vladeewe i eventualnoto raspi{uvawe na parlamentarni izbori.

08.11.2010

VEQANOVSKI O^EKUVA PREPORAKA ZA PREGOVORI, EU BARA RE[ENO IME! retsedatelot na makedonP skiot Parlament, Trajko Veqanovski, veli deka u{te godinava o~ekuva Evropskata komisija na zemjava da & dade preporaka za dobivawe datum za po~etok na pregovori za polnopravno ~lenstvo vo Unijata. “Vie znaete deka takva preporaka dobivme i minatata godina, no na{iot ju`en sosed, Grcija, zloupotrebuvajki go svojot status na ~lenka na Evropskata unija i principot na konsenzus, stavi veto na

dobivaweto datum. Pri~inata za ova, kako {to znaete, e apsurdniot spor nametnat od Grcija za na{eto ustavno ime. Tokmu ovoj apsurden spor za na{eto ustavno ime i vetoto na Grcija bea pri~ina na posledniot samit na NATO vo Bukure{t Makedonija da ne stane polnopravna ~lenka, iako gi ispolni site uslovi”, re~e Veqanovski na sredbata so makedonskite iselenici vo Kanada i dade cvrsti garancii deka re{enieto na problemot vo nikoj slu~aj

SUKCESIJATA E ZAGLAVENA VO DIPLOMATSKI LAVIRINTI

SRBIJA QUBOMORNO GO ^UVA NASLEDSTVOTO NA SFRJ!  "Pazareweto" na Srbija so ostanatite zemji od SFRJ, i osumnaeset godini po raspadot na dr`avata ja prolongira podelbata na diplomatskite objekti GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

d vkupno 128 diplomatski objekti vo sopstvenost na porane{nata SFRJ, dosega samo pet se definitivno podeleni me|u dr`avite so dogovorot od 2001 godina, so koj Makedonija ja dobi edinstveno zgradata na konzulatot vo Francija. Vo 2006 godina, na nov sostanok se dogovoreni raspredeluvawata na u{te 44 objekti, ~ie primopredavawe, spored diplomatski izvori, treba da zavr{i do 2011 godina. Od ovie objekti 20 & pripadnaa na Srbija, dodeka ostanatite 24 se raspredeleni kako sopstvenost na drugite dr`avi, porane{ni ~lenki na SFRJ. So ovaa matematika ostanuvaat u{te celi 79 objekti za koi voop{to ne e nitu razgovarano. Soglasno dosega{nata preraspredelba, na Makedonija & se dodeleni vkupno pet objekti nedvi`en imot, od koi samo eden e primopredaden. Toa e objektot kade {to porano se nao|a{e generalniot konzulat na SFRJ vo Pariz. Za ostanatite s$ u{te se ~eka da se zavr{i procesot

O

na primopredavawe. Zasega ostanuva nepoznato koga kone~no }e zavr{i ovoj proces, bidej}i soglasno rezolucijata od 2006 godina, vremenskata ramka za predavawe na ovie objekti s$ u{te ne e uvrdena i taa e vo faza na pregovarawe. Vo Srbija ve}e se analizira deka buxetot za 2011 godina dozvoli, Srbija }e mo`e da gi primopredade objektite koi dosega se raspredeleni. "Ako buxetot za 2011 godina na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti na Srbija im gi podeli potrebnite sredstva za smestuvawe na diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva, koi soglasno raspredelbata treba da se iselat, 24 objekti }e mo`at da se im se dodelat na zemjite-sukcesori do krajot na 2011 godina", tvrdat diplomatski izvori za internetportalot B92. Dr`avniot sovetnik vo Ministerstvoto i porane{en ambasador, Viktor Gaber, veli deka tie baraat od Srbija slednive nedeli da se odr`i sostanok me|u zemjite, koj dosega ve}e vo nekolku navrati be{e otka`an, na koj treba da se utvrdi primopredavaweto na raspredelenite objekti:

 Tadi} predlo`i dr`avite zaedni~ki da koristat nekoi objekti "Vo maj ovaa godina se odr`a eden sostanok. No, poradi razli~ni interesi na zasegnatite strani, ne uspeavme da obezbedime konsenzus. Sostanokot be{e prezaka`an za vo juni, me|utoa, nitu toga{ ne se odr`a. Nie postojano barame od Srbija, duri prativme i protestna nota, da se utvrdi datum za naredniot sostanok i se nadevame deka naskoro }e bide zaka`an", veli Gaber.

5

SRBIJA SE "PAZARI" Problemot so bavnoto raspredeluvawe na imotot od SFRJ upatenite go gledaat vo procesot na "pazarewe" na Srbija so ostanatite zasegnati strani. "Objektite se vo racete na Srbija. Stanuva zbor za razli~ni interesi, bidej}i se zasegnati pove}e strani. Srbija koketira na razli~ni na~ini i so Hrvatska i so Slovenija, so site zasegnati

strani", velat od MNR. Ottamu poso~uvaat deka ima objekti koi nikoj ne gi saka, a ima i takvi za koi se zainteresirani pove}e strani. "Tokmu poradi ova e odol`uvaweto na celiot proces", veli Gaber. Kako predlog za ovie objekti koi ne se od ni~ij interes e da se prodadat i dobienata suma da se raspredeli po dr`avite, soglasno utvrdeniot procent. Makedonija,

nema da zadira vo makedonskiot identitet. Vo me|uvreme, slovene~kiot {ef na diplomatijata, Samuel @bogar, pora~a deka bez razlika {to Makedonija gi ima ispolneto site uslovi za realizacija na svoite evroatlantski aspiracii, realnosta e deka bez re{en spor za imeto so ju`niot sosed, zemjata }e ostane blokirana i vo idnina. Toj pobara intenzivni vrski i pregovori me|u liderite na dvete dr`avi i otvorenost za kompromis.

[TO IMAME DOBIENO? Od 24 objekti od koi srpskite diplomati treba da se iselat, {to e odluka utvrdena na sostanokot vo 2006 godina, ~etiri & pripa|aat na Makedonija, 10 na Hrvatska, osum na Bosna i Hercegovina, a dva na Slovenija. Na Makedonija & se preraspredeleni ambasadata vo Kanbera, generalniot konzulat vo Cirih, konzularnoto oddelenie vo Atina i eden stan vo Rim, no istite s$ u{te ne ni se predadeni. Edinstven objekt koj Makedonija go ima dobieno dosega e generalniot konzulat na SFRJ vo Pariz, preraspredelen vo 2001 godina. Ostanatite 79 objekti, za koi dosega ne se pregovaralo, ostanuva da se dodelat dopolnitelno, so {to kone~no }e se zaokru`i raspredelbata. soglasno dogovorot, dobiva 8% od sumata. Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, veli deka iako od formalno-praven aspekt celiot proces na sukcesija privr{uva, sepak, te{kotiite najmnogu se pojavuvaat vo primopredavaweto na ovie objekti. "Po priznavaweto na Kosovo uspeavme da gi podobrime odnosite so Srbija, no ministerot za nadvore{ni raboti na Srbija, Vuk Jeremi}, ne saka da ni gi dade ovie objekti. Ova ne e ni{to novo. Srbija otsekoga{ pravela problem so ovie objekti", veli toj.

VMRO–DPMNE ZA SREDBATA AHMETI-CRVENKOVSKI

ODLI^NO E KOGA LIDERITE KOMUNICIRAAT ME\U SEBE! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

dli~no e koga lideri na dve golemi partii komuniciraat me|u sebe i razgovaraat za glavnite otvoreni politi~ki pra{awa i slu~uvawa vo zemjata. Ne e prv pat da se sretnat liderite na SDSM i na DUI, i na{ata reakcija e ista kako i za prethodnite nivni sostanoci – pozdravuvame koga ima dijalog i nema {to ponatamu da reagirame ili da cenime i ocenuvame. Vaka pratenikot na VMRO–DPMNE i direktor na Centarot za komunikacii, Ilija Dimovski, ja ocenuva sredbata na liderot na DUI, Ali Ahmeti, so liderot na

O

SDSM, Branko Crvenkovski, {to se slu~i minatiot ~etvrtok vo sedi{teto na SDSM. Dimovski ocenuva deka voop{to ne e {tetno za nivnata partija toa {to koalicioniot partner se sre}ava i bara re{enija za problemite so liderot na opozicijata. Toa {to sredbata se slu~uva vo mo{ne specifi~en politi~ki moment, po pojavuvawata na takanare~enite {pionski dosieja, za koi nagolemo se zboruva deka se poraka od Gruevski do Ahmeti da vnimava do kade odi so koketirawata so "Biha~ka”, Dimovski veli deka ne e neseriozno tolkuvawe i ne e predmet na nivna analiza. Bez komentar se i za ocenkite za mo`no pribli`uvawe na dvajcata lideri i {pekulaci-

ite za zaedni~ki presmetki za nastapot na partiite po slu~uvawata vo noemvri.

“Kapital” ekskluzivno objavi za sredbata na dvajcata lideri koja se slu~i zad

zatvoreni vrati i na koja spored informaciite se razgovaralo pred s$ za pred-

logot na SDSM za vonredni izbori i eventualnite sledni ~ekori i predviduvawata za dvi`ewata na politi~kata scena po Samitot na NATO vo Lisabon. Ahmeti i Crvenkovski pred ova imaa u{te edna tajna sredba pred to~no dva meseci, za koja i dvajcata prvo demantiraa deka voop{to se slu~ila, za podocna od nivnite {tabovi da izlezat so detali za razgovaranoto. Pred toa tie imaa u{te dve sredbi pred kamerite, ednata vo Parlamentot, a drugata vo sedi{teto na DUI vo Mala Re~ica. Dosega od vladeja~kata VMRO–DPMNE niedna{ oficijalno ne gi osudija vakvite dru`ewa na partnerot so najgolemiot rival.


6 08.11.2010 FOKUS: KOJ ]E ODGOVARA ZA PA\AWETO NA GOLEMITE KORUPCISKI SLU^AI? MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

ompezno najavuvani akcii, spektakularni apsewa, dolgi pritvori i u{te podolgi sudski procesi se odlika na zalo`bata za borba protiv organiziraniot kriminal i korupcijata vo Makedonija. Operativnite imiwa na akciite kako “Zmisko oko”, “Pepel”, “Metastaza”, “Izgrev” i drugi, so koi MVR saka{e da dade na znaewe deka se raboti za “krupni yverki” koi storile milionski kriminal, stanaa sekojdnevie. No, za site niv karakteristi~no e {to otkako } e stivne pra{inata na videlina izleguvaat golem broj neregularnosti za na~inot na koj bile vodeni slu~aite. Od priveduvaweto, odreduvaweto na merkata pritvor, obvinitelniot akt, sudskiot proces i presudite, slu~aite pominuvaa niz mnogu fazi preku koi gubea del od svoeto zna~ewe. Priveduvaweto, pri koe {irokata mediumska pokrienost ima{e za cel da se dolovi golema akcija na dr`avata za ras~istuvawe so kriminalot, be{e vr{eno sprotivno na pravoto na prezumpcija na nevinost. Pritvorite bea odreduvani od rakav, pa taka imavme maratonski pritvori (onoj za bra}ata Miladinovi, Bajru{ Sejdiu). Delot od obvinenijata za zlostorni~ko zdru`uvawe ~esto pa|a{e kako neosnovan, a sudskite procesi traat premnogu dolgo. Presudite koi gi nose{e Krivi~niot sud padnaa na “revizija” na Apelacija i bea vrateni na sudewe od po~etok. Oddelenieto za organiziran kriminal vo Javnoto obvinitelstvo, koe be{e uslov so koj Makedonija treba{e da doka`e deka e seriozna vo ras~istuvaweto na kriminalot, ne uspea dokraj da go opravda svoeto postoewe. Vakvite karakteristiki gi notira i Brisel, pa vo minatogodi{niot izve{taj be{e zabele`ano deka “Makedonija ima postignato napredok vo borbata protiv korupcijata, bile obvineti i procesuirani visoki

P

SPEKTAKULARNITE APSEWA “GO OLESNIJA” BUXETOT ZA 24 MILIONI EVRA! Dodeka jjavniot obvinitel Qup~o u [vrgovski r veli deka golemite slu~ai u   D kako “Zmisko oko”,, “Pepel”,, “Izgrev” r s$ uu{te ne se zavr{eni r i zatoa ne mo`e da pobara r odgovornost r od svoite obviniteli za nestru~no ru rabor tewe,, Makedonija j zagubi u pred r sudot u vo Strazbur - inkasantite od “Zmisko oko” bile nezakonski privedeni! dr`avni `avni funkcioneri, porane{en premier, Vlado Bu~kovski, rane{en potpretsedatel na Vlaporane{en ta, Vasil Tupurkovski, nekolku data, adona~alnici no vo nitu eden gradona~alnici, od slu~aite nemalo celosna raz-

QUP^O [VRGOVSKI DR@AVEN JAVEN OBVINITEL “Za golemite slu~ai kaj nas, za koi i vo javnosta se zboruva mnogu, kako “Zmisko oko”, “Pepel”, “Miladinovi” i drugi, postapkata s$ u{te trae. Tie ne se zatvoreni slu~ai. Nie kako obvinitelstvo cvrsto stoime zad sekoe obvinenie i zad s$ {to e navedeno vo nego i se nadevame deka vo ponatamo{nata postapka pred sudovite, bez razlika na toa kolku dolgo }e trae predmetot, }e se doka`e obvinitelniot akt.”

vrska”. Pritoa, milionskite {teti na buxetot te{ko se doka`uvaa. Duri i premierot, Nikola Gruevski, veli deka akciite “Metastaza” “Metastaza”, slu~ajot so Bajru{ Sejdiu, “Pepel”, “Zmisko oko” i sli~ni se edni od najuspe{nite koi gi ima sprovedeno MVR i deka tie sigurno } e vlezat vo na{ite u~ebnici po kriminologija, no mo`ebi i na drugite fakulteti. Spored nego, ovie akcii bile pokazatel deka dr`avata e re{itelna vo borbata protiv kriminalot i korupcijata, ne{to {to bilo veteno so nivnoto doa|awe na vlast. “Vetivme deka }e ja vodime dr`avata vo podobra nasoka. Toa ne zna~i deka siot kriminal mo`e da se iskoreni, no drasti~no da se namali”, izjavuva{e Gruevski. No, vetuvawata ne korenspon-

diraat so realnosta, pa logi~no se nametnuva pra{aweto - ako kriminalot bil tolku golem i o~igleden, sudovite sigurno }e se spravele lesno so takvite dokazi dokazi. Nasproti toa, odbranata na site obvineti vo site golemi procesi bez isklu~ok potencira{e deka se raboti za politi~ki motivirani obvinuvawa za koi ne postojat nikakvi dokazi. OBVINITELSTVOTO SÈ U[TE ^EKA REZULTATI! Samo vo tekot na minatata godina policijata otkri slu~ai na korupcija vo koi vkupnata {teta na buxetot iznesuva okolu 49 milioni evra, izjavi ministerkata za vnatre{ni raboti, Gordana Jankulovska. No, ne samo ovaa, tuku i prethodnite godini MVR preku svoite pompezni akcii kako “Pepel”, “Zmisko oko”, “Izgrev”,

kako i za ne{to postarite, no ne i pomalku va`nite poradi visokite dr`avni funkcioneri koi se glavni akteri vo niv, kako “Rezervni tenkovski delovi” delovi”, kade {to glavni obvineti se Vlado Bu~kovski i Metodija Stamboliski, kako i “Tajvanski krediti” na Vasil Tupurkovski Cile i Jovan Andonov Regan, potencira{e deka na kriminalot i korupcijata im dojde krajot i nikoj nema da bide po{teden vo taa borba. Spored grubi presmetki, od nekolku od najspektakularnite akcii dr`avniot buxet bil o{teten za okolu 23 i pol milioni evra. Obvinetite vo site slu~ai se pravdaa deka ne se vinovni, deka slu~aite se politi~ki motivirani, deka obvinenieto e lo{o napi{ano i ne se sobrani dovolno dokazi. Toa go potvrdi i Apelacioniot sud

INKASANTITE OD “ZMISKO

ikola Vasilkoski i ostanatite 37 inkasanti od naplatnite stanici na Makedonija pat koi bea obvineti vo akcijata “Zmisko oko” }e dobijat ot{teta od dr`avata vo visina od 2 iljadi evra, presudi Evropskiot sud za ~ovekovi prava od Strazbur. Spored presudata na ES×P, dr`eweto na inkasantite vo pritvor vo predistra`nata postapka bilo nezakonski. Za sudot se sporni obrazlo`enijata na makedonskiot Krivi~en sud za opravdanosta na merkata pritvor vo slu~ajot na inkasantite. Spored Krivi~niot sud vo Skopje,

N

inkasantite bile zadr`ani vo pritvor poradi mo`nosta od begstvo na nekoj od obvinetite dokolku bidat pu{teni na sloboda. Tokmu kolektivnata primena na merkata pritvor i nezemaweto predvid na individualnite karakteristiki na li~nosta na sekoj od 38-te obvineti e pri~inata poradi koja ES×P donese odluka da ja kazni Makedonija, no i da ja ispravi nepravdata koja im be{e nanesena na inkasantite. Sega dr`avata }e treba na inkasantite da im isplati po 2 iljadi evra za tro{oci i nadomestoci, stoi vo presudata na sudot vo Strazbur. Ako se znae deka spored obvinenieto inkasantite

preku neizdavawe na fiskalni smetki na naplatnite rampi go o{tetile buxetot za pribli`no 5 milioni evra (suma koja {to ne be{e nikoga{ to~no utvrdena), mo`e slobodno da se ka`e deka dr`avata e dvoen gubitnik. Em ne mo`e da si gi vrati sredstvata za koi se pretpostavuva deka bil o{teten buxetot, em dopolnitelno od buxetot }e mora da izdvoi pari za da gi obes{teti inkasantite. Spored pretsedatelot na Apelacija, Mitrinovski, kade {to “Zmisko oko” prv pat padna na “ispitot”, dokolku prvostepenite sudii se “osudile” da ja primenat merkata alternativen


PONEDELNIK

koj ukina golem broj na presudi za slu~ai od organiziran kriminal slu (za site dosega spomenati slu~ai presudite se ukinati). pre “Golemite slu~ai kaj nas, za koi “Go i vo v javnosta se zboruva mnogu, kako ruv “Zmisko oko”, “Zm “Pepel”, “Mi“Pe ladinovi” i drugi, za niv postapni kata s$ u{te kat tra trae. Tie ne se zatvoreni

slu~ai. Nie kako obvinitelstvo cvrsto stoime zad sekoe obvinenie i zad s$ {to e navedeno vo nego i se nadevame deka vo ponatamo{nata postapka pred sudovite, bez razlika na toa kolku dolgo }e trae predmetot, }e se doka`e obvinitelniot akt”, veli dr`avniot javen obvinitel, Qup~o [vrgovski. Toj nema da pobara odgovornost od svoite obviniteli koi gi vodele slu~aite koi pa|aat na Apelacija, bidej}i tie s$ u{te bile vo tek. Vinata za golemiot broj slu~ai koi bile vrateni na po~etok ja gleda i vo Krivi~niot sud. “Jas javno i odgovorno garantiram deka }e prifatam odgovornost dokolku nekoi od slu~aite za koi sme tvrdele deka ima vina, za koi obvinetite bile dolgo dr`eni vo pritvor, zavr{at so osloboditelna presuda”, dodava [vrgovski. Obvinitelkata od Oddelenieto za organiziran kriminal, Vilma Ruskovska, koja gi vodi slu~aite “Tajvanski krediti” i “Zmisko oko”, veli deka ne ~uvstvuva nikakva odgovornost za pa|aweto na del od navodite vo obvinenijata i na presudite. “Golema fama se krena okolu slu~ajot “Zmisko oko” poradi nejasnosta na visinata na {tetata. Vo tekot na procesot nie doka`avme kolkava e {tetata i ne gledam pri~ina za{to bi ~uvstvuvala nekakva odgovornost”, veli Ruskovska. Od druga strana, pak, pretsedatelot na Apelacioniot sud, Jordan Mitrinovski, veli deka golemite sudski procesi, koi imaat po 72 obvineti vo “Zmisko oko”, 31 vo “Pepel”, 32 vo “Metastaza”, treba da se uprostat, da se oddeli postapkata za glavnite vinovnici, so cel predmetot da bide zakonski voden i da ne se slu~uva poradi nivnata masovnost da se ispu{taat su{tinski delovi od procedurata. “Insistiraweto deka se raboti za golemi korupciski slu~ai, za organiziran kriminal, za zlostorni~ko zdru`uvawe se poka`a kako mnogu neefektivno, bidej}i delot od obvinenijata koi se odnesuvaa na toa dali obvinetite rabotele poedine~no ili kako grupa padnaa u{te vo prvostepenite presudi”, veli Mitrinovski. Od Oddelot za organiziran kriminal vo skopskiot Krivi~en sud velat deka po pravilo se raboti na isklu~itelno slo`eni i obemni krivi~ni predmeti vo koi ima

pove}e obvineti, a po pravilo i so golem broj materijalni dokazi i svedoci, koi kako takvi treba da bidat izvedeni vo tekot na postapkata. “Sudot e dol`en da obezbedi nepre~eno izveduvawe na ovie dokazi, odnosno da obezbedi obvinetite da ne ja popre~uvaat istragata so vlijanie na svedocite, a voedno mora da se obezbedi i garancija za prisustvoto na obvinetite vo tekot na postapkata, i vo taa smisla se koristat merkite predvideni soglasno ZKP – pritvor, ku}en pritvor i drugi alternativni i preventivni merki”, veli istra`niot sudija Vladimir Tufegxi} od Krivi~niot sud. KOJ ]E ODGOVARA ZA PA\AWETO NA PRESUDITE? Javniot obvinitel [vrgovski veli deka s$ dodeka ne se poka`e deka obvinitelstvoto pogre{ilo, odnosno s$ dodeka sudot ne donese osloboditelna presuda za obvinetite, nema ogovornost kaj obvinitelite. “Obvinitelite se nezavisni. Tie imaat pravo sami da odlu~uvaat pri odreduvaweto na nasokite vo obvinitelniot akt. Jas dosega nemam slu{nato od kolegite deka nekoj obvinitel nepravilno ja vodel postapkata ili deka obvinenieto ne e osnovano”, veli [vrgovski. Toj dodava deka Obvinitelstvoto nema dilema koga go upotrebuva institutot Zlostorni~ko zdru`uvawe, a problemot go gleda vo Vrhovniot sud i nivnoto sfa}awe na terminot. Za da se povede postapka za utvrduvawe na odgovornosta na eden obvinitel treba da se formira komisija vo Javnoto obvinitelstvo, veli pretsedatelot na Sovetot na javni obviniteli. Za razlika od Sudskiot sovet, koj postapuva po prestavki no, i po li~ni inicijativi, Sovetot na javni obviniteli pri utvrduvaweto na odgovornosta na obvinitelite za nivno nestru~no i nesovesno vr{ewe na funkcijata se javuva kako vtorostepena komisija za `albi. “Odgovornosta na obvinitelite se utvrduva vrz dve osnovi: disciplinska povreda na pravoto {to ja napravil obvinitelot, {to go pravi nepodoben za izvr{uvawe na funkcijata i poradi nestru~no i nesovesno rabotewe. Dosega nema slu~aj obvinitel da bide razre{en pod ovie okolnosti, kako {to e slu~ajot so sudiite od koi 42 se ve}e razre{eni od Sudskiot sovet”, veli Konstantin Kizov, pretsedatel na Sovetot na javni obviniteli. Do

JORDAN MITRINOVSKI PRETSEDATEL NA APELACIONEN SUD “Insistiraweto deka se raboti za golemi korupciski slu~ai, za organiziran kriminal, za zlostorni~ko dru`uvawe se poka`a kako mnogu neefektivno, bidej}i delot od obvinenijata koi se odnesuvaa na toa dali obvinetite rabotele poedine~no ili kako grupa padnaa u{te vo prvostepenite presudi.”

08.11.2010

7

MARGARITA CACA NIKOLOVSKA PORANE[EN SUDIJA VO EVROPSKIOT SUD ZA ^OVEKOVI PRAVA “Vo praksa gledame deka sudiite se podlo`ni na pritisok pri odreduvaweto na merkata pritvor. Edinstven na~in za da se spre~at vakvite zloupotrebi e ako se po~ituva, a ne ako se prepi{uva zakonot, kako {to e slu~ajot pri odreduvaweto na pritvorot za obvinetite vo slu~ajot “Zmisko oko”.” krajot na godinava Sovetot }e ima polni race rabota. Toj }e treba da gi razgleduva izve{taite za rabotata na obvinitelite vo poslednite dve godini i vrz osnova na toa da gi oceni. Ocenkata }e bide zapi{ana vo personalno dosie na sekoj obvinitel od koja }e zavisi dali obvinitelot }e napreduva vo karierata, informira Kizov. Za porane{nata sudijka vo Evropskiot sud za ~ovekovi prava, Margarita Caca Nikolovska, pak, mnogu e va`no sudiite i obvinitelite kone~no da razmislat i da po~nat da rabotat stru~no i profesionalno i da gi izbegnat site mo`ni pritisoci. “Dr`avata ima potro{eno mnogu pari na osovremenuvawe na sudovite, na edukacijata na sudiite i javnite obviniteli i na mnogu drugi raboti poradi koi gra|anite treba da se ~uvstvuvaat bezbedno i sigurno deka nivnite pari ne bile zaludno potro{ni. Makedonija ima{e vreme da u~i od tu|ite gre{ki. Najva`no od s$, sepak, e da se otstrani pritisokot od sudstvoto, a onoj koj go vr{i da se zamisli zo{to go pravi toa”, veli Nikolovska. OBVINITELITE NE ^UVSTVUVAAT ODGOVORNOST ZA DOLGITE PRITVORI! Obinitelkata vo slu~ajot “Zmisko oko”, Vilma Ruskovska, veli deka s$ u{te ja nema videno presudata na ES^P i ne bi sakala da ja komentira osnovanosta na odlukata. Ruskovska ne ~uvstvuva nikakva odgovornost poradi vakvata, porazitelna za makedonskiot sudski sistem, odluka. “Kako za ovoj, taka i za site slu~ai za koi sum pobarala pritvor sum imala dobra osnova za da go storam toa. Vo konkretniot slu~aj, “Zmisko oko”, mislam deka ne be{e pred-

olga ili nezakonski utvrdena merkata pritvor”, veli Ruskovska. Obvinitelstvoto koga ja dostavuva krivi~nata prijava do sudovite iznesuva i mislewe za odreduvawe na pritvor, no pri prodol`uvaweto na pritvorot sudovite sami nosat odluka i mnogu retko baraat povtorno mislewe na Obvinitelstvoto. No, ima i slu~ai koga Obvinitelstvoto samo pobaralo ukinuvawe na merkata pritvor”, veli Ruskovska. I javniot obvinitel [vrgovski zastanuva vo odbrana na obvinitelite od Oddelot za organiziran kriminal. Presudata za ES^P ne pretstavuva ni{to se dodeka slu~ajot ne go vidi krajot. “Dokolku bide donesena kakva bilo osuditelna presuda, bez razlika dali }e bide toa uslovna kazna zatvor, kazna zatvor ili pari~na kazna, zna~i deka Obvinitelstvoto imalo pravo, odnosno deka obvinetite se vinovni”, veli [vrgovski. Dali sudovite, obvinitelstvoto ili gra|anite se vo pravo nema nikoga{ da se znae, no edno e sigurno - pravdata e slepa, velat gra|anite koi imale mo`nost da se “izgubat” vo sudskite lavirinti.

VILMA RUSKOVSKA JAVEN OBVINITEL “Kako za ovoj, taka i za site slu~ai za koi sum pobarala pritvor sum imala dobra osnova za da go storam toa. Vo konkretniot slu~aj, “Zmisko oko”, mislam deka ne be{e predolga ili nezakonski utvrdena merkata pritvor.”

O OKO” JA POBEDIJA DR@AVATA VO STRAZBUR pritvor, nemalo da dojde do ovaa situacija – povreda na osnovnoto ~ovekovo pravo, pravoto na sloboda na dvi`ewe, no i u{te eden negativen poen za Makedonija pred me|unarodnite sudovi. “Nie postojano sme predupreduvani poradi lesnotijata so koja ja izrekuvame merkata pritvor. Vinata treba da se gleda vo sudovite, koi pokraj zakonskite rokovi za pritvor se odlu~uvaat za prodol`uvawe na pritvorot namesto da se primenuvaat alternativnite merki pritvor. No, ona {to e u{te postra{no e toa {to sudiite se ispla{eni i ~uvstvuvaat golem pritisok od izvr{nata vlast, koja vakvite slu~ai pompezno gi sproveduva, i zatoa se odlu~uvaat da

ja prodol`uvaat merkata pritvor do beskraj”, veli Mitrinovski. Za porane{nata sudija Caca Nikolovska, bescelni bile obidite na trkaleznite masi, javnite debati i Prira~nikot za odreduvawe na merkata pritvor za “educirawe” na makedonskite sudovi. I pokraj javnite zalo`bi na sudiite i obvinitelite deka treba dobro da se argumentira merkata pritvor, vo praksa, veli Nikolovska, sostojbata e mnogu poinakva. “Vo praksa gledame deka sudiite se podlo`ni na pritisok pri odreduvaweto na merkata pritor. Edinstven na~in za da se spre~at vakvite zloupotrebi e ako se po~ituva, a ne ako se prepi{uva zakonot, kako

{to e slu~ajot pri odreduvaweto na pritvorot za obvinetite vo slu~ajot “Zmisko oko”. Treba da se sfati deka pritvorot e krajnata merka na koja treba da se povika sudot i pri toa taa da bide dobro argumentirana”, veli Nikolovska. Kako i da e, dodava Nikolovska, gra|anite se onie koi gi trpat posledicite od nepravilnite odluki na sudovite. “Sudovite, obvinitelstvata i voop{to site dr`avni institucii treba kone~no da stanat poodgovorni vo vr{eweto na svoite funkcii. Sekoja gre{ka na sudovite, kako i ovaa so nezakonskiot pritvor na inkasantite, }e ja platat tokmu gra|anite na Makedonija od svoite buxetski dava~ki”, istaknuva Nikolovska.

[TETA VO BUXETOT

ZMISKO OKO– 5 milioni evra (nepotvrdena {teta) METASTAZA – 53 iljadi evra (zarabotka na obvinetite - 165 iljadi evra) IZGREV – 6, 2 milioni evra (nevrateni krediti) PEPEL – 6,5 milioni evra (neplateni dava~ki i akcizi) ARMISKO ORU@JE – 700 iljadi dolari (prodavale oru`je po nekolkukratno poevtina cena) TAJVANSKI KREDITI – 2,4 milioni evra (zloupotreba na tajvanskite krediti) REZERVNI TENKOVSKI DELOVI – 2,4 milioni evra (neplanirana nabavka na tenkovski delovi).


8 08.11.2010

DEMONIZACIJA

o isklu~ok na godinite vo ranoto detstvo, nikoga{ ne sum sakal i ne sum gi gledal rabotite okolu mene vo crno-bela slika. Ne sum sakal da gi prifatam konceptite na idealizacija i demonizacija. Ne mi bilo normalno, no i ne mi bilo logi~no. Se ma~am da ja razberam logikata na nekoi politi~ari i kolumnisti koi ne najdoa sila ovie ~etiri godini da izustat ili da napi{at barem eden, edinstven zbor na pofalba za nekoja, za bilo koja aktivnost na ovaa Vlada, na VMRO ili na nekoj politi~ar od desnicata. Jas sum perfektno svesen deka ima mnogu raboti za koi nekoj od niv i nekoj od nas mo`e da najde zabele{ki i da plasira logi~ni kritiki, no ne mo`am da ja prifatam logikata {to ni ja prodavaat deka s$ e crno i deka s$ {to se slu~uva e lo{o. Aj, se obiduvam da gi razberam mladive koi pi{uvaat po internet-forumi. Normalno e za niv, mladi se, im vrie krvta od ideali, verba, lutina i zanes. Sme bile site ponekoga{ takvi. Se obiduvam da gi razberam i lu|eto koi se obi~ni ~lenovi na partiite od levicata. Nim idealite im se od edno drugo vreme, no, za `al, s$ u{te ne videle deka ovie, nivnite, odamna gi predale tokmu tie

S

KOMENTARI I ANALIZI

PONEDELNIK

ideali. Vo posledno vreme po~nav da gi razbiram i ovie eksperti ili novinari, ili kolumnisti ili aktivisti, {to i da se. Pa, tie da ti bile dobro plateni. Pa, fala Bogu. [tom lu|eto si dobivaat pari da ja kritikuvaat Vladata, normalno e. Si ja vr{at rabotata, kritikuvaat s$ i se{to i za toa si napla}aat. Airlija neka e, samo dobro e {to ve}e doznavme deka e taka. No, na kraj, ne mo`am da gi razberam politi~arive na levicata koi se so visok rang, biv{i premieri, pretsedateli, vicepremieri, pretsedateli na Sobranie itn., itn.. Kako da se operirani od objektivnost ili, pak, mislat deka }e ostavat podobar vpe~atok ako za s$ i se{to udrat frontalno i negativno. Neverojatno e da se slu{aat, demek, seriozni lu|e, kako ne uspevaat da si ja nadminat agresijata i omrazata, kako ne uspevaat da razberat deka politi~arite ne smeat da se izdvojuvaat od lu|eto, deka treba da gledaat so o~ite na lu|eto. @al mi e {to ovie lu|e, vo ovie nekolku godini ne najdoa doblest i golemina da ka`at barem eden edinstven dobar zbor, pa makar i za najmalata i najnebitnata rabota {to ja napravila ovaa Vlada. Aj vaka, ajde mnogu realno i mnogu konstruktivno da

gi pogledneme rabotive koi ni se slu~u vaat vo posledn o vreme, ama da gi pogledneme od prizmata na nekoj objektiven, na nekoj od strana, na nekoj koj nema nit u pri~ina, nit u, pak, motiv da bide pristrasen nitu kon VMRO i negovite stavovi, nitu kon SDSM i negovite stavovi. Takvite objektivni merila treba da se so kredibilitet i so referenci za koi nema nikoj da mo`e da nametne somne`. Jas predlagam da gi zememe za primer Me|unarodniot monetaren fond, Svetskata banka, “Transparensi interne{nal” i, eve, ako sakate, Evropskata komisija. Aj da vidime {to e toa {to posledno go zboruvaat ovie institucii za sostojbite vo Makedonija. Prvo, Me|unarodniot monetaren fond donese odluka na Makedonija da & odobri kredit vo visina od 400 milioni so kamata od 1,3%. Vakva ponuda Makedonija dosega ne dobila. Vakva ponuda Makedonija nikoga{ ne mo`ela da zamisli. Se se}avam deka nekolku pati sme se raspravale za zadol`uvawata na Makedonija, pa sme diskutirale dali treba da e zadol`uvaweto preku aran`mani, dali treba da e so evroobvrznici, dali treba da e od komercijalni banki, no sekoga{, povtoruvam sekoga{, stanuvalo

zbor za zadol`uvawe so nekolkukratno pogolemi kamati. Plus, koga na ova }e go dodadete faktot deka Me|unarodniot monetaren fond go kreira{e ovoj instrument za dr`avi koi imaat zdrava ekonomska i monetarna politika, }e vi stane jasno kakvo mislewe imaat ekspertite na Me|unarodniot monetaren fond za Republika Makedonija. Od kolegite od SDSM, zbor, ama nitu eden, ne ~uvme za ovoj uspeh. Ne se objektivni. Vtoro, Svetskata banka na Makedonija & odobri sredstva, del kako grantovi, del kako povolni krediti. I toa go stori so mnogu jasna poraka deka Makedonija e dr`ava koja vodi isklu~itelno dobra i uspe{na ekonomska politika vo vreme na svetskata kriza. Svetskata banka dade sredstva koi se odnesuvaat na deceniski proekti koi za Makedonija }e zna~at silen potstrek. Svetskata banka ka`a deka ima doverba vo politikite na Makedonija. Od kolegite od SDSM, zbor, ama nitu eden, ne ~uvme za ovoj uspeh. Ne se objektivni. Treto,“Transparensi interne{nal” vo svojot godi{en izve{taj za sostojbata so korupcijata vo svetot Makedonija ja pozicionira{e za devet mesta pogore od lani, a za ~etirieset mesta,

povtoruvam ~etirieset mesta, pogore od poslednata godina koga SDSM be{e na vlast. Ova e uspeh koj i nie, od VMRO, ne sme se nadevale deka tolku brzo }e uspeeme da go postigneme. Plus, ako gi zemete predvid site kritiki na doma{na scena od kvaziorganizacii koi la`no se pretstavuvaat, zloupotrebuvaj}i go imeto na ovaa me|unarodno licencirana organizacija. Plus, ako go zemete faktot deka vo takvite organizacii vo Makedonija ~lenuvaat najvisokite ~elnici na SDSM. Plus, ako go zemete faktot deka i po 4 godini od vladeeweto na SDSM s$ u{te izleguvaat na povr{ina korupciski skandali od niv. Toga{ }e sfatite deka ova e uspeh. Od kolegite od SDSM, zbor, ama nitu eden, ne ~uvme za ovoj uspeh. Ne se objektivni. ^etvrto, denovive }e stigne izve{tajot na Evropskata komisija za napredokot na Republika Makedonija vo ovaa godina. Site go o~ekuvame so netrpenie, no ve}e vo javnosta se vrtat osnovnite nasoki vo koi }e se dvi`at stavovite na EK. Vo nego }e ima i zabele{ki, no }e ima i pofalbi. Vo nego }e bidat objektivno preneseni site sostojbi vo op{testvoto i ekonomijata. Nema da bidat niz prizmata nitu na

ILIJA DIMOVSKI direktor na Centarot za komunikacii na VMRO-DPMNE i pratenik vo sobranieto na RM

ednata, nitu na drugata strana. No, po~ituvani, povtorno kako i lani, vo izve{tajot }e ima mnogu pofalbi za razli~ni institucii i procesi. ]e vidime kako na toa }e reagira opozicijata. Siguren sum deka Makedonija }e dobie preporaka za po~nuvawe na pregovori za polnopravno ~lenstvo vo EU. ]e im se sru{at tezite na na{ive kolegi od SDSM i na nivnite poddr`uva~i od redot na kolumnistite i izvestuva~ite. Za ovaa tema znam deka nema da mol~at, }e zboruvaat, no }e bide zabavno da vidime kako }e se obiduvaat da minimiziraat. Mo`ebi deka sme se pazarele, ama, da gi potsetam deka taka vikaa i lani....

KORPORATIVNO UPRAVUVAWE

TOLKU KOLKU [TO TREBA  Dobroto

korporativno upravuvawe mo`e da rezultira so otrovna korporaciska kultura. Toa e poslednata premisa vo silogizmot {to go gradi po~ituvaniot "Ekonomist" vo eden od svoite posledni broevi, vo ne do kraj fer izgradena argumentacija. Najmnogu zaradi pogre{nata po~etna definicija

obroto korporativno upravuvawe mo`e da rezultira so otrovna korporaciska kultura. Toa e poslednata premisa vo silogizmot {to go gradi po~ituvaniot “Ekonomist” vo eden od svoite posledni broevi. Logi~kiot sled po~nuva od analizata na performansite na razli~ni kompanii, osobeno vo poslednata kriza, i odi kon utvrduvaweto deka dobroto korporativno upravuvawe ne gi za{titi kompaniite od prezemaweto nepotrebni rizici. Zaklu~okot, baziran na tezite prezentirani vo nedelnikot, e deka reformatorite na korporativnoto upravuvawe, kako {to gi narekuva onie koi se zalagaat za vospostavuvawe na novite standardi na transparentnost i ot~etnost, treba pomalku da se stremat kon sozdavawe na sovr{eni dokumenti za kompaniite, a pove}e da razmisluvaat za "nemerlivite raboti, kakvi {to se vrednostite i tradiciite na kompanijata”. “Ekonomist” saka da misli za sebe deka e spisanie koe zazema jasni stavovi. Ova e vistina za del od temite koi gi obrabotuva, i vo osnova zazema stav koj e liberalen, vo

D

interes na slobodniot pazar i globalizacijata. Vo ostanatiot, najgolem broj od slu~aite, “Ekonomist” gi gradi svoite argumenti so tezi i antitezi, za da zaklu~i deka vistinata e nekade na sredina. Trebalo i ovoj pat da go prifati svojot voobi~aen pristap. Prvo, zatoa {to definicijata na korporativnoto upravuvawe {to ja koristi e ograni~ena na "maloto upravuvawe”, od koe gi izostava vnatre{nite kontroli i upravuvaweto so rizicite. Voobi~aenoto razbirawe na korporativnoto upravuvawe denes e deka vo istoto vleguvaat i ovie dve kategorii, osobeno upravuvaweto so rizici na strate{ko nivo. Iako ne e fer da se debatira za definicii, sepak, pri~inata za pogre{niot zaklu~ok e prvenstveno vo pogre{nata pojdovna osnova koja go izdvojuva upravuvaweto so rizicite od korporativnoto upravuvawe. Vtoro, zatoa {to se re{il delumno da gi ~ita brojkite, “Ekonomist” go citira poslednoto istra`uvawe na David Erkens, Mingji Hung i Pedro Matos od Univerzitetot vo Severna Karolina, vo koe tie gi ispituvale performansite na 296

seriozni finansiski institucii, sekoja so aktiva pogolema od 10 milijardi amerikanski dolari, i zaklu~ile deka parametrite na dobroto korporativno upravuvawe ne se relevantni za performansite na kompaniite, vklu~itelno i toa deka finansiski pismenite direktori imale isti performansi so onie koi imaat ograni~eni mo`nosti su{tinski da gi ~itaat finansiskite izve{tai; ili deka odborite na direktori vo koi generalniot direktor ne e i pretsedatel na odborot nemaat povisoki uspesi od odborite vo koi ova ne e slu~aj. “Ekonomist” gi spomnuva, ama ne gi zema celosno predvid i slednive zabele`ani argumenti: deka finansiskite institucii imaat razli~ni linii na biznis-tek vo odnos na realniot sektor, no i deka istra`uvawata poka`uvaat deka vo aziskite ekonomii, na primer, tokmu zgolemenata nadvore{na kontrola ovozmo`i podobri performansi. Treto, i najva`no – vo dene{novo vreme na uberstatistika, mo`no da se najdat brojki koi }e go poddr`at re~isi sekoj argument. Poznati se istra`uvawata na Mekkinzi za procentite na

premii koi se podgotveni da gi platat investitorite za dobro upravuvani kompanii, koi sme gi citirale i tuka. Dobroto korporativno upravuvawe e dobro kako vrednost, kako princip, a odlukite za prifatlivosta na principite ne se donesuvaat so statistika. Postojat argumenti i za dosegot i za ograni~uvawata na korporativnoto upravuvawe. No, ograni~uvawata se odnesuvaat na formata, a ne na sodr`inata. Vo pravo e “Ekonomist” koga se zalaga za po~ituvawe na "vrednostite i tradiciite” na kompaniite, i novite pristapi na korporativnoto upravuvawe odat vo nasoka da ima pomalku konkretni uslovi koi treba da gi ispolnat kompaniite, a da ima pove}e generalni principi koi kompaniite treba da gi po~ituvaat. Zamkite se vo formata. I tuka e vo pravo “Ekonomist” koga }e ka`e deka silnite institucionalni investitori vo eden del gi turkaa kompaniite da prezemaat pove}e rizici za da se zgolemi povratot na investiciite, i deka, vo osnova, nadvore{nite investitori, osobeno nedolgoro~nite, mo`e da imaat pogolem apetit za rizici vo odnos na

menaxerite koi zavisat i od plata i kako akcioneri od idninata na kompanijata. No, vo ovie dva slu~ai ne stanuva zbor za kompanii so su{tinsko, tuku so formalno dobro korporativno upravuvawe. "Noviot korporativen poredok”, po~nat vo 90te godini, pobedi, i toa nasekade vo svetot. Vo 2009 godina samo 12% od generalnite direktori vo najgolemite kompanii vo svetot bea i pretsedateli na odborite, za razlika od 2002 godina koga ovoj procent be{e 48%. Denes, generalnite direktori mnogu pove}e se povikuvaat na odgovornost i nivnite mandati vo prosek traat 6,3 godini, sporedeno so 8,1 godini vo 2000 godina. Ili, na primer, najzna~ajnite berzi vo SAD vo 2009 godina gi obvrzaa site na niv kotirani kompanii da imaat mnozinstvo nezavisni direktori. Zna~i, “Ekonomist” ovoj pat be{e delumno vo pravo. To~no e deka ne treba da odime kon barawe na ednoobrazni sovr{eni urneci na konstitutivni dokumenti koi }e bidat primenlivi za site kompanii. To~no e deka nekoi kompanii vo koi se po~ituvaat dobrite semejni tradicii se podobri od nekoi kompanii koi

KIRIL NEJKOV Rakovoditel na Proektot r za korporativno upravuvawe na Me|unarodnata u r ffinansiska korporacija r r ( FC (I (IFC) C) vo M Mak Makedonija aked ak eddon onij ijja

vo forma po~ituvaat najdobri svetski praktiki. To~no e deka vrednostite na sekoja kompanija se razli~ni, i tie se ednakvo va`ni, ako ne i pova`ni od globaliziranite pravila na korporativnoto upravuvawe. Ama, isto taka e to~no deka sekoe od ovie tvrdewa ne e vo sprotivnost so dobrite praktiki na korporativno upravuvawe i deka sigurno kulturata na dobro korporativno upravuvawe vo edna kompanija nikoga{ ne mo`e da rezultira so sozdavawe na otrovni rezultati. Proektot za korporativno upravuvawe e poddr`an od [vajcarskiot sekretarijat za ekonomski pra{awa (SEKO). IFC e del od Grupacijata na Svetska banka. Iznesenite stavovi se na avtorot i ne gi odrazuvaat nu`no stavovite na IFC.


KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.280

PONEDELNIK

MBI 10

MBID

112,80

9

08.11.2010

OMB

2.415 112,70

2.260

2.405

2.240

112,60

2.395

2.220

112,50

2.385

112,40

2.200

2.375

112,30

2.180

2.365

112,20

2.160

2.355

01/11/10

02/11/10

03/11/10

04/11/10

05/11/10

112,10

01/11/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

02/11/10

03/11/10

04/11/10

05/11/10

01/11/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

02/11/10

03/11/10

04/11/10

05/11/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

ZAGREPSKATA BERZA PREDLAGA RE[ENIE ZA NELIKVIDNOSTA NA BERZITE

KOMPANII NA BALKANOT DA KOTIRAAT NA POVE]E BERZI ISTOVREMENO

17.03.2010 9 GRUPACIJATA TOPLIFIKACIJA SO POLOVINA MILION EVRA DOBIVKA ZA TRITE KVARTALI

Preku dvojnata kotacija }e se razvijat regionalnite berzi, no }e se zgolemi i protokot na kapital i sorabotkata me|u dr`avite METODI PENOVSKI

penovski@kapital.com.mk

o~etokot na grejnata sezona grupacijata Toplifikacija P go startuva so dobivka od 536.000 evra ostvarena za trite kvartali od godinava. Vo finansiskiot izve{taj za

amo preku kotacija na doma{nite kompanii na pove}e berzi vo regionot mo`e da se o~ekuva za`ivuvawe na pazarite na kapital vo zemjite od porane{na SFRJ. Ova e stavot na berzata vo Zagreb, koj e razli~en od idejata za formirawe regionalna berza, koja be{e razgleduvana od regulatornite tela na pazarite za kapital na konferencija vo Crna Gora. Vo Zagrepskata berza ovaa ideja ja ocenuvaat kako dobra, no mnogu skapa. Za “Kapital” od berzata vo Zagreb izjavija deka sekoja dr`ava treba samostojno da go jakne pazarot na kapital, a rastot na prometot treba da se bara preku ovozmo`uvawe dvojna kotacija na kompaniite. “Gi imame apsolutno site pretpostavki za da se ovozmo`i dvojnata kotacija. Site berzi vo regionot }e imaat korist od toa. Najva`no e {to toa mo`e da se napravi bez nikakvi dopolnitelni vlo`uvawa na kapital, koj, sudej}i spored momentalnite uslovi na pazarot na kapital, za mnogu berzi od ovoj region verojatno e nevozmo`no da se obezbedi”, velat vo Zagrepskata berza. So ova se soglasuvaat i vo

raboteweto na ovaa grupacija, vo koja vleguvaat nejzinite firmi-}erki za snabduvawe i distribucija na toplinska energija, pi{uva deka vkupnite prihodi za izminatiot period bile 36,5 milioni evra. I Makedonskata berza minatata nedela ostvari soliden berzanski promet vo iznos od pove}e od 1,2 milioni evra, vklu~uvaj}i go i iznosot od edinstvenata javna berzanska aukcija so akcii i udeli na Fondot za penzisko osiguruvawe vo ponedelnikot. Prometot e za 38% pogolem od onoj koj Berzata go ostvari edna nedela prethodno. Berzanskite indeksi, osven indeksot na obvrznici OMB, trgovskata nedela ja zavr{ija so rast. Osnovniot berzanski indeks porasna za celi 6,5%, na vrednost od 2.275,24 indeksni poeni. Kaj MBID indeksot, koj dostigna vrednost od 2.409,89 indeksni poeni, rastot iznesuva okolu 2,1%. OMB indeksot padna za 0,12%, dostignuvaj}i vrednost od 112,40 indeksni poeni. Minatata nedela @ivko Mukaetov, pretsedatelot na Upraven odbor i generalen direktor na farmacevtskata kompanija Alkaloid, se stekna so novi 500 obi~ni akcii i sega poseduva 6,36% od vkupniot broj izdadeni akcii na kompanijata. [to se odnesuva do regionot, berzata vo Zagreb minatata nedela ima{e pad na prometot od 25,33%. Rast od 0,63% zabele`a samo osnovniot berzanski indeks CROBEX, koj dostigna vrednost od 1.881,17 indeksni poeni. Belgradskata berza nedelata ja zavr{i so pad i na prometot, no i na indeksot Belex 15, ~ij pad od 1,05% ostana na nivoto od 628,83 indeksni poeni.Svetskite berzi, pak, silno se razdvi`ija po odlukata na Federalnite rezervi na SAD za kupuvawe na dr`avni obvrznici vo iznos od 600 milijardi dolari vo tekot na slednite osum meseci. Wujor{kiot berzanski indeks S&P 500 zabele`a nedelen rast od 3,6%, dostignuvaj}i vrednost od 1.225,85 indeksni poeni. Panevropskiot berzanski indeks FTSEurofirst 300 bele`i rast od 2,3%, ~ija vrednost dostigna 1.111,28 indeksni poeni. Japonskiot berzanski indeks Nikkei 225 ja zabele`a najdobrata berzanska nedela godinava ostvaruvaj}i rast od 4,6%, na vrednost od 9.625,99 indeksni poeni.

S

Makedonskata berza. “Prednost bi imale samite investitori. Namesto da kupuvaat akcii na stranski kompanii preku fondovite, toa bi mo`ele da go pravat preku nacionalnite berzi”, komentiraat na Makedonska berza. Za stranski kompanii da kotiraat na edna berza mora da imaat sedi{te vo taa dr`ava. Zakonski, so akcii na stranski kompanii i sega mo`e da se trguva vo Makedonija. Toa se pravi preku trguvawe so potvrdi za stranski hartii od vrednost, no dosega nemalo interes za toa. Od Berzata poso~uvaat i deka kotiraweto na stranska berza }e zavisi od zainteresiranosta na samite kompanii, no

i od zakonite za berzite vo zemjite kade {to kompanijata odlu~ila da kotira. Kaj del od doma{nite kompanii so koi razgovaravme na ovaa tema ima interes za dvojna kotacija. “Toa bi bilo odli~no za imixot na kompanijata. Koga nekoja kompanija kotira na berza, toa govori za nejzinata serioznost i za kvalitetot na proizvodite, {to zna~i mnogu za podobruvaweto na raboteweto i za promocija na stranskite pazari”, smeta Sa{o Naumoski, generalen direktor na prilepska Vitaminka. Berzata vo Zagreb ve}e raboti na formirawe novi pravila za kotirawe na stranski akcii na berzata, soglasno

zakonot za pazar na kapital vo Hrvatska, no i soglasno evropskata praktika za dvojna kotacija. Formiraweto na nov berzanski entitet, spored berzata od Zagreb, bi mo`elo da se soo~i so redica problemi i so dopolnitelni vlo`uvawa. “Vo raboteweto na Zagrepskata berza i usoglasuvaweto so propisite dosega se vlo`eni zna~itelni materijalni sredstva i ~ove~ki resursi, a sigurni sme deka toa e slu~aj i so drugite berzi vo regionot. Formiraweto nova berza }e bara novi zna~itelni finansiski sredstva za da se ovozmo`i trguvawe koe ve}e e ostvareno na regionalnite berzi”, velat od berzata vo Zagreb.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

05.11.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

29.742.485,01

2,91%

0,18%

-2,39%

-2,30%

-8,33%

04.11.2010

64.800

ILIRIKA GRP

27.016.721,27

2,50%

10,00%

10,65%

11,16%

12,96%

04.11.2010

3,03

41.140

Иново Статус Акции

18.606.162,51

0,41%

-5,87%

-11,02%

-16,95%

-31,10%

04.11.2010

2.635,00

3

5.270

KD Brik

25.625.704,03

3,67%

4,25%

8,18%

11,49%

15,24%

04.11.2010

1.751,00

3

5.253

KD Nova EU

24.115.635,41

3,20%

2,47%

-5,10%

-2,73%

-18,15%

04.11.2010

КБ Публикум балансиран

28.504.825,47

2,38%

2,37%

-3,22%

-0,85%

-1,58%

03.11.2010

Износ (МКД)

КЈУБИ Македонија Скопје

471,00

7,78

65.940

ТТК Банка АД Скопје

800,00

3,76

Стопанска банка Скопје

340,00

Стопанска банка Битола ОКТА Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

05.11.2010

Име на компанијата Тетекс Тетово Универзална Инвестициона Банка

Просечна цена (МКД)

0

%

Износ (МКД)

500

-11,19

57.000

470

-2,08

79.900

0,00

0,00

0

BESK (2009)

54.562

0,00

0

ХВ

0,00

0

ALK (2009)

05.11.2010 %

Комерцијална банка Скопје

3275,4

1,16

3.331.085

Гранит Скопје

487,21

1,53

2.984.183

Македонски Телеком Скопје

1.431.353

0,00 0,00

Износ (МКД)

Алкалоид Скопје

Вкупно издадени акции

0

Просечна цена (МКД)

Македонијатурист Скопје

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

0

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

05.11.2010 Податоците се однесуваат за

%

Име на компанијата

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

05.11.2010

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

05.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.949,62

390,18

10,12

0,90

обични акции

6.695,00

341,43

19,61

0,20

Вкупно Официјален пазар

обврзници

% на промена

16.933

10

187.231

100

-17,09 38,52

204.164

110

31,22

GRNT (2009)

3.071.377

487,21

105,83

4,60

0,49

обични акции

39.107

50

28,74

KMB (2009)

2.014.067

3.275,40

533,81

6,14

0,95

Вкупно Редовен пазар

39.775

52

-78,65

MPT (2009)

112.382

23.996,30

/

/

0,67

REPL (2009)

25.920

38.500,00

5.625,12

6,84

0,77

SBT (2009)

389.779

2.635,00

211,39

12,47

0,60

2.400,00

0,80

2.400.000

STIL (2009)

14.622.943

169,90

0,11

1.536,45

2,37

3949,62

0,19

1.307.324

TPLF (2009)

450.000

3.204,70

61,42

52,18

0,94

444,24

0,61

1.053.300

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

/

/

0,26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, petok - 05.11.2010)


10 08.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

DOING BUSINESS GI LOCIRA NAJGOLEMITE PROBLEMI NA INVESTITORITE

DOZVOLITE ZA GRADBA SÉ UШTE GLAVNA PRE^KA ZA VODEWE BIZNIS Spored posledniot izve{taj Doing Business 2011, na investitor vo Makedonija mu trebaat prose~no 146 dena za da izvadi odobrenie za gradba i pritoa treba da pomine niz 21 procedura. Grade`nicite se `alat deka dolgite proceduri, slo`enata administracija, mnogute dokumenti i dolgiot vremenski period za dobivawe na odobrenija za gradba se najgolemite problemi za investitorite ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

olgite proceduri, slo`enata administracija, mnogute dokumenti i barawa i dolgiot vremenski period za dobivawe na odobrenija za gradba se najgolemite problemi so koi se soo~uvaat kompaniite pri vodewe biznis. Spored posledniot izve{taj Doing Business 2011, za da se izvadi odobrenie za gradba vo Makedonija investitorot treba da pomine niz 21 procedura i seto toa trae 146 dena. I dodeka Vladata se fali deka pravi reformi vo instituciite, najgolemata pre~ka za po~nuvawe biznis so godini ne e re{ena. Grade`nicite se `alat deka dosega nekolku pati apelirale do Ministerstvoto za transport i vrski za nao|awe na na~in za re{avawe na ovoj problem i za olesnuvawe na procedurite, no dosega nema nikakva realizacija. Za da se otstranat problemite i pre~kite so koi se soo~uvaat, vo naredniot period }e dostavat predlog do Ministerstvoto za na~inot na koj treba da se re{i ovoj problem. "Najgolemi problemi koi gi detektiravme dosega se slo`enite administrativni proceduri i vremeto koe e potrebno za da se dobie dozvola. Procedurata za dobivawe odobrenie za gradba e mnogu dolga i slo`ena i se baraat premnogu dokumenti. Za eden predmet se vrzani premnogu raboti, kako, na primer, plateni smetki za struja, voda, komunalii od

D

146

dena se potrebni za dobivawe na odobrenie za gradba

pred nekolku godini, {to e apsurdno. Od druga strana, ima mnogu nedore~eni uslovi koi treba da se ispolnat za da bide odobren idejniot proekt vrz osnova na koj se dava odobrenie za gradba, za koi i dopolnitelno se davaat pau{alni zabele{ki koi go odolgovlekuvaat procesot", veli Nikola Velkov, pretsedatel na Zdru`enieto za grade`ni{tvo pri Stopanskata komora. Toj veli deka dosega nekolku pati barale od Ministerstvoto da se napravat reformi vo ovoj sektor, no deka dosega nema nikakva realizacija i za taa cel Komorata }e izgotvi predlog za mo`nite na~ini za olesnuvawe na procedurite. "Nekolku pati baravme od Ministerstvoto za transport i vrski da napravi reformi za re{avawe na ovoj problem, za koj nekolku godini se `alat na{ite ~lenki. Za taa cel, vo Stopanskata komora be{e formirana rabotna grupa koja raboti na otkrivawe na site pre~ki koi se javuvaat pri dobivaweto dozvola za gradba. Vrz osnova na toa, treba da ispratime predlog do Ministerstvoto vo koe }e uka`eme na site pre~ki so koi se soo~uvaat kompaniite i za mo`nite na~ini za re{avawe na tie problemi", objasnuva Velkov. Spored nego, vremeto od sedum-osum meseci, koe e

potrebno za da se dobie odobrenie za gradba, gi odvra}a i stranskite investitori. "Ova e golema pre~ka za doma{nite investitori, a da ne zboruvame za stranskite kompanii koi sakaat da gradat. Kaj niv procedurite se u{te poslo`eni i potrebni se pove}e dokumenti i uslovi koi treba da gi dobijat. Instituciite se bavni. Treba da odi{ od edna slu`ba vo druga, edna procedura pa druga i toa trae sedum-osum meseci. Za toa vreme }e zaboravi{ i {to si sakal da gradi{", veli Velkov. EKSPERTSKA PODDR[KA OD IFC ZA OLESNUVAWE NA PROCEDURITE Od Ministerstvoto za transport i vrski velat deka ve}e po~nale so aktivnos-

ti za olesnuvawe na procedurite za doSpored izve{tajot Doing Business 2011, Makedonija od bivawe na odobrenija 138 zemji se nao|a na samoto dno, na 136 mesto, spored ed za gradba. Za taa cel, kriteriumot dobivawe odobrenija za gradba. Spored ed Ministerstvoto vo juli Svetska banka, ovaa lo{a ocenka e poradi rokot od godinava potpi{a dogo146 dena potreben za da se dojde do vakva dozvola la vor so IFC koja treba i 21 procedura niz koja treba da se pomine. da ponudi ekspertska poddr{ka za olesnuvawe na procedurite za dobivawe na ili tro{oci za dobivawe se predmet na razgleduvawe, na dozvoli za grade`nite a po dobivaweto na finalodobrenija za gradba. "IFC isprati svoi pret- kompanii i }e dade pre- niot izve{taj od strana na s t a v n i c i v o S k o p j e z a poraki za toa kako da se IFC, }e bide postapeno sproveduvawe na dlabinska racionalizira procesot na po dadenite preporaki vo analiza na procesot za dobivawe grade`ni dozvoli soglasnost so pozitivnite odobruvawe na grade`ni soglasno izrabotena studija", zakonski propisi. velat od Ministerstvoto za "Sepak, zabele`livo e nadozvoli vo zemjata. maluvawe na potrebnoto Po dobienite rezultati od transport i vrski. vakvata analiza, IFC } Od Ministerstvoto objas- vreme vo odnos na izve{tajot e dostavi izve{taj vo koj nuvaat deka vo isto vreme za 2009 godina, koga prvpat }e bidat otslikani site gi povikuvaat site zain- po~na da se bele`i potrebproblemi vo procesot za teresirani subjekti da dosta- noto vreme za spravuvawe dobivawe grade`ni doz- vat svoi predlozi, idei i so grade`ite dozvoli, koe vo voli, vklu~uvaj}i gi site zabele{ki za poednostavu- toj izve{taj iznesuva{e 198", postapki, proceneti docnewa vawe na ovoj proces i site velat od Ministerstvoto.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,94%

3,88%

4,73%

5,58%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5835

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

43,2347

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

70,3128

Швајцарија

франк

44,6840

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,1589

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,8130

61,6

44,5

71,5

45,5

Извор: НБРМ


KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

08.11.2010

11

KALENIKOV: GO[EV DA JA OTKRIE SPREGATA ME\U BANKITE I GOLEMITE FIRMI retsedatelot na Sojuzot na stopanski komori, Zlatko Kalenikov, u{te pove}e go za~ini skandalozniot napad vrz Stopanskata komora, biznis-zaednicata i bankarite so obidite da go ubla`i napadot vrz guvernerot Petar Go{ev. Toj sega tvrdi deka ne go obvinil direktno Go{ev, tuku pobaral od nego da ja otkrie spregata koja, sepak, postoela me|u bankite i golemite kompanii. “Komparacijata so prikaznata za Sne`ana i sedumte xuxiwa ja dadov poradi samobendisanosta preku frazata “ogledalce, ogledalce, koj

P

e najdobriot biznismen vo Makedonija?”. Koga se pojavija malite i srednite pretprijatija, ogledalceto & gi poka`a na ma}eata i toga{ se pojavi nevidlivata sprega me|u pretprijatijata i del od bankarskiot sektor, koj go narekovme lihvarski, zatoa {to ne dozvoluva seopfaten razvoj na ekonomijata vo Makedonija. Go{ev neka poka`e deka ne e del od taa sprega”, veli Kalenikov. Toj tvrdi deka ne se presmetuval li~no so guvernerot, zatoa {to bile i li~ni prijateli, no ne e

siguren dali Go{ev }e prisustvuva na negovata svadba. “Za dve raboti ne sum siguren - dali }e mi ostane zaka`aniot termin za svadba vo Aleksandar Palas i dali Petar Go{ev }e mi dojde na svadba”, dodade Kalenikov. Toj negira deka postoi nezadovolstvo vo SSK poradi negovite s$ po~esti skandalozni izjavi vo javnosta i otvorenata naklonetost kon vlasta. Tvrdi deka stanuva zbor za nezadovolstvo samo na edna komora-~lenka, koja preku pismo se ogradi od negovite stavovi. Kalenikov negira i deka sorabotu-

va so Vladata. Toj informira{e i za dve merki koi SSK gi predlo`ila za podobruvawe na sostojbite na malite firmi - osloboduvawe na finansiskite sredstva za stopanstvoto preku model na zapi{uvawe blagajni~ki zapisi na baza na kamatna stapka, odnosno konkurenten model, i limitirawe na koli~inite na blagajni~kite zapisi.

GRADE@NICITE TREBA DA JA ISPOLNAT ZAKONSKATA OBVRSKA DO AVGUST 2011 GODINA

17.03.2010 PROCENKATA NA RIZIK PRI RABOTA ]E ^INI PO 500 EVRA ZA VRABOTEN?!

11

"Nekoi grade`ni kompanii dobija rok do avgust 2011 godina da napravat procenka, a za kompaniite koi imaat proizvodstveni pogoni rokot e edna godina", velat izvori od edna od firmite licencirani za vr{ewe na procenka na rizik pri rabota VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

ekolku grade`ni kompanii denovive dobile predupreduvawe deka prvi~nata procenka na rizik pri rabota mora da bide izvr{ena najdocna do avgust 2011 godina, iako, prethodno, ministerot za trud i socijalna politika, Xelal Bajrami, najavi deka procenkata na rizik pri rabota e kontinuiran proces bez strogo utvrdeni rokovi. Vo sprotivno, ne samo {to firmite }e platat globa od 5.000 do 8.000 evra, tuku }e dobijat i nov rok do koj treba da se realizira celokupnata procenka, "Na nekoi grade`ni kompanii im e daden rok do avgust 2011 godina, a za kompaniite koi imaat proizvodstveni pogoni, rokot e edna godina", velat za "Kapital" izvori od edna od firmite licencirani za vr{ewe na procenka na rizik pri rabota.

N

5.000-8.000

evra iznesuva kaznata za firmite koi nema da napravat procenka na rizik vo dadeniot rok

FIRMA SO 200 VRABOTENI ]E PLATI NAJMALKU 60.000 EVRA ZA PROCENKA NA RIZIK! Licenciranite agencii se ve}e na teren i od firma na firma gi nudat svoite uslugi, ~ii ceni se previsoki i nerealni, se `alat kompaniite Od agenciite velat deka cenite se dvi`at od 100 do 500 evra po vraboten. Ova bi zna~elo deka firma so 200 vraboteni }e plati 60.000 evra, dokolku se zeme predvid prose~nata suma od ponudenite ceni. Od Dr`avniot inspektorat za trud ne sakaat da gi komentiraat cenite ponudeni od strana na licenciranite firmi. "Ne e blagodarno da ja komentirame visinata na cenite za procenkata. U{te tri firmi ~ekaat da dobijat licenca za vr{ewe na procenka na rizik i so toa o~ekuvame deka }e se

zgolemi konkurentnosta me|u niv", veli direktorot Goran Jovanovski. Spored kompaniite, ova pretstavuva samo nov mehanizam za polnewe na buxetot, koj }e stavi klu~ na pove}e pogoni. Na ovoj na~in }e se postigne samo sprotivniot efekt. Jas mo`ebi }e platam ednokratna kazna, no }e go zatvoram pogonot i }e prekinam da proizveduvam. Na dolgoro~en plan dr`avata }e izgubi pove}e otkolku {to }e dobie", veli sopstvenik na proizvodstvena kompanija. I sopstvenicite na ostanatite kompanii ostro gi osuduvaat ovie zakonski izmeni. Spored niv, sega ne e vreme da se nosat takvi odluki. Tie baraat nekolkugodi{no odlo`uvawe na celiot proces. "Barame da se odlo`i implementacijata na ovoj zakon na edna do dve godini, barem dodeka da se stabiliziraat

firmite. Sega, koga sme daleku od evrointegrativnite procesi, ovie zakoni ne ni soodvetstvuvaat so realnata slika vo stopanstvoto", velat od Ultra Kompjuteri. LICENCIRANITE FIRMI SI SOZDAVAAT NELOJALNA KONKURENCIJA Imaj}i predvid deka zasega 12 firmi }e ja vr{at procenkata, a vo Makedonija ima okolu 100.000 firmi, proizleguva deka sekoja agencija }e raboti so 10.000 firmi, od koi, spored najavenite ceni, }e

zarabotuva ogromna suma pari. I pokraj vakvite pridobivki, firmite se `alat deka del od nivnite kolegi sozdavaat nelojalna konkurencija nudej} i poniski ceni od realnite. "Slu{navme deka edna od firmite ponudila ceni mnogu poniski od na{ite, {to ne e fer, kako kon nas, taka i kon ostanatite kolegi", velat od edna od agenciite ~ii ceni za procenka na rizik se dvi`at od 150 do 300 evra.

Sopstvenikot na edna od agenciite u{te pred nivnoto licencirawe istakna deka cenite poniski od 100 evra nema da bidat konkurentni. "Sramota bi bilo nekoja od firmite da ponudi cena poniska od 100 evra. A, normalno, cenata }e zavisi i od dejnosta na kompanijata vo koja se vr{i procenkata. Ne mo`e isto da ~ini procenka vo kancelarija i vo rudnik", velat izvorite na "Kapital".


12 08.11.2010

INTERVJU

PONEDELNIK

Vo SAD ne mo`e{ da bide{ profesor na fakultetot na koj si doktoriral, bidej}i mo`e da se slu~i konflikt na interesi i da treba da te biraat samite mentori, odnosno da se javi blag protekcionizam. Nie sme mala dr`ava i verojatno ne mo`eme da go kopirame ovoj sistem, no mo`eme da go prilagodime na na{ite potrebi i seriozno razmisluvame za toa.

NIKOLA TODOROV MINISTER ZA OBRAZOVANIE

STRA[NO E [TO SAMO 7% OD NASELENIETO E VISOKOOBRAZOVANO VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

inisterot za obrazovanie e eden od najkritikuvanite ~lenovi na Vladata, no vo isto vreme i eden od tie koi se soo~uvaat so najgolem broj problemi vo resorot. Vo intervjuto za “Kapital�, Todorov zboruva so koi problemi se soo~uva, kolku mu e te{ko da gi re{i i dali navistina gi re{ava problemite so besplatnite u~ebnici, neopravdano visokite tro{oci, kavgite so univerzitetot Sveti Kiril i Metodij, nepotizmot na dr`avnite fakulteti. - Samo vovedov nova dimenizja vo funkcioniraweto na Ministerstvoto, so toa {to postaviv pravilo deka ne treba da se mol~i za problemite, tuku treba da se otvoraat i da se re{avaat. Toa {to sme otvorile pove}e problemi ne zna~i deka prethodno tie ne postoele. Pra{aweto e kakov e pristapot kon problemite proaktiven, so namera da gi re{ime, ili da gi stavime pod tepih i nere{eni. Besplatnite u~ebnici predizvikaa mnogu vreva vo javnosta poradi nivniot kvalitet vo odnos na sodr`inite, no i poradi tro{ocite {to gi nametnuvaat vo dr`avniot buxet. Dali imate kontrola nad izdavaweto i finansiraweto na ovie u~ebnici, imaj}i

M

predvid deka stanuva zbor za ~etivo od koe treba da u~at celi generacii i za vnosen biznis za nekoi firmi? So problemot na u~ebnicite se soo~iv u{te prviot den koga dojdov za minister. Vidov deka ima prili~no golemi problemi. Nekade ima{e nedovr{ena postapka, a nekade zavr{enata postapka ni gi vrzuva{e racete i poradi toa ne mo`evme da gi obezbedime site knigi. Od druga strana, konstatirav deka vo srednite stru~ni u~ili{ta nema knigi, nema {to da nabavime, a tamu nedostigaa 536 u~ebnici. E, ovaa godina gi imavme site u~ebnici, no kako problem se otvori sodr`inata i, bez ogled na s$, sre}en sum {to se otvori toa pra{awe, zatoa {to edna{ zasekoga{ mo`e da se prodiskutira otvoreno. Iako mislam deka ima{e edna pari~na prikazna vo celata rabota, zatoa {to otkako Ministerstvoto izdava u~ebnici {tedi okolu 25 milioni evra godi{no. O~igledno bea zagrozeni ne~ii interesi i taka se pojavija raspraviite za sodr`inata na u~ebnicite. Me|utoa, koga izleze deka ima poseriozni gre{ki vo u~ebnici koi se izdavani pred tri, pet, pa i 10 godini, toga{ sfativme deka problemot ne bil vo toa koj gi izdava, nitu pak vo mene. Ovie u~ebnici definitivno ne se najlo{i, duri se i podobri od onie po koi se u~elo nekoga{. No, vremeto se menuva i normalno e da ima gre{ki. Ne postoi u~ebnik bez gre{ki. Najaviv merki i revizija na site u~ebnici

i toa }e trae cela godina. I da odlu~am da povle~am nekoj u~ebnik, nema da gi ostavam u~enicite bez u~ebnik. Zna~i, toa }e go sprovedam po zavr{uvaweto na u~ebnata godina. Me|utoa, klu~no e deka u~ebnikot ne e edinstveno pomagalo. Vo princip, se u~i po programata i nastavnikot e tuka. Zarem toj }e dozvoli gre{kite vo u~ebnikot da se reflektiraat vrz znaeweto na u~enicite? Koi se finansiskite implikacii? Gre{kite gi popravivme vedna{. Nara~avme nov u~ebnik i toa go plativme ili }e go platime. Zatoa {to pretrpevme {teta kako Ministerstvo, podnesovme tu`ba protiv recenzentite, koi se najodgovorni za toa {to se slu~ilo. [tetata iznesuva{e okolu eden milion denari. NE MI SE DOPA\A BOLOWSKIOT SISTEM NA OBRAZOVANIE Otkrivte nepotizam na dr`avnite fakulteti. So ogled na toa deka ne postoi zakonska odredba za sankcionirawe na tie {to go praktikuvaat, kako }e go re{ite ovoj problem i vo koja nasoka }e go menuvate Zakonot? I ova e eden od problemite koi dolgo vreme tleat vo javnosta i se tretiraat kako javni tajni. Go otvorivme ova pra{awe so cel da ja prekineme lo{ata praktika. To~no e deka vo ovoj moment nitu rektorite na univerzitetite, nitu dekanite ne snosat vina za ova, zatoa {to sistemot ne

go zabranuva. Mojata intencija e da kreirame sistem koj nema da dozvoli vakov sudir na interesi. Znam deka nekoj }e re~e oti so ova odredeni li~nosti }e imaat uskrateno pravo ili }e bidat diskriminirani, no sekoe spre~uvawe na sudir na interesi vo krajna instanca e diskriminacija, no pozitivna op{testvena diskriminacija. Kaznata sama po sebe ne e sistem, pa zatoa predlagame da izgradime sistem koj }e ja spre~i ovaa pojava. Na primer, vo SAD ne mo`e{ da bide{ profesor na fakultetot na koj si doktoriral, bidej}i e mo`no da se slu~i konflikt na interesi ako treba da te biraat samite mentori pred koi si doktoriral i bi mo`el da se javi blag protekcionizam. Nie sme mala dr`ava i verojatno ne mo`eme da go kopirame ovoj sistem, no mo`eme da go prilagodime na na{ite potrebi i seriozno razmisluvame za toa. Vo nasoka na toa formirav Komitet za unapreduvawe na sostojbite vo visokoto obrazovanie, sostaven od aakademici, profeeminentni stru~waci, sori i emin site so koi gi razgleduvame r opcii. Idejata za ddisperzirani proizleze od ovaa studii proiz Vlada. Ima kkritiki deka vo gradovi tie }e zgasnat. nekoi gradov zadovolni od efekKolku ste za dispertite {to gi dadoa d ziranite studii? stu godina od voveduvawePrvata godin studii to na disperziranite dispe imavme okolu okol 1.100 zapi{ani lani imavme okolu studenti, la studenti, a godinava 2.000 stude 2.670. Toa e kkontinuirano zgolemuvawe za 30%. Zna~i, ovie studii ne zgasnuvaat. To~no e deka za nekoi od disperziranite studii nema interes. Nie otvorivme mo`nost za gra|anite, nekoi ja iskoristija, nekoi ne. Od efektite sum zadovolen, pred s$ zatoa {to ovozmo`ivme seriozno dobli`uvawe na obrazovniot proces do gra|anite. Na{a cel e masovnosta na obrazovanieto i toa e ve}e globalna cel. Sekomu treba da mu se dade {ansa, a potoa sistemot da napravi opredeleno pro~istuvawe. Normalno, ne o~ekuvame da imame 100% obrazovana nacija. Toa e nevozmo`no. No, po posledniot popis imavme 7% obrazoven kadar, a toa e stra{no i govori za ekonomskata polo`ba na zemjava. Imame pove}e od 50% nezavr{eno osnovno obrazovanie, a nepovolnata struktura na obrazovanieto direktno vlijae vrz strukturata na nevrabotenosta. Imame re~isi 30.000 nevraboteni lica so visoko obrazovanie, a toa e 9% od vkupniot broj nevraboteni. Pogolem del od nevrabotenite se so sredno ili osnovno obrazovnie. Ima mnogu istra`uvawa koi go povrzuvaat procentot na visokoobrazovani i so rastot na bruto-doma{niot proizvod. Ima i egzaktni formuli koi poka`uvaat deka sekoj eden procenten poen zgolemuvawe na visokoobrazovanite vo edna dr`ava doveduva do eden procenten poen zgolemuvawe na ekonomskiot rast. Ministre, ja potencirate masovnosta, no {to e so

kvalitetot? Objasniv zo{to se stremime kon masovnosta, no stoprocentno mora da bideme posveteni i na kvalitetot. Poradi toa go formirav i Komitetot za koj zboruvavme i poradi toa vo javnosta s$ pove}e po~nuvam da zboruvam za Bolowa. Koj e efektot vrz kvalitetot na visokoto obrazovanie od vakvata implementacija na Bolowskiot sistem? Bolowa ima mnogu prednosti, no ima i mnogu maani za koi treba otvoreno da zboruvame i da vidime {to nosi. Treba da dademe {ansa sekomu, no treba da zavr{at samo onie koi navistina se steknale so znaewa i ve{tina. Naukata e mnogu seriozna alatka, a, za `al, kaj nas nedovolno se koristi i toa e golem problem za dr`avata. Moja obvrska kako minister za obrazovanie i nauka e da se boram i vo Vladata i vo Sobranieto i vo dr`avata da se prepoznae esencijalnosta i su{tinata na naukata. Ne postoi zemja koja prvo stanala bogata, pa po~nala da vlo`uva vo naukata. Eve, {tipskiot univerzitet se razviva brzo, no pra{aweto e dali navistina treba da se razviva tolku brzo. Mislam deka ne treba celosno da se zabavi dinamikata, no treba razvojot da se adaptira na mo`nostite i kapacitetite so cel da ne se naru{i kvalitetot. So rangiraweto na univerzitetite }e znaeme to~no {to mu fali na sekoj univerzitet. Go potencirate stavot deka ne Vi se dopa|a Bolowskiot sistem na obrazovanie vo zemjava. Toa zna~i deka prviot ~ovek vo obrazovanieto ima zabele{ki za klu~niot proces vo obrazovniot sistem? Ova go potenciram jas, no i mnogu profesori. Profesorite ja izgubija su{tinata na svojata funkcija i ve}e ne ocenuvaat. Kompjuterot ocenuva. Verojatno se izgubi i interakcijata profesorstudent, a od druga strana, imame i situacii vo koi profesorite dr`at predavawa na mali grupi studenti i toa e ekstremno pozitivno. No, i pokraj toa, kako da opa|a kvalitetot na kadrite koi izleguvaat od ovoj sistem. Pravime detalna analiza na celiot proces, no najzna~ajni aspekti se ocenuvaweto i proodnosta. Imame, na primer, slu~ai koga profesorot koj nema proodnost na studenti pove}e od 60% ima problem so Dekanatot, zatoa {to im gi brkal studentite. Klu~no e profesorot da im dade znaewe na studentite, me|utoa, toa ne zna~i deka sekoja generacija mora da se dvi`i napred. Treba da se najde model koj nema da bide na {teta na kvalitetot, a vakvite nuspojavi }e gi odbegne. Ne razmisluvam za zgasnuvawe na Bolowskiot sistem, barem ne vo ovoj moment, no sakam kriti~ki da pogledneme na ovoj proces i da vidime dali pri~inata vo produkcijata na nekvalitetni kadri le`i tokmu vo ovoj proces. NEVRABOTENOSTA E FENOMEN Dali imate napraveno analiza kakvi kadri im

trebaat na kompaniite i koi profesii se najbarani i najdeficitarni vo Makedonija, a koi fakulteti imaat hiperprodukcija na kadri? Vodevme smetka za toa koga gi pravevme godina{nite konkursi, me|u drugoto i so pomo{ na podatocite od Agencijata za vrabotuvawe. Tamu kade {to ima{e prili~no golema stapka na nevrabotenost odevme so mnogu poniski kvoti. Takov be{e primerot so Pedago{kiot fakultet. Me|utoa, za `al, tamu kade {to ima najgolem deficit od kadri, mal e interesot kaj studentite za izu~uvawe na tie oblasti. Tipi~en primer za toa se tehni~kite fakulteti. Problemot e, sepak, fenomen. Fenomen koj go prou~uvaa trojcata Amerikanci-nobelovci. Imame situacija vo koja nevrabotenosta raste, a raste i pobaruva~kata na pazarot na trud. Toa e svoeviden fenomen i takva situacija verojatno imame i vo Makedonija vo nekoi segmenti. Zatoa, ostvaruvam redovni kontakti so biznis-zaednicata. Poslednata takva sredba be{e so klasterot na tekstilcite, ko`arsko-prerabotuva~kata i mesarskata industrija. Mi ka`aa deka vo ovoj moment imaat potreba od 1.000 vrabotuvawa i deka postojano imaat oglasi na koi nikoj ne se prijavuva. Toa ne e taka zatoa {to site oti{le na fakultet. Istoto mi go ka`aa i od cementarnicata Usje-Titan. Ottamu organizirale i obuki na koi na prijavenite im pla} ale po 6.000 denari mese~no i potoa od niv regrutiraat kadri. Ovie godini re~isi i da nema interes za toa. Se prijavuvale desetina lu|e i potoa i tie ne ostanuvale na rabota. Ne znam na {to se dol`i toj fenomen. Vo Amerika se javuva kako rezultat na visokata socijalna pomo{, no kaj nas socijalnata pomo{ ne e visoka. Mo`ebi ovde nekakva vrska ima sivata ekonomija. Dali smetate deka makedonskiot obrazoven, sepak, producira "goli" diplomi, odnosno diplomi koi ne garantiraat obrazovan i kvaliteten rabotnik? Treba kako minister da bidam hrabar i da ka`am deka sigurno ima gola produkcija na diplomi vo nekoi delovi. I ima, no nie seriozno rabotime na toa i so pomo{ na Komitetot {to go spomenav. Istoto go rabotime i na nivo na sredno i osnovno obrazovanie preku eden proekt na Svetska banka nare~en "Ve{tini, a ne diplomi". Tie ve{tini treba da se vrzat so progresot na samata individua, no i so progresot na op{testvoto generalno. [to se slu~uva so privatnite univerziteti, kade otkrivte zloupotrebi i prekr{uvawe na zakonot? Imate li evidencija kolku i kakvi diplomi izleguvaat od ovie fakulteti? ]e vidime kakvi kadri produciraat privatnite univerziteti po evaluacijata za koja tenderskata postapka e vo tek. Vo ovoj period bea zatvoreni dva privatni fakulteti poradi neregularnosti vo raboteweto.


KOMPANII PAZARI I FINANSII

PONEDELNIK

08.11.2010

13

PRODOL@UVA EKOLO[KATA SORABOTKA NA DA^IA I MAKSTIL NAMALENI PRIHODITE NA TELEKOM I T-MOBILE rodol`uva kampawata “staro za novo”, so koja potro{uva~ite vo Makedonija dobivaa golemi popusti za modelite na "da~ia sandero" dokolku se soglasat nivniot star avtomobil da go dadat na reciklirawe. Rezultatite od sedummese~nata kampawa sprovedena od Automotiv grup, Makstil i nevladinite organizacii Fuel i Bels se pove}e od ohrabruva~ki i pri~ina za ovaa akcija da prodol`i i vo idnina. Vkupno 257 vozila postari

P

od 20 godini se trgnati od pati{tata vo Makedonija, a toa zna~i i deka 221 toni staro `elezo e reciklirano i pretvoreno vo ~eli~en lim. Spre~eno e celi 780 toni CO2 da bidat ispu{teni od uni{tenite avtomobili, ~ij raboten vek odamna e zavr{en. “Odli~nite brojki od na{ata kampawa ni ovozmo`ija i dopolnitelen popust od Da~ia, {to zna~i avtomobilite od limitiranata serija od “grin” linijata }e bidat poevtini

za 250 evra. Ovaa ponuda va`i do Nova godina“, izjavi Kiril Kalenikov od Automotiv grup. Dosega{niot popust za avtomobilite na Da~ia iznesuva{e 1.600 evra, a organizatorite na akcijata “staro za novo” potvrdija deka taa }e bide na sila vo tekot na celata 2011 godina. Najstaroto vozilo reciklirano vo pe~kata na Makstil e od podzaboraveniot brend Ostin, proizveden vo dale~nata 1969 godina.

kupnite prihodi na Telekom i T-Mobile zaedno, vo prvite devet meseci od godinava se namalile za 1,1% vo sporedba so istiot period lani. Samo prihodite na Telekom za prvite devet meseci od godinava se namaleni za 1,7% vo sporedba so istiot period od prethodnata godina, dodeka kaj mobilniot operator TMobile ima namaluvawe na prihodite od duri 8,4%. Vo izve{tajot na Maxar Telekom pi{uva deka pri~inite za pa-

V

dot na prihodite kaj Telekom treba da se baraat vo zgolemuvaweto na brojot na alternativnite operatori na pazarot, kako kabelskite, no i mobilnite operatori. Sepak, ovie trendovi se kompenziraat so zgolemeni prihodi kaj tripl plej paketite i kaj govornite uslugi. Vo mobilniot operator T-Mobile padot na prihodite isto taka se objasnuva so intenziviraweto na konkurencijata, taka {to iako se zgolemil brojot na postpejd-pretplatnici,

ima zna~itelno namaluvawe na brojot na pripejd-pretplatnici.

ODLO@ENA PRIMENATA NA ZAKONOT ZA UPRAVUVAWE SO OTPAD OD PAKUVAWE

KOMPANIITE NE SAKAAT NOV TRO[OK ZA SOBIRAWE NA OTPADOT Kade }e se selektira otpadot, koj }e go prerabotuva, dali mo`e da se otkupuva recikliraniot otpad, se samo del od dilemite koi gi imaat makedonskite kompanii koi baraat odlo`uvawe na primenata na Zakonot za upravuvawe so otpad od pakuvawe EMA NIKOLOVSKA e odlo`i implementacijata na Zakonot za upravuvawe so otpad i otpad od pakuvawe, koj treba{e da po~ne da se sproveduva od 1 januari 2011 godina. Ministerstvoto za `ivotna sredina ja odlo`i primenata za {est meseci za da se otstranat site pre~ki za negova vistinska implementacija po evropski standardi, a proizvoditelite i uvoznicite na pakuvani proizvodi baraat negovoto odlo`uvawe za edna godina. Odlo`uvaweto se dol`i na golemata neinformiranost na kompaniite za obvrskite koi proizleguvaat od Zakonot, kako {to se kade }e se selektira otpadot, koj }e go prerabotuva i dali mo`e da go otkupuvaat recikliraniot otpad. “Ima mnogu nejasni pra{awa vrzani so ovoj Zakon, pa tokmu zatoa mnogu ni zna~i toa {to minatata nedela dobivme soglasnost od ova Ministerstvo za da se odlo`i zakonot do 30 juni”, izjavi Mile Bo{kov, pretsedatel

S

na biznis-konfederacijata na Makedonija. Zakonot za upravuvawe so otpad od pakuvawe predviduva kompaniite koi proizveduvaat ili uvezuvaat ambala`irani proizvodi (bez razlika na tipot na ambala`ata) da im pla}aat na kompaniite koi }e go sobiraat i recikliraat toj otpad. Postoi opcija i samite da go sobiraat, a onie, pak, koi nema da napravat ni{to od ova, }e pla}aat kazneni penali. Kompaniite se `alat deka primenata na ovoj Zakon }e im nametne novi tro{oci. Spored zamenik-ministerot za `ivotna sredina, Sowa Lepitkova, periodot od dopolnitelni {est meseci e dovolen period za tie da se zapoznaat so odredbite vo Zakonot. “Dosega e prijavena edna kompanija za sobirawe na otpadot od pakuvawe i o~ekuvame za {est meseci da se prijavat u{te nekolku. Celta ni e kompaniite da sfatat deka otpadot namesto da skapuva po deponiite, mo`e da bide profitabilen biznis za nekogo i voedno da go prodol`i `ivotniot vek na deponiite na koi }e ima pomalku otpad”, re~e

Lepitkova. Ministerstvoto tvrdi deka kompaniite nemaat opravduvawe za nivnata neinformiranost, zatoa {to tie odr`ale prezentacii i javni debati vo 82 op{tini, na koi, za `al, prisustvuvale samo dvajca gradona~alnici. "Toa e i problemot zo{to

kompaniite postojano baraat da se odlo`i Zakonot. Nie im ispra}ame pisma na kompaniite i im objasnuvame deka treba da gi zajaknat kapacitetite, no nikoj ne reagira na toa i ne se interesira da se zapoznae”, tvrdi Lepitkova.

Implementacijata na Zakonot predviduva formirawe na specijalen fond kade {to }e zavr{uvaat del od sredstvata {to }e gi odvojuvaat kompaniite za sobirawe na otpadot. Tie }e se koristat za edukacija na naselenieto za selektirawe na

otpadot od pakuvawe i za postavuvawe na soodvetni kontejneri za razli~na ambala`a. Celosnata implementacija na Zakonot za upravuvawe so pakuvawe i otpad od pakuvawe }e po~ne od 2016 godina, ~ija cel e da se namali koli~inata na otpad od pakuvawe.


14 08.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

EKONOMIJATA PRED KOLAPS

KLU^ NA VRATA ZA 100.000 GR^KI KOMPANII

 Procenkite za ~etvrtiot kvartal od 2010 godina ne ostavaat mesto za optimizam. Proda`bata i ponatamu pa|a VESNA KOSTOVSKA

TRGOVCITE NUDAT GOLEMI POPUSTI

v.kostovska@kapital.com.mk

amo vo tekot na letoto, 16.000 kompanii vo Grcija prekinaa so rabota. Vo prosek 4000 kompanii mese~no objavuvale ste~aj od juni do septemvri. Vkupniot broj gr~ki banrotirani kompanii od po~etokot na 2010 godina dosega dostigna 100.000! Procenkite za ~etvrtiot kvartal od 2010 godina ne ostavaat mesto za optimizam, bidej}i proda`bata i ponatamu ima opa|a~ki trend. "Samo stopanskata komora od severna Grcija izbri{a 1.200 pretprijatija od svojot registar do juni godinava”, soop{ti gr~kiot minister za regionalen razvoj i konkurentnost, Mikailis Krisogoidis. “Pretpriema~ite vo regionite na Ksanti, Trakija, Heraklion, Grevena i drugi po~uvstvuvaa golemi problemi. Bukvalno e zasramuva~ki {to nekoi sektori, koi otsekoga{ do neodamna se smetaa za profitabilni, kako {to se benzinskite pumpi, sega samo pre`ivuvaat”, izjavi Krisogoidis.

Pedesetina dena pred Bo`i}, gr~kite trgovci po~naa so ponudi i popusti do 80%, kako i vau~eri za patuvawe i podaroci. Poniskite ceni se diktirani od opadnatiot promet na trgovcite, koi se voznemireni od faktot deka od po~etokot na godinata proda`bata im opadnala za 40%. Mra~ni se i o~ekuvawata za prodlabo~uvawe na recesijata vo narednite meseci, prenesuvaat gr~kite mediumi. Antikriznite merki prezemeni od Vladata vo Atina dovedoa do strogo {tedewe, drasti~no ja namalija kupovnata mo} na potro{uva~ite, {to se gleda i od lo{ite rezultati za vreme na letnoto sezonsko namalenie. Osven so golemi namaluvawa na cenite, trgovcite se obiduvaat da gi privle~at kupuva~ite so vau~eri za pazarewe i so besplatni tridnevni i petdnevni patuvawa do razli~ni zimski centri vo zemjata, pi{uva gr~kiot vesnik "Ta Nea".

S

U{te od po~etokot na godinata, 600 benzinski pumpi od vkupno 8.000, od razli~ni delovi na zemjata, prekinaa so rabota. Glavnite pri~ini se visokite dava~ki vo ovoj sektor i zadocnetoto vra}awe na danokot od dr`avata, {to dopolnitelno ja namali likvidnosta na trgovcite. Na kraj, tie se soo~ija so dileK

O

M

E

R

C

I

J

A

4.000 600

godina se o~ekuva da zatvorat u{te 4.000, bidej}i ne mo`at da gi izdr`at momentalnite ekonomski uslovi. Negativni podatoci izvadi i atinskata Komora za zanaet~kiski industrii. Taa prijavi deka 2.657 zanaet~ii i mali biznisi vo glavniot grad objavile ste~aj od po~etokot na godinata do

mata da rabotat so zaguba ili ednostavno da objavat ste~aj i da go ostavat stariot biznis zad niv. Promenite vo odano~uvaweto negativno vlijaea vrz najmalite trgovci – onie koi poseduvaat mali prodavnici i kiosci. Najmalku 1.000 od vkupno 15.000 kiosci vo zemjata zatvorija do juni, a do 2011 L

E

N

O

G

L

A

kompanii mese~no od juni do septemvri objavuvale ste~aj

od vkupno 8.000 benzinski pumpi prekinaa so rabota

oktomvri. Odnosot na novosozdadeni i zatvoreni kompanii e eden nasprema dva. Za drugata godina se o~ekuva u{te pogolem porast na propadnati kompanii.

“Novite kompanii, za `al, go nemaat istiot kvalitet vo sporedba so starite koi zatvorile”, izjavi pretsedatelot na Komorata za zanaet~iski industrii, Pavlos Ravanis.

S


BALKAN BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

08.11.2010

15

PO ISTORISKATA POSETA NA SRPSKIOT PRETSEDATEL NA VUKOVAR

BALKANOT RAS^ISTI SO MINATOTO, GRABA KON EVROPSKA IDNINA

 Me|unarodnata zaednica e prezadovolna od pomiruvaweto koe na javna scena se slu~uva me|u Hrvatska i Srbija. Za niv, ova e gest na ras~istuvawe so minatoto i zaedni~ko vizionerstvo za podobra idnina na dobrososedskite odnosi i regionalnata sorabotka kako del od procesot na stabilizacija i pridru`uvawe kon Unijata. Rakovodstvata na Srbija i Hrvatska napravija mnogu vo tekot na izminatata godina, vklu~uvaj} i potpi{uvawe na nekolku va`ni bilateralni dogovori za sorabotka vo oblasta na policijata, sudstvoto i odbranata”, re~e File. ISTORISKO IZVINUVAWE Srpskiot pretsedatel upati najostra osuda na zlostorstvoto predizvikano vo vojnata, a negovata poseta poka`a simboli~en ~ekor na pomiruvawe na dvete zemji i podgotvenost da se gradi podobra idnina preku me|usebna sorabotka. “Dojdov da se poklonam na `rtvite, da upatam izvinuvawe i da iska`am `alewe. Da sozdademe mo`nost Srbite i Hrvatite da izgradat podobra idnina. Poklonuvaj}i se pred `rtvite, mislam na idninata na na{ite deca i na decata koi doprva treba da se rodat”, izjavi Tadi}. ^ekorite kon pomiruvawe na dvete zemji gi po~naa hrvatskiot pretsedatel, Ivo Josipovi} i srpskiot pre-

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

storiskata poseta na srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, na Vukovar, gradot-sinonim na krvoprolevaweto vo vojnata me|u Srbite i Hrvatite, pretstavuva odlu~en ~ekor kon kone~no pomiruvawe i po~nuvawe nova stranica vo me|usebnite odnosi na dvete sosedni zemji. Izvinuvaweto na Tadi} vo Vukovar po{irokata javnost go prifati kako podadena raka za pomiruvawe na Balkanot i jaknewe na evropskata perspektiva. Site zemji od Zapaden Balkan te`neat kon ~lenstvo vo EU, a Unijata saka da vidi deka etni~kite sudiri od devedesettite godini se zameneti so regionalna sorabotka. Soo~uvaj}i se so ma~noto minato na svoite zemji, dvajcata pretsedateli sega zaedni~ki se obiduvaat da izgradat stabilna idnina za svoite gra|ani i obezbeduvawe mesto vo zaedni~koto evropsko semejstvo. Zadovolna e i me|unarodnata zaednica. Soedinetite Ameri-

I

 Evropskata unija saka da vidi deka etni~kite sudiri na Balkanot od 90-te godini se zameneti so regionalna sorabotka.

K

priznanie na liderite na Hrvatska i Srbija za napreduvaweto vo pomiruvaweto i se raduvaat na nivnata zaedni~ka idnina vo Evropskata unija (EU)”,dodade toj. Evropskiot komesar za pro{iruvawe, [tefan File, istakna deka sredbata na dvajcata pretsedateli e primer za celiot Balkan. “Nie davame posebna va`nost

rolot na Stejt Departmentot, Filip Krouli. Ovaa poseta, kako {to navede Krouli, gi poka`uva naporite koi dvete zemji gi vlo`uvaat za jakneweto na bilateralnite odnosi i vo soo~uvaweto so nasledenite tragi~ni slu~uvawa, koi sleduvaa po raspa|aweto na porane{na Jugoslavija. “Soedinetite Dr`avi oddavaat

kanski Dr`avi (SAD) gi pozdravija naporite koi Hrvatska i Srbija gi vlo`uvaat vo pomiruvaweto i jakneweto na bilateralnite odnosi. “SAD ja pozdravuva posetata na srpskiot pretsedatel Tadi} vo gradot Vukovar i sostanokot so hrvatskiot pretsedatel Ivo Josipovi} i hrvatskata premierka Jadranka Kosor”, izjavi portpaO

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

tsedatel, Boris Tadi}, koi pripa|aat na mladata generacija na politi~ari koi ne u~estvuvaa vo vojnata, no me|u Srbija i Hrvatska s$ u{te vladee napnatost, bidej}i i dvete strani se smetaat za `rtvi vo vojnata koja odnese pove}e od 10.000 `ivoti. Dvajcata pretsedateli pora~aa deka nivna dol`nost e procesot koj dobi tragi~na dimenzija vo devedesettite godini od minatiot vek da go pretvorat vo proces na pomiruvawe i podobro razbirawe. Srbija gi ima{e zaladeno odnosite so sosednite zemji po ednostranoto proglasuvawe na nezavisnost na Kosovo vo 2008 godina, no Belgrad sega vlo`uva napori za da gi podobri odnosite otkoga podnese barawe za kandidatura na Srbija vo Evropskata unija (EU). Srpskiot pretsedatel neodamna prisustvuva{e i na komemoracijata na muslimanskite `rtvi vo Srebrenica. “Nikoj ne treba da n$ tera da bideme lu|e i nikoj ne treba da n$ nosi vo Srebrenica i Vukovar ili na koe bilo mesto na stradawe. Toa e moja moralna obvrska”, re~e Tadi}.


16 08.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

POBARUVA^KA NA NAFTA DO GODINA BI MO@ELA DA GO DOSTIGNE NIVOTO OD PRED EKONOMSKATA KRIZA

EU SAKA PODOBRA ZA[TITA NA PRIVATNOSTA PREKU INTERNET

P

E

obaruva~kata na nafta vo svetot idnata godina mo`e da go dostigne pretkriznoto nivo od 2007 godina, bidej}i zazdravuvaweto na svetskata ekonomija od najgolemata recesija vo izminatite nekolku decenii }e go zgolemi interesot za pogonskite goriva, se naveduva vo najnoviot izve{taj za mo`nostite za razvoj na svetskiot pazar na nafta koj go objavi Organizaci-

jata na zemjite-izvozni~ki na nafta (OPEK). Spored prognozite, ovaa godina pobaruva~kata na nafta treba da se zgolemi za eden milion bareli dnevno, {to e za dvapati pove}e vo sporedba so lanskite prognozi na OPEK. Pobaruva~kata na nafta slednata godina }e se zgolemi za 1,1 milion bareli dnevno, so {to apsolutnata dnevna pobaruva~ka na nafta bi

dostignala 86,6 milioni bareli. Na sreden rok, do 2014 godina kartelot o~ekuva rast na globalnata potro{uva~ka na 89,9 milioni bareli nafta dnevno, {to vo sporedba so 2009 godina pretstavuva zgolemuvawe za 5,4 milioni bareli dnevno. Cenata na naftata do 2020 godina bi mo`ela da se dvi`i vo intervalot od 75 do 85 dolari za barel.

vropskata unija e zagri`ena poradi na~inot na koj socijalnite mre`i na Internet, kako {to e Fejsbuk ili prebaruva~ite kako Gugl, mo`at da gi koristat li~nite podatoci na korisnicite i bara postrogi zakoni za za{tita na privatnosta. Novite propisi koi treba da gi moderniziraat zakonite vo ovaa oblast stari 15 godini }e bidat izraboteni vo 2011 godina, po javnata debata,

ZA OSVOJUVAWE NA LIDERSKATA POZICIJA NA RUSKIOT PAZAR

RENO I NISAN JA PREZEMAAT LADA?!

 Izvr{niot direktor na Reno-Nisan, Karlos Gosn, ja saka vode~kata pozicija na brzoraste~kiot ruski pazar, na koj nitu eden golem igra~ nema dominantna pozicija

najavija oficijalnite pretstavnici na Evropskata komisija. “Korista {to tehnologiite ja imaat za poedinci, kompanii i javnite slu`bi mora da bide vo soglasnost so neophodnoto po~ituvawe na li~nite podatoci”, se naveduva vo soop{tenieto na EK. EK planira da im dade pogolemi ovlastuvawa na slu`bite zadol`eni za za{tita na li~nite podatoci vo dr`avite-~lenki na

EU, da gi revidira propisite za za{tita na privatnosta vo raboteweto na policijata i da gi usoglasi zakonite vo Unijata za da onevozmo`i zloupotreba. EK, me|utoa priznava deka s$ u{te ne & jasno kako edno telo na EU mo`e da prinudi amerikanska kompanija da gi po~ituva negovite barawa. “Vredi da se obideme", izjavi Tomas Zerdik, ekspert na EK za za{tita na podatoci.

 DVA, TRI ZBORA “Ne mislam deka Amerikancite, so odlukata na FED za vlevawe na dopolnitelni nekolku stotici milijardi dolari vo amerikanskiot finansiski sistem, }e gi re{at svoite problemi i mislam deka toa samo }e dovede do novi problemi vo svetot.” VOLFGANG [OJBLE

minister za finansii na Germanija

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

rancuskiot avtomobilski gigant Reno i negoviot japonski partner Nisan pregovaraat za prezemawe na mnozinskiot udel vo ruskiot problemati~en proizvoditel na avtomobili, Avtovaz, poznat po brendot Lada. Kako {to prenesuva Blumberg, francusko-japonskata grupacija, koja vo Avtovaz ve}e ima udel od 25%, vodi pregovori so brokerskata ku}a Troika Dialog i kompanijata Tehnoloxis Korp., koja isto taka ima 25% od Avtovaz. Izvr{niot direktor na Reno-Nisan, Karlos Gosn, so ovaa akvizicija planira da ja zazeme vode~kata pozicija na brzoraste~kiot ruski pazar. Analiti~arite istaknuvaat deka Rusija e posledniot golem avtomobilski pazar vo ekspanzija, na koj s$ u{te nitu eden golem igra~ ne sozdal dominantna pozicija. Vo Kina vode~ka pozicija ima Folksvagen, italijanskiot Fiat ima najgolem udel na brazilskiot pazar, a japonskiot Suzuki dominira vo Indija. Gosn o~ekuva godi{nata isporaka vo Rusija do

1

F

milijarda dolari plati Reno za 25% od akciite na Avtovaz vo 2008 godina

2015 godina da dostigne ~etiri milioni avtomobili, a so prezemaweto na Avtovaz, grupacijata Reno-Nisan ima namera da prezeme 40% od ruskiot pazar. Proda`bata na avtomobili vo Rusija minatata godina se namalila za 50%, no vladinite stimulativni merki dadoa rezultat vo 2010 godina. Poradi toa, ekspertite o~ekuvaat deka ovoj pazar do 2015 godina mo`e da go nadmine germanskiot, odnosno da stane najgolem vo Evropa. Po minatonedelniot sostanok vo Moskva me|u izvr{niot direktor na

Reno-Nisan, Karlos Gosn i ruskiot premier, Vladimir Putin, Gosn izjavi deka premierot na Rusija se soglasil Reno da go zgolemi svojot udel do 50% vo Avtovaz i naglasil deka za vremenskiot period za ova prezemawe }e bide diskutirano ponatamu so ostanatite akcioneri. Sergej Skvorcov, menaxerot na Troika Dialog, koj e potencijalen prodava~ na 20% udel od akciite vo Avtovaz, dodava deka udelot na Reno mo`e da dostigne 50% od akciite i plus edna, so {to na francuskata kompanija }e & se dade kontrolen paket

akcii. Reno i negoviot japonski partner Nisan ve}e se soglasile da proizveduvaat svoj model vo fabrikata na Avtovaz vo industriskiot grad Togliati. “Smetame deka ova e logi~en razvoj na na{eto partnerstvo. Koga kupivme 25% plus edna akcija od udelot, toa be{e eden od uslovite za ovaa akvizicija”, veli Gosn. “Dokolku ovaa grupacija izrazi `elba da go zgolemi svojot udel, nie sme podgotveni da dademe poddr{ka”, veli izvr{niot direktor na Rusteh, Sergej ^emezov. Reno kupi 25% od akciite na Avtovaz na po~etokot od 2008 godina za edna milijarda dolari, no zaradi globalnata ekonomska kriza i kolapsot na avtomobilskata industrija se najde na rabot na kolaps. Pla{ej}i se od zagubata na rabotnite mesta i gra|anski nemiri, minatata godina ruskata Vlada intervenira{e vo Avtovaz, dodeka Reno i Nisan vetija komercijalna poddr{ka.

“Konsultaciite za najva`nite pra{awa vo EU treba da se vodat me|u grupata {est najgolemi zemji, koja pokraj Germanija i Francija ja so~inuvaat u{te i Velika Britanija, Italija, [panija i Polska. Odnapred podgotvenite re{enija ne se prifatlivi za Italija, no i za site drugi vo Unijata.” FRANKO FRATINI

minister za nadvore{ni raboti na Italija

“Znam deka mo`am da smetam na poddr{kata na Kina za da se postigne napredok vo trite zna~ajni oblasti: reformata na me|unarodniot monetaren sistem, pra{aweto so krajnata nestabilnost na surovinite i reformata na svetskoto vladeewe.” NIKOLA SARKOZI

pretsedatel na Francija


SVET BIZNIS POLITIKA

PONEDELNIK

08.11.2010

 SVET

17

0-24 

...MALER

...PO PORAZOT

..ERUPCIJA NA VEKOT

Po zemjotres i kolera doa|a tropskata bura Tomas

Obama povtorno na svetska scena

Merapi odnese 122 `rtvi

o golemiot zemjotres i kolerata, Hai}anite se podgotvuvaat za doa|aweto na tropskata bura Tomas, koja se zakanuva deka }e predizvika golemi poplavi i lizgawe na zemji{teto.

a prv pat po porazot Obama povtorno stapnuva na svetskata scena. Izminatiov vikend toj prisustvuva{e na dva ekonomski samiti vo Azija, a doma}inite od Kalkuta mu posakaa dobredojde preku golem bilbord.

rupcijata na vulkanot Merapi vo Indonezija e najlo{ata EMerapi erupcija na vulkan {to se slu~ila vo posledniot vek. dosega odnese 122 `rtvi, a stotici `iveali{ta se

P

Z

uni{teni.

"FORBS" GI RANGIRA[E NAJMO]NITE LU\E NA SVETOT

KINESKIOT PRETSEDATEL HU XINTAO E POMO]EN OD BARAK OBAMA!

 Amerikanskiot magazin "Forbs" ja objavi listata na 68 najmo}ni lu|e vo svetot. Kineskiot pretsedatel go simna amerikanskiot od tronot. Na listata se i dr`avnici, verski lideri, biznismeni, no i zlostornici VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

d 6,8 milijardi lu|e, kolku {to `iveat na Zemjata, "Forbs" izbra 68 najmo} ni. Urednicite na "Forbs" prv na ovaa lista go smestija kineskiot pretsedatel Hu Xintao, a na vtoro mesto se najde amerikanskiot pretsedatel Barak Obama, koj lani ja predvode{e ovaa lista. Dru{tvo im pravat dr`avnici, verski lideri, biznismeni, no i zlostornici, koi svetot go naso~uvaat spored sopstvenite `elbi. Inicijalnata lista e svedena od 100 na 75 imiwa, pa ottuka sedumte urednici na "Forbs" gi ocenile site vlijatelni lu|e na listata vo ~etiri kategorii. Za najmo} en e proglasen pretsedatelot na Kina. “Hu Xintao e politi~ki lider na daleku najbrojnata nacija vo svetot i ima re~isi diktatorska kontrola nad 1,3 milijardi lu|e, odnosno na edna pettina od svetskata populacija�, objasnuva "Forbs". Spored "Forbs", za razlika od svoite kolegi na zapad, Xintao mo`e da go prenaso~i tekot na rekite, da izgradi gradovi, da zatvori disidenti

O

 Hu Xintao  Barak Obama  Najmo}nite lu|e na svetot spored Forbs i da go cenzurira Internetot bez pra{awe na dosadni birokrati i sudovi. Hu Xintao se nao|a na ~elo na najbrojnata svetska vojska, a pod negovo vodstvo Kina odbiva da podlegne na amerikanskite pritisoci i da go promeni kursot na svojata valuta. Kina neodamna ja nadmina Japonija i stana vtora svetska najgolema ekonomija, a se procenuva deka za 25 godini }e ja nadmine i ekonomijata na SAD. Raspolaga so devizni rezervi od 2,65 milijardi dolari, od koi 1,5 milijardi se vo dolari. Mestoto na Hu Xintao vo 2012 godina treba da zazeme Ksi Xiping.

Obama sega se nao|a na vtoro mesto kako komandant na najrazvienata vojska na svetot i lider na zemja ~ija ekonomija e prva vo svetot. Tretoto mesto go zazema kralot Abdula bin Abdul Aziz al Saud, kako apsoluten vladetel na Saudiska Arabija, koja ima edna pettina od naftenite rezervi na svetot i vo koja se nao|aat dvete najsveti islamski mesta Meka i Medina. Na ~etvrto mesto se nao|a ruskiot premier Vladimir Putin, koj ima re~isi apsolutna mo} vo Rusija i raspolaga so vtoriot po golemina arsenal nuklearno oru`je, kako i so ogromni energetski i miner-

 Abdula bin Abdul Aziz al Saud  Vladimir Putin alni resursi. Pettoto mesto go zazede papata Benedikt XVI, kako duhoven lider na edna {estina od naselenieto na svetot. Zad nego se germanskata kancelarka, Angela Merkel, najmo}nata `ena na svetot, potoa britanskiot premier, Dejvid Kameron, pa pretsedatelot na amerikanskata centralna banka, Ben Bernanke, potoa nasledni~kata na dinastijata Nehru-Gandi, Sowa Gandi, i na desettoto mesto Bil Gejts, osnova~ot na Majkrosoft. So ogled na toa {to sporedbata na ovie razli~ni grupi lu|e ne e lesna rabota, "Forbs" nivnata mo} ja ut-

vrdi spored ~etiri osnovni kriteriumi. Prviot e brojot na lu|e koi vlijaat na edna individua - kaj liderite na dr`avite zemen e predvid brojot na `itelite, kaj verskite lideri brojot na vernicite, kaj biznismenite brojot na vraboteni, a kaj mediumskite lideri populacijata vrz koja imaat vlijanie. Vtor kriterium e finansiskata mo} so koja raspolagaat vo odnos na svoite vrsnici, koja e prika`ana preku vrednosta na dr`avnikot, bogatstvoto na poedine~na li~nost, pazarnata kapitalizacija, vrednosta na imotot, prihodite i dobivkata. Tretiot kriterium e vlijani-

 Benedikt XVI eto vo razli~ni sferi, pri {to bonus bodovi dobile tie {to imaat po{iroko vlijanie, kako italijanskiot premier Silvio Berluskoni, koj se nao|a na 14 mesto. Negovata mo} ne proizleguva samo od politi~kata polo`ba, tuku i od sopstvenosta na mediumskoto carstvo i fudbalskiot klub Milan. Posleden kriterium e kolku lu|eto aktivno ja koristat ovaa mo}. Poradi ovoj kriterium, od listata ispadnaa cela niza milijarderi, kako osnova~ot na Ikea, Ingvar Kampard, ili potomokot na osnova~ot na Vol Mart, Sem Volton.


18 08.11.2010

FEQTON

PONEDELNIK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI SHELL

BISEROT VO [KOLKATA OD CRNO ZLATO PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

afteniot gigant [el (Shell), koj menaxira so najgolemata distributivna mre`a, za razlika od negovite rivali prodol`uva da se fokusira na zajaknuvawe na liderskata pozicija vo industrijata za nafta i gas. Ovaa godina kompanijata napravi zna~ajni investicii vo novite tehnologii za rafinirawe i petrohemija, od koi }e zavisat nivnite idni rezultati. Dodatno, otkako minatata godina kompanijata se reorganizira{e i prekina mnogu planovi, prioritet s$ u{te ostanuva namaluvaweto na tro{ocite. [el planira da izleze od svojot svetski kapacitet za rafinirawe so 15% i isto taka da skrati 35% od proda`bata,

N

 Kompanijata Rojal Da~ [el ili skrateno [el e vistinski primer za toa kolku profitabilna bi mo`ela da bide dobrata biznis-sorabotka me|u dve razli~ni dr`avi. Vo slu~ajov, takvo e i ova britansko-holandsko biznis-partnerstvo, pred s$ oformeno za da go razbie amerikanskiot monopol so cel da prezeme ~ekori za ponatamo{no podobruvawe na svojot kapital vo hemiski proizvodi, od koi }e zavisi idninata na energetskata industrija. Inaku, kompanijata Rojal Da~ [el (Royal Dutch Shell) ili skrateno [el e vistinski primer za toa kolku e profitabilna dobrata biznis-sorabotka me|u dve razli~ni dr`avi. Vo slu~ajov, takvo e i ova britanskoholandsko biznis-partnerstvo, pred s$ oformeno za da go razbie amerikanskiot monopol, sklu~eno od dve razli~ni kompanii, koi vo isto vreme se razvivaat na razli~no tlo. Holandskata kompanija so dolgo ime bila registrirana vo Hag vo 1890

godina. Imeto na kompanijata bilo skrateno vo 1949 godina vo Rojal Da~ Petroleum Kompani (Royal Dutch Pertoleum Company). Od druga strana, britanskata kompanija prvpat e registrirana vo London vo 1897 godina od strana na bra}ata Markus i Sem Semjuel kako kompanija za transport i trgovija [el (The “Shell” Transport and Trading Company). Primarno, ovaa kompanija rabotela so osum ovlasteni nafteni tankeri za transport na nafta. Rojal Da~ [el Grup (Royal Dutch Shell Group) e osnovana vo 1907 godina, koga ovie dve razli~ni kompanii gi spoile nivnite operacii, ~ekor koj vo najgolema mera bil usloven od objavuvaweto

na globalna konkurentnost so toga{nata dominantna amerikanska naftena kompanija, Rokfelerovata Standard Oil. Uslovite na spojuvaweto donesle 60% sopstvenost na Holan|anite i 40% na Britancite. Operaciite na kompanijata se rasprostraneti vo 90 zemji vo svetot, so proizvodstvo na okolu 3,1 milioni bareli ekvivalent na nafta dnevno, a isto taka kompanijata ima 44 iljadi servisni stanici niz svetot. Amerikanskata [el Oil Kompani e edna od najgolemite biznis-podru`nici na kompanijata. Isto taka, [el e sostaven del od berzanskiot indeks na 100 najgolemi kapitalizirani britanski kompanii listani

na Londonskata berza, koj go vodi “Fajnen{al tajms”. EDNA OD “SEDUMTE SESTRI” Vo 1919 godina [el ja prezel kontrolata vrz meksikanskata petroleum kompanija Igl (Eagle) i vo 1921 godina bila osnovana nova zaedni~ka kompanija koja vo Britanija prodavala proizvodi pod brendovite [el i Igl. Vo 1932 godina, delumno kako odgovor na te{kite ekonomski uslovi vo toa vreme, novata zaedni~ka kompanija gi spoila svoite operacii so tie na Briti{ Petroleum za da se formira [el-Meks i BP (Shell-Mex and BP Ltd), kompanija koja trguvala s$ do razdeluvaweto na brendovite

vo 1975 godina. Okolu 1953 godina [el bila prvata kompanija koja nabavila i upotrebuvala elektronski kompjuter vo Holandija. Kompjuterot, “feranti mark 1 star” (Ferranti Mark 1 Star) na{ol upotreba vo laboratorijata na [el koja se nao|a vo Amsterdam. Vo 1972 godina [el blesna kako pioner vo injektiraweto na CO2, kako podobruvawe vo tehnikite za zajaknuvawe na gorivoto, proces koj denes e brendiran kako re{enie za klimatskite promeni. Edna od originalnite “sedum sestri” (sedumte najdominantni nafteni industrii vo svetot vo periodot od 1940 do 1970 godina), Rojal Da~ [el, e svetski najgolemata naftena

PRIKAZNI OD WALL STREET

HELLO MOTO, POVTO  Motorola mo`e da se nare~e sveti Lazar vo tehnolo{kiot sektor blagodarenie na nejzinoto “voskresnuvawe” od otpi{anite kompanii kaj ovoj sektor, zasnovan vrz svoite novi modeli na Droid platformi na mobilni telefoni

 Po izminati 14 kvartali bez da se postigne kakov bilo

rast na proda`bata, Motorola vo tretiot kvartal ima rast na proda`bata od 6% vo odnos na lani.

odeka kompaniite od tehnolo{kiot sektor, kako {to se Risr~ in mou{n (Reserch in Motion), Nokia (Nokia) i noviot Palm (Palm) na HP, se vo postojana trka i borba da go dostignat uspehot ili da go sledat vo ~ekor napredokot na Ajfon (iPhone) od Epl

D

(Apple), Motorola mo`e da se ka`e deka u`iva vo svojot fin presvrt na rabotewe i rezultati blagodarenie na svojata nova linija na Droid mobilni telefoni. Spored realiziranite proda`bi, mo`e da se zaklu~i deka potro{uva~ite se zaqubeni vo novite Droid platformi na mo-

bilnite telefoni na Motorola, osobeno na platformite Droid 2 i Droid X. Kompanijata vo tekot na nedelata objavi deka ostvarila profit koj gi nadmina o~ekuvawata na re~isi site analiti~ari. Ona {to e najva`no vo celiot ovoj bilans na uspeh e faktot {to proda`bite ostvareni ovoj period bele`at rast od 6% vo odnos na lani. Iako kako procent ne izgleda zna~ajno, sepak, bitna e prikaznata vo pozadinata na ovie rezultati, osobeno ako se znae deka vo izminatite ~etiri godini tretiot kvartal od ovaa godina e i edinstven vo koj kompanijata prijavila rast. Posleden pat rast kaj proda`bata Motorola bele`i vo ramkite na ~etvrtiot


FEQTON

PONEDELNIK

KONTROVERZII

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

 Vo 1972 godina [el blesna kako pioner vo injektiraweto na CO2, kako podobruvawe vo tehnikite za zajaknuvawe na gorivoto, proces koj denes e brendiran kako re{enie za klimatskite promeni kompanija od privatniot sektor gledano po prihodi, a najgolema energetska grupacija vo Evropa. Tradicionalno, [el be{e decentraliziran biznis so kompanii vo pove}e od 100 zemji vo svetot, od koja sekoja od niv operira{e so visok stepen na nezavisnost. Praktika na [el be{e deka ovie biznis-delovi treba da se lokalni i deka najdobro bi bile menaxirani taka. No vo 90-te godini ovaa paradigma po~na da se menuva, pa nezavisnosta na operativnite kompanii be{e namalena. Denes, site operacii na [el se direktno menaxirani od London i Hag, kade {to se nao|a jadroto na kompanijata. Avtonomijata na operativnite kompanii be{e otstraneta, so s$ pogolemoto sozdavawe na globalni biznisi.

ORNO!

kvartal od 2006 godina. Spored toa, relevantna e konstatacijata deka Motorola izminala celi 14 kvartali bez da postigne kakov bilo rast na svojata proda`ba. Delot na kompanijata koj proizveduva mobilni uredi bele`i rast na proda`bata vo ovoj kvartal za 20%. U~estvoto na ovie proda`bi vo prihodite na kompanijata iznesuva edna tretina. Ona {to e najbitno e i podatokot deka ovoj del od Motorola uspea da ostvari duri i mal iznos na profit. “Kompanijata e vo sostojba na presvrt ve}e celi ~etiri godini, uspevaj}i da stane prili~no konkurentna na poleto na novata generacija na mobilni telefoni. Za toa navistina treba da im se

08.11.2010

[el ve}e pre`ivea udar vo 1995 godina, koga aktivistite na organizacijata Grinpis ja okupiraa naftenata platforma Brent Spar, koja dojde na krajot od svojot raboten vek i treba{e da se frli vo moreto.Platformata sodr`e{e mnogu toni toksi~en kal od dup~eweto, plus nafteni ostatoci i radioaktiven otpad. Prijatelskite vrski na [el so britanskoto Ministerstvo za trgovija i industrija se pogri`ija za dozvola za frlawe na platformata. [el izjavi deka podnele objektiven izve{taj od “nezavisnite” nau~nici, no golem broj izve{tai navodno bile skrieni ili uni{teni. Eden od ovie predviduval deka Spar }e se skr{i na patot za dolu, 150 metri pod povr{inata, so {to }e bide predizvikano zagaduvawe na vodite. Po trigodi{nata kampawa od Grinpis, vo noemvri 1998 godina platformata Brent Spar be{e ise~ena i vgradena vo nov feribod terminal. Po vakvoto re{enie, evropskite zemji okolu Severnoto More pobaraa moratorium za vakvoto frlawe na platformite, za koe se soglasija deka e opasno za globalnoto zagaduvawe vo svetot.

 Platformata Perdido vo

Meksikanskiot Zaliv

 Istorijata na logoto na

naftenata kompanija

Taka, vo golem del od istorijata na [el, nejziniot biznis vo SAD, [el Oil Kompani, bila nezavisna vo odnos na rakuvaweto so svoite akcii.

Vakvata praktika se promeni koga jadroto na [el prvo gi kupi akciite vo [el Oil koi ne gi poseduva{e. Vo 2004 godina, po period

na previrawa predizvikani od otkritieto deka [el gi preuveli~il svoite nafteni rezervi, be{e objaveno deka grupacijata [el }e premine vo edinstvena kapitalna struktura, kreiraj}i nova “roditelska” kompanija koja }e se vika Rojal Da~ [el (Royal Dutch Shell plc), so primarno listawe na Londonskata berza, sekundarno listawe na evropskata berza, sedi{te vo Hag i registrirani kancelarii vo London. Unifikacijata be{e kompletirana vo 2005 godina. Akciite bea izdadeni so 60/40 prednost za akcionerite na Rojal Da~ vo linija so originalnoto sopstveni{tvo na grupacijata. Vo noemvri 2007 godina [el kupi golem del od akciite na

oddade priznanie. Ona {to raduva e {to odat napred vo odnos na Epl”, veli Tod Kofman, analiti~ar kaj kompanijata Rejmond Xejms (Raymond James). Akciite na Motorola, po objavuvaweto na rezultatite porasnaa za 8%, za narednite denovi ovoj rast da se namali na nekoja normala od prethodno. Ona {to ostanuva kako otvoreno pra{awe e dali ovoj momentum na Motorola }e prodol`i i ponatamu ili ova e najdobroto ne{to {to }e go ostvari Motorola godinava. Edna od mo`nite pri~ini za vakvata zagri`enost se sostoi vo faktot {to svoite Droid mobilni telefoni Motorola gi prodava preku Verizon (Verrizon). Ova mo`e da re-

zultira so borba me|u Motorola i Epl za potro{uva~ite na Verizon, bidej}i od idnata godina i proizvodite na Epl, koj vo momentov e ekskluzivec na AT&T, }e bidat dostapni i preku Verizon. Mark Mekini, analiti~ar vo Gli~er&Ko (Gleacher & Co), veli deka ovie stravuvawa se validni, no deka ohrabruva faktot {to uspehot na Motorola doka`uva deka operativniot sistem Android na Gugl (Google) e legitimen konkurent na Epl. Zatoa mo`e da se o~ekuva deka i vo idnina Motorola }e ima prostor za nao|awe novi potro{uva~i, no samo dokolku ostane na momentalnata platforma Android. “Lu|eto smetaat deka proda`bata na Ajfon preku Verizon e

vistinska katastrofalna odluka. Sekako deka }e ima rezultati vo prvata polovina od 2011 godina, no na kraj mo`no e da ispadne deka, vsu{nost, e pogre{na odluka”, veli Mekini. Sepak, da se oceni kakov }e bide finansiskioit rezultat i dvi`eweto na akciite na kompaniite }e bide mnogu te`ok problem dokolku se zeme predvid podelbata na biznisot na Motorola na dve odelni trgovski kompanii. Ednata od niv }e se zanimava so mobilnata telefonija i kabelskite biznis-paketi, a drugata so oprema za vajerles mre`no rabotewe i dvonaso~ni radiostanici za policiskite oddeli.

odredeni nafteni poliwa koi bea vo sopstvenost na Regal Petroleum vo Ukraina. Vo mart godinava [el objavi proda`ba na del od svoite aktivi, vklu~itelno i nejziniot biznis so te~en naften gas, so {to bi do{le vo presret na tro{ocite od planiranata programa za tro{ewe, koja predviduva 28 milijardi dolari od kapitalot. [el gi pokani kupuva~ite da gi dostavat indikativnite ponudi, a od proda`bata kompanijata treba da zaraboti 2 do 3 milijardi dolari. Vo juni godinava kompanijata se soglasi da gi prezeme site biznisi na Ist Risorses (East Resources) za 4,7 milijardi dolari. Transakcijata gi vklu~uva i naftenite poliwa

19

na privatnata amerikanska kompanija. Vo 2005 godina bordot na direktori go soop{ti nazna~uvaweto na Jorma Olila, toga{niot pretsedatel i izvr{en direktor na Nokia, koj go nasledi Ad Jakobs kako neizvr{en pretsedatel na [el vo juni slednata godina. Olila e prviot rakovoditel koj ne e ni Holan|anec ni Britanec. Od juli minatata godina, pak, izvr{en direktor na [el e [vajcarecot Peter Voser, koj isto taka e prviot direktor vo kompanijata koj ne e ni Holan|anec ni Britanec. KAKO SE RODI “[KOLKATA” Brendot [el se povrzuva so britanskiot “gen” na kompanijata. Vo 1833 godina, tatkoto na osnova~ot, koj isto taka se vikal Markus Semjuel, po~nal uvozen biznis so morski {kolki koi gi prodaval na londonskite kolekcioneri. Edna{ vo 1892 godina, dodeka sobirale primeroci na morski {kolki vo Kaspiskoto More, pomladiot Semjuel sfatil deka postoi potencijal vo izvozot na nafta za svetilki od regionot i go ovlastil prviot namenski naften tanker vo svetot, Mureks (imeto e latinski izraz za pol`avot {kolka) za da vleze na ovoj pazar. Do 1907 godina kompanijata poseduvala cela flota. Logoto na brendot e eden od najpoznatite komercijalni simboli vo svetot. Poznat kako “pekten” po morskata {kolka pekten maksimus, po koja e izraboten dizajnot, momentalnata verzija na logoto e dizajn od 1971 godina i delo na najpoznatiot industriski dizajner vo 20-ot vek, Rejmond Lovi. Upotrebata na `oltata i crvenata boja e so cel da napravi asocijacija na {panskoto zname, bidej} i [el svoite prvi servisni stanici gi izgradila vo Kalifornija, dr`ava koja ima silni konekcii so [panija. Crti~kata za razdeluvawe be{e otstraneta od imeto (“Royal Dutch/Shell”) vo 2004 godina, soodvetno so ~ekorite za spojuvawe na dvete legalno oddeleni kompanii vo edinstven legalen entitet koj postoi denes. Vo utre{niot broj na “Kapital” doznajte pove}e za brendot na globalnata plate`na tehnologija VISA

 I vo idnina Motorola }e ima

prostor za nao|awe novi potro{uva~i dokolku ostane na momentalnata platforma Android.


20 08.11.2010

PONEDELNIK

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA / FINANSII / OSIGURUVAWE / OBRAZOVANIE / ZDRAVSTVO

SEKOJ DEN VO

MA[INSTVO , METALURGIJA, RUDARSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.10.2010 Toplifikacija In`enering Skopjeraspi{uva oglas za vrabotuvawe: 2(dva) diplomirani ma{inski in`eneri nasoka termotehnika/termoenergetika Zainteresiranite kandidati mo`at da dostavat biografija do Toplifikacija In`enering DOOEL-Skopje, ul.Londonska bb,Skopje, najdocna do 08.11.2010.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-09.11.2010 Ministerstvo za Odbrana objavuva javen oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na lica koi nemaat status na dr`aven slu`benik za vr{ewe na administrativnotehni~ki ili pomo{ni raboti so Ministerstvoto za Odbrana. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 5(pet) rabotni dena smetano od denot na objavuvaweto na oglasot (ne smetaj}i go denot na samoto objavuvawe) Prijavite so potrebnata dokumentacija kandidatite se dol`ni da gi dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za Odbrana Ul.Orce Nikolov bb Skopje

OBRAZOVANIE, PREVEDUVAWE, KULTURA, SPORT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-12.11.2010 Filozofski Fakultet Skopje raspi{uva konkurs za izbor na sorabotni~ko zvawe na eden asistent za slednive nau~ni oblasti: Metodika,Ortopedagogija i Za{tita i pomo{ na hendikepirani. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto.

BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-09.11.2010 Uni Banka AD Skopje objavuva oglas za rabotno mesto: Rakovoditel na ekspozitura vo Ki~evo Ispratete kratka biografija na makedonski jazik so fotografija i motivaciono pismo so naglasok za rabotnoto mesto za koe aplicirate na elektronska po{ta: jobs@unibank.com.mk, najdocna do 9 noemvri 2010.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-09.11.2010 Ministerstvo za Odbrana objavuva javen oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na lica koi nemaat status na dr`aven slu`benik za vr{ewe na administrativnotehni~ki ili pomo{ni raboti so Ministerstvoto za Odbrana. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 5(pet) rabotni dena smetano od denot na objavuvaweto na oglasot (ne smetaj}i go denot na samoto objavuvawe) Prijavite so potrebnata dokumentacija kandidatite se dol`ni da gi dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za Odbrana Ul.Orce Nikolov bb Skopje

BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-08.11.2010 Pro Kredit Banka bara praktikanti Va{ite aplikacii ispratete gi na podolu navedenata adresa ili popolnete ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 08.11.2010.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 05.11.2010-26.11.2010 JZU Op{ta Bolnica Kumanovo raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na institucijata. Konkursot trae 15 dena, smetano od naredniot den po objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite so potrebnite dokumenti se dostavuvaat do Konkursna komisija pri JZU Op{ta bolnica „Kumanovo” ul.11 Oktomvri” bb,Kumanovo.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 05.11.2010 Kancelarija na UNDP Skopje i Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe ja objavuvapozicijata: Nacionalni konsultanti/Treneri za implementacija na Programata za Razvoj na Kapacitet so Trening raspored za efektivno planirawe za za{titenata okolina i menaxment vo zemjata Rokot za aplikacija e 18 Noemvri 2010. Zainteresiranite kandidati da gi podnesat nivnite aplikacii na vebsajtot na UNDP www.undp.org

Izbor na aktuelni oglasi

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:  OGLASI ZA VRABOTUVAWE  REVIZORSKI IZVE[TAI  SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI  TENDERI  POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk


OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

PONEDELNIK

08.11.2010

21

OBUKA NA TEMA:

Analiza na finansiski izve{tai Oblast: Finansii Termin: 19-20 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa  Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/finansii-za-nefinansieri/

Opis na obukata:

 Steknete se so kompetitivni ve{tini od oblasta na finansiite. Zapoznajte se so metodite za planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai. Otkrijte kako da gi prezentirate finansiskite informacii na vistinski na~in.

Pridobivki:

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

 Pro{iruvawe na znaeweto vo oblasta na finansiite so koncepti, tehniki i alatki za pravewe finansiski analizi  Osoznavawe koi finansiski informacii im se potrebni na menaxerite i na koj na~in e potrebno istite da im bidat prezentirani  Polesno koristewe na finansiskite informacii za planirawe  Zapoznavawe so metodi na planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai  Steknuvawe so kompetitivna prednost vo znaeweto vo oblasta na finansiite

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti

6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Inteligenten Deloven Angliski Jazik 09.11 - 30.12.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Seminar za vnatre{na revizija, smetkovodstvo i danoci 11.11 - 13.11.10 SFID Obuka za deloven asistent 11.11.10 CS Global

PROMOTIVEN DEN NA PORTUGALIJA

PROMOCIJA, PREZENTACII I DELOVNI SREDBI SO PORTUGALSKI KOMPANII Vo nasoka na dobli`uvawe na portugalskoto stopanstvo i negovite ekonomski potencijali do biznis zaednicata od na{ata zemja i na neposredno zapoznavawe so mo`nostite za delovna sorabotka, na 10 noemvri vo Stopanskata komora na Makedonija }e se odr`i promotiven den na Portugalija. Vo ramkite na promotivnite aktivnosti }e se odr`at i delovni sredbi so portugalski kompanii. Portugalskata delegacija, predvodena od pretsedatelot na Trgovskata komora na Portugalija - Zapaden Balkan, e sostavena od pet renomirani kompanii od ovaa zemja ~lenka:     

Ibericofer, grade`i{tvo; Cinclus, in`enering; Focus Group, in`enering; Sua Kay, arhitektontsko studio; Parqueexpo, `ivotna sredina i urbano ureduvawe.

Za vreme na nastanot }e bide potpi{ana Spogodba za sorabotka pome|u Stopanskata komora na Makedonija i Trgovskata komora na Portugalija – Zapaden Balkan. So cel vospostavuvawe direktni kontakti i zapoznavawe so potencijalni makedonski partneri renomiranata javna portugalska kompanija “Parkekspo” }e odr`i prezentacija na nivnite aktivnosti i interes za sorabotka. “Parkekspo” e lider vo oblasta na prostornoto planirawe i urbano ureduvawe na javni i privatni povr{ini i vo implementacija na proekti od `ivotnata sredina.

Upravuvawe so konfliktni situacii 12.11 - 13.11.10 ESP Obuka za izrabotka na Ekolo{ki dozvoli 12.11 - 14.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar CEED Top Class 12.11.10 - 31.05.11 CEED Makedonija Razvivawe na pretpriema~ki kapaciteti 13.11 - 14.11.10

12h 60 min Detra Centar Odnos so korisnici 13.11 - 14.11.10 CS Global Obuka na obu~uva~i 15.11 - 18.11.10 CS Global E-biznis strategii za podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta vo raboteweto na kompaniite vo globalnoto okru`uvawe 17.11.10

Stopanska Komora na RM Germanski jazik 17.11. 10 60 ~asa/3 mes Kosmo Inovativen Centar Voveduvawe, odr`uvawe i modifikacija na HACCP sistem 18.11 - 20.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Uspe{no u~estvo na 7. ramkovna programa na EU 19.11.10 Stopanska Komora na RM

Gri`a za klienti 19.11 - 20.11.10 ESP Nadvore{na trgovija 19.11 - 21.11.10 3 den (25 ~asa) Kosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE”

EDNODNEVEN SEMINAR “PRAVNIOT RE@IM, PRIVATIZACIJA I PROMET NA GRADE@NO ZEMJI[TE” 16 NOEMVRI 2010 GODINA (VTORNIK)

17 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot

od 10-15:00 ~asot Sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija

Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/). PREDAVA^ NA SEMINAROT:  MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje.  Izlagawa na pretstavnici na firmi koi implementirale elektronski biznis.

Vo nasoka na razjasnuvawe na uslovite i postapkata za privatizacija povrzani so razre{uvawe na pra{awata povrzani sostojbata na urbanisti~kite planovi, Stopanskata komora na Makedonija go organizira ovoj seminar na koj predava~i se Fidan~o Stoev i Ranko Maksimovski, sudii vo penzija. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar, mo`at da se prijavat najdocna do 12 noemvri 2010 godina.

Pop{irno za Programata na seminarot i prevzemawe na Prijavniot list na veb-portalot: www.mchamber.mk

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 14 Noemvri 2010 godina. Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www. mchamber.mk

Promotivniot den na Portugalija i delovnite sredbi so kompaniite od Portugalija }e se odr`at na 10-ti noemvri so po~etok vo 11 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija. U^ESTVOTO ZA MAKEDONSKITE KOMPANII E BESPLATNO.

KONTAKT:

KONTAKT: Vlatko Stojanovski

Len~e Zikova

Tel: (02) 3244004; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

KONTAKT: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

KONTAKT:

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk


22 08.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / HR

PONEDELNIK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Total marketing plan Oblast: Marketing Termin: 12-13 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa  Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www. tsl.mk/article/mk/total-marketing-plan/

Opis na obukata:

 Ste se pra{uvale li so koi marketing aktivnosti da ja poddr`ite Va{ata biznis strategija? Kreiraweto na vistinski marketing plan }e Vi odgovori kako da go vlo`uvate buxetot vo aktivnosti koi nosat najgolem povrat na investicijata.

Pridobivki:

UPRAVUVAWE I RAZVOJ NA ^OVE^KI RESURSI Vistinskata prednost na va{ata kompanija le`i vo lu|eto, ~ove~kiot kapital so koj raspolagate VRABOTENI:

Kako da gi vrabotite najdobrite raspolo`livi resursi na pazarot? Kako da gi zadr`ite najdobrite vraboteni? Zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta za 100%? Kako? Kolku gi poznavate, procesite i alatkite za upravuvawe so ~ove~ki resursi?

 Odreduvawe na strategijata i taktikata na kompanijata i izrabotka na marketing plan  Postavuvawe na marketing celite na kompanijata  Zapoznavawe so metodite za sledewe na vlo`uvawata vo marketingot za da se izbegne neracionalno i i neefikasno tro{ewe na sredstvata  Odbirawe na najdobrata marketing strategija  Fokusirano vlo`uvawe vo onie marketing aktivnosti {to nosat nagolem povrat na investicijata  Zgolemuvawe na prihodite od proda`bata zaradi targetiranite vlo`uvawe vo to~no onie segmenti {to kompanijata saka da gi osvoi  Sozdavawe na do`ivotna vrednost za klientite preku marketing pristap kon klientot

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

MOTIVACIJA:

Kako da gi prevzemete najkvalitetnite i najdobrite vraboteni od Va{ite konkurenti? Zo{to pogolemata plata ne gi motivira va{ite najdobri vraboteni dovolno? Gi poznavate li vistinskite alatki za motivacija? KOMUNIKACIJA:

Kako efikasno komunicirame vo timot? [to go motivira Va{iot tim? Obukata posebno }e bide posvetena i fokusirana na:  Zajaknuvawe ~ove~kite resursi, na nivo na organizacija i na nivo na

sektori

 Analiza na rabotno mesto i rabotni zada~i na vraboteniot, opisi na

rabotni mesta

 Procenka na vrabotenite, sistemi za nagraduvawe i motivacija  Razvoj na plan za izbor na novi vraboteni i karieren pat na vraboteniot! Ovaa obuka e nameneta za  Vraboteni vo sektorot za ^ove~ki Resursi  Menaxeri na sredno i visoko nivo  Tim lideri  Sopstvenici na mali i sredni kompanii METODOLOGIJA:

Obukata e od interaktiven karakter so prakti~ni i primenlivi ve`bi

KAKO DO PODOBRI RAZULTATI NA ISPITOT IELTS? Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot: 

informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki.

Po~etok: 12 noemvri 2010 godina Vremetraewe: 3 moduli od po dva dena, vkupno 42 ~asa. Obukite se odr`uvaat vo petok i sabota. Cena za eden modul: 6.900,00 MKD (14 ~asa) Zabele{ka: Dokolku se izvr{i prijavuvawe i uplata za site 3 (tri) moduli u~esnicite dobivaat 10% popust!



Pra{ajte za dopolnitelen popust od 10%!!! Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Rabotilnicata }e se odr`i na 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na:

  

www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.


KONFERENCII I SAEMI

PONEDELNIK

08.11.2010

23

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 23010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Expo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija.

KONTAKT LICE : Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

SOVETUVAWE

“INKOTERMS 2010, ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI I POVRAT NA DDV OD STRANSTVO” 17-20 noemvri 2010 godina Hotel „Olimp„ 4* , Zlatibor, R. Srbija PROGRAMA 1. “INKOTERMS 2010” - PREDAVA^: Karlo Zmaj{ek, direktor na Centarot za {pedicija vo „Makpetrol„ AD - Skopje. 2. “ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI” - PREDAVA^: Lazo Angelevski, Va{a biznis-kancelarija, Stopanska komora na Makedonija. 3. “POVRATOK NA DDV OD STRANSTVO”: - PREDAVA^: Mirko Vin~eti}, direktor na Cash Back IMO i ekskluziven i generalen zastapnik na {vajcarskata Cash Back vo Srbija. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 10 noemvri 2010 godina. Podetalni informacii, agendata i prijavniot list mo`e da se najdat na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk

KONTAKT: Anita Mitrevska tel:02 32 44 057 faks: 02 32 44 088 e-mail: anita.mitrevska@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova: tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk


24 08.11.2010

TENDERI

PONEDELNIK

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA BARAWE ZA PRIBIRAWE NA PONUDI DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za elektronski komunikacii PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na usluga - revizija na finansiskoto rabotewe na Agencijata za elektronski komunikacii za period od 01.01. do 31.12.2010 godina  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=0946954e-133d-4dc8-930d-9bfca42cc67c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Tehnolo{ko-metalur{ki Fakultet PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  nabavka na laboratoriska oprema

i laboratoriski instrumenti  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=ac79fa45-d3f4-49f1-8640b434f46daf1e&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA PODATOCI ZA DOGOVORNIOT ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javna ustanova od oblasta na zdravstvoto za potrebite na javnite zdravstveni ustanovi univerzitetski kliniki, zavod i urgenten centar - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  SREDSTVA ZA ODR@UVAWE HIGIENA  Линк: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=d8f91306-1869-456e-a800-6ac893d0b6ef&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Op{tina \or~e Petrov

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Dr`aven univerzitet GOCE DELЧEV [tip

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA

 Nabavka na informati~ka oprema

 Rekonstrukcija za Kampus 2  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurmentInt-

 Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=87ab966e-6f64-4001-addb-29e5ba03c492&Level=2

egration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=118e4768-380d-45ff-9c70cf8f62cea727&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica - Struga PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  LEKOVI  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=6e11d6ea-3178-4bd9-ae84-4d6ec6655f9d&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica - Struga PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Medicinski potro{en materijal  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=a6447d1e-3af3-4d12-bb19-2fccf7a1068a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za obrazovanie i nauka PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  nabavka na dve patni~ki motorni vozila za Proektnata edinica za implementacija na proektot ,,Izvedba i opremuvawe na 145 u~ili{ni sportski sali” pri Ministerstvoto za obrazovanie i nauka.  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=984245e0-b0ef-41db89ac-96a6a67a0a83&Level=2

DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JZU Op{ta bolnica „Kumanovo„ PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  medicinski potro{en materijal  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcure-

mentIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=aa732dd9-b062-4450-ba4bd0168fb7fa98&Level=2

OSVE@ETE GI VA[ITE INFORMACII!

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

KAPITAL TENDERI OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: JP Ulici i Pati{ta - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  rezervni delovi za kompresor,mercedes, fini{er i solarki  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=c6786a79-f112-4f86-870a-045094d4ae7c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Materijali i izvr{uvawe na elektromonta`ni raboti za aktivirawe na 110kV pole vo V7 vo TS Skopje4 - TS Dra~evo  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=63358a66-a1c5-4808-b888-6f53889940c1&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Agencija za mladi i sport PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Vr{ewe na nadzor pri izveduvawe na grade`ni raboti vo proektot za izgradba na 100 (sto) Pove} enamenski sportski tereni  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=4c935070-f90c-4430-b43d-05a0d1335a56&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOG0OVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Javno soobra}ajno pretprijatie SKOPJE PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  delovi,avtomati i agregati za peralna za vozila  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP. aspx?EntityId=436dce0e-90e1-49d5-9a85-04eeee93bb0c&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Fakultet za veterinarna medicina - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Rezervni delovi i potro{en materijal za analiti~ka oprema za period od edna godina  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieACPP.aspx?EntityId=8a89151511b1-4fbe-87f4-37620685a2d7&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD Elektrani na Makedonija - Skopje PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na volumenski mera~ na sipkast materijal, REK Bitola  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/ PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=9896efad-7f21-4786-895f-07457ee8982a&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: AD MEPSO PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Elektro materijali, alat i potro{en materijal za odr`uvawe  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieRPP.aspx?EntityId=1bf8bb8c-8d03-42e3-922350fa3fe83dcc&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Ministerstvo za trud i socijalna politika PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Nabavka na hrana  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=e6125159-08ed-4e1b-81c3-619c311d863d&Level=2

OGLAS ZA DODELUVAWE NA DOGOVOR ZA JAVNA NABAVKA DOGOVOREN ORGAN 1. Naziv na dogovorniot organ: Carinska uprava na RM PREDMET NA DOGOVOROT ZA JAVNA NABAVKA  Gorivo za vozila i agregati so bezgotovinsko pla} awe  Link: https://e-nabavki.gov.mk/eProcurementIntegration/PublicAccess/Dossie/dosieACPP. aspx?EntityId=92fca4a2-ef57-4c4d-983a-772753dc2a2b&Level=2


FUN BUSINESS

PONEDELNIK

25

08.11.2010

VINO

TE^NO ZLATO VO TRI [I[IWA a aukcija odr`ana vo Hong Kong e ostvaren apsoluten rekord vo proda`ba na {i{e vino. Aukciskata ku}a Sotebis (Sotheby’s) dade na licitirawe komplet od tri {i{iwa vino “{ato lafit rot{ild”, proizvedeni vo 1869 godina. Kompletot bil prodaden za suma od 700 iljadi dolari ili 232.692 dolari po {i{e. Ved-na{ se presmetalo deka edna mala ~a{a od

N

233

iljadi ~ini {i{e vino staro 140 godini

pijalakot ~ini 29 iljadi dolari. Spored ekspertite, porazumno e da se ~uva vinoto kako “trofej”, otkolku da se ispie. Proizvedeno e pred pove}e od 140 godini i pove}e od sigurno e deka ne go zadr`alo prvi~niot vkus. Kompletot od trite

{i{iwa bil kupen od aziski kolekcioner, koj posakal da ostane anonimen. Sopstvenicite na presti`nata vinarnica [ato Lafit Rot{ild ve}e pet generecii se i vo bankarskiot biznis. Od 1868 godina pravat vina od isklu~itelnite lozja na Bordo. Ovaa vinarnica e najpoznatata vo Francija, koja gi proizveduva najubavite i najskapite crveni vina na svetot. Ovie vina doka`aa deka

se neverojatno profitabilni za vinskite investitori. Vo 2000 i 2005 godina cenata na edna gajba od grozdoberot ~inela 11,5 iljadi evra. Vo 2000 godina investiciite na vlo`uva~ite vo vinarnicata se vratile za 100% vo rok od dve nedeli vo maj.

 GADGETS

[PIONSKO USB

va e definitivno eden od najkul gaxetite dosega – {pionsko USB. Na nekoj na~in e spoj na memoriski stik i GPS priemnik, koj gi zabele`uva site lokacii na koi }e go odnesete. Ovaa naprava e mala i nikoj ne bi se setil deka ima lokator, pa zatoa lesno mo`ete da se najdete vo 007 film i da go postavite kaj nekoj ~ovek ili, pak, avtomobil, na primer i da go sledite sekoj negov ~ekor. A ako se pra{uvate kako da gi vidite informaciite od

O

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

USB, toga{ toa e mnogu ednostavno. Otkako }e ja zavr{i svojata rabota, go povrzuvate so kompjuter i gi simnuvate informaciite. No, pokraj {pionskata namena, ova e odli~na mo`nost da im poka`ete na prijatelite kade ste bile na odmor i na koi lokacii. J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


26 08.11.2010

FUN BUSINESS

PONEDELNIK

FILMSKA INDUSTRIJA

TESLA VO “BALKANVUD”  Porane{nite

ju-prostori stanuvaat s$ poatraktivna destinacija za snimawe visokobuxetni filmovi. Ugostuvaweto na akteri od tipot na Anxelina Xoli, Nikolas Kejx, Megan Foks, Deril Hana, e odli~na reklama i promocija na ova podnebje

roducentot Edin [arki}, sopstvenik na Skaut Film, najavi deka Bosna i Hercegovina }e bide zemja-doma}in na definitivno edna od najdobrite holivudski yvezdi, Nikolas Kejx. Balkanot vo posledno vreme e mnogu atraktivna destinacija za snimawe i pravewe filmovi. Povodot za doa|aweto na Kejx vo Saraevo e snimaweto na filmot za `ivotot na izumitelot Nikola Tesla. Kako {to e najaveno, stanuva zbor za mnogu visokobuxeten proekt, nasloven “Tesla - vladetel na svetot”, pa taka i ekipata koja treba da go realizira e navistina vnimatelno odbrana. Kako drugi najaveni yvezdi se o~ekuvaat Megan Foks i Xesika Alba. [arki} za mediumite najavi deka nema povtorno da se slu~at nepredvideni situacii, kako {to be{e so An-

P

xelina Xoli i nejzinata poseta na Saraevo, koga bosansko-hercegovskata vlast igra{e toplo-ladno so odobruvaweto na snimaweto na proektot na teritorijata na BiH. Sepak, s$ u{te te~at pregovorite i ne se znae koga to~no treba da pristigne celata ekipa na Balkanot, koj poleka ja prezema ulogata od zemjite od Isto~na Evropa, koi po vlezot vo EU stanuvaat skapa filmska destinacija. [arki} za eden saraevski portal izjavil deka najva`no e sega da ja pre~eka Anxelina kako {to treba, bez incidenti. Ve}e mu bila gostinka, isto kako i Ri~ard Gir pred nekolku godini, koga vo BiH go snima{e filmot koj se zanimava{e so imaginarnata storija za lov na toga{ najbaraniot ha{ki obvinet, Radovan Karaxi}. Potoa }e se fokusira na Nikolas Kejx.

S$ u{te ne se znae koj bi go tolkuval glavniot lik na nau~nikot Tesla, iako na po~etokot se spomenuvalo imeto na srpskiot akter Vladimir Raji} kako siguren izbor. Me|utoa, se znae imeto na Tomas Edison, a nego na golemiot ekran }e go o`ivee tokmu Nikolas Kejx. Amerikanskiot glumec ve}e podolg period planiral da snimi film za Nikola Tesla, istoriska li~nost koja go fascinirala cel `ivot. Vsu{nost, Kejx vo edna situacija izjavil deka e uveren deka tokmu toj e reinkarnacija na golemiot izumitel, a kako najcvrst dokaz go poso~il datumot koga po~inal Tesla, 7 januari, koj se sovpa|a so negoviot datum na ra|awe. Nikolas Kejx isto taka otkril deka ja imal ~esta da prespie vo istiot krevet vo hotelskata soba vo Wujork, kade {to nekoga{ so godini `iveel li~no Tesla.

 NIKOLA(S) е reinakarnacija na Nikola Tesla Inaku, poslednive godini i filmot i teatarot poka`uvaat golem interes za `ivotot na Tesla. Pred 4 godini Kristofer Nolan go re`ira{e “Presti`” vo koj, pokraj Hju Xekmen, Kristijan Bejl, Majkl Kejn i Skarlet Johanson, nastapi i rok-yvezdata Dejvid Bouvi tokmu vo ulogata na Tesla. A minatata godina edna od pretstavite na sezonata na eks-ju prostorite be{e “Tesla kompani” na teatarot Ulis na Rade [erbexija, koj pred 33 godini go igra{e tokmu Tesla vo TV-serijata na toga{nata Televizija Zagreb.

 RADE [ERBEXIJA go igra{e Tesla

pred 33 godini

NOVITE IDOLI

MODERNITE PRINCEZI OD SVETOT NA DIZNI  Koi

}e bidat nasledni~kite na Britni Spirs i Lindzi Lohan vo svetot na filmot, muzikata i zabavata?

arstvoto nare~eno Diznilend e glavnoto “pronao|ali{te” na golem broj Dizni princezi kako {to se Ariel, Mulan, Sne`ana, Pepela{ka, Zaspanata ubavica, Xasmin i Pokahontas. Volt Dizni Kompani (The Walt Disney Company) od neodamna gi lansira novite “Princezi na Dizni” i ponekoj

C

princ, koi se olicetvorenie na onie “vistinskite”, so koi raste sekoe dete i saka da gi nasledi Britni Spirs i Lindzi Lohan. Volt Dizni Kompani e najgolemiot konglomerat za film, muzika i zabava. Osnovan e vo oktomvri 1923 godina od dvajcata bra}a Volt Dizni (Walt Disney) i Roj Dizni (Roy Disney) i e imenuvan kako Dizni Braders Kartun Studio (Disney Brothers Cartoon Studio), a

podocna kon nea se priklu~i Volt Dizni Prodak{n (Walt Disney Prouction) koja se pozicionira{e kako lider na amerikanskata animatorska industrija. Del od kompanijata Dizni e Volt Dizni Studio (The Walt Disney Studio), koj {to gi lansira momentalno aktuelnite “Princezi na Dizni”, koi treba da go obele`at svetot na entertejmentot narednata decenija. DEMI LOVATO Novata Dizni princeza,

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

Demi Lovato, gi sledi ~ekorite na golemite zvezdi na Dizni klubot, kako Britni Spirs i Linzi Lohan. Taa e prepoznatliva po nejzinata uloga kako Mi~i Tores vo tinejxerskiot film “Camp rock” i kako Soni Munro vo filmot “Sonny With a chance”. Po nejzinata uloga vo “Barni i prijatelite”, Lovato vo 2009 godina stana del od “Princess Protection” programata na Dizni. Taa isto taka “pliva” i vo muzi~kite vodi, realiziraj}i go nejziniot prv debi album Don’t Forget vo septemvri 2008 godina. Potoa go objavi nejziniot vtor studiski album “Here We Go Again” vo juli 2009 godina MAJLI SAJRUS Hana Montana ili Majli Sajrus e idol na mnogumina tinejxeri. Rodena e vo noemvri 1992 godina i ve}e uspe{no se provlekuva na filmskoto platno i vo muzi~kite vodi. Najmnogu se proslavi so nejzinata uloga vo tinejxerskata serija “Hana Montana”

 SELENA GOMEZ

U{te edna Pepela{ka

koja {to e palava tinejxerka sekoga{ spremna da napravi nekoja “glupost”. Sajrus ja zaraboti nominacijata za zlatnata nagrada za najdobra originalna pesna za izvedbata na “I Thought I lost you”, a isto taka e rangirana na trinaesetotto mesto na Forbs Celebrity 2010. SELENA GOMEZ Me|u kralicite na Dizni se nao|a i Selena Mari Gomez, na koja {to & pripa|a del od krunata na Dizni. Gomez e amerikanska akterka, peja~ka, tekstopisec i ambasador na UNICEF. Isto taka e dobro poznata i po nejzinata interpretacija na Aleks Ruso u na EEmi nagradite, radite, adite, kade {to ja zede nagradata ze grradata za originnalnata sserija erija na Dizni “Vol{ebnicite “V niicite od VaverDizni lli”. Vo Diz zni po~na kako “Pepela{ka” “P {kka” vo filmot “U{te edn edna “U na prikazna za Pepela{ka”. laa{ka”. Pred da im see priklu~i p na “Dizni pr princezite” “D rincezite” bbe{e edna naa od decata vo “Barni arrni i prijatelite”. ja ”. Ima ambbicii daa napreduva n i na muzi~kata uzzi~kata scena, sc ZAK EF EFRON FRON Mom~etoo so M nebesno sini o~i koj gi pleko leni `enskite srca sk caa vvo svetot ott nna Diznii e ZZak Efron, on,, eedinstven enn p r i n c

me|u princezite na Dizni. Najmnogu se proslavi so mjuziklot “High School Musical”, kade {to go istakna svojot talent za peewe, igrawe i glumewe. Pred da se pojavi vo “High School Musical 2”, magazinot “Roling Stoun” go nare~e “de~ko od naslovnite stranici”. Najnoviot anga`man na Efron e vo muzi~kiot saundtrak na japonskiot animiran film “Full Metal Panic”. Zagarantirana e i negovata uloga vo noviot proekt na animiranata produkcija “Jonny Quest Cartoons”, koj gi adaptira crtanite filmovi so nau~na fantastika.

DEMI LOVATO po stapkite na Spirs i Lohan


SPORT

PONEDELNIK

SPORT

08.11.2010

27

SPORTSKI HULIGANIZAM  Nacionalizmot e silen motivator na huliganskite grupi

[ARP JA SPONZORIRA OPOZICIJATA NA JUNAJTED

POSTROGI SANKCII ZA NASILNICITE!  Logoto na [arp }e bide istaknato na zeleno-`oltite dresovi koi se za{titen znak na del od naviva~ite obedineti vo idejata da go otkupat timot i da se gri`at za negovoto upravuvawe

ritisokot kon amerikanskoto semejstvo Glejzer, vo ~ija sopstvenost e timot na Man~ester Junajted, so cel da se otka`e od upravuvaweto so klubot e dopolnitelno zgolemen, otkako porane{niot sponzor na ekipata [arp }e gi sponzorira dresovite {to gi nosat pretstavnicite na Odborot na naviva~i (MUST), koi se obiduvaat da go otkupat mnozinskiot paket akcii. Fanovite na eden od najpopularnite fudbalski timovi vo Anglija i Evropa se obedineti vo idejata da gi “nabrkaat” amerikanskite gazdi od drugata strana na Atlantikot, a eden od najdobrite mehanizmi za toa e privlekuvawe na sponzorite na svojata strana. MUST se obiduva da gi ubedi aktuelnite sonzori na Man~ester Junajted, Najk i AIM, da se otka`at od pomagaweto na timot. “Gi povikuvame aktuelnite i site zainteresirani sponzori da se odlu~at dali }e odat so naviva~ite ili so Glejzer”, izjavija od MUST. Logoto na [arp }e bide istaknato na zeleno-`oltite dresovi koi se za{titen znak na del od naviva~ite

P

K

O

M

E

R

C

I

J

A

obedineti vo idejata da go otkupat timot i da se gri`at za negovoto upravuvawe. Parite od reklamata }e odat vo borbata protiv rakot na prostata. Inaku, fanovite na ovaa ekipa se i pove}e od nezadovolni od politikata na sega{nite sopstvenici, koi vo poslednite godini natrupaa dolgovi od pove}e od 800 milioni evra. Od ovaa katastrofalna finansiska sostojba se zakanuva bankrotstvo na timot, koj po Liverpul e najuspe{niot tim vo istorijata na angliskiot fudbal. L

E

N

O

G

L

A

S

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

portskite natprevari ozna~eni so predznakot derbi voobi~aeno izobiluvaat so naboj, tenzija i ne retko po~nuvaat ili zavr{uvaat so incidenti. Zna~eweto na ishodot od me~ot ili neras~istenite smetki na naviva~kite grupi, no mnogu ~esto i nacionalisti~kata motiviranost, se pri~inite za konfrontacija na sprotivstavenite fanovi, koi so samoto me|usebno otvoreno neprijatelstvo go napu{taat naviva~kiot korpus i stanuvaat huligani. Vo dva dena Makedonija be{e potresena od dve huliganski presmetki. Najprvin vo Tetovo, po krajot na fudbalskiot natprevar me|u Teteks i [kendija, policijata uspea da spre~i direkten sudir na “Balistite” i “Vojvodite”, no ne uspea da go za{titi imotot na nedol`nite gra|ani, ~ii du}ani, stanovi i avtomobili se o{teteni od iracionalniot bes na huliganite. Makedonskata ko{arkarska publika so godini ~eka na obnovuvawe na derbito me|u Rabotni~ki i MZT Skopje, a koga toa se vrati na golema vrata, so natprevar vo salata Boris Trajkovski pred 6.000 lu|e, istoto mo`e{e da zavr{i u{te pred da po~ne. Krvaviot sudir na SPB i Piramida be{e spre~en blagodarenie i na golemata brojnost na specijalnite policiski sili vo salata i brzata i odlu~na intervencija. Policijata intervenira i vo toa nema ni{to sporno, no se pra{uvame dali postojat preventivni i daleku poevtini metodi za spre~uvawe na huliganskoto diveewe. “Na na{ite sportski natprevari ima incidenti,

S

Na na{ite sportski natprevari ima incidenti incidenti, bidej}i predizvikuva~ite na istite ne se pla{at od sankcija. Jas neodamna bev na natprevar na Real Madrid i tamu za da kupite bilet mora so sebe da nosite dokument za identifikacija. Podocna, pri vleguvaweto na terenot, sekoj od gleda~ite e fotografiran, a spored seriskiot broj na vleznicata sleduva avtomatsko evidentirawe na toa za koj del od tribinata e kupen biletot. Vo Makedonija po~navme so evidencija na naviva~kite grupi i gi vnesovme vo edinstven registar, veli Nelkovski bidej}i predizvikuva~ite na istite ne se pla{at od sankcija. Jas neodamna bev na natprevar na Real Madrid i tamu za da kupite bilet mora so sebe da nosite dokument za identifikacija. Podocna, pri vleguvaweto na terenot, sekoj od gleda~ite e fotografiran, a spored seriskiot broj na vleznicata sleduva avtomatsko evidentirawe na toa za koj del od tribinata e kupen biletot. Vo Makedonija po~navme so evidencija na naviva~kite grupi i

gi vnesovme vo edinstven registar”, veli Nelko Nelkovski od nevladinata organizacija Makedonski centar za kultura i razvoj (MCKR), predvodnik na proektot za registrirawe na naviva~kite grupi. Sepak, samoto evidentirawe e daleku od dovolno, bidej}i primerite od nekoi drugi zemji n$ uveruvaat deka ovoj registar e efikasen samo dokolku postoi efikasna i navremena sankcija za storitelite. Odnosno, sudska presuda po skratena

postapka i kazna zatvor do tri godini. “Za da se re{i ovaa situacija do kraj, potrebna e odli~na i dinami~na sorabotka me|u policijata, obvinitelstvoto i sudstvoto. Za `al, kaj nas vo momentov toa e nevozmo`no da se izvede”, dodava Nelkovski. Sigurno deka efikasnata reakcija od istra`nite i pravosudnite organi, kako i adekvatnata sankcija za vinovnicite, }e donese red na sportskite borili{ta vo Makedonija.

Za da se re{i ovaa situacija do kraj, potrebna e odli~na i dinami~na sorabotka me|u policijata, obvinitelstvoto i sudstvoto. Za `al, kaj nas vo momentov toa e nevozmo`no da se izvede

 Qubitelite na sportot begaat od stadionite i sportskite areni


TOP 100

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi:  100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009  100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009  Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija  Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at  O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori:  Energetika i nafta i nafteni derivati  Crna i oboena metalurgija  Telekomunikacii  Grade`na industrija i grade`ni materijali  Prehranbena industrija  Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa:  TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i  TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski

160 Kapital 08 11 2010  

DEMONIZACIJA “SLOBODA ILI SMRT”!? KOLUMNA ILIJA DIMOVSKI STRANA 4 STRANA 2 STRANA 4 STRANA 9 STRANA 8 STRANA 8 “SLOBODA ILI SMRT” STR...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you