Issuu on Google+

SVETSKA BANKA GO OBJAVI DOING BUSINESS 2011

TRAJKO SLAVESKI PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII

MAKEDONIJA SE LIZNA ZA DVE MESTA PODOLU

PO MOJATA SMENA, GRUEVSKI IZGUBI ^OVEK OD DOVERBA VO VLADATA!  STRANA 6-7

 STRANA 8

petok / weekend

...samo ...sa amo idejata idejjata e kapital, k sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

vikend | petok-05 | sabota-06 | nedela-07.noemvri. 2010 | broj 159 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 81 14 4 40

KRIZA VO RAKOVODSTVOTO NA SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI

SE PODGOTVUVA LI SMENA NA ZLATKO KALENIKOV?! DRAMA VO SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI! “KAPITAL” DOZNAVA DEKA ^LENKITE SE REVOLTIRANI I RAZO^ARANI OD AKTUELNIOT PRETSEDATEL ZLATKO KALENIKOV, A MU ZABELE@UVAAT PORADI SKANDALOZNITE NASTAPI VO JAVNOSTA, NO I ZARADI OTVORENO DODVORUVAWE DO VLASTA

 STRANA 2-3

NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 04.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,71% 1 0,23% 0 00,12%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,58 43,94 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

87,77 8 1,54%

DENES, VO

@E[KIOT NOEMVRI JA TRESE VLADINATA KOALICIJA

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (04.11)

MBI 10 2.245 2.225 2.205 2.185 2.165 2.145

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

2.125 29.10

31.10

02.11

04.11

STRUMICA...

RVE nema da konkurira za izgradba na HEC ^ebren i Gali{te!  STRANA 4

Strancite se vratija, no ne go dignaa prometot r na berzata  STRANA 9

PRODOL@UVAAT SREDBITE AHMETICRVENKOVSKI

 STRANA 4

PETAR GO[EV:

BUXETOT ]E GO NABILDA BDP DOGODINA  STRANA 10

VOVEDNIK SPASIJKA JOVANOVA

GOLEMI I MALI  STRANA 2

 STRANA 5


2 05.11.2010

NAVIGATOR

PETOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 05 NOEMVRI 2010

GOLEMI I MALI

A

Ako makedonskata ekonomija ne ja nau~i lekcijata od krizata, koja gi sodr`i i site definicii na neuspehot na tranzicijata vo zemjava, ne }e mo`e da se podobri u{te 100 godini. Kriznite 2009 i 2010 godina za sre}a ja razbudija svesta deka ekonomskiot model mora da se menuva za da mo`eme da ka`eme deka imame doma{no proizvodstvo i izvoz. Ako celosno ne se osvestime i go promenime kodot vo koj funkcionira ekonomijata i opstojuva biznisot vo zemjava, za nekolku godini }e si potpi{ene kapitulacija, koga proizvodstvoto od EU i od zemjite vo regionot }e go osvoi pazarot. Dali site go gledaat klu~niot problem so koj se soo~uva stopanstvoto vo zemjava? Tie site se vlasta, koja ja kroi politikata i ja kreira delovnata klima, i bizniszaednicata, koja mora da deluva proaktivno i kriti~ki da ja apsolvira realnosta. E, tuka ve}e se gleda problemot. Iako stopanstvoto e vo edna presvrtna to~ka, stopanstvenicite se vo vojna i podeleni. Ama ne vo konstruktivna, tuku vo vojna na sueti i frustracii, koja se manifestira vo navredi, obvinuvawa, nedoli~ni ispadi i izjavi. “Spregata me|u golemite i bankite gi jade malite!”. “Oligarsite sedat vo upravnite odbori na bankite i gi uni{tuvaat firmite”. Ovie nekontrolirani izjavi zav~era gi dade pretsedatelot na Sojuzot na stopanski komori i poznat skopski biznismen, Zlatko Kalenikov. Toj gi izmeri “golemite” i “malite” i se stavi me|u “malite”. Biznisite na Kalenikov

i ne se tolku mali, kako {to saka da gi prika`e, zatoa {to proda`bata na avtomobili, prvo, ne e biznis za frlawe, a vtoro, ne e edinstven biznis na Kalenikovi. Zna~i, portfolioto te`i mnogu pove}e, samo {to ne mo`eme da ka`eme kolku, zatoa {to tie podatoci se tajna za javnosta. Firmite na Kalenikov ne kotiraat na Makedonskata berza za da vidime kolku vredat i so kakvi rezultati rabotat na godi{no nivo. Nitu, pak, javno objavuvaat revidirani finansiski izve{tai (nemaat takva zakonska obvrska) za da gi videme finansiskite rezultati, prihodite i rastot. Fakt e deka pove}eto kompanii koi Kalenikov gi narekuva “golemi” i predvodeni od “oligarsi” kotiraat na Berzata i sekojdnevno ja informiraat javnosta za sekoj biznis-poteg. Fakt e deka nivnata transparentnost, koja proizleguva od berzanskata kotacija, gi pravi mnogu poatraktivni i popodobni za kreditirawe od bankite. Fakt e deka tie se ~lenki na Stopanskata komora zatoa {to tamu go prona{le svojot biznis-interes i mesto kade {to }e gi prenesat svoite problemi, stavovi i predlozi za ekonomijata i vladeeweto vo zemjava. No, toa nitu Kalenikov, nitu Sojuzot na stopanski komori, nitu negovite ~lenki gi pravi “pomali”. Kompaniite koi toj gi poso~uva kako “golemi” navistina se golemi i ne se zanimavaat so trgovskiot sektor, zatoa {to od tamu ne im doa|a nikakva konkurencija. Spregata, pak, {to toj ja gleda me|u bankite i golemite, vo koi bila vpletkana i Narodnata banka, i ne e ba{ tolku o~igledna. Politikata na fiksen devizen kurs na centralnata banka i toa kako im odgovara na uvoznicite, me|u koi e i Kalenikov, a ne im odgovara na golemite kompanii koi se del od doma{niot proizvodstven sektor i go dr`at izvozot vo `ivot. Vo uslovi koga biznis-sektorot se obiduva da spasi {to mo`e da se spasi od krizata i nelikvidnosta, Kalenikov odbra da ja napadne tokmu

KRIZA VO RAKOVODSTVOTO NA SOJUZOT NA

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

biznis-zaednicata so malicioznost i eden kup navredi i kleveti. I toa od pozicija na pretsedatel na stopanska komora, so {to avtomatski ja devalvira{e pozicijata na ovaa institucija i im nanese {teta na site nejzini ~lenki. Ako dosega ne mu gorela ovaa fotelja, sega sigurno }e po~ne da mu gori, zatoa {to, vo najmala raka, e nedozvoleno ~lenkite da mu prostat vakov ispad. Toj go zloupotrebi momentot koga treba{e so ministerot za finansii da zboruva za finansirawe na kompaniite i razvojnata komponetna na biznisot i celiot nastan go pretvori vo dodvoruvawe do vlasta. Taka ne se branat interesite na kompaniite. Nitu so podelba na novinarite na podobni i nepodobni. Kalenikov zaboravi edna rabota. Deka Stopanskata komora ve}e ne e edinstvenata institucija koja gi zastapuva interesite na biznis-zaednicata vo zemjava. Od pred pove}e godini postojat i Sojuzot na stopanski komori i Organizacijata na rabotodava~i i Konfederacijata na rabotoda~i. Zna~i, postoi konkurencija. Toa {to SSK, spored negoviot prv ~ovek, s$ u{te ostanal mal mo`e da se prepi{e kako neuspeh isklu~ivo na rakovodstvoto. Celta na sekoj biznis e da stane golem. Duri i malite i srednite pretprijatija se golemi za ekonomijata zatoa {to ~inat pove}e od dve tretini od nea.

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

240

Iljadi evra sobra Ministerstvoto za transport i vrski od proda`bata na 18 parceli vo Veles, nameneti za izgradba na magacini, skladi{ta, zanaet~istvo i proda`ba. Kako {to informiraat od Ministerstvoto, na javnata licitacija za dr`avnoto grade`no zemji{te koe se prostira na 17.900 metri kvadratni se javile vkupno 175 zainteresirani lica. Po~etnata cena za eden metar kvadraten be{e edno evro, najvisokata dostignata cena be{e 1.150 denari za metar kvadraten, a najniskata cena be{e 91 denar. Najpovolnite ponuduva~i se dol`ni vo rok od 15 dena od priemot na pismenoto izvestuvawe od Ministerstvoto da gi uplatat sredstvata soglasno postignatata krajna cena od naddavaweto. Dokolku najpovolniot ponuduva~ ne gi uplati sredstvata vo utvrdeniot rok, }e se smeta deka grade`noto zemji{te ne e otu|eno, nema da se sklu~i dogovor i nema da bidat vrateni prite.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

SE PODGOTVUVA ZLATKO KALENI

“Kapital” doznava deka ~lenkite na Sojuzot na stopanski komori se revoltirani i razo~arani od aktuelniot pretsedatel Zlatko Kalenikov, a mu zabele`uvaat poradi skandaloznite nastapi vo javnosta, no i zaradi otvoreno dodvoruvawe do vlasta SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

S

Se podgotvuva li smena na pretsedatelot na Sojuzot na stopanski komori, Zlatko Kalenikov? “Kapital” neoficijalno doznava deka zav~era{nata izjava na Kalenikov, so koja toj otvoreno po~na vojna so Stopanskata komora na Makedonija, bankite i so Narodnata banka na Makedonija,

ja preleala ~a{ata. Kalenikov go obvini pretsedatelot na Stopanskata komora, Branko Azeski, deka nelegalno ja prisvoil zgradata na Komorata, a bankite i NBM deka vo sprega so golemite kompanii sakaat da gi uni{tat malite i srednite firmi. ^lenkite na SSK mu zabele`ale na Kalenikov i poradi za~estenite skandalozni nastapi pred javnosta, no i poradi s$ pootvorenoto dodvoruvawe do vlasta, so {to SSK ja izgubil mo`nosta da se nametne kako silna bizniszaednica koja }e gi re{ava

ZLATKO KALENIKOV PRETSEDATEL NA SOJUZOT NA STOPANSKI KOMORI “Toj ~ador za institucionalna sorabotka ne postoi. Toj imot ne e del od upravniot odbor na Stopanskata komora. Site va{i tatkovci odvojuvale od platata po pet jugoslovenski dinari za da se izgradi taa zgrada. Taa zgrada e za site nas. Ne mo`e praven naslednik da bide samo Stopanskata komora, a nie da nemame sala za odr`uvawe sostanoci. Zgradata e na dr`avata, a ne na Stopanskata komora. Zatoa, gi povikuvam ministrite za pravda i za ekonomija da se preispita sopstvenosta, zatoa {to vaka izleguva deka se razbudi me~kata od zimski son i gladna saka nas malite i sredni pretprijatija da ni go zeme medot {to sme go sobrale.”


NAVIGATOR

PETOK

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

05.11.2010

 POBEDNIK

 3

EKOLO[KA POMO[ ZA MAKEDONIJA

GORAN TRAJKOVSKI

LARS VALUND

QUBE BOШKOVSKI

ALEKSANDAR BI^IKLISKI

akedonija najmnogu M napredna na listata na Doing business vo

vedska gi osvestuva [ makedonskite zemjodelci – dade grant od

u otide u{te eden ~len e prestanuva praktikata od najvisokoto rakovodM N na portparolot na stvo na partijata, so {to VMRO-DPMNE da odgovara

oblasta efikasna naplata na danocite – duri za 14 mesta

1,4 milioni evra za koristewe obnovlivi izvori na energija

Obedineti za Makedonija se osipuva tokmu pred najaveniot bunt

na obvinuvawata na SDSM upateni to~no kon Vladata, a ne kon partijata

A STOPANSKI KOMORI

A LI SMENA NA IKOV?! 13.000 1.000 800 kompanii ~lenuvaat vo Stopanskata komora, od koi pove}e od 10.000 se mali i sredni

mali i sredni pretprijatija se ~lenki na Sojuzot na stopanski komori

PETAR GO[EV GUVERNER NA NARODNATA BANKA NA MAKEDONIJA “Mene me ~udi {to tie inteligentni lu|e, takvata sprega, kakva {to ja konstatiraa v~era, ja zabele`ale tolku docna. Trebalo nekoj da im {epka, da im kodo{i, za da zaklu~at deka e mo`no da postoi sprega me|u Narodnata banka i golemite kompanii. Me ~udi {to edno takvo idili~no javno-privatno partnerstvo, manifestirano na v~era{nata sednica, se pretvora vo groteska na koja gi utvrduvaat site merki potrebni za dobroto na ekonomijata i taka precizno gi lociraat vinovnicite zo{to ne $ odi na makedonskata ekonomija. Makedonija ne e golema zemja i ne e te{ko da se pogodat vistinskite spregi. S$ dodeka vo zemjava najdinami~na stapka na rast se intrigite, insinuaciite i izmislenite neprijateli, {ansite za rast na bruto-doma{niot proizvod ne se golemi. Seto toa da be{e granka koja pridonesuva vo rastot na BDP, }e bevme edna od najvisoko razvienite dr`avi. Sekoj ima pravo na svojata glupost” problemite na firmite. “Poradi dodvoruvaweto do vlasta, SSK ja izgubi mo`nosta da se profilira kako nezavisna institucija i ostava prostor Stopanskata komora da se nametne kako superiorna institucija {to gi brani interesite na biznismenite”, velat izvori na “Kapital”. ATAK VRZ BANKITE Kalenikov, vo prisustvo na ministerot za finansii, Zoran Stavreski, obvini i deka postoela nevidliva sprega me|u golemite kompanii i bankite, koi imale visoki kamati i so toa gi ugu{uvale malite i srednite pretprijatija. Poznava~ite komentiraat deka Kalenikov za ovie obvinuvawa najverojatno se inspiriral od sostanokot na bankarite vo Stopanskata komora, a go prenesuva stavot na Vladata deka centralnata banka treba da ja olabavi monetarnata politika. Vo Stopanskata komora na Makedonija ne sakaat da gi komentiraat obvinuvawata na Kalenikov. Nejziniot pretsedatel, Branko Azeski, veli deka odbiva da debatira za pra{awa koi se od tehni~ka priroda. “Vo uslovi na svetska ekonomska kriza, od koja ne e po{tedena nitu Makedonija, krajno neseriozno e da se razgovara za drugi pra{awa, osven za za~uvuvawe na rabotnite mesta i na biznisite. Vidlivo e deka Stopanskata komora na Makedonija pravi s$, preku postojana komunikacija so Vladata, predlozi i debati, da participira vo toj proces i nie ne planirame da go smenime toj kurs. Site drugi pra{awa za nas se re{livi i koga }e dojde vreme }e bidat re{eni. No, prioritet imaat biznisot i rabotnite mesta“, veli Azeski. I vo Komorata na Severozapadna Makedonija ne sakaat da gi komentiraat nitu, pak, da gi tolkuvaat skandaloznite izjavi na

VRIE VO SSK Edna od komorite-~lenki na Sojuzot na stopanski komori preku pismo upateno do Upravniot odbor na SSK se ogradi od izjavite na pretsedatelot Zlatko Kalenikov. Vo pismoto se naveduva deka e “stra{no da se bide instrument na ne~ii dnevno-politi~ki potrebi”, na {to zali~ila izjavata na Kalenikov, no i na drugite okolu nego, i deka voop{to ne bilo zaklu~eno na upravniot odbor na Komorata da se izleze so vakov stav. Ponatamu, vo pismoto pi{uva deka “nedoli~no e da se insinuiraat raboti, bez dokazi, so mavtawe so prst, koe mo`ebi funkcioniralo vo kafeani, no ne kako pretstavnik na pove}e stotici firmi”. Pismoto zavr{uva so pra{awe “zo{to izjavite se dadeni vo dru{tvo na ministerot za finansii, Zoran Stavreski”. Komorata gi povikuva i ostanatite ~lenki da se ogradat od “nedoli~nite“ izjavi na pretsedatelot na SSK. pretsedatelot na SSK. Ottamu velat deka e `alno i neprifatlivo vo vreme na kriza da se debatira za nesu{tinski pra{awa. Zlatko Kalenikov be{e izbran za pretsedatel na Sojuzot na stopanski komori vo fevruari minatata godina. Negoviot mandat trae dve godini, {to zna~i deka naskoro }e bide izborot na noviot pretsedatel. Toj v~era ne saka{e ni{to da komentira.

KALENIKOV JA BARA ZGRADATA NA STOPANSKATA KOMORA Zav~era, toj so skandalozna retorika mu pora~a na Azeski deka prostorot {to go koristi ne e li~no negov, tuku na dr`avata i na site gra|ani. “Toj ~ador za institucionalna sorabotka ne postoi. Toj imot ne e del od upravniot odbor na Stopanskata komora. Site va{i tatkovci odvojuvale od platata po pet jugoslovenski dinari za da se izgradi zgra-

BRANKO AZESKI PRETSEDATEL NA STOPANSKATA KOMORA “Vo uslovi na svetska ekonomska kriza, od koja ne e po{tedena nitu Makedonija, krajno neseriozno e da se razgovara za drugi pra{awa osven za za~uvuvawe na rabotnite mesta i na biznisite. Vidlivo e deka Stopanskata komora na Makedonija pravi s$, preku postojana komunikacija so Vladata, predlozi i debati, da participira vo toj proces i nie ne planirame da go smenime toj kurs. Site drugi pra{awa za nas se re{livi i koga }e dojde vreme }e bidat re{eni. Sepak, prioritet imaat biznisot i rabotnite mesta.”

~lenki ima vo Komorata na Severozapadna Makedonija

data. Taa zgrada e za site nas. Se razbudi me~kata od zimski son i gladna saka nas malite i sredni pretprijatija da ni go zeme medot {to sme go sobrale”, izjavi Kalenikov. Toj gi povika ministerstvata za pravda i ekonomija da ja ispitaat sopstvenosta vrz zgradata na Stopanskata komora, koja do 1996 godina ja koristela porane{nata Stopanska komora. Vo Ministerstvoto za pravda velat deka ne mo`at da se vpu{taat vo tolkuvawa na sopstvenosta na nekoja zgrada zatoa {to takvata sostojba se doka`uvala so soodvetna dokumentacija, za koja tie ne se nadle`ni. Vo Ministerstvoto za ekonomija, pak, nemaa komentar. Vo Stopanskata Komora na Makedonija velat deka vo faza na izrabotka e nov zakon za komorsko zdru`uvawe, koj e po evropski terk, i dodeka ne se donese, nema da komentiraat ni{to vo vrska so sopstvenosta na zgradata. Sporot se vodel vo Ministerstvoto za ekonomija i samo tie mo`ele da gi komentiraat sostojbite. Od Komorata istaknuvaat deka vo zgradata vo centarot na Skopje, osven nejzinite ~lenki, se smesteni i Komorata na Severozapadna Makedonija i drugi asocijacii, a im upatile pokana i na ~lenkite na Sojuzot na stopanski komori, no tie odbile.

P

Kralstvoto Norve{ka & pomaga na zemjava vo najkriti~nite oblasti, me|u koi e i za{titata na `ivotnata sredina. Ambasadorot na Norve{ka vo zemjava, Kjetil Paulsen, go poddr`a proektot za zajaknuvawe na kapacitetite na Ministerstvoto za `ivotna sredina i na nacionalnite kompanii za zabrzuvawe na procesot na izdavawe na integriranite ekolo{ki dozvoli vo sektorite na metalurgijata i energetikata. Norve{kata firma Norsk Enerxi preku nekolku svoi eksperti vo slednite tri godini }e raboti na institucionalnoto zajaknuvawe na Ministerstvoto za `ivotna sredina.

KJETIL PAULSEN Norve{ka, pokraj politi~kata poddr{ka kon Makedonija, nekolkupati dosega pomagala i vo oblasta na ekonomijata. Iako Norve{ka ne e del od EU, ja po~ituvaat evropskata regulativa, osobeno zakonite koi nalo`uvaat spravuvawe so opasniot otpad. Paulsen potencira deka po~istite industriski zoni i namaluvaweto na emisiite na {tetni gasovi se neophodni koga e vo pra{awe odr`liviot razvoj na edna seriozna zemja.

IK  GUBITNIK

IZGUBI KONTROLA

O

Obama po s$ izgleda znae{e deka na izborite za Kongresot }e go izgubi mnozinstvoto, pa zatoa vo predizbornata kampawa negoviot star slogan be{e dopolnet i glase{e “Da, mo`eme, no ne za 500 dena!”. Svesen za lo{ata ekonomska sostojba vo koja se nao|a amerikanskata ekonomija, no i gra|anite soo~eni so nevrabotenost i pad na prihodite, amerikanskiot pretsedatel re{i da primeni nova taktika. Da bara vreme za realizacija na vetenoto. Istiot adut go iskoristija i republikancite koi uspeaja po ~etiri godini da ja prezemat dominacijata vo Pretstavni~kiot dom, igraj}i na kartata na ranlivata ekonomija i nejzinoto bavno zazdravuvawe. I dodeka i ednite i drugite ja vrtea izbornata kampawa okolu ekonomijata i parite, pove} e od jasno e deka najgolemiot gubitnik e Obama. Zatoa {to e pove}e od jasno deka ja izgubil



BARAK BARA AK OB OBAMA doverbata i poddr{kata vo javnosta i zatoa {to otsega, so mnozinstvoto republikanci vo Kongresot, nema da mo`e da go realizira ambiciozniot plan za izmeni vo zakonodavstvoto i da prodol`i so `estokata bitka za zdravstvenite i finansiskite reformi. Obama potvrdi deka ne uspeal su{tinski da go promeni kursot vo Belata ku}a vo prvite dve godini od svojot mandat, koj bi dal pozitivni efekti. Vo predizbornata pretsedatelska kampawa vo 2008 godina Barak Obama veti deka }e ja promeni politi~kata praktika vo Va{ington i }e go vnese duhot na dvopartiskiot sistem. No, vo kampawata za ovie izbori republikancite ostro go kritikuvaa deka nosi zakoni samo so pomo{ na glasovite na demokratite, bez da go zeme predvid misleweto na opozicijata.

 MISLA NA DENOT LICETO KOE KUPUVA AKCII I UDELI E UBEDENO DEKA ZNAE NE[TO [TO LICETO KOE GI PRODAVA NE GO ZNAE. NE POSTOI NULTA POZICIJA NA VOL STRIT

BERNARD MEDOF KREATOR NA NAJGOLEMATA FINANSISKA IZMAMA VO SVETOT


4 05.11.2010

NAVIGATOR

PETOK

QUP^O ZIKOV

20

...POGLED NA DENOT...

STRUMICA... ak za buxetot i razvojot, no, preku primerot na Strumica!? Neodamna imav mo`nost da slu{am pove}e za ovaa uspe{na makedonska prikazna! Godi{niot buxet na op{tinata e 8 milioni evra, a za plati na administracijata i drugi tro{oci od ovoj vid se izdvojuvaat samo 1 milion evra. Zna~i, sekoja godina za kapitalni investicii vo Strumica ostanuvaat 7 milioni evra. Ako ovaa brojka ja pomno`ite so 4 godini mandat na gradona~alnikot, toga{ imate fond od blizu 30 milioni evra {to mo`e da se investira vo kapitalni investicii. ]e se soglasite deka toa i ne se malku pari za investicii vo edna lokalna samouprava (a u{te kolku samo mo`nosti postojat)!? ]e re~e nekoj, ama {to zboruva{ toa e Strumica, taa i taka otsekoga{ bila edna od najrazvienite op{tini!? Jas velam da, no ne e toa pri~inata... Pri~inata za nejzinata uspe{nost e {to site rabotat vo privatniot biznis i zemjodelstvoto, pretpriem~ivi se, i e mnogu mal pritisokot za rabota vo lokalnata javna administracija. Tamu se podbivaat so onie koi ~ekaat plata od op{tinata. Drug mentalitet! Pred Nova godina }e se pu{ti vo upotreba podzemna krstosnica so parkinzi, so koja se premostuva minuvaweto so avtomobil niz glavnoto centralno jadro, a

P

 “KAPITAL” DOZNAVA: GERMANSKATA KOMPANIJA SE POVLEKUVA

RVE NEMA DA KONKURIRA ZA IZGRADBA NA HEC ^EBREN I GALI[TE! Vladata mol~i. Ne ja otkriva strategijata kako }e baraat investitor za izgradba na hidrocentralite, proekt star 20 godini KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

A

Adutot na Vladata za izgradba na najgolemite hidrocentrali vo zemjava, ^ebren i Gali{te, germanskata energetska kompanija RVE, se povlekuva od proektot, doznava “Kapital”. Samo ~etiri dena po propa|aweto na pettiot tender za izgradba na ovie hidroelektrani, najnade`niot investitor na Vladata – RVE - nitu ovaa godina nitu vo 2011 nema da dostavi ponuda za izgradba na dolgonajavuvanite ^ebren i Gali{te. “Finansiskite tovari koi se javuvaat kako rezultat na noviot danok za nuklearno gorivo vo Germanija, pla}awata vo poseben obnovliv fond, kako i dopolnitelnite izmeneti barawa na konkretniot tender }e ja ograni~at finansiskata mo} na RVE od 2011 godina. Zatoa, RVE vo momentov ne

mo`e da napravi kakvi bilo pogolemi investiciski obvrski. Za ova gi informiravme na{ite partneri od proektot vo Makedonija. Bi bilo neodgovorno od na{a strana da davame vetuvawa koi ne mo`eme da gi ispolnime”, izjavi za “Kapital” Martin Pak od Slu`bata za odnosi so javnosta vo RVE. Izjavata od RVE e sprotivna na poslednite najavi od Vladata deka germanskata kompanija e najblisku do pobeda na tenderot za izgradba na ^ebren i Gali{te, bidej}i edinstveno taa vo celost se soglasila so tenderskite uslovi i idejnite re{enija postaveni od Vladata. Vladinite pretstavnici ne sakaat da go komentiraat povlekuvaweto na RVE od proektot, ~ija realizacija ~eka 20 godini. Go povtoruvaat stavot deka naskoro, po {esti pat za period od dve godini, za dvete najgolemi hidrocentrali vo zemjava }e raspi{at tender so olesneti uslovi vo fazata za pretkvalifikacija na investitorite. Zasega e nejasno i koja e strategijata na Vladata koga germanski RVE krena race od ^ebren

 3 FAKTI ZA...

11,1% 1,47 61,2%

PORASNA TRGOVSKATA RAZMENA NA MAKEDONIJA SO STRANSTVO VO PRVITE DEVET MESECI OD GODINAVA MILIJARDI DOLARI DOSTIGNA VKUPNIOT TRGOVSKI DEFICIT VO PRVITE DEVET MESECI

OD VKUPNIOT IZVOZ NA MAKEDONIJA SE PLASIRA VO ZEMJITE^LENKI NA EVROPSKATA UNIJA

i Gali{te. Nema informacii nitu dali italijanskata kompanija ENEL i avstriskata Verbund ostanuvaat vo igra za izgradbata na ^ebren i Gali{te. Ostanuva otvorena i dilemata dali poni{tenite tenderi se pri~ina poradi koja kompaniite go gubat interesot da investiraat vo Makedonija. So cel pogolema uspe{nost na proektot, Vladata za 100.000 evra ja anga`ira{e Me|unarodnata finansiska korporacija, koja e del od Svetska banka. IFC treba{e da pomogne Vladata da podgotvi i da sprovede transparentna tenderska procedura, no i da posreduva kaj potencijalnite investitori.

“Me|unarodnata finansiska korporacija, kako sovetnik na Vladata vo proektot HEC ^ebren i Gali{te, }e ja po~ituva obvrskata za doverlivost na informaciite i poradi toa ne sme vo mo`nost da dademe kakva bilo izjava”, veli Ana Marki}, pomo{nik-menaxer na IFC. Za izgradbata na dvete hidrocentrali na Crna Reka kaj Debar potrebni se okolu 800 milioni evra. Predvideno e godi{no da proizveduvaat polovina od proizvodstvoto na struja vo zemjava koe se dobiva od rekite.

MARTIN PAK

PORTPAROL NA RVE Finansiskite tovari koi se javuvaat kako rezultat na noviot danok za nuklearno gorivo vo Germanija }e ja ograni~at finansiskata mo} na RVE od 2011 godina pa natamu. RVE vo momentov ne mo`e da napravi kakvi bilo pogolemi investiciski obvrski.

 PROCENKI...  NIKOLA GRUEVSKI pretsedatel na Vladata

MAKEDONIJA MO@E DA BIDE BAZA NA UKRAINSKITE BIZNISMENI nergetskiot sektor, razvojot na tehnologijata i povolnostite {to gi nudat tehnolo{ko-industriskite razvojni zoni se mo`ni sferi za ukrainski investicii vo Makedonija, naglasi makedonskiot premier, Nikola Gruevski, vo obra}aweto na Ukrainsko-makedonskiot biznis-forum {to se odr`a deneska vo Kiev. Makedonija, kako {to be{e istaknato na forumot, mo`e da bide baza za ukrainskite biznismeni preku koja }e gi plasiraat svoite proizvodi na balkanskite i na pazarite vo EU. “Uveren sum deka dvete zemji mo`at da si ponudat mnogu pove}e. Tokmu ovaa na{a sredba e dokaz deka ima interes i kaj dvete strani za prodlabo~uvawe na ekonomskata sorabotka, no i nedvosmislena potvrda deka Republika Ukraina e va`en partner za Republika Makedonija”, re~e Gruevski.

E

“...Razvojot na Strumica gi uriva site modeli na rezon koi se kreiraat vo Skopje...” vrz nea }e blesne rekonstruiraniot plo{tad. Ova se do`ivuva kako promena na sociologijata na gradot! Na gradona~alnikot Zoran Zaev ne mu be{e te{ko da go finansira ovoj zafat (koj, sekako, ~ini mnogu pari), i na strumi~ani da im go olesni funkcioniraweto. No, toa Zaev go napravi bez zadol`uvawe. So redovniot godi{en buxet, kade {to ne se pravat rebalansi, a planiraweto na tro{ocite e stabilno i dolgoro~no. Tolku pari na raspolagawe mu davaat prostor da razmisluva za sledni dve-tri golemi kapitalni investicii vo gradot, za gasificirawe na op{tinata so gas koj }e go nosi od Bugarija (koga ve}e na{ata dr`ava ne poka`uva sluh za brzo po~nuvawe na gasifikacijata na Makedonija). Ponatamu, Strumica e atraktivna i za stranski investicii... Toa {to tamu sekojdnevno ne{to se dvi`i vo lokalniot biznis, gi pridvi`uva site Makedonci da se dvi`at natamu (mnogu Skopjani se sekojdnevno vo tie kraevi, po pat pominuvaat niz {tipskite konfekcii da se podnovat so svetski brendirani ~evli i ko{uli), a spored informaciite od terenot, s$ pove}e Bugari i Grci se vrtat niz op{tinata baraj}i lokacii za selewe na svoite biznisi. Strumica odamna e edna od makedonskite razvojni industriski zoni. Go gledame li toa so vistinski o~i!? Ako ovoj primer se ima pred o~i, toga{ zaklu~okot e deka itno treba da se izgradi avtopat od Skopje do [tip i Strumica (Radovi{-Strumica ve}e se gradi). Dr`avata mora da se svrti kon ekonomskite re{enija na lokalno nivo. Gra|anite `iveat vo svoite op{tini i naselbi. Za taa cel bi mo`elo da se razmisluva i za nadgraduvawe na Zakonot za finansirawe na op{tinite, a decentralizacijata da se slu~uva fakti~ki, a ne samo da se zboruva za nea. Mo`ebi treba da se razmisluva i za namaluvawe na brojot na op{tini koj sega e katastrofalno golem i sozdava samo politi~ki frustracii, podelbi i borba za imaginarna vlast. Zo{to ne i za nekakov tip na regionalizacija koj za krajna cel bi ja imal zgolemenata ekonomska mo} na lokalnite samoupravi, so koi bi se sozdale pove}e “`ari{ta” na ekonomski razvoj vo Makedonija!

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...


POLITIKA

PETOK

KOWANOVSKI: NATO E EDINSTVENIOT PRIORITET! ema drug prioritet osven ~lenstvoto vo NATO, izjavi ve~ra ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski, na trinaesettiot sostanok na na~alnicite na armiite od zemjite-~lenki na Jadranskata povelba. "Site nie treba da vnimavame vo regionalniot pristap i na{io celokupen anga`man da go naso~ime kon zbli`uvawe i dobli`uvawe kon evroatlantskite integracii”, re~e Kowanovski. Amerikanskiot ambasador, Filip Riker, poso~i deka

N

makedonsko-amerikanskoto partnerstvo }e prodol`i i vo idnina. "Imame dobra sorabotka i na terenot, odnosno vo Avganistan, Irak i vakvite sostanoci, kako i na{ite sorabotki na teren ja potvrduvaat na{ata uspe{na sorabotka i partnerstvoto koe postoi me|u SAD i Makedonija”, izjavi Riker. Vo me|uvreme, pretsedatelot na Evroatlantskiot sovet na Makedonija, Lazar Elenovski, pretstavuvaj}i gi analizite na noviot koncept na Alijansata, istakna deka noviot

strate{ki koncept na NATO e va`en za Makedonija i deka e potrebno NATO da go zavr{i pro{iruvaweto vo Evropa do 2020 godina. "Pro{iruvaweto mora da prodol`i i mora da se zabrza, za{to strate{kiot interes na Alijansata e obezbeduvaweto na evropskoto tlo, so ogled na toa {to zakanite doa|aat od Azija, i vo toj slu~aj predlagame i raketniot {tit, {to se predlaga ve}e nekolku godini, {to pobrzo da se implementira", poso~i Elenovski.

05.11.2010

DELAVEKURAS: MAKEDONIJA DA POKA@E DEKA E PODGOTVENA ZA NAPREDOK! oslednata sredba Gr-uevski-Papandreu mo`e da bide osnova za da vidime promena na poziciite na FIROM, za da mo`e da se dojde do re{enie, re~e portparolot na gr~koto Ministerstvo za nadvore{ni raboti, Grigoris Delavekuras i izrazi nade` za razvoj na nastanite kolku e mo`no pobrzo, no smeta deka vremenskiot rok do samitot na NATO e premnogu kratok. "So ogled na porakite {to gi imame dobieno dosega, mislam deka ne e mo`no da o~ekuvame tolku brz razvoj na nastanite", re~e portparolot na Ministerstvoto na redovniot brifing

P

so novinarite. Toj u{te edna{ povtori deka makedonskata Vlada e na poteg, treba da poka`e deka e podgotvena za napredok i da se dojde do zaemno prifatlivo re{enie. Inaku, {efot na gr~kata diplomatija, Dimitris Drucas, slednata nedela zaminuva vo oficijalna poseta na Germanija, kade {to evropskata idnina na Zapaden Balkan }e bide edna od temite za koi Drucas }e razgovara so negoviot germanski kolega.

“@E[KIOT” NOEMVRI PO^NA DA JA TRESE VLADINATA KOALICIJA

PRODOL@UVAAT SREDBITE AHMETI-CRVENKOVSKI!?

 Dodeka premierot Nikola Gruevski e rastr~an niz stranstvo vo presret i na izve{tajot na Evropskata komisija i na Samitot na NATO (na koj vpro~em nema da se pojavi), negoviot koalicionen partner i liderot na opozicijata raspravaat za najva`nite politi~ki slu~uvawa(!?). KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

iderot na vladeja~kata DUI, Ali Ahmeti, prodol`uva so redovnite sredbi so liderot na opozicijata, Branko Crvenkovski, doznava “Kapital” od partiski izvori. Neoficijalno, dvajcata lideri, pokraj sredbata koja se odr`a pred to~no dva meseci, se sretnale u{te edna{ i toa po izleguvaweto na skandalot so dosiejata. I poslednata sredba, isto kako i prethodnata, na barawe na dvajcata lideri se slu~ila zad o~ite na javnosta, tajno i bez najavi, a e rezultat na prethoden telefonski razgovor. Se zboruva deka i tesnoto rakovodstvo na partiite ne bilo informirano za sostanokot na koj “{pionskite dosieja” {to niknaa po dvorovite na lu|eto bliski do DPA, koi bea direkten napad vrz Ahmeti i negovata partija, bile del od temite na razgovor, no glaven akcent i ovojpat bile eventualnite predvremeni

L

izbori, odnosno predlogot za nivno raspi{uvawe koj treba da go dostavi SDSM vo Sobranieto. “Kapital” ve}e objavi deka SDSM so podnesuvaweto na predlogot za raspi{uvawe na predvremeni izbori o~ekuva (osven od opozicijata) poddr{ka i od vladeja~kite partii. Pritoa, informaciite se deka ova se odnesuva tokmu na DUI i deka razgovorite za eventualnata vakva poddr{ka se i tema na intenziranite kontakti na relacija DUI-SDSM. Ve} e se gotvat i scenarija za “`e{kiot” noemvri i za pregrupirawata koi ve}e se dogovaraat na politi~kata scena. Prvoto scenario e deka SDSM (odnosno predlogot za predvremeni izbori) }e ja dobie poddr{kata na DUI, po {to na SDSM (ako se smeta deka }e ja ima poddr{kata na opozicijata) mu nedostigaat u{te pet pratenici za da se dobie pozitiven ishod na glasaweto. Tie pet pratenici socijaldemokratite se nadevaat deka }e gi najdat vo redovite na “nezadovolnite” od vladeja~koto mnozinstvo i na~inot na koj Gruevski ja

vodi politikata. Me|utoa, ona {to tuka gi “mati” esapite na Crvenkovski e informacijata deka Gruevski, svesen za vakvite kalkulacii, ve} e se obiduva da ja zagarantira poddr{kata na Nova Demokratija i na LDP, so {to bi si ja obezbedil foteljata. No, od SDSM, svesni za vakvite “kontra–igri”

5

na premierot, velat deka nivnata poenta e pove}e da se razni{a Gruevski i stabilnoto mnozinstvo {to go ima, pa duri i da ne se izdejstvuvaat predvremeni izbori. Tokmu naprotiv, presmetkite na Crvenkovski se deka podobro e izborite i da ne bidat vo noemvri, oti vo nikoj slu~aj nemu

ne bi mu odgovarala tolku silna opozicija kakva {to Gruevski bi bil vo dadeniot moment. Ete kade Ahmeti bi ja odigral klu~nata uloga, pa ottamu se i informaciite deka dosiejata za {pionskata involviranost so, somnitelni po ideologija, tajni slu`bi na ~elnicite na DUI se proizvod na obidite na

I RIKER NA SREDBA SO AHMETI! Den po centralnoto pretsedatelstvo na DUI, liderot Ali Ahmeti ostvari sredba so amerikanskiot ambasador, Filip Riker. Sredbata koja doa|a vo isklu~itelno va`en moment bila iskoristena pred s$ za sugestii od strana na ambasadorot vo odnos na prodol`uvaweto na naporite na DUI vo nasoka na evrointegraciite i re{avawe na sporot za imeto kako glaven problem. Ahmeti ja iskoristil sredbata i da mu se po`ali na Riker za “la`nite dosieja protiv nego”. “Storitelite na ovie dela mora da se soo~at so pravdata. Tie se falsifikatori”, stoi vo soop{tenieto napi{ano na albanski jazik, a koe po sredbata go isprati partijata. premierot da mu ka`e da svojot koaliciski partner deka se pro~itani igrite so Crvenkovski (nasproti brifinzite na vladeja~kata partija deka dosiejata se delo tokmu na vrskite na SDSM so Belgrad). Kako i da e, analizite se deka noemvri definitivno }e gi izvadi na povr{ina site zatkulisni igri na makedonskite politi~ari, koi, za `al, povtorno izgleda deka vo presmetkite se rakovodat pred s$ od partiskite interesi i o~ekuvawa, a ne od interesite na dr`avata, ~ij sistem poleka puka po site {evovi.

KOGA SE RABOTI ZA PARI, SOVR[ENO SE RAZBIRAAT

PRATENICITE NA VMRO–DPMNE I NA SDSM OBEDINETI BARAAT POVE]E PARI OD VLADATA MARIJA SEVRIEVA

sevrieva@kapital.com.mk

e prestanuvaat barawata na pratenicite za pogolem buxet od onoj {to Vladata im go izgotvi za narednata godina. Na zgolemuvaweto od 35%, odnosno 2,6 milioni evra vo sporedba so minatogodi{niot buxet, gledaat kako na zama~kuvawe na o~i, bidej}i najgolem del od tie sredstva, ili 2,3 milioni evra, }e bidat nameneti za renovirawe na zgradata na Sobranieto i postavuvaweto na kupoli, a samo 400 iljadi evra za pokrivawe na tekovnite potrebi. Vo vkupni brojki – tie baraa 17 milioni evra, a dobija 10,2. Vakviot poteg na Vladata gi obedini

N

pratenicite na lutite rivali, SDSM I VMRO–DPMNE. Marijan~o Nikolov i Krsto Mukoski od VMRO-DPMNE, kako ~lenovi na Buxetskiot sovet na Sobranieto, pobarale sredba so ministerot za finansii za da gi ispeglaat razlikite okolu pobaranite i ponudenite sredstva, no od strana na ministerot, Zoran Stavreski, ne dobile nikakov odgovor. "Zo{to Vladata ima vakov odnos kon Sobranieto? Nie se ~uvstvuvame hendikepirani i izigrani od nivna strana, zatoa {to se doveduva vo pra{awe i postoeweto na Buxetskiot sovet. So ovoj buxet koj ni e odobren mo`e da se zadovolat samo osnovnite potrebi za funkcionirawe na Sobranieto", istakna Nikolov. So krateweto na sredstvata za programite na Sobranieto

se onevozmo`uva negovata nezavisnost i osamostojuvaweto od Slu`bata za op{ti i zaedni~ki raboti na Vla-

data, smeta Nikolov. Silvana Boneva od VMRODPMNE pobara popis na imotot, nedvi`niot i dvi`niot,

na Sobranieto i nivno oddeluvawe od Slu`bata na Vladata. Vaka kako {to funkcionirame sega, veli Boneva,

obvrskite koi mo`eme nie sami da gi ispolnime mora da gi ostvaruvame preku Slu`bata. "Potrebno ni e najmalku u{te edno na{e vozilo, za sekoj slu~aj. Mo`e da dojde do situacija na nekoj da mu se slo{i vo Sobranieto i dodeka da dobieme nie vozilo od Slu`bata da go izgubime ~ovekot", veli Boneva. Namesto da se osamostoime, nie postojano & dol`ime na Slu`bata sredstva za raboti za koi mo`eme samite da se gri`ime, dodava Boneva. Podneseni se dva amandmani za dobivawe na dopolnitelni 1,5 milioni evra, za nabavka na informati~ka oprema i pokrivawe na drugi operativni rashodi, informira Bogdanka Popovska, rakovoditel na sektorot za finansii na Sobranieto.


6 05.11.2010

INTERVJU

PETOK

TRAJKO SLAVESKI

PORANE[EN MINISTER ZA FINANSII

PO MOJATA SMENA, GRUEVSKI IZGUBI ^OVEK OD DOVERBA VO VLADATA! ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

roblemot so nelikvidnosta na dr`avata poka`uva deka buxetot se nao|a vo seriozna fiskalna kriza. Koga sostojbata e takva, mora da se razmisluva za kratewe na tro{ocite preku namaluvawe na brojot na vraboteni vo javnata administracija, komentira vo intervju za “Kapital� profesorot od Ekonomskiot fakultet vo Skopje i porane{en minister za finansii, Trajko Slaveski. Toj otvoreno zboruva

P

za aktuelnite ekonomski problemi vo Makedonija, tro{ewata na dr`avata, za nesovpa|awata na politikite {to gi vodat Vladata i Narodnata banka. Slaveski za prv pat javno prozbore i za negovata smena od ministerskata pozicija minatata godina, koga premierot Gruevski na negovo mesto go nazna~i toga{niot vicepremier Zoran Stavreski. G. Slaveski, Vladata ve}e go podgotvi dr`avniot buxet za idnata godina. Javnata potro{uva~ka se zgolemuva i se planira da se potro{at 2,6 milijardi evra. Smetate li deka makedonskata ekonomija mo`e da go izdr`i ova nivo na tro{ewe na dr`avata,

koe vo najgolem del e od socijalen karakter? To~no e deka najgolem del od buxetot, u{te pred da se donese, se znae kako }e se potro{i, pred s$ poradi obvrskite za plati kon javnata administracija i socijalnite transferi. Generalno, makedonskiot dr`aven buxet vo apsoluten iznos i vo odnos na BDP ne e pregolem, bidej}i kakov bilo obid za negovo kratewe na kratok rok bi predizvikalo silni tektonski naru{uvawa. Od druga strana, prihodite se realiziraat i vo uslovi na namaleni dano~ni stapki i pridonesi. Republika Makedonija mora da trgne od edna fundamentalna rabota, da go izbri{e stavot od Ustavot deka

e socijalna dr`ava, bidej}i toa e Treba da se preispita efektivnosta i retkost vo svetot i nie sme edinst- izda{nosta na nekoi intervencii od vena zemja od porane{na Jugoslavija buxetot, kako {to se subvenciite. Ova koja, me|u drugoto, e definirana i e kontroverzno teoretsko pra{awe. kako socijalna dr`ava. Treba da Nitu ekonomistite ne mo`at da dadat se izgradi svest kaj lu|eto deka ne odgovor kako se odnesuvaat lu|eto mo`eme da imame socijalna dr`ava {to dobivaat subvencii, odnosno {to kako {to imaat porazvienite zemji pravat so niv. Ako na ~ovek mu dadete od nas. Da se prisposobat ambiciite otrov, znaeme deka }e zavr{i fatalno. za obezbeduvawe minimalno nivo na No, ako mu dadete subvencii, ne socijalna za{tita, a ne neosnovano da znaete {to }e napravi so niv. Mo`e se o~ekuva deka dr`avata za gra|anite da postapi pametno i subvenciite mora da garanda gi iskoristi tira, na primza pro{iruvawe Treba da se preer, besprekorna dejnosta i ispita efektivnosna zdravstvena vlo`uvawa, a ta i izda{nosta za{tita so namo`e tie pari da na nekoi intervencii jskapi lekovi, koi gi potro{i za druod buxetot, kako {to se ne mo`at da gi gi nameni. Okolu subvenciite. Ova e kontroobezbedat ni naovie raboti treverzno teoretsko pra{awe. jbogatite zemji. ba da se naso~at Nitu ekonomistite ne ponatamo{nite Biznis-sektorot mo`at da odgovorat kako aktivnosti pri otvoreno ja se odnesuvaat lu|eto {to usvojuvaweto na povika Vladata dobivaat subvencii, odnoseden buxetski doda go reformira no {to pravat so niv. Ako kument i, sekako, buxetot od na ~ovek mu dadete otrov, so mnogu vnisocijalen vo znaeme deka }e zavr{i manie na obemot razvoen, odnosno fatalno. No, ako mu dadete i efikasnosta na pove}e pari da subvencii, ne znaete {to javnata adminisse odvojuvaat }e napravi so niv. Mo`e tracija. za kapitalni da postapi pametno i subinvesticii, a Se ~ini deka navenciite da gi iskoristi pomalku za sojgolem aktuelen za pro{iruvawe na dejnoscijalni transekonomski probta i vlo`uvawa, a mo`e feri i plati. Na lem vo zemjava e tie pari da gi potro{i koj na~in mo`e nelikvidnosta. za drugi nameni. Okolu da se restrukKompaniite se ovie raboti treba da se turira javnata `alat deka nemnaso~at ponatamo{nite potro{uva~ka? aat pari i deka aktivnosti pri usStanuva zbor za dr`avata ne im vojuvaweto na eden strukturen probgi pla}a obvrbuxetski dokument. lem koj mo`e da skite navreme, se re{ava samo pa poradi toa dolgoro~no. Bitno i tie ne gi pla} e promenite i reformite da odat vo aat svoite. [to e pri~inata {to nasoka na postignuvawe na odnapred dr`avata im dol`i na kompaniite i dadena cel. Neodamna, koga Velika kako da se nadmine ovoj problem? Britanija napravi rebalans na bux- Problemot so nelikvidnosta vo etot, ministerot za finansii, Ozborn, vkupnata ekonomija ne e nov. Toa izjavi deka koga Vladata }e snema e strukturen problem vo na{ata pari, toga{ neminovno treba da se sk- ekonomija. Duri i tranzicijata ne ratat rabotnite mesta vo javniot sek- pomogna da se namali ovoj problem. tor. Republika Makedonija ne e daleku Faktot na nelikvidnosta na dr`avata od takvata sostojba vo dr`avnata kasa, e o~igleden i na nekoj na~in i se taka {to treba da se razmisluva za priznava od vladinite pretstavnici. kratewe na brojot na vrabotenite Dokolku 2009 godina be{e te{ka, vo dr`avnata administracija, {to a be{e olesneta so izdavawe na ne mora da zna~i instant otpu{tawe evroobvrznica, 2010 godina poka`a od rabota, tuku vo narednite nekolku deka buxetot i Vladata se nao|aat vo godini treba postepeno da se namali seriozna fiskalna kriza. Taa kriza gi vrabotenosta vo javniot sektor. Koga ima site pojavni oblici na nedostig sme kaj kapitalnite investicii, se odi od pari vo buxetot za finansirawe vo krajnost i se o~ekuva dr`avata da na tekovnite potrebi i isplata na bide investitor i pretpriema~, a taa obvrskite za izvr{eni kapitalni nitu mo`e, nitu smee da bide toa vo investicii. Fakt e deka golem del pazarna ekonomija. Dr`avata treba da od obvrskite od minatata godina go pravi ona {to privatniot sektor koi ne bea plateni bea preneseni ili voop{to ne go pravi ili go pravi vo ovaa godina. I bidej}i tie imaat nezadovolitelno. Na primer, izgradba prioritet vo isplatata, trpat ostanana infrastruktura, obezbeduvawe tite rashodi od buxetot, so isklu~ok kvalitetno obrazovanie za najgolem na platite i penziite koi Vladata del od gra|anite i sli~no. Osven odlu~ila navreme da gi servisira. toa, dr`avata treba da ima golema Ova se odrazi negativno vrz celata uloga vo socijalnata i zdravstvenata ekonomija i privatniot sektor, a vo za{tita. S$ ostanato treba da bide sinxirot taa nelikvidnost se preprepu{teno na privatniot sektor. frla od edno kaj drugo pretprijatie


INTERVJU  Neodamna, koga Britanija napravi rebalans na buxetot, ministerot za finansii, Ozborn ,izjavi deka koga Vladata }e snema pari, toga{ neminovno treba da se skratat rabotnite mesta vo javniot sektor. Republika Makedonija ne e daleku od takvata sostojba vo dr`avnata kasa. 2010 godina poka`a deka buxetot i Vladata se nao|aat vo seriozna fiskalna kriza. Taa kriza gi ima site pojavni oblici na nedostig od pari vo buxetot za finansirawe na tekovnite potrebi i isplata na obvrskite za izvr{eni kapitalni investicii, taka {to treba da se razmisluva za kratewe na brojot na vrabotenite vo dr`avnata administracija. i ponekoga{ doveduva do neredovna ne iskoristi nitu dolar od parite, pogolem krediten porast i pogolema isplata na plati na vrabotenite kako bidej}i toa e rezerva vo slu~aj da nas- poddr{ka na bankite vo ekonomiizvor na potro{uva~ka. Na kratok rok tanat nekoi nepredvideni okolnosti. jata? se primenuva taktikata na popolnu- Takva treba da bide su{tinata i na -Se soglasuvam so tvrdewata na banvawe na dupkite so pari koi mo`e noviot zaem od MMF. Duri i Fondot karite deka ima pari za ona {to tie da stignat od vamu ili od tamu, se go destimulira tro{eweto na ovie go cenat kako dobar proekt. No, vo potro{i do kraj i evroobvrznicata, pari. Ako koristeweto na parite nad- ekonomijata treba da ima pari i za a za ponatamo{no re{avawe na ne- minuva 300% od kvotata, a vo na{iot porizi~ni proekti, za start up biznisi, likvidnosta se koristat sredstvata slu~aj toa bi bilo 240 milioni evra, za biznismeni koi nemaat pogolema od specijalnite prava na vle~ewe od toga{ kamatata se zgolemuva za dva kreditna istorija, bidej}i e poznato MMF i najverojatno se razmisluva za procentni poeni, od 1,5% na 3,5%. deka takvite proekti, i pokraj toa pozajmuvawe i od privatnite pazari Nad 400% iskoristuvawe na kvotata {to se rizi~ni, ponekoga{ uspevaat i od me|unarodnite finansiski in- dobivate kamata {to se dobli`uva i sozdavaat dodadena vrednost i na cenata {to ja plativme za prvata otvoraat novi rabotni mesta. Fakt e stitucii. evroobvrznica. Vladata nesomneno deka vo celiot period na krizata NBM Vladata go odlo`i izdavaweto treba da go obezbedi ovoj instrument, saka{e sekoga{ da bide na sigurnata na evroobvrznicata so objasnuno {to e mo`no podolgo da ne go strana, na toj na~in predizvikuvaj}i vawe deka uslovite na povisoka od optimalnata repazarot ne se povolni i striktivnost na monetarnata deka Makedonija nema itna Vladata nesomneno treba da go politika. No, NBM na mopotreba od zadol`uvawe, obezbedi noviot kredit od MMF, menti ima{e korektivna uloga iako poslednite signali no {to e mo`no podolgo da ne na ambiciite na Vladata i od finansiskiot pazar go koristi i da se vrati na kreditnite nesovpa|aweto na realizacika`uvaat deka uslovite se pazari so izdavawe evroobvrznica so jata na odredeni kapitalni podobruvaat. Osven toa, ni prifatliva cena. Investitorite, znaej} investicii so obezbedenite se nudat poevtini zaemi od i deka vo pozadina imame pari od MMF, sredstva i odvreme-navreme MMF i drugi finansiski koi mo`eme da gi iskoristime za otplata mora{e da ja pristisne institucii. Koja opcija da na dolgovite, porelaksirano }e prio|aat Vladata vo realizacijata se odbere kako najdobra vo razgleduvaweto na na{ata ponuda za na buxetot vo ramkite na za obezbeduvawe dopolevroobvrznica. Vo odnos na tro{ewata, raspolo`livite sredstva. Eden nitelen kapital i za nadnajverojatno i MMF }e uka`e na toa, Vlaod najproblemati~nite aspekti minuvawe na likvidnosnite data treba da se koncentrira na kapitalvo monetarnata politika e problemi? nite rashodi koi ovozmo`uvaat visinata na zadol`itelnata Za normalno funkcionponormalno odvivawe na ekonomrezerva, bidej}i toa e mnogu irawe na buxetot vo 2010 skite aktivnosti. ostar i brutalen instrument godina be{e planirano i koj vr{i zna~itelna kreditna zadol`uvawe so evroobkontrakcija. Na NBM mo`e vrznica. Poradi problemite i nervozite {to nastanaa na pazarite, koristi i da se vrati na kreditnite da & se zabele`i i deka ~esto ne pottiknati od dolgovite na dr`avite, pazari so izdavawe evroobvrznica so gi ostvaruva predvidenite stapki za osobeno krizata so dolgot na Grcija, prifatliva cena. Investitorite, znaej} inflacija, a guvernerot i Sovetot golem broj zemji, me|u koi i Make- i deka vo pozadina imame pari od se zadovolni duri i so deflacija. donija, Albanija i Crna Gora, bea MMF koi mo`eme da gi iskoristime za So deflacija nikoj ne mo`e da bide isfrleni od kreditnite pazari. Nie otplata na dolgovite, porelaksirano zadovolen, bidej}i i taa pretstavuva do krajot na prvata polovina od go- }e prio|aat vo razgleduvaweto na problem. Sepak, rabotite treba da se dinata voop{to nemavme pristap do na{ata ponuda za evroobvrznica. Vo svedat na eden harmoni~en odnos me|u pazarite. Vo me|uvreme, MMF najavi odnos na tro{ewata, najverojatno i monetarnata i fiskalnata politika, nov instrument na pozajmuvawe, t.n. MMF }e uka`e na toa, Vladata treba {to se ostvaruva so me|usebno razpretpazliva kreditna linija, {to e da se koncentrira na onoj del od birawe, znaewe za ograni~uvawata razvodneta forma na fleksibilnata kapitalnite rashodi koj ovomzo`uva na ednite i drugite instrumenti, kreditna linija koja be{e vovedena ponormalno odvivawe na ekonomskite optimalna realizacija na buxetot, a od druga strana, NBM da gleda vo 2009 godina. Fleksibilnata kred- aktivnosti. po{iroko i monetarnata politika itna linija ja dobija samo tri zemji Kompaniite se soo~uvaat so finanda ja stavi vo funkcija na rast na - Meksiko, Polska i Kolumbija, i se siski problemi i poradi te{kiot ekonomijata. odnesuva na zemji koi imaa navis- pristap do kapital, odnosno poliNBM e ograni~ena vo pogled na tina cvrsti fundamenti vo vodeweto tikata na bankite da ne prezemrelaksiraweto na monetarna ekonomskite politiki. Makedonija aat rizici vo uslovi na kriza i nata politika. Milioni evra od ne mo`e{e da se kvalifikuva za toj da ne davaat krediti. [to treba deviznite rezervi se odlevaa za kredit, a nitu edna od ovie tri zemji da se napravi za da se stimulira

PETOK

05.11.2010

7

odr`uvawe na fiksniot kurs na pretprijatija, koi samo & {tetat na denarot. Smetate li deka e krajno ekonomijata i ne nosat nikakva kovreme za promena na devizniot kurs rist. So toa }e se oslobodat resursi, od fisken vo pofleksibilen? koi ako se stavat vo pogon, mo`e da Jas mislam deka re`imot na de fakto ja namalat i stapkata na nevrabofiksen devizen kurs dobro $ slu`i na tenost, koja e katastrofalno visoka Makedonija. Analizite i na NBM i na kaj nas. Da stiskame palci deka i MMF poka`uvaat deka nema zna~itelno nadvore{nata pobaruva~ka postepeno otstapuvawe od realniot efektiven }e se zgolemuva za da mo`eme idnata devizen kurs, koj e pova`en od nomi- godina barem da se vratime na pragot nalniot. Iluzija e deka so pogolema {to go imavme vo 2005 i 2006 godina fleksibilnost na kursot mo`e da se od okolu 3,5% do 4% rast, za da mo`e dobijat nekoi efekti na zgolemuvawe potoa da zememe u{te eden zamav i na BDP na kratok rok. Ilustrativen da go nadomestime ona {to go izgue primerot so sosedna Srbija, koja bivme za vreme na krizata. Mislam iako ima flekdeka vo vtorata sibilen devizen polovina na 2011 kurs i mnogu ~esto godina realno e da Jas po~ituvam hiintervenira so se o~ekuva zgoleerarhija, timska deviznite rezervi men rast. rabota i kolekza menaxirawe tiven na~in na nosewe Kako porane{en na intervalutnata odluki, no sum ~ovek koj minister za fivrednost na svojata saka da go izrazi svoeto nansii sprovenacionalna valumislewe, da uka`e na dovte nekolku ta. Bugarija vleze nekoi {tetni posledici krupni reformi, vo EU so valuten od odredeni proekti kako voveduvawebord i verojatno ili odluki na Vladata. to na ramniot }e go zadr`i ovoj Mislam deka so moeto danok, konceptot re`im do voveduzaminuvawe od Minisbruto-plata, vaweto na evroto. terstvoto za finansii ukinuvaweto Vo dogledno vreme nastana ogromna praznina ~ekovite i zemjava treba da na vo Vladata, bidej} voveduvaweto na se dr`i do ovoj i premierot Gruevski elektronskoto standard, bidej} sega nema ~ovek koj mu bankarstvo. [to i toa e na nekoj uka`uva koja od mnogute be{e pri~inata na~in doka`ano idei {to doa|aat od za va{eto “nedeka funkcionrazni strani e lo{a, slavno� zaminuira. Za rast na koja e {tetna ili dobra. vawe od poziciekonomijata ne Naj~esto, vo zanesot i jata minister za treba da go menu`elbata da se postigne finansii? vame meriloto t.e. {to pove}e, mo`e da I porano nekoi devizniot kurs, tuku se prifatat i {tetni ministri zaminuso ponatamo{ni idei i proekti, koi za vale od funkcistrukturni reformi kratko vreme ne jata poradi toa da ja zgolemuvame uspevaat i se {to nivnite vladi efikasnosta na vknapu{taat. izgubile na izupnata ekonomija. borite i toj poKakvi se va{ite raz e neslavno o~ekuvawa za ekonomskiot porast zaminuvawe. Jas ne smetam deka na zemjava do krajot na godinata? zaminav neslavno, tokmu poradi site ]e uspee li Makedonija da ja ostvari ovie reformi koi uspe{no se sprovestapkata na rast na BDP od 2% i kako doa vo Republika Makedonija dodeka }e se dvi`i makedonskata ekonomija jas bev minister za finansii. Jas v godina, realni li se proekciite na po~ituvam hierarhija, timska rabota Vladata? i kolektiven na~in na nosewe na Se poka`a vo izminative godini deka odlukite, no sum ~ovek koj saka da go dva najva`ni faktori vlijaat na po- izrazi svoeto mislewe, da uka`e na tencijalot na makedonskata ekonomija nekoi {tetni posledici od odredeni za rast: eksternata pobaruva~ka, koja proekti ili odluki na Vladata. Prekako faktor mo`e da bide prili~no mierot be{e jasen koga re~e deka promenliva, i strukturnite reformi trebalo da se vospostavi pogolema vo zemjata. Sre}na okolnost e {to koordinacija vo Ministerstvoto za pred krizata Makedonija napravi niza finansii so drugite institucii, no strukturni promeni za podobruvawe fakt e deka zgolemenata koordinacija na delovnata klima, dano~ni reformi, ne sekoga{ zavisi samo od eden ~ovek. namaluvawe na stapkite na pridone- Mislam deka so moeto zaminuvawe od site i sli~no, koi go zgolemija imu- Ministerstvoto za finansii nastana nitetot za da se amortiziraat nekoi ogromna praznina vo Vladata, bidej}i katastrofalni udari koi drugite zemji premierot Gruevski sega nema ~ovek posilno gi pogodija. Moite o~ekuvawa koj mu uka`uva koja od mnogute idei se deka Makedonija i ponatamu }e {to doa|aat od razni strani e lo{a, prodol`i so strukturni reformi, vo koja e {tetna ili dobra. Naj~esto, vo sferata na biznisot i delovnata kli- zanesot i `elbata da se postigne {to ma, sreduvaweto na imotno-pravnite pove}e, mo`e da se prifatat i {tetni odnosi, ras~istuvaweto na odvi{nite idei i proekti koi za kratko vreme (neaktivni ili so blokirani smetki) ne uspevaat i se napu{taat.


8 05.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PETOK

SVETSKA BANKA GO OBJAVI DOING BUSINESS 2011

MAKEDONIJA SE LIZNA ZA DVE MESTA PODOLU  Makedonija

dobi pozitivni ocenki za po~nuvawe biznis i za naplata na danoci, no ne uspea da gi re{i problemite so vadeweto grade`ni dozvoli i dolgata procedura za zatvorawe na firma ALEKSANDRA SPASEVSKA

RANGIRAWE PO ZEMJI

spasevska@kapital.com.mk

akedonija padna za dve mesta vo izve{tajot Doing Business 2011 godina, koj sekoja godina go objavuva Svetska banka. Zemjata e rangirana na 38 mesto me|u 183 zemji vo svetot. Kako i minatata godina, i godinava pozitivno sme oceneti vo delot za po~nuvawe biznis. Spored ovoj kriterium, se nao|ame na petto mesto. Vo naplatata na danoci ima skok od 14 mesta, od 47 na 33. Visoko 20 mesto ima i vo za{titata na investitorite. Spored Svetskata banka, dobrite ocenki se dol`at pred s$ na maliot broj denovi i proceduri za registrirawe firma, na namaluvaweto na dano~nite tro{oci, odnosno baraweto korporativniot danok na dobivka da bide platen samo na raspredelenata dobivka. Dr`avata, sepak, ne uspeala da gi re{i problemite so vadeweto grade`ni dozvoli i zatvorawe firma. Iako Vladata nekolku pati najavuva{e aktivnosti vo delot za polesno dobivawe grade`ni dozvoli, vo najnoviot izve{taj Makedonija ima lo{a ocenka i e rangirana na 136 mesto. Vo izve{tajot se naveduva deka za dobivawe grade`na doz-

        

M

MAKEDONIJA.38 MESTO SLOVENIJA.....42 MESTO BUGARIJA..........51 MESTO TURCIJA...........65 MESTO ALBANIJA.......82 MESTO HRVATSKA........84 MESTO SRBIJA............. 89 MESTO GRCIJA.............109 MESTO KOSOVO...........119 MESTO

NAPREDOK VO REFORMI  PO^NUVAWE NA BIZNIS  PLA]AWE NA DANOC ISTO NIVO  DOBIVAWE NA GRADE@NI DOZVOLI  ZA[TITA NA INVESTITORI vola investitorot treba da pomine niz 21 proceduri i da ~eka 146 dena. Nisko 116 mesto i pad od dve mesta ima i kaj postapkata za zatvorawe firma, za {to se potrebni duri dve godini i devet meseci. Za dve mesta podolu sme rangirani i vo delot na mo`nosta za zemawe krediti i prisilno sproveduvawe na dogovori. Polo{a ocenka od lani imame i vo delot za registrirawe imot. Makedonija zabele`uva pad od {est mesta vo registracijata na imot i se nao|a na 63 mesto. Za da registrira{ imot vo Makedonija treba da se pominat pet proceduri vo rok od dva meseci. “Vo drugi dejnosti, rangi-

raweto na Makedonija ostanuva stabilno vo sporedba so drugite ekonomii. Nezna~itelniot pad vo sevkupnoto rangirawe e rezultat na pobrzite reformi vo drugi zemji. Makedonija e vo pozicija koga idnite reformi baraat fokusirani napori za da se odr`i i podobri sega{nata pozicija. Oblastite kade {to se mo`ni podobruvawa se izdavaweto grade`ni dozvoli i zatvoraweto na biznisot”, velat od Svetskata banka. Sporedeno so drugite zemji vo regionot, Makedonija e najdobro rangirana. Zad nea se Slovenija na 42 mesto, Bugarija na 51, Turcija na 65, Albanija na 82, Hrvatska na 84, Srbija na 89, Grcija

LO[A OCENKA REGISTRIRAWE NA IMOT ZEMAWE KREDITI NADVORE[NA TRGOVIJA PRISILNO SPROVEDUVAWE NA DOGOVORI  ZATVORAWE NA FIRMI    

na 109 i Kosovo na 119 mesto. Listata zemji vo Doing Business 2011 ja predvodat Singapur, Hong Kong i Nov Zeland, a na dnoto se Burundi, Centralnoafrikanskata Republika i ^ad. Vo poslednata godina vladite na 117 zemji sprovedoa 216 regulatorni reformi so cel olesnuvawe na po~nuvaweto i vodeweto biznis, zajaknuvawe na transparentnosta i sopstveni~kite prava i podobruvawe na efikasnosta pri odlukite vo komercijalnite sporovi i ste~ajnite proceduri. “Globalno, delovnoto rabotewe ostanuva najlesno vo razvienite ekonomii na Organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj, a najte{ko vo zemjite od sredna Afrika i ju`na Azija. No, se zgolemuva aktivnosta vo ekonomiite vo razvoj - vo poslednata godina 66% od zemjite gi

reformiraa svoite biznisregulativi, vo sporedba so 34% od pred {est godini”, se veli vo izve{tajot. Samo vo poslednite pet godini okolu 85% od svetskite ekonomii go olesnija raboteweto na lokalnite pretpriema~i, preku 1.511 podobruvawa vo biznisregulativite. “Doing business 2011 e predvodnik na novite merki, poka`uvaj}i kolku mnogu se promenile delovnite regulativi vo 174 ekonomii od 2005 godina. Gruzija e dr`ava so najpodobreno stopanstvo, a Makedonija e rangirana na 11 mesto vo svetot na kumulativno nivo za regulatorni podobruvawa postignati vo poslednite pet godini”, velat od Svetska banka.

USLOVITE ZA BIZNIS VO MAKEDONIJA SE NAJDOBRI VO REGIONOT

MINISTER ZA FINANSII Makedonija ja zadr`a visokata pozicija od minatata godina rangirana e na 38 mesto vo sporedba so 36 mesto lani koga ima{e skok od pove}e od trieset mesta, {to e potvrda deka uslovite za vodewe na biznis vo Makedonija se smetaat za isklu~itelno dobri i najdobri vo regionot, izjavi vicepremierot i minister za finansii, Zoran Stavreski, komentiraj}i go izve{tajot Doing Business 2011 na Svetska banka.

IZBORITE VO SAD GO PARALIZIRAAT KAPITOL HIL

APOSTOLOT NA PROMENATA SE VRAЌA NA ZEMJATA 

Po izborite vo vtornikot, problem }e bide da se prodol`i so praktikuvawe na doma{nata politika vo SAD. Pretsedatelot Obama mo`e da se obide da izigruva globalen politi~ar, no }e rizikuva negovoto liderstvo da izgleda prazno. Na krajot, zastojot ne re{ava ni{to. Se ~ini, amerikanskite glasa~i go zaboravija zlatnoto pravilo vo politikata: “Vnimavajte {to posakuvate”

lasa~ite go kaznija amerikanskiot pretsedatel Barak Obama i negovata partija za bavnoto ekonomsko zazdravuvawe i poka`aa zagri`enost i alarm za demokratite i za nivnite ambiciozni po{iroki politiki. Na izborite koi se odr`aa vo vtornikot, amerikanskite glasa~i ja vratija kontrolata vo Pretstavni~kiot dom na Republikanskata partija, zna~itelno go namalija mnozinstvo na demokratite vo Senatot i izbraa mnogu novi guverneri od redot na republikancite. Glasa~ite glasaa za zastoj i blokada vo Va{ington. Toa najverojatno i }e go dobijat. Ovie izbori samo }e ja zgolemat nesigurnosta koja ve}e ja zadr`uva i ja ko~i amerikanskata ekonomija. Vo sporedba so porano, }e bide u{te

G

pote{ko da se postigne i realizira sorabotkata za kratkoro~nite stimulacii za ekonomijata, no i za podolgoro~nite planovi da se stavi buxetot na SAD pod kontrola. Novoto republikansko mnozinstvo e pottiknato so nova energija i zna~itelno }e prodol`i da se naklonuva kon desno. Mnogu vozdr`ani demokrati se otstraneti. Pretsedatelot Obama ima pragmati~en stav, no, za razlika od Bil Klinton, koj se soo~i so sli~na pre~ka vo 1994 godina, ne e instinktiven centrist. Nesredenata doma{na politika na SAD verojatno }e ostane kakva {to e. No, ako paralizata na Kapitol Hil se vlo{i, implikaciite od toa }e se po~uvstvuvaat globalno. Na primer, treba da se zaboravi na napredokot vo klimatskite promeni, barem ne vo planiranata

nasoka: sega {ansite za limitirawe i trgovija vo SAD se svedeni na nula. Koordiniranoto rebalansirawe na globalnata ekonomska aktivnost - {to bara, vo delot na SAD, plan za dolgoro~na fiskalna kontrola - povtorno otpa|a. Dali posilniot kontingent na republikanci }e go namali rizikot za vra} awe na protekcionizmot vo ekonomijata i duri }e gi podobri izgledite za zavr{uvawe na rundata Doha? Mo`ebi. No, i tuka isto ima dve novi opasnosti. Vlijanieto na “pija~ite na ~aj” (Tea Party) }e bide golemo vo periodot me|u sega{nite i pretsedatelskite izbori vo SAD vo 2012 godina, a dvi`eweto e ~uvstvitelno na `albi za lo{ite stranci. Pretsedatelot Obama na po~etokot od nedelava zamina na patuvawe vo Indija

i nekoi drugi aziski zemji. Sega, koga negovite raci se vrzani doma, zasilenoto praktikuvawe na globalnoto liderstvo, koe bez somne` mu treba na svetot, ima nov apel.

Bidej}i, vo nadvore{nata politika pretsedatelot na SAD e po malku prinuden i ograni~en. Ako pretsedatelot obrne pogolemo vnimanie na rekonstrukcijata na insti-

tuciite na globalnoto upravuvawe - zacvrstuvaj}i ja ulogata na G-20, promenuvaj}i ja celta i ulogata na XOZEF STIGLIC Me|unarodniot monetaren fond, prodol`uvaj}i go pritisokot za globalni finansiski reformi - negoviot zastoj doma mo`e da donese do pridobviki. Problemot }e bide da se prodol`i so praktikuvawe so doma{nata politika na SAD. Pretsedatelot Obama mo`e da se obide da izigruva globalen politi~ar, no }e rizikuva negovoto liderstvo da izgleda prazno. Na krajot, zastojot ne re{ava ni{to. Se ~ini, amerikanskite glasa~i go zaboravija zlatnoto pravilo vo politikata: “Vnimavajte {to posakuvate”. Prezemeno od Financial Times


KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

PETOK

2.380

MBID

9

05.11.2010

OMB

112,80

2.240 112,70

2.220

2.375

2.200

2.370

112,50

2.365

112,40

112,60

2.180 2.160

112,30 2.360

2.140 2.120

112,20

2.355

29/10/10

30/10/10

31/10/10

01/11/10

02/11/10

03/11/10

29/10/10

04/11/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

112,10 30/10/10

31/10/10

01/11/10

02/11/10

03/11/10

04/11/10

29/10/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

30/10/10

31/10/10

01/11/10

02/11/10

03/11/10

04/11/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

[TO SE SLU^UVA[E NA BERZATA VO OKTOMVRI?

STRANCITE SE VRATIJA, NO NE GO DIGNAA PROMETOT

17.03.2010 9

Najavata za dokapitalizacija na Komercijalna banka e najverojatno pri~inata za zgolemeno prisustvo na stranski investitori na Makedonskata berza METODI PENOVSKI

4,2

penovski@kapital.com.mk

transkite investitori povtorno se vratija na “parketot” kaj doma{nata berza. Vo oktomvri, nivnoto u~estvo na stranata na kupuvawe iznesuva{e 42,69%. Najgolemiot del od niv, 35,37%, se pravni lica, a 7,32% fizi~ki lica. Na proda`nata strana, isto taka e pogolemo u~estvoto na strancite i toa od 57,23%. Pravnite lica koi prodavale na berzata u~estvuvaat so 48,73%, a fizi~kite so 8,50%. Eden mesec prethodno, stranskite pravni i fizi~ki lica zaedno na kupovnata strana u~estvuvale so 25,76%, a na proda`nata strana so 39,86%. Zgolemenoto u~estvo na stranskite investitori mo`e da se protolkuva kako reakcija na mo`nata dokapitalizacija na Komercijalna banka, odluka koja treba da bide donesena na akcionerskoto sobranie vo noemvri. Po~etniot kapital na bankata }e se zgolemuva so izdavawe na akcii od {estata emisija po pat na privatna ponuda. Akciite }e bidat nameneti za {vedskiot fond East Capital Explorer Investments AB, so sedi{te vo Stokholm, koj }e u~estvuva vo ova vlo`uvawe so okolu 12 milioni evra i slovene~kiot Publikum Holding d.o.o., koj }e u~estvuva so okolu 1 milion evra. Za interesot na akciite od Komercijalna banka govorat

milioni evra iznesuva vkupniot promet na Makedonska berza vo oktomvri

S

GRANIT NAJINTERESEN ZA INVESTITORITE

38%

M

od vkupniot promet vo oktomvri otpa|a na akcijata od Komercijalna banka

i dvete blok-transakcii na iznos od okolu 240.000 evra, so {to vkupniot promet so ovaa akcija dostigna iznos od okolu 1,6 milioni evra. Sepak, i pokraj zgolemenoto prisustvo na stranski investitori, vkupniot berzanski promet e za 2,81% ponizok vo odnos na septemvri i iznesuva okolu 4,2 milioni evra, za razlika od prethodniot mesec koga iznesuva{e okolu 4,3 milioni evra. Kaj akciite, vo odnos na prometot, osven Komercijalna banka se istakna i akcijata na grade`nata kompanija Granit koja zabele`a promet vo visina od okolu 364.000 evra. Po nea sleduva akcijata na Alkaloid so iznos od okolu 277.000 evra, kako i akciite na Makpetrol i Toplifikacija so promet od okolu 169.000 evra i 163.000 evra posledovatelno. Na redovniot pazar na akcii najgolem promet vo iznos od okolu 150.000 evra

akedonska berza v~era realizira{e promet od 11,4 milioni denari, {to e za okolu 36% pomalku vo odnos na prometot od sredata koj dostigna 17,9 milioni denari. Vo nedostig od interes za akciite i udelite na Fondot za penzisko osiguruvawe, investitorite najmnogu se fokusiraa na akcijata na grade`nata kompanija Granit. Ovaa akcija ostvari promet od okolu 2,2 milioni denari. Komercijalna banka, pak, ~ija akcija be{e najlikvidna vo sredata, ostvari promet od 2,1 milioni denari. Prometot so akciite na farmacevtskata kompanija Alkaloid iznesuva{e okolu 1,7 milioni evra. Milionski promet (1,3 milioni denari) ostvari akcijata na Makedonski Telekom. Prometot so obvrznicite iznesuva{e okolu 1,2 milioni denari. Me|u niv povtorno be{e najlikvidna obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija, so promet od okolu 628.000 denari. Berzanskite indeksi MBI-10 i MBID povtorno imaa po-

e ostvaren so akcijata na Makedonski Telekom, a na slobodniot pazar so akcijata na Prosvetno delo vo iznos od okolu 21.000 evra. Najgolem porast na cenata na akcijata e registriran kaj Komuna za 42,45%, po {to sleduva Alkaloid so rast od 8,96%. Najgolemo opa|awe na cenata ima kaj akcijata na Vitaminka za 38,10% i na Mako{ped za 26,06%. So obvrznicite e ostvaren vkupen promet vo iznos od okolu 897.000 evra. Najgolem del od nego e ostvaren so obvrznicata od devettata emisija na obvrznici za denacionalizacija vo iznos od okolu 499.000 evra. Od ~lenkite na Makedonskata berza, Ilirika investments se istakna so najgolem obem na prometot, na kupovna i

proda`na strana zaedno, od okolu 3,5 milioni evra, po {to sleduva Komercijalna banka, preku koja pominaa i dvete blok-transakcii, vo iznos od okolu 1,6 milioni evra. Berzanskite indeksi MBI-10 i OMB, za razlika od prometot, oktomvri go zatvorija so povisoki vrednosti. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 zabele`a rast od 2,5% vo odnos na septemvri, dostignuvaj}i vrednost od 2.136,07 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici OMB porasna za 1,66% na vrednost od 112,54 indeksni poeni. Edinstveno indeksot na javnoposeduvanite dru{tva MBID bele`i pad kaj vrednosta od 3,52%, po~nuvaj}i go mesec noemvri so 2.359,55 indekni poeni.

visoki vrednosti, zavr{uvaj}i go trguvaweto. Edinstveno indeksot na obvrznici OMB zabele`a pad od 0,12% na svojata vrednost, spu{taj}i se na nivo od 112,29 indeksni poeni. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 ~etvrt den po red vo tekot na ovaa nedela bele`i rast na svojata vrednost od 1,71%, dostignuvaj}i vrednost od 2.245,90 indeksni poeni. Rastot na MBID indeksot iznesuva 0,23%, ~ija vrednost sega iznesuva 2.379,70 indeksni poeni. Vo tekot na v~era{noto berzansko trguvawe na 16 hartii od vrednost im "skoknaa" cenite. Najgolem rast zabele`a akcijata na osiguritelnata kompanija KJUBI Makedonija od 3,07%. Rast od 3,04% zabele`a i akcijata na Alkaloid. Poniski ceni se registriraa kaj devet hartii od vrednost. Najgolem pad od 16,67% ima{e akcijata na Toplifikacija Odr`uvawe od Skopje. Pad od 2,92% bele`i i tretata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Bez promena na cenata v~era{noto trguvawe go zavr{ija tri hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата КЈУБИ Македонија Скопје Алкалоид Скопје РЖ Услуги Скопје Раде Кончар Скопје ФЗЦ 11 Октомври Куманово

04.11.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

437,00

3,07

19.665

3.942,21

3,04

1.742.459

221,00

2,79

9.724

1.850,00

2,78

129.500

666,81

2,59

75.350

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Топлификација Одржување

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

Податоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE

28.955.362,06

1,10%

-2,76%

-6,21%

-4,87%

-11,57%

03.11.2010

ILIRIKA GRP

26.277.352,84

1,16%

7,44%

6,94%

8,27%

9,90%

03.11.2010

Иново Статус Акции

18.466.686,66

0,31%

-7,08%

-12,04%

-17,57%

-31,50%

03.11.2010

KD Brik

25.152.767,42

2,09%

1,51%

3,21%

9,50%

15,90%

02.11.2010

KD Nova EU

23.709.577,84

2,67%

2,34%

-5,39%

-2,85%

-19,62%

02.11.2010

КБ Публикум балансиран

28.504.825,47

2,38%

2,37%

-3,22%

-0,85%

-1,58%

03.11.2010

04.11.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

20000

-16,67

20.000

Арцелормиттал Скопје (ЦРМ)

108

-2,70

88.236

Македонски Телеком Скопје

441,55

-1,04

1.332.605

ЗК Пелагонија Битола Арцелормиттал Скопје (ХРМ)

1.935,82

-0,73

272.950

116,80

-0,17

87.600

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

Гранит Скопје Комерцијална банка Скопје

04.11.2010

Вкупно издадени акции 1.431.353

04.11.2010

04.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.942,21

390,18

10,10

0,90

обврзници обични акции

% на промена

20.422

11

-45,99

135.168

114

-38,98 -40,00

54.562

6.504,29

341,43

19,05

0,19

Вкупно Официјален пазар

155.590

125

3.071.377

479,87

105,83

4,53

0,48

обични акции

30.376

31

-6,62

KMB (2009)

2.014.067

3.237,73

533,81

6,07

0,94

Вкупно Редовен пазар

30.724

33

-89,48

0,66

Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

MPT (2009)

112.382

23.557,14

/

/

479,87

-0,11

2.216.020

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

3237,73

1,16

2.169.280

SBT (2009)

389.779

2.558,33

211,39

12,10

0,58

3.942,21

3,04

1.742.459

STIL (2009)

14.622.943

165,19

0,11

1.493,86

2,31

Македонски Телеком Скопје

441,55

-1,04

1.332.605

TPLF (2009)

450.000

3.197,90

61,42

52,07

0,94

Топлификација Скопје

3197,9

2,25

984.953

ZPKO (2009)

271.602

1.935,82

/

/

0,26

Алкалоид Скопје

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

GRNT (2009)

BESK (2009)

Име на компанијата

04.11.2010

Нето-имот на фонд (ден.)

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 04.11.2010)


10 05.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

NOVA EKSPOZITURA NA OHRIDSKA BANKA VO PRILEP

MMF NE OTKRIVA DETALI ZA USLOVITE OD KREDITOT efot na misijata na MMF za Makedonija, Ves Mekgru, pred sredbata so vicepremierot, Zoran Stavreski, ne otkri detali za uslovite pod koi Makedonija bi go koristela otvoreniot kredit od MMF dokolku go prifati, so obrazlo`enie deka u{te e rano za toa. “Stanuva zbor za redovni razgovori od koi ishodot }e bide objaven na zaedni~ka preskonferencija po zavr{uvaweto na sredbite so makedonskite pretstavnici”, izjavi {efot na misijata na MMF koj od v~era

[

ja po~na redovnata poseta na Makedonija. Vo narednite dve nedeli ~etiri~lenata misija od MMF se o~ekuva da pregovara so makedonskite pretstavnici za otvoreniot kredit koj Fondot & go ponudi na Makedonija vo vrednost od 400 milioni evra, za buxetskite proekcii za slednata godina, kako i za srednoro~nite planovi na zemjata. Bezuslovnata otvorena kreditna linija vo visina od 400 milioni evra na Makedonija & be{e ponudena za vreme na

Godi{noto sobranie na MMF i Svetska banka vo Va{ington, spored toga{nite izjavi na oficijalnite pretstavnici, so povolna kamatna stapka od 1,3% godi{no. Otvorenata kreditna linija e nov instrument na MMF koj ima za cel da im pomogne na zemjite so zdravi ekonomski politiki za polesno spravuvawe so krizata. Makedonija e prva zemja so koja Fondot razgovara za toj nov instrument. Ponudata od MMF Vladata }e ja oceni vo konsultacii so ekspertskata javnost i so stopanstvenicite.

hridska banka Societe Generale Group prodol`uva da gi zajaknuva poziciite na makedonskiot pazar so podobruvawe na pristapot do svoite klienti. Bankata otvori nova ekspozitura vo centarot na Prilep, so {to na svoite klienti im ovozmo`uva pogolema dostapnost na proizvodite i uslugite. “Prilep pretstavuva mnogu zna~aen grad i region za Ohridska banka. Zatoa, davame posebno zna~ewe na ovaa investicija. Ohridska banka e vo

O

ekspanzija i momentalno imame 29 ekspozituri {irum zemjata. Blagodarenie na zna~ajnata baza na kompanii, fizi~ki lica i profesionalci, denes novata investicija na Ohridska banka vo Prilep vetuva deka vo narednite godini i ponatamu zaedno }e rasteme”, istakna Jitka Pan~utkova, pretsedatel na Upravniot odbor na Ohridska banka. Gradona~alnikot na Prilep, Marijan Risteski, o~ekuva deka prisustvoto na Ohridska banka vo Prilep }e ja zbogati bankar-

skata ponuda za gra|anite. Ohridska banka momentalno ima 29 ekspozituri, od koi 11 vo Skopje, pet vo Ohrid, a ostanatite vo gradovite niz zemjava.

NARODNATA BANKA PROGNOZIRA RAST NA EKONOMIJATA OD 2%-3% VO 2011

BUXETOT ]E GO NABILDA BDP DOGODINA 2011 godina treba da bide vistinski po~etok za pozabele`livo zakrepnuvawe na ekonomijata so rast od 2%-3%. No, ovie proekcii, vo uslovi na prodol`en nestabilen postkrizen ambient i mnogu neizvesnosti vo svetskata ekonomija, se prosledeni so rizici. Vo nadolna nasoka mo`e da vlijaat tempoto na zakrepnuvawe na globalnata ekonomija i stepenot na realizacija na dr`avnite kapitalni investicii, analizira NBM ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

akrepnuvawe na ekonomijata so porast na bruto-doma{niot proizvod (BDP) od 2% do 3% idnata godina proektira Narodnata banka. Spored analizite, glaven generator na ekonomskiot rast se o~ekuva da bidat investiciite, soglasno najavenoto zgolemeno nivo na kapitalni investicii od buxetot vo 2011 godina, no i porastot na javnata potro{uva~ka, generalno. Osven toa, NBM o~ekuva da se zgolemat i stranskite direktni investicii i kreditnata poddr{ka na bankite, kako zna~ajni komponenti koi mo`e da vlijaat vrz zabrzuvaweto na ekonomskata aktivnost na zemjata. “2011 godina treba da bide vistinski po~etok za pozabele`livo zakrepnuvawe na ekonomijata so rast od 2%-3%. Sepak, i ovie proekcii, vo uslovi na prodol`en nestabilen postkrizen ambient i mnogu neizvesnosti vo svetskata ekonomija, se prosledeni so rizici. Vo nadolna nasoka mo`e da vlijaat tempoto na zakrepnuvawe na globalnata ekonomija i stepenot na realizacija na dr`avnite kapitalni investicii, dodeka vo pozitivna nasoka bi vlijaele promenite na pazarot na trud koi vo proekcijata se vklu~eni konzervativno”, izjavi guvernerot Petar Go{ev. Proekciite na NBM za rastot na ekonomijata do

Z

DEVIZNIOT KURS OSTANUVA STABILEN Politikata na stabilen devizen kurs ostanuva, odnosno kursot na denarot i ponatamu pretstavuva posredna monetarna cel, odnosno nominalno sidro za odr`uvawe na cenovnata stabilnost, izjavi guvernerot Go{ev. Toj istakna deka NBM i vo 2011 godina }e prodol`i odgovorno i vnimatelno da gi sledi dvi`ewata vo ekonomijata, ostvaruvaj}i gi proekciite, i po potreba }e prezema soodvetni merki za ostvaruvawe na celite na monetarnata politika. NBM smeta deka zasega nema prostor za namaluvawe na nivoto na zadol`itelnata rezerva i pokraj pritisokot vo javnosta da se olabavi ovoj instrument. Guvenerot o~ekuva deka vo sledniot period }e prodol`at da pa|aat bankarskite kamati kako posledica na prezemenite od NBM za namaluvawe na osnovnata kamata do istoriski najnisko nivo od 4,5%. krajot na godinava ostanuvaat nepromeneti. I pokraj pooptimisti~kite izgledi za zgolemuvawe na stranskata pobaruva~ka kako va`en uslov za ekonomski rast, NBM ostanuva na svojata prognoza za rast od samo 0,6%, glavno poradi slabiot ekonomski rezultat vo prvata polovina od 2010 godina, odnosno nadolnata revizija na padot na BDP od 0,9% na 1,1% i poniskoto nivo od planiranoto vo vtoriot kvartal. Sporedeno so ostanatite zemji od regionot, site ekonomii poka`uvaat znaci na blago za`ivuvawe, osven Romanija i Hrvatska koi s$ u{te se vo recesija. BANKITE ]E DAVAAT POVE]E KREDITI Podobruvaweto na makroekonomskiot ambient i namalenite percepcii za rizici od strana na bankite se o~ekuva da go zgolemat krediti-

raweto idnata godina. NBM proektira godi{en rast na kreditiraweto od 12,1% vo 2011 godina, {to e za malku pove}e od o~ekuvaniot krediten rast od 9,4% do krajot na ovaa godina. Zgolemena pobaruva~ka za krediti se o~ekuva i vrz osnova na pogolemata sklonost na naselenieto i kompaniite kon potro{uva~ka. “Kreditniot rast idnata godina }e bide finansiran glavno preku zgolemuvaweto na depozitnata baza vo bankite. Rastot na {tedeweto vo bankite }e bide poddr`an od zgolemenite gotovinski tekovi na privatniot sektor, soglasno zgolemenata ekonomska aktivnost. Se o~ekuva da prodol`i pointenzivniot porast na denarskite depoziti, vo uslovi na stabilni o~ekuvawa i povisoki kamati za ovie depoziti”, izjavi Go{ev. Spored poslednite podatoci do krajot na tretiot

kvartal, kreditniot porast iznesuva 7,7% i e najvisok vo sporedba so zemjite od regionot, so isklu~ok na Srbija. No, so eliminirawe na povisokata inflacija i depresijacija na nivnata valuta, proizleguva deka nivoto na krediten rast vo Makedonija se dobli`uva do stapkite vo Srbija. ISELENICITE ]E PRA]AAT POMALKU PARI VO 2011 GODINA Dijasporata }e go zabavi tempoto na pra}awe na pari vo zemjava i se o~ekuva blago namaluvawe na tekovnite transferi od stranstvo na 17,7% od BDP, {to }e vlijae vrz zgol-

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,91%

3,87%

4,74%

5,56%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5874

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

43,9471

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

70,7657

Швајцарија

франк

44,7550

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,5678

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,8095

61,6

44,5

71,2

45,5

Извор: НБРМ

emuvaweto na deficitot na tekovnata smetka. NBM analizira deka vo uslovi koga godinava najsilno se po~uvstvuvaa efektite od krizata, a dijasporata isprati rekordno visok iznos na pari od stranstvo kako svoevidna pomo{ za nivnite semejstva, idnata godina toa nivo postepeno }e se normalizira. Vo 2011 godina deficitot na tekovnata smetka e proektiran na 4,3% od BDP, {to zna~i pro{iruvawe od 0,7 procentni poeni vo odnos na prethodnata godina. Nasproti tekovnite prilivi, se o~ekuva blago zgolemuvawe na kapitalnite

prilivi, glavno poradi zgolemenoto zadol`uvawe na dr`avata vo stranstvo, so {to toa bi dostignalo do nivo od 3,4% od BDP i stranskite direktni investicii koi se o~ekuva da dostignat do 3,6% od BDP. Povisokite kapitalni prilivi ovozmo`uvaat pokrivawe na deficitot na tekovnata smetka, a za okolu 180 milioni evra bi se zgolemile i deviznite rezervi, so {to tie ostanuvaat na adekvatno nivo. NBM o~ekuva prose~nata inflacija idnata godina da se dvi`i vo interval do 2% do 3%, glavno poradi porastot na svetskite ceni na hranata i na naftata.


KOMPANII PAZARI I FINANSII @ITO VARDAR I @ITO LUKS SO ZAGUBA ZA TRITE KVARTALI ompaniite od prehranbenata industrija, @ito Vardar od Veles i @ito Luks od Skopje, trite kvartali od godinava gi zavr{ija so neto-zagubi vo svoite bilansi. Zagubata na @ito Vardar iznesuva okolu 793.000 evra, za razlika od lani koga be{e ostvarena neto-dobivka vo iznos od okolu 137.000 evra. Pad od 3% @ito Vardar bele`i kaj operativnite prihodi koi godinava iznesuvaat okolu 16,1 milioni evra. Lani tie iznesuvale 16,6 milioni evra.

K

Prihodite od proda`ba isto taka bele`at pad od 6%, pri {to prihodite ostvareni na doma{en pazar re~isi se na nivoto od minatata godina, za razlika od prihodite ostvareni od izvoz na stranski pazari kade {to e registriran pad od 43%. Godinava tie iznesuvaat okolu 594.000 evra, za razlika od lani koga iznesuvaa okolu 983.000 evra. Operativnite rashodi godinava bele`at rast od 3%, dostignuvaj}i vrednost od okolu 16,4 milioni evra, za razlika od lani koga bile

okolu 15,9 milioni evra. Zaguba vo iznos od okolu 1,2 milioni evra za trite kvartali od godinata prijavi i @ito Luks od Skopje. Istata e za 22% pomala vo odnos na lanskata zaguba koja iznesuva{e okolu 1,6 milioni evra. Kompanijata za trite kvartali bele`i rast na prihodite od proda`ba za 11%, a najgolem rast od 15% e zabele`an kaj prihodite ostvareni od izvoz na stranski pazari, koi iznesuvaat okolu 594.000 evra, dodeka lani istite iznesuvaa okolu 515.000 evra.

PETOK

05.11.2010

11

DOBIVKATA NA MAKOШPED PREPOLOVENA, KAJ TETEKS RAST OD 33% ekstilnata kompanija Teteks od Tetovo trite kvartali od godinava gi zavr{i so rast na dobivkata od 33% sporedeno so istiot period minatata godina. Spored finansiskiot izve{taj od kompanijatata, neto-dobivkata za prvite tri kvartali iznesuva 63 iljadi evra, dodeka lani taa bila okolu 47 iljadi evra. Vo isto vreme, vkupnite prihodi na kompanijata se namaleni za 11% i iznesuvaat

T

5,2 milioni evra, sporedeno so minatogodi{nite 5,8 milioni evra. Prihodite od proda`ba isto taka se namaleni za 17% i iznesuvaat vkupno 3,7 milioni evra. Najgolem pad od 18% ima kaj izvozot. Kompanijata vo prvite devet meseci gi namalila rashodite za 12% na vkupno 5,1 milioni evra, sporedeno so lanskite 5,8 milioni evra. [pediterskata kompanija

Mako{ped, pak, prvite devet meseci gi zavr{i so prepolovena dobivka. Za prvite tri kvartali godinava kompanijata ostvarila vkupna dobivka od 51.000 evra koja e za 55% poniska od lanskata koja iznesuva{e okolu 113.000 evra. Pad od 35% ima i kaj prihodite koi iznesuvaat 1,2 milioni evra. Prihodite od proda`ba se namaleni za 37% i iznesuvaat okolu milion evra.

"KAPITAL" DOZNAVA

17.03.2010 11 OD 1 JANUARI ]E SE ZGOLEMI PRIDONESOT ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE?! Iako Zakonot za socijalno osiguruvawe, koj Vladata go donese vo 2008 godina, predviduva namaluvawe na pridonesot za zdravstveno osiguruvawe od 7,2% na 6% vo 2011 godina, izvori za "Kapital" velat deka denovive "se gotvi" sprotivna strategija - povisok pridones VIKTORIJA MILANOVSKA milanovska@kapital.com.mk

olema e verojatnosta od 1 januari 2011 godina da se zgolemat pridonesite za zdravstveno osiguruvawe, doznava "Kapital". Iako Zakonot za socijalno osiguruvawe, koj Vladata go donese vo 2008 godina, nalaga stapkite na pridones od 2011 godina da se namalat od 7,2% na 6%, so cel da mu se pomogne na stopanstvoto, najnovite informacii potvrduvaat deka za sanirawe na lo{ata finansiska sostojba vo zdravstveniot sistem neophodno e zgolemuvawe na pridonesot za najmalku 2%. "Spored mene, neophodno e ili da se zgolemat pridonesite ili drasti~no da se zgolemi vrabotenosta vo zemjava. Imaj}i predvid deka zdravstvenite pridonesi vo zemjite od regionot se dvi`at me|u 13% i 15%, idealna stapka za Makedonija vo momentov bi bila 9%. Se razbira, s$ dodeka imame mal priliv na sredstva po osnova na pridonesi, ostatokot mora da se finansira od centralniot buxet", veli za "Kapital" Janez Jelnikar, direktor vo ostavka na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (FZO). Izvori od Fondot velat deka ve}e nagolemo se pregovara za zgolemuvawe na pridonesite. Vo Ministerstvoto za zdravstvo bea vozdr`ani i velat deka za nekolku dena }e gi utvrdat definitivnite stapki.

G

JANEZ JELNIKAR DIREKTOR VO OSTAVKA NA FONDOT ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE Smetam deka e neophodno ili da se zgolemat pridonesite ili drasti~no da se zgolemi vrabotenosta vo zemjava. Imaj}i predvid deka zdravstvenite pridonesi vo regionot se dvi`at me|u 13% i 15%, idealna stapka za Makedonija vo momentov bi bila 9%. Eksperti, koi sakaat da ostanat anonimni, predupreduvaat deka dokolku ne se zgolemat pridonesite, za zdravstvoto vo Makedonija ve}e nema da ima lek. "Nadle`nite institucii mora da iniciraat zgolemuvawe na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe, zatoa {to poslednive godini poradi niskite pridonesi, centralniot buxet e maksimalno optovaren, a transferite kon Fondot s$ pove}e se zgolemuvaat. Krizata e seriozna i edinstvena opcija e zgolemuvawe na pridonesite", veli za "Kapital" dobroupaten izvor od doktorskata

fela. VLADATA JA NAPU[TA TAKTITKATA OD 2008 GODINA Ministerot za finansii, Zoran Stavreski, pred dve godini namaluvaweto na pridonesite za zdravstveno osiguruvawe go objasnuva{e kako rastovaruvawe na stopanstvoto i mo`nost za kompaniite da ostvarat pogolemi

SE PRODAVA DR@AVNO GRADE@NO ZEMJI[TE VO \OR^E PETROV inisterstvoto za transport i vrski raspi{a objava za javni naddavawa za otu|uvawe dr`avno grade`no zemji{te vo op{tina \or~e Petrov. Spored izvestuvaweto od Ministerstvoto, predmet na javnoto naddavawe se 28 grade`ni parceli kaj mestoto Stopanski dvor za izgradba na objekti so namena za lesna i nezagaduva~ka industrija, servisi i stovari{ta. Po~etnata cena na javnoto naddavawe za

M

grade`nite parceli iznesuva edno evro, odnosno 61 denar za metar kvadraten. "Pravo na u~estvo na javnoto naddavawe imaat fizi~ki lica, dr`avjani na Makedonija i pravni lica, doma{ni, vo me{ovita sopstvenost ili osnovani od stransko fizi~ko i pravno lice, registrirano vo Centralen registar”, soop{tuvaat od Ministerstvoto Prijavite za u~estvo na javnoto naddavawe mo`e da se dostavat

profiti, pove}e investicii i da otvorat novi rabotni mesta. "Namaluvaweto na pridonesite za okolu edna tretina e pogolemo od namaluvaweto na danocite vo periodot od 2006–2007 godina i treba da pridonese za zgolemuvawe na konkurentnosta na makedonskite kompanii na svetskite pazari.

Kako rezultat na ovaa merka se o~ekuva namaluvawe na sivata ekonomija vo odnos na neprijavenite vraboteni vo firmite, na koi ne im se pla}aat pridonesi, sprotivno na zakonot. Vladata zna~itelno }e gi zajakne inspekciskite kontroli za divite vrabotuvawa i soodvetno }e gi sankcionira.

Isto taka, se o~ekuva zgolemuvawe na prihodite vo buxetot po osnova na otvoreni novi rabotni mesta i prijavuvawe na vraboteni koi dosega bile nezakonski neprijaveni", istakna toga{ Stavreski. Denovive ne dobivme komentar od Ministerstvoto za finansii za {pekulaciite za zgolemuvawe na zdravstveniot pridones.

GRADINARITE SE @ALAT NA NELOJALNA KONKURENCIJA do Ministerstvoto za transport i vrski najdocna do 22 noemvri. Javnoto naddavawe } e se odr`i na 29 noemvri vo 10 ~asot vo prostoriite na Ministerstvoto.

elojalnata konkurencija i lo{ata raspredelba na subvenciite im sozdavaat problemi na makedonskite prerabotuva~i na ovo{je i zelen~uk, se `alea prerabotuva~ite na v~era{nata sredba so ministerot za zemjodelstvo Qup~o Dimovski vo Strumica. Prerabotuva~ite potenciraat deka stranskite trgovci gi otkupuvale na{ite zemjodelski proizvodi i pla}ale vo ke{. “Spored zakonot, otkupenoto

N

proizvodstvo mora da im go ispla}ame na proizvoditelite na transakciski smetki, a stranskite trgovci pla}aat vo ke{, pa ~esto ostanuvame so kratki rakavi”, izjavi Darko Ne{kov, pretsedatel na Makedonskata asocijacija na prerabotuva~i. Za zemjodelcite e neprifatlivo da se zatvorat granicite za izvoz na zemjodelski kulturi. “Ne mo`e nie da gi kreditirame prerabotuva~ite 180 dena, kolku {to e rokot za

pla}awe na zemjodelskite proizvodi. Se zadol`uvame kaj komercijalnite banki i pla}ame kamati, a ne mo`eme da si gi naplatime svoite pari”, veli Riste Velkov, pretsedatel na zemjodelskoto zdru`enie Agrosojuz. Ministerot Dimovski napomena deka ja poddr`uva sorabotkata me|u proizvoditelite i prerabotuva~ite i sugerira{e dvete strani da se sretnuvaat barem edna{ mese~no i da diskutiraat za aktuelnite problemi.


12 05.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

@E[KITE INDUSTRISKI TO^KI OSTANUVAAT ZAKANA ZA MAKEDONIJA

MINISTEROT JAKUPI U[TE ^EKA PARI ZA ^ISTEWE NA OPASNITE RUDNICI Vladata ne e sigurna dali i kolku pari idnata godina }e odvoi za da gi sanira “ekolo{kite bombi” vo zemjava. Ministerot za `ivotna sredina se nadeva deka }e se odvojat pari od buxetot za da se otstranat otrovite od po~vata, vodata i vozduhot KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ladata ne e sigurna dali i kolku pari idnata godina }e odvoi za da gi sanira “ekolo{kite bombi” vo zemjava. Ministerot za `ivotna sredina, Nexati Jakupi, se nadeva deka Ministerstvoto i Vladata }e odvojat pari od buxetot za da bidat otstraneti otrovite od po~vata, vodata i vozduhot. Iako buxetot na Ministerstvoto za 2011 godina e namalen za 10% sporedeno so godina{niot, Jakupi uveruva deka }e nema zastoj vo rabotata na dr`avnite inspektori. “Jas mislam deka Ministerstvoto i Vladata, sepak, }e odvojat del od sredstvata za da se saniraat industriskite `e{ki to~ki. No, mnogu pari se potrebni za celosna remedijacija. Ne{to {to so decenii se zagaduvalo ne mo`e vedna{ da se vrati na potrebnoto nivo. Treba da se raboti u{te najmalku tolkav period. Mislam deka sme na dobar pat celosno da go postigneme posakuvanoto. Ostanuva obvrskata

V

K

O

M

E

R

C

{to nema industriski otpad, no ima zagaduvawe na po~vata, nadzemnite i podzemnite vodi. Ve}e se prezemaat merki, a toa }e go pravime i vo idnina. No, najva`no za nas e da se spre~i ponatamo{noto zagaduvawe na `ivotnata sredina. Ovie raboti treba da se spre~at edna{ zasekoga{“, istaknuva Jakupi. NORVE[KA POMO[ ZA EKOLOGIJATA Ministerstvoto za slednata godina ima na raspolagawe 7,1 milioni evra za investicii vo `ivotnata sredina, za razlika od godinava koga ima{e odobren buxet od 7,9 milioni evra. V~era be{e sklu~en memorandum za zajaknuvawe na kapacitetite na vrabotenite koga e vo pra{awe spre~uvaweto i kontrolata na zagaduvaweto na `ivotnata sredina i upravuvaweto so opasen otpad. Norve{kata kompanija Norsk enerxi so nekolku svoi eksperti vo slednite tri godini } e mu pomaga na Ministerstvoto da se spravi so izdavaweto integrirani ekolo{ki dozvoli vo oblasta na metalurgijata i energetikata. Pretstavnici na nekolku golemi kompanii vo zemjava, kako

da sledime {to se slu~uva, da gi vratime sostojbite kako {to bile pred nekolkudeceniskoto zagaduvawe“, izjavi v~era ministerot Jakupi. “KAPITAL” VE]E OBJAVI ALARMANTNI PODATOCI Pres-konferencijata na Jakupi se slu~i edna nedela otkako “Kapital” objavi alarmantni podatoci od izve{taj na Obedinetite nacii, vo koj se poso~uva deka Makedonija ja trujat 20 opasni rudnici i industriski deponii, za ~ie sanirawe se potrebni 80 milioni evra. Spored Jakupi, del od lokaciite vo zemjava kade {to ima industriski otpad se obvrska na investitorite, no del i na dr`avata. Ministerot Jakupi veli deka dr`avata mora da sanira lokacii vo Probi{tip, Kriva Palanka, Veles i Kumanovo, ne ne otkriva zo{to toa dosega ne se pravi. Ne odgovori nitu koga }e po~nat nadle`nite da interveniraat na “`e{kite industriski to~ki”, nitu, pak, dali i kolku pari obezbedila dr`avata za remedijacija na ovie lokacii. “Treba da se prezemat merki i za zemji{teto okolu Okta, kade I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

OKTA i u{te nekolku golemi kompanii vo zemjava se obvrzaa deka }e ja namalat emisijata na jaglerod dioksid. REK Bitola, Skopski leguri, REK Oslomej i Rafinerijata OKTA se obvrzaa deka }e gi implementiraat site re{enija vo nasoka na namaluvawe na emisijata na jaglerod dioksid, kako i zagaduvaweto na po~vata i vodata. “REK Bitola, kako najgolem energetski kapacitet vo dr`avata, posvetuva golemo vnimanie na `ivotnata sredina. Bidej} i elektranata koristi jaglen, najgolem zagaduva~ na `ivotnata sredina, pri proektiraweto osobeno vnimanie se posvetilo na namaluvaweto na dimnite gasovi i pepelta. K

O

M

E

R

C

NEXATI JAKUPI MINISTER ZA @IVOTNA SREDINA Jas mislam deka Ministerstvoto i Vladata, sepak, }e odvojat del od sredstvata za da se saniraat industriskite `e{ki to~ki. No, mnogu pari se potrebni za celosna remedijacija. Ne{to {to so decenii se zagaduvalo ne mo`e vedna{ da se vrati na potrebnoto nivo. Treba da se raboti u{te najmalku tolkav period.

Vo sekoj blok na elektranite e izgraden elektrofilter po najnovi normi za za{tita na ~ovekovata sredina, so stepen na pro~istuvawe od 99,85%. Mnogu vnimavame i pri transportot na pepelta”, izjavi Jani Radiv~ev, tehni~ki sorabotnik na generalniot direktor na REK Bitola. Poslednata analiza na ON, pak, poka`a deka otkako }e prestane da raboti REK Bitola, dr`avata }e treba da obezbedi 180 milioni evra za remedijacija na zemji{teto. Sanacijata na REK Oslomej, pak, se procenuva na okolu sedum milioni evra. I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

05.11.2010

13

SISTINA I TURSKI AXIBADEM SKLU^IJA PARTNERSTVO urskata grupacija za zdravstvena za{tita Axibadem, vode~kiot turski privaten provajder za zdravstvena za{tita, potpi{a petgodi{en dogovor za partnerstvo so klini~kata bolnica Sistina. Dogovorot vklu~uva razmena na iskustva i znaewa, na najnovi tehnolo{ki dostignuvawa vo medicinskata oprema, administrativna i lekarska usluga. Spored dogovorot, medicinskiot i administrativniot personal na Sistina }e se obu~uva vo turskata bolnica. “Veruvam deka vrvnata medicinska usluga od Sistina, zaedno so grupacijata na bolnici Axibadem, }e im bide

T

dostapna na site pacienti vo Republika Makedonija. Sistina vo narednite dve godini }e treba da stane bolnica koja po site terkovi }e bide ekvivalent na bolnicite Axibadem”, istakna Jordan Kam~ev, osnova~ot na klini~kata bolnica Sistina. Toj najavi deka vo slednite dve godini prioritet na Sistina }e bide sozdavawe vrven onkolo{ki centar, da se otvorat sedum regionalni dnevni bolnici vo dr`avata i da po~ne proektot za privatno zdravstveno osiguruvawe. Direktorot na Axibadem grupacijata za zdravstvena za{tita, Mehmed Ali Ajdinlar, izjavi deka grupacijata vo koja

rabotat 8.000 lica i 1.600 doktori ima sertifikat od me|unarodna ustanova za kvalitetot na uslugite. Spored ministerot za zdravstvo, Bujar Osmani, ovaa sorabotka na dvete bolnici pretstavuva prednost za pacientite i medicinskiot personal vo bolnicata. Axibadem postoi ve}e 20 godini, od 1991 godina. Taa opfa}a 11 bolnici, osum medicinski centri i slu`bi za poddr{ka. Sistina e osnovana vo 2001 godina i nudi uslugi od site specijalnosti, a e opremena so najnova medicinska oprema za dijagnosticirawe i lekuvawe na pacientite.

NEPRECIZNI NAJAVI OD AGENCIJATA ZA FINANSISKA PODDR[KA NA AGRAROT

DR@AVATA NE VETUVA ISPLATA NA SUBVENCIITE DO KRAJOT NA GODINATA Od Ministerstvoto za zemjodelstvo samo velat deka isplatata na subvenciite za zemjodelcite se odviva spored utvrdenata dinamika ZDRAVKO RABAXISKI rabadjiski@kapital.com.mk

irektorot na Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj, Toni Dimovski, v~era ne precizira{e to~no do koga }e bidat isplateni subvenciite za zemjodelcite za 2010 godina, koi docnat so meseci. Toj tvrdi deka realno ne postojat problemi vo realizacijata na programata za poddr{ka vo zemjodelstvoto. “Sostojbite na teren se sledat i rokovite za aplicirawe se transparentno objaveni, taka {to zemjodelcite gi znaat. Ovaa godina isplatata se odviva spored utvrdena dinamika, kako {to e slu~aj sekoja godina. Dinamikata na isplatata pred s$ e uslovena od rokovite za podnesuvawe na barawata za subvencii, a zemjodelcite za nekoi merki pobaraa prodol`uvawe na rokovite. Zna~i, dokolku ima prolongirawe vo delot na apliciraweto, toa se prenesuva i vo delot na obrabotkata na primenite aplikacii za subvencii”, objasnuva Dimovski. Toj dodade deka zemjodelstvoto e specifi~na granka i poradi toa treba da se po~eka realiziraweto na proizvodstvoto za ovoj period od godinata za da se po~ne so isplata na subvenciite. DIMOVSKI: NEMA DOCNEWE Ministerot za zemjodelstvo, Qup~o Dimovski, veli deka iako mo`ebi navidum stanuva zbor za zadocneto ispla}awe, toa ne bilo to~no, bidej}i subvenciite

D

se ispla}aat vo soglasnost so dinamikata koja bila usoglasena so zakonot. “Kako i obi~no, kon krajot na godinata pretstoi najgolem del od isplatata na subvenciite. Sega sleduva dopolnitelno prijavuvawe za proizvedenoto mleko, za ovcite i kozite, za zaklanite `ivotni vo klanicite i prerabotuva~kata industrija i za subvenciite {to treba da gi dobie ostanatiot del od zemjodelcite”, veli Dimovski. Spored nego, poradi prodol`uvaweto na rokovite za prijavuvawe, so {to im se izleglo vo presret na barawata na zemjodelcite, vo odredeni segmenti do{lo i do prodol`uvawe na rokovite za kontrola na

2.660 milijardi denari godinava se isplateni za poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj

aplikaciite i na rokovite za isplata na subvenciite. ZEMJODELCITE SÉ U[TE SE NADEVAAT Zemjodelcite se nadevaat deka subvenciite }e bidat isplateni spored predvidenite rokovi. “Subvenciite za tutunot se celosno isplateni. Sega treba da se isplatat i subvenciite za p~enicata i ja~menot. Sojuzot na zemjodelcite smeta i bara od Vladata vo idnina

NOVIOT FAKULTET ZA INFORMATIKA NEMA DA GI ZAGROZI POSTOE^KITE! elta na noviot Fakultet za informati~ko op{testvo e da se spojat silite i da se napravi podobar univerzitet. Po razgovorite so dekanite na Elektrotehni~kiot i Prirodnomatemati~kiot fakultet odlu~ivme postojnite institucii da prodol`at da postojat, a naporedno da se izgradi i ovoj nov fakultet,smeta ministerot za obrazovanie, Nikola Todorov. Toj, na v~era{nata sobraniska komisija, na koja se

C

rasprava{e za Zakonot za osnovawe na nov fakultet za informatika, objasni deka vo vakvi uslovi, profesorite, kako i studentite }e imaat mo`nost da izbiraat na koj fakultet }e predavaat, odnosno studiraat. Do vakov zaklu~ok do{le po napravenata anketa, spored koja 70% od studentite smetale deka treba da se otvori nov fakultet. Od opoziciskata SDSM ne go poddr`uvaat ovoj nov proekt. Pratenikot Vlado Bu~kovksi

IPARD: SKLU^ENI 27 DOGOVORI

Za prviot oglas za dobivawe sredstva od IPARD programata od Plate`nata agencija velat deka se sklu~eni 27 dogovori za kofinansirawe i tri investicii se ve}e realizirani. Soglasno procedurite, te~e postapkata za isplata na prvite tri barawa. Investiciite se odnesuvaat na unapreduvawe na primarnoto proizvodstvo, sistem za navodnuvawe i na obezbeduvawe priklu~na mehanizacija za obrabotuvawe na povr{inite. Na 30 noemvri zavr{uva rokot za vtoriot IPARD oglas. Dosega se podignati vkupno 360 obrasci i instrukcii za aplikacii. subvenciite da se ispla}aat do zavr{uvaweto na tekovnata godina“, veli pretsedatelot na Sojuzot na zemjodelcite na Makedonija, Veqo Tantarov. Pretsedatelot na zdru`enieto na lozari Agrotikve{ija, Qup~o Arizanov, tvrdi deka dosega ne e isplaten ni denar od subvenciite za lozarstvoto.

“Minatata nedela bevme na sostanok kaj ministerot i ni veti deka vo najbrz mo`en rok }e ni gi isplatat subvenciite za odr`uvawe na lozovite nasadi i za podigawe novi. Na po~etokot na godinata zapi{uvavme subvencii i dr`avata treba da ni isplati po 40.000 denari po hektar”, veli Arizanov. Od Agencijata informiraat

deka dosega se isplateni 2,66 milijardi denari, odnosno 43,5% od vkupno planiranite sredstva. Za poddr{ka na zemjodelstvoto se isplateni 2,42 milijardi denari (46%), a za ruralen razvoj 240 milioni denari (40%). Vladata za godinava veti 100 milioni evra za subvencii vo zemjodelstvoto.

PROBLEMITE NA ZEMJODELCITE POSLEDNA GRI@A ZA FEDERACIJATA NA FARMERI veli najsporno vo cela ovaa prikazna e toa {to vlasta se obiduva da napravi ~udo i da napravi zemja na informati~ari. "So golema pompa be{e otvoren fakultetot za informatika vo Ohrid. Dobi zna~ajni sredstva i ja dobi najreprezentativnata zgrada vo Ohrid, a na krajot celiot proekt be{e ocenet kako fijasko. Toj proekt ne uspea, pa sega imate ambicii istiot da go otvorite vo Skopje", re~e Bu~kovski.

ako zemjodelcite vo momentot imaat problem so docneweto na subvenciite za 2010 godina, Federacijata na farmeri (FFRM) se zanimava so vnatre{no-organizaciski i funkcionerski problemi. Za problemot so subvenciite od Federacijata velat deka }e ~ekaat Plate`nata agencija da im dostavi podatoci kolku subvencii se isplateni godinava, iako tie podatoci se ve} e javno objaveni. “Barame od Agencijata za

I

finansiska poddr{ka vo zemjodelstvoto i ruralniot razvoj da postavi konkretni rokovi do koga }e se isplatat parite po merkite koi }e bidat navedeni vo programata za narednata godina”, veli Andrea Sekulovski, pretsedatel na Federacijata. Toj dodade deka po reakciite na zemjodelcite, Federacijata dostavila pismo do Agencijata, no ne dobila odgovor. Na v~era{nata pres-konferencija Federacijata na

farmeri go poka`a revizorskiot izve{taj za finansiskoto rabotewe na direktorot Trajan Dimkovski za 2009 godina. Spored Sekulovski, revizorskata ku}a Andonovski od Kumanovo potvrdila deka vo FFRM pod vodstvo na Dimkovski nemalo zloupotreba na finansiski sredstva vo 2009 godina. Prethodnoto rakovodstvo na Federacijata go obvini Dimkovski deka vr{el finansiski malverzacii.


14 05.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

HRVATSKATA NAFTENA KOMPANIJA VO INVESTICISKI POHOD

INA VO SIRIJA ]E ZARABOTUVA 200 MILIONI DOLARI GODI[NO

 Investiciite na hrvatskata naftena komanija INA vo nafteni i gasni bu{otini vo Sirija }e po~nat da se vra}aat od krajot na ovaa godina, koga }e po~ne crpeweto nafta i gas bu{otini vo Sirija.

VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

oncesijata za crpewe na gas i nafta koja hrvatskata naftena kompanija INA u{te pred 12 godini ja dobi vo Sirija, od 2011 godina }e donese zna~itelni prihodi. Iako od INA ne gi otkrija konkretnite presmetki za biznisot vo Sirija, neoficijalnite podatoci govorat deka kompanijata vo narednite osum godini (kolku {to trae koncesijata) }e zarabotuva 200 milioni dolari godi{no. Od INA potvrdija deka Sirija momentalno e najgolemiot i najzna~ajniot stranski pazar. “Rabotite vo Sirija se kompleksni i se odvivaat vo dva bloka, na {est nafteni i gasni poliwa”, soop{tija od INA. Ottamu potvrdija deka se nabli`uva organizaciski i tehnolo{ki mnogu slo`en premin od faza na gradewe vo faza na redovno proizvodstvo, koe e predvideno da po~ne na krajot od godinava. INA ne precizira{e za toa kolku dosega vkupno e investirano vo siriskite poliwa, no soop{ti deka najgolem

1,4

K

K

O

M

E

R

milijardi kubni metri gas }e crpi godi{no INA od Sirija

15

milioni dolari mese~no }e zarabotuva INA od naftenite i gasnite poliwa vo Sirija

del od investiciskiot ciklus pominal i investiciite vo naftenite i gasnite bu{otini }e po~nat da se vra}aat. “Sirija e eden od klu~nite i kapitalno najintenzivni proekti, koj o~ekuvame da bide osnova za sozdavawe novi vrednosti. Samo minatata godina investiravme 204 milioni evra”, soop{tija od kompanijata. ODLI^EN PROEKT Nafteniot konsultant Jasminko Umi~evi} smeta deka stanuva zbor za odli~en proekt. “Biznisot vo Sirija e od C

I

J

A

L

E

N

najgolema vrednost za INA. Spored moite soznanija, od Nova Godina Sirija na INA vo prosek bi trebalo da & donese prihod od okolu 15 milioni dolari mese~no, odnosno 200 milioni dolari godi{no. Biznisot vo Sirija definitivno }e bide generator za stabilizirawe na INA”, izjavi Umi~evi} i dodade deka ne treba da se prodava poleto Bela no}. Naftenoto pole Bela no}, O

G

L

A

S

koe INA go kupi vo Rusija za 19 milioni dolari u{te vo devedesettite godini, ne se sporeduva so Sirija bidej}i ima 600 bu{otini. “Tie nafteni poliwa sega vredat milijardi dolari”, izjavi Davor [tern, koj denovive treba da vleze vo nadzorniot odbor na INA. Navodno, pretstavnicite na ungarski MOL, koj e kosopstvenik na INA (47%), minatata godina vr{ele pritisok po

povolni ceni da go otkupat biznisot vo Sirija. Bidej} i stanuva zbor za momentalno najvrednoto pole na INA, aspiraciite na Ungarcite voop{to ne za~uduvaat. Vo sporot koj se vodi za akcionerskiot dogovor na hrvatskata Vlada i MOL, no i eventualnata mo`nost MOL da go prodade svojot udel vo INA, na Ungarcite sigurno dobro bi im do{lo za sebe da gi zadr`at vrednite

ZNA^ITELNI KOLI^INI GAS Neoficijalnite informacii govorat deka vo narednite osum godini (do istekot na koncesijata vo 2018 godina) INA vo Sirija godi{no }e crpi 1,4 milijardi kubni metri gas. Deka stanuva zbor za zna~itelni koli~ini govori podatokot deka Hrvatska godi{no od Rusija uvezuva 1,2 milijardi kubni metri gas. Investiciite na INA, spored nekoi presmetki, od momentot koga }e po~ne kompletnoto proizvodstvo na nafta i gas }e se vratat vo rok od dve do tri godini. “Najgolemi se tro{ocite za istra`uvawe i bu{ewe”, pojasni Umi~evi}. Igor Dekani} od Rudarsko geolo{ko-nafteniot fakultet izjavi deka sekoja zemja bez sopstveni nao|ali{ta ili rezervi na nafta i gas mora preku koncesii da se bori vo stranstvo. “INA te{ko }e mo`e da se bori na pazarot so najgolemite, koi prezedoa koncesii na Severnoto More, no ima {ansa vo Sirija ili Angola”, re~e Dekani}.

CRNA GORA ZA TRI GODINI ]E GI DOBIE PRVITE TERENI ZA GOLF rvite tereni za golf vo Crna Gora bi mo`ele da bidat izgradeni za tri godini, izjavi ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Branimir Gvozdenovi}. Toj naglasi deka e mnogu zadovolen od nacrtstrategijata i deka Crna Gora ima golema pred-

P

nost vo odnos na drugite zemji, a toa e nejziniot prostor. “Dokolku nejziniot prostor se zbogati so tereni za golf, Crna Gora }e tane poatraktivna turisti~ka destinacija, }e doa|aat pove}e turisti, a cenite na nedvi`nostite na toj prostor }e dobijat pogolema vrednost”,

izjavi Gvozdenovi}. Spored nego, vo svetot momentalno ima 38 nacionalni asocijacii vo koi se vklu~eni pove}e od pet milioni igra~i na golf. Od golfot asocijaciite godi{no ostvaruvaat 53 milioni evra profit, a vrabotuvaat pove}e od polovina milion lu|e.

BUGARITE ]E GRADAT @ELEZNI^KA PRUGA OD KINA KON EVROPA? ina & ponudi na Bugarija da se vklu~i vo realizacijata na zaedni~kiot kineskoturski proekt za izgradba na brza i efektivna `eleznica od Kina kon Evropa. Bugarskiot minister za transport, Aleksandar Cvetkov, izjavi deka Sofija e podgotvena da po~ne tehni~ki razgovori za da se utvrdat site uslovi za izgradba na prugata, koja bi poa|ala od Kina preku Turcija

K

kon zemjite na Centralna i Zapadna Evropa. “Ve}e formiravme rabotni grupi koi po~naa da rabotat, vklu~uvaj}i ja i turskata strana, za da se pojasnat site detali”, izjavi Cvetkov. Toj re~e deka realizacijata na vakov proekt e damne{na ambicija na Kina - da prevezuva stoka do Evropa preku `elezni~kiot soobra}aj, {to e pobrzo i pobezbedno od drugite vidovi transport.

EKONOMSKOTO POVRZUVAWE VO REGIONOT PODGOTOVKA ZA EU konomskoto povrzuawe vo regionot ja zgolemuva konkurentnosta na zemjite za stranski investicii, go pomaga ekonomskiot razvoj i vrabotuvaweto i gi namaluva cenite na proizvodite za krajnite potro{uva~i, oceni zamenik-{efot na delegacijata na Evropskata unija (EU) vo Srbija, Adrijano Martins. Toj istakna deka zemjite od Zapaden Balkan pe-riodot pred pristapuvawe vo EU bi trebalo da go iskoristat za da gi restrukturiraat svoite ekonomii, istaknuvaj}i deka

E

Unijata bara regionalna i ekonomska sorabotka i reformi na pazarot. Martins istakna deka EU od 2007 godina do denes nvestirala pove}e od milijarda evra vo podobruvaweto na regionalnata sorabotka na Balkanot.


BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

PETROL DO 2014 GODINA PLANIRA DA INVESTIRA 75 MILIONI EVRA VO HRVATSKA

lovene~kata naftena kompanija Petrol ima golemi planovi za Hrvatska i za site zemji od porane{na Jugoslavija, izjavi pretsedatelot na upravata na Petrol Hrvatska, Ignac Rupar. Toj najavi deka Petrol do 2014 godina vo Hrvatska }e investira 75 milioni evra i }e vraboti 300 rabotnici, dodeka vo celiot region }e investira 428 milioni evra.

S

Grupata Petrol vo Hrvatska raboti preku dve kompanii}erki: Petrol Hrvatska d.o.o. i sestrinskata kompanija Euro-Petrol. “Grupata Petrol vo prvite devet meseci od 2010 godina prodala 1,7 milioni toni nafteni derivati, {to e 3% pove}e otkolku istiot period minatata godina i 6% pove} e od planiranoto. Ostvareni se 313 milioni evra prihodi

od proda`ba na stoki, {to e 10% pove}e vo odnos na istiot period lani”, izjavi Rupar.

05.11.2010

15

PAD NA ZEMJODELSKOTO PROIZVODSTVO VO SRBIJA rednosta na zemjodelskoto proizvodstvo vo Srbija ovaa godina }e bide 4,1 milijardi dolari, {to e za 1,62% pomalku otkolku vo 2009 godina, soop{ti Stopanskata komora na Srbija. Bruto-vrednosta na zemjodelskoto proizvodstvo ovaa godina se procenuva na 5,13 milijardi dolari, {to e za 0,56% pomalku

V

od realiziranoto minatata godina. Povr{inite pod `ito vo 2010 godina se namaleni za 15%, zelen~ukot za 12%, a livadite i pasi{tata za 10%. “Ovie procenki uka`uvaat deka e izvesen padot na zemjodelskoto proizvodstvo vo Srbija za 2010 godina”, stoi vo soop{tenieto na Stopanskata komora.

ZAINTERESIRANOST KAJ STRANSKITE INVESTITORI ZA SRBIJA

GERMANSKATA KOMPANIJA BO[ SAKA DA GRADI FABRIKA VO BELGRAD

 So Bo{ ve}e podolgo vreme sme vo kontakt. Investicijata e izvesna, a proektot bi bil vo avtoindustrijata, soop{tija od Agencijata za stranski investicii na Srbija VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

okolku pregovorite vrodat so plod, Srbija bi mo`ela da bide 61-va zemja vo koja germanskata kompanija Bo{ bi po~nala svoe proizvodstvo. Srpskiot pretsedatel, Boris Tadi}, vo germanskata pokraina Baden-Virtenberg neodamna razgovara{e so upravata na ovaa kompanija za investicii vo Srbija. Germanskata kompanija s$ u{te razgleduva i drugi pazari, a dokolku se opredelat za Srbija, nivnata fabrika bi ja izgradile vo blizina na Belgrad. “]e storime s$ za da dovedeme stranski investitori. Mora da vodime smetka da ne bide sru{en na{iot vkupen finansiski potencijal”, izjavi Tadi}. Toj istakna deka bez investicii ne e mo`no da se podigne proizvodstvoto vo Srbija i da se zgolemi bruto-doma{niot proizvod (BDP), a bez zgolemuvawe na BDP ne mo`e da se obezbedi ni podobar standard za gra|anite. Srpskiot pretsedatel oceni deka subvenciite koi gi dava dr`avata se mnogu atraktivni i dano~nata politika na Srbija e edna od podobrite za investitorite vo Evropa. Spored Tadi}, za doa|aweto na stranskite investitori potrebno e Srbija da bide zemja vo koja nema monopol i vo koja vladee

D

konkurencija. Srpskata Agencija za stranski investicii i promocija na izvozot (SIEPA) momentalno raboti so investitori zainteresirani za 100 proekti. Tie insistiraat na anonimnost, a pogolemiot del se od avtoindustrijata. “So Bo{ ve}e podolgo vreme sme vo kontakt. Investicijata e izvesna, a proektot bi bil vo avtoindustrijata”, soop{tija od SIEPA. Dosega Srbija privle~e

najzvu~ni imiwa od svetot na finansiite i telekomunikaciite. Finansiskoto rabotewe e dejnost vo koja se sleale najmnogu direkni stranski investicii (pove}e od 1,5 milijardi dolari). Ovaa nedela vo Inxija slovene~kata kompanija Maksim ja otvori najgolemata fabrika za cink na Balkanot, vredna 21 milioni evra i }e vraboti 50 rabotnici. Slovene~kiot premier, Borut Pahor, koj prisustvuva{e na

otvoraweto na fabrikata, istakna deka Slovenija e eden od najgolemite investitori vo Srbija. “Ekonomskata sorabotka me|u Srbija i Slovenija e vo podem i nivoto na stokova razmena vo prvite deset meseci porasna za 11% vo odnos na istiot period minatata godina”, izjavi Pahor. Toj navede deka ekonomskata razmena minatata godina bila vo opa|awe poradi recesijata, a porastot na

ekonomskata razmena na dvete zemji vo 2010 godina poka`uva deka Srbija i Slovenija izleguvaat od politi~kata i ekonomskata kriza. SIEPA neodamna objavi deka o~ekuva ovaa godina Srbija da privle~e dve milijardi dolari direktni stranski investicii. Vo prvite ~etiri meseci od godinata vo Srbija vlegoa stranski investicii vo vrednost od 590 milioni dolari.

“So ogled na ovoj iznos, realno e da se o~ekuva deka vo 2010 godina vo Srbija }e vlezat okolu dve milijardi dolari”, izjavi portparolot na SIEPA, Milo{ ^ur}in. Ostvaruvaweto na planot za stranski investicii vo 2010 godina najmnogu zavisi od proda`bata na telekomunikaciskata kompanija Telekom Srbija, no i od realizacijata na planovite za modernizacija na objektite na Naftenata industrija Srbija (NIS), rekonstrukcijata na pogonite na Zastava vo Kraguevac i tenderite za izgradba na novi blokovi vo dve termoelektrani. ^ur}in istakna deka iznosot od dve milijardi dolari mo`e da bide nadminat dokolku investiciskite proekti prodol`at so planiranata dinamika i se dopolnat so grinfild investicii, doa|awe na dostavuva~i za avtomobilskata kompanija Fiat, investicijata na {vedskata kompanija IKEA, koja s$ u{te visi na konec, kako i investicii vo bankarstvoto, trgovijata i nedvi`nostite. Po~etniot bran investicii vo Srbija po~na so prezemaweto na Zastava od Kraguevac od Fiat, koja ja sledea italijanski i drugi proizvoditeli na avtodelovi. No, i drugi investitori sfatija deka vo Srbija mo`e da dobijat besplatno uredeno zemji{te i subvencii vo iznos od 2.000 do 10.000 evra za sekoe novootvoreno rabotno mesto.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

05.11.2010

 SVET

17

0-24 

...DUHOT NA AVSTRALIJA

...VO SOMALISKIOT HAOS

...IZVINUVAWE

Kantas nema da koristi "erbas"

Se rodi pazar na nedvi`nosti

Priznavawe na zlostorstvata za pomiruvawe

vstraliskata aviokompanija Kantas soop{ti deka }e go zapre koristeweto na site svoi avioni od tipot "erbas A380" po defektot so eden od nejzinite avioni od toj model nad Indonezija i prinudnoto sletuvawe vo Singapur.

oga pove}eto izleguvaat od biznisot na nedvi`nosti, istiot otvora novi vrati vo Somalija. Grupa grade`ni kompanii si napravile biznis so smestuvaweto na raselenite lica i pomo{ta od humanitarcite.

retsedatelite na Srbija i Hrvatska, Boris Tadi} i Ivo P Josipovi}, polo`ija venci na spomen-obele`jeto kaj Vukovar. Tadi} u{te edna{ iska`a `alewe i upati izvinuvawe,

A

K

PO PORAZOT NA DEMOKRATITE VO KONGRESOT

FED DOTURI NOVI 600 MILIJARDI DOLARI VO EKONOMIJATA

 Federalnite rezervi e podgotvena za dopolnitelno kupuvawe obvrznici ako ekonomskata slabost prodol`i da ja dr`i inflacijata premnogu nisko, a stapkata na nevrabotenost previsoko VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ederalnite rezervi (FED) v~era go objavi noviot plan za kupuvawe akcii na Ministerstvoto za finansii so cel da go pottikne rastot na amerikanskata ekonomija. Stanuva zbor za 600 milijardi dolari vo obvrznici, koi FED planira da gi otkupi vo narednite osum meseci. Odborot za otvoren pazar na FED objavi deka bankata e podgotvena za dopolnitelno kupuvawe obvrznici ako ekonomskata slabost prodol`i da ja dr`i inflacijata premnogu nisko, a stapkata na nevrabotenost previsoko. Prvata programa na FED za kupuvawe dr`avni obvrznici be{e vredna 1.750 milijardi dolari, a se sproveduva{e od dekemvri 2008 godina do mart 2010 godina. Ovaa programa be{e najmnogu zaslu`na za pomo{ta za ekonomijata na SAD vo periodot koga taa be{e pogodena od finansiskata kriza i dlabokata recesija. Najnoviot poteg na FED analiti~arite go ocenuvaat kako kontroverzen, bidej}i ekonomijata sega raste, iako bavno, a finansiskite

600

F

milijardi dolari vo obvrznici }e kupi FED vo narednite osum meseci

pazari ne se nao|aat pod “te`ok stres”. So kupuvaweto dr`avni obvrznici, FED ima namera da gi zadr`i dolgoro~nite kamatni stapki niski, so nade` deka }e gi pottikne potro{uva~ite pove}e da kupuvaat, a kompaniite pove}e da vlo`uvaat, pa na toj na~in da se pomogne za pobrzo zakrepnuvawe na ekonomijata. Od dekemvri 2008 godina amerikanskata centralna banka gi dr`i kamatnite stapki re~isi na nula, pa

go nema tradicionalnoto oru`je za pottiknuvawe na ekonomijata. Vedna{ po objavuvaweto na noviot plan na FED, na Volstrit blago porasnaa cenite na akciite, a Dow Jones i Nasdaq go dostignaa najvisokoto nivo vo poslednite dve godini. Toa poka`uva deka investitorite veruvaat vo cvrstata poddr{ka na FED, pa verojatno mo`e da se o~ekuva ponatamo{en rast na cenata na akciite. Se veruva i deka uspehot na republikancite

na izborite za Kongresot vlijae vrz namaluvaweto na nesigurnosta vo biznisopkru`uvaweto. Amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, prizna deka pobedata na republikancite zna~i deka toj ne }e mo`e da go realizira ambiciozniot plan za izmeni vo zakonodavstvoto. Obama naglasi deka vo slednite nekolku sedmici }e razgovara so liderite na dvete partii vo Kongresot za idnata dano~na politika. Toj veti deka }e gi islu{a ideite na republikancite za podobruvawe na sistemot na zdravstvena za{tita, no nema da se otka`e od zakonot. “Tolku brzame da gi zavr{ime rabotite, {to ne mo`eme da go promenime na~inot na koj {to se vr{at”, izjavi Obama. Nezadovolstvoto na glasa~ite od ekonomskoto zakrepnuvawe e pri~inata poradi koja republikancite ja prezedoa kontrolata vo Kongresot.

so cel da otvori nova stranica od istorijata.

 DVA, TRI ZBORA

“Evropskata unija treba da im dodeli strate{ki status na gasovodite Ju`en potok i Severen potok. Tie nesomneno }e ja zgolemat energetskata i ekolo{kata sigurnost na EU. Dvata proekti poseduvaat sigurna resursna baza. Gi povikuvame na{ite evropski partneri da im dadat strate{ki status na tie proekti.” IGOR SE^IN

vicepremier na Rusija

“Se o~ekuva vo periodot do 2014 godina Vladata da obezbedi 400 milioni evra za da se pomogne sovladuvaweto na germanskiot jazik od strana na decata na imigrantite. Ako ne se govori dobro jazikot, nivnite {ansi na pazarot na trud }e bidat mali. Pra{aweto za imigracijata e prioritet.” ANGELA MERKEL

kancelar na Germanija

“EU treba da isprati nabquduva~i za predvremenite parlamentarni izbori na 12 dekemvri. Nabquduvaweto na izborite }e isprati silna poraka do politi~arite i gra|anite i }e ima golemo vlijanie vrz verodostojnosta na izborite.” JAKUP KRASNI]I

vr{itel na dol`nosta pretsedatel na Kosovo


18 05.11.2010

FEQTON

PETOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI BRENDOVI: ARMANI

BREND PO MERKA NA SLAVNITE PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

rmani e italijanska modna kompanija. Taa dizajnira i proizveduva nekolku kategorii proizvodi koi vklu~uvaat modni dodatoci, kozmetika, parfemi, enterier, nakit, obetki i ~asovnici. Proizvodite se prodavaat pod nekolku brendovi: Xorxo Armani (Giorgio Armani), Armani Kolecioni (Armani Collezioni), Emporio Armani (Emporio Armani), Armani Xins (Armani Jeans), Armani Junior (Armani Junior), Armani Iks~ejnx (Armani Exchange) i Armani Kaza (Armani Casa). XORXO ARMANI Xorxo Armani e italijanski moden dizajner, osobeno istaknat po negovata ma{ka obleka. Toj denes e poznat po negovite “po merka”

A

 Armani ja osnoval svojata kompanija vo 1975 godina po sugestija na negoviot entuzijasti~ki partner, Serxo Galeoti. Spored edna prikazna vo magazinot “Forbs”, za po~eten kapital na kompanijata poslu`il stariot “folksvagen” koj go prodale. Spored druga verzija vo podocne`en broj na “Forbs”, toj po~eten kapital iznesuval 100 iljadi dolari izraboteni linii, koi se del od modnoto portfolio na najslavnite li~nosti na svetot. Od 1961 do 1970 godina Armani rabotel kako asistentdizajner vo modnata ku}a na Nino ^eruti, kade {to ja dizajniral ma{kata obleka Hitman. Vo 1970 godina ja napu{til kompanijata za da prodol`i kako frilenser. Stapil vo partnerstvo so Serxo Galeoti za da go formira ma{kiot brend na obleka Armani vo 1974 godina i ja pretstavil linijata na ma{ka obleka vo

1975 godina. Po nekoe vreme, vo biznisot mu se pridru`i negovata sestra Rosana Armani. Armani go napravi svojot internacionalen probiv so kreacii koi se po merka na holivudskite imiwa, a posebno so dizajnot na oblekata za “`igoloto” Ri~ard Gir vo filmot od 1980 godina. Vo 2001 godina “Forbs” go nare~e najuspe{en italijanski dizajner i ja proceni negovata vrednost na 1,7 milijardi dolari. Po pet godini dobi isto takvo priznanie, otkako magazinot presmeta deka negovoto bogatstvo iznesuva 4,1 milijardi dolari. Armani e prviot dizajner koj zabrani sorabotka so modeli

~ij indeks na telesna masa e pod normalniot (18 BMI), otkako modelot Ana Karolina Reston se izgladne do smrt poradi anoreksija. Armani gi dizajnira{e i kostumite za filmskiot lik Brus Vejn vo filmot “Crniot Vitez”, koi bea izraboteni spored merkite na akterot Kristijan Bejl. Vo 2008 godina se pojavija i reklami so fotografii na koi se pojavi Kristijan Bejl kako gi nosi kostumite na Armani. Kako golem qubitel na sportot, Xorxo Armani e pretsedatel na ko{arkarskiot tim Olimpia Milano i isto taka golem fan na fudbalskiot klub Milan. Dvapati dizajniral kostimi za nacionalniot fudbalski tim

na Anglija, a vo 2007 godina i dresovi za ^elzi. Isto taka, toj e dizajner na autfitot na italijanskoto zname za otvoraweto na Zimskite olimpiski igri vo Torino, kako i na brendot EA7, koj be{e inspiriran od Ukrainecot [ev~enko, koj vo toa vreme igra{e za Milan vo dresot so broj 7. ITALIJANSKATA MODNA KU]A Armani ja osnoval svojata kompanija vo 1975 godina po sugestija na negoviot entuzijasti~ki partner Serxo Galeoti. Spored edna prikazna vo magazinot “Forbs”, za po~eten kapital na kompanijata poslu`il stariot “folksvagen” koj go prodale. Spored druga

verzija vo podocne`en broj na “Forbs”, toj po~eten kapital iznesuval 100 iljadi dolari. Prvata proda`ba na kompanijata vklu~uvala obleka za ma`i i `eni. Kompanijata bila uspe{na u{te od samiot po~etok, na {to uka`uva i “milion~eto” od proda`bata vo prvata godina. Vo 1978 godina, dogovorot za licenca so Grupo Financiario Tesile-GFT (Gruppo Finanziario Tessile) mu odobril na Armani da investira vo barawe nova zgrada za sedi{te na kompanijata. Zgradata, palata od 17-ti vek vo Milano, gi “vdomila” ne samo kancelariite, tuku i teatarot za modni revii, a i samiot Xorxo. Vo toj period Armani }e ja otkrie italijanskata modna

PRIKAZNI OD WALL STREET

BRITISH PETROLEUM P  BP vo tretiot kvartal mu se vrati na profitabilnoto rabotewe po naftenata havarija vo zalivot na Meksiko aftenata kompanija Briti{ Petroleum (British Petroleum), so sedi{te vo London, objavi deka vo tekot na tretiot kvartal od godinata uspeala da ostvari dobivka vo iznos od 1,8 milijardi dolari. Iako istata e daleku pomala vo odnos na dobivkata od 5 milijardi dolari realizirana lani, sepak, ovoj rezultat pretstavuva vistinski presvrt vo raboteweto na kompanijata, osobeno

N  “Ovie rezultati poka`uvaat deka BP e na dobar pat

na zazdravuvawe po tragi~nata nesre}a povrzana so naftenata platforma Dipvoter Horajzon i naftenata havarija koja nastana.”

po zagubata vo iznos od 17 milijardi dolari vo tekot na vtoriot kvartal od godinata koga eksplozijata na naftenata platforma Dipvoter Horajzon (Deepwater Horizon) dovede do vistinska prirodna katastrofa vo zalivot na Meksiko. Rezultatot postignat vo ovoj posleden kvartal e u{te podobar ako se ima predvid deka od vkupnoto rabotewe pred odano~uvaweto se izdvoeni okolu 7,7 milijardi dolari na ime kompenzacija

na tro{ocite za dekontaminacija na plovilata koj bea anga`irani za vreme na spasuvaweto na `ivotnata sredina od ekolo{ka havarija, kako i za administrativni i pravni dava~ki povrzani so havarijata. Vo vtoriot kvartal za ovaa namena bea izdvoeni 32,2 milijardi dolari, vklu~uvaj}i go i formiraweto na fond vreden 20 milijardi dolari namenet za pokrivawe na pobaruvawata povrzani so havarijata. Od kompanijata pri~inite za vakviot uspe{en rezultat gi gledaat vo rastot na cenata na naftata, niskata depresijacija kako i niskite dano~ni taksi od voobi~aenoto. Vakvata pazarna situacija rezultira{e i so silni


FEQTON

PETOK

KONTROVERZIJATA ZA KRZNOTO

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

Vo 2007 godina, vo intervju za magazinot “Tajm”, Xorxo Armani re~e deka gledaj}i gi materijalite na PETA, “go ubedile da ne upotrebuva krzno”. Kako i da e, spored PETA, esenskata kolekcija na Armani go vklu~ila krznoto vo linijata za deca. Grupata {to gi {titi pravata na `ivotnite kontaktira{e so slavnite li~nosti, kako Tom Kruz, Keti Holms i Glen Klouz, so barawe da ne gi nosat paltata dizajnirani od Armani.

 Najpoznatiot moden dizajner

 Armani go napravi svojot internacionalen probiv so kreacii koi se po merka na holivudskite imiwa, a posebno so dizajnot na oblekata za “`igoloto” Ri~ard Gir vo filmot od 1980 godina. Vo 2001 godina, “Forbs” go nare~e najuspe{en italijanski dizajner industrija, koja osobeno }e se razviva vo Milano. Slednata godina e godina koga se osnovala i korporacijata Xorxo Armani vo SAD. Do krajot na dekadata, Armani }e se vbroi me|u svetskite vode~ki modni ku}i. Del od toj uspeh se dol`i na hrabroto rizikuvawe vo dizajnot. Partnerot na Armani, Galeoti, po~ina od SIDA vo 1985 godina i mu ostavi 50% del od interesite vo firmata. Svoevremeno, Armani iznenadi nekoi nabquduva~i so svojot “sens” za biznis. Vedna{ po dobivaweto na celosnoto rakovodstvo toj se zafati so rabota vrz ekspanzijata na brendot Emporio Armani i vo narednite {est godini proda`bata od

05.11.2010

XORXO ARMANI

75 milioni porasna do 209 milioni dolari. Vo vtorata polovina na 80te godini se namno`ija novi pretprijatija na kompanijata. Prvata prodavnica Armani Junior be{e otvorena vo Milano vo 1986 godina. Xorxo Armani Japonija (Giorgio Armani Japan), zaedni~kata firma so japonskata korporacija Ito~u, be{e oformena vo 1987 godina. Na drugata strana na frontot, od januari 1989 godina po~na publikuvaweto na magazinot “Emporio Armani”. Toga{ Armani ja odbi ponudata na dizajnerskata ku}a @an Lanvin za prezemawe na kompanijata. Vsu{nost, dodeka negovite rivali Prada i Gu~i se {irea so akvizicii na drugi luksuzni brendovi, Armani preferira{e zacvrstuvawe na proizvodst-

voto i proda`bata na negoviot brend. Kompanijata po~na da kupuva akcii vo fabrikite {to gi izrabotuvaa nejzinite proizvodi, kako {to bea Antinea i Intai. Vo 1990 godina prihodite na kompanijata dostignaa 306 milioni dolari. Spored toga{niot izve{taj, kompanijata nemala nikakov dolg, iako golem broj modni ku}i stradaa poradi lo{ata ekonomska kriza vo 80-te godini. Vo 2000 godina globalnata proda`ba na Armani dostigna vrednost od 3,6 milijardi evra. Taa godina kompanijata lansira{e zaedni~ka podru`nica so Zegna Grup (Zegna Group), nare~ena Trimil, za proizvodstvo na ma{kata linija na brendot Armani Kolecioni. Toga{ debitira{e i

brendot Armani Kozmetiks (Armani Cosmetics). Po godini planirawe be{e otvorena Armani Kaza. Serija od vebsajtovi povrzani so Armani bea lansirani vo toj period, no, sepak, Armani ne be{e vo mo`nost da go koristi imeto armani.com bidej}i taa adresa be{e zafatena od nekoj kanadski akter, Anand Ramat Mani (Anand Ramnath Mani). Vo noviot vek, dizajnerotmilijarder se po~esti so 73 milioni dolari vredna megaprodavnica vo Milano koja ja nare~e Armani/Via Manzoni 31. “Samo sakav da si podaram ne{to za 25-godi{ninata od kompanijata”, izjavi toj na otvoraweto. Modnata revija za kolekcijata prolet/leto 2007 na Armani be{e prvata revija emituvana vo `ivo na MSN i na mobilnite telefoni na Cingular. Otkako se pojavi mobilniot telefon na Prada, Samsung gi zdru`i silite so Armani za da go dizajnira telefonot Xorxo Armani. Armani go otvori svojot prv restoran vo SAD, Armani/Ristorante. Restoranot be{e otvoren minatata godina vo Wujork i vedna{ be{e rangiran na listata na “Zagat survi” (Zagat Survey), najpoznatitot amerikan-

ski vodi~ za restorani. BRENDOVITE NA ARMANI Armani Kaza (vo prevod “Domot na Armani”) e vrvna kolekcija na Armani koja sodr`i mebel, lambi, platna i pribor za jadewe. Doma{nata kolekcija na Armani e navistina skapa i e dostapna vo 40 prodavnici vo svetot i vo selektirani prodavnici na stokovnite ku} i Neiman Markus. Armani Kolecioni e visokokvalitetna proizvodna linija za koja e odgovoren samiot dizajner Xorxo Armani. Proizvodite se poskapi od tie na drugite linii, no se poevtini od linijata Xorxo Armani. Brendot e namenet za povozrasnite mu{terii koi ne se golemi qubiteli na trendovskiot dizajn, no stavaat akcent na poklasi~niot stil. Inaku, ovaa linija e zamenik na Xorxo Armani le Kolecioni i se prodava vo prodavnicite za visokokvalitetni proizvodi. Armani Kozmetiks, brendot za ubavina, se sostoi od {minki, proizvodi za nega na ko`a, parfemi i kolonska voda. Go proizveduva i diztribuira divizijata za luksuzni proizvodi od Loreal, so koja Armani ima sklu~eno dolgogodi{no partnerstvo. Dostapna e vo mnogu stokovni ku}i vo svetot. Kreiran vo 1991 godina, brendot Armani Iks~ejnx (A|X) e namenet za pomladite klienti i promovira urban stil, posebno maici, farmerki i sportski palta. Armani Iks~ejnx e najprifatlivata (koga se zboruva za cenata) proizvodna linija na Armani i glavno e targetirana za amerikanskiot pazar. Za proda`ba na ovoj brend Armani otvori 73 prodavnici vo SAD i 82 prodavnici locirani vo razli~ni zemji. Najgolemata prodavnica se nao|a vo Birmingem. Neodamna, brendot do`ivea ekspanzija vo Kanada, Meksiko, Malezija. Vo prilog na prepoznatlivosta na brendot, Armani sklu~i dogovor so svetskiot dixej Tiesto, koj ja ostvari svojata svetska turneja vo 2008 godina pod kapata na ovoj brend.

19

Armani i Emar Propertis (Emaar Properties) potpi{aa dogovor vo 2004 godina, so koj se predviduva izgradba na najmalku sedum luksuzni hoteli i tri vikend-odmorali{ta pod imeto Armani. Spored dogovorot, kompanijata Armani e zadol`ena za dizajnot na enterierot i stilot na hotelite. Najpoznatiot od ovie hoteli se nao|a vo Dubai. Armani Xins e brend koj Xorxo go kreira{e vo 1981 godina. Proizvodite pod kapata na ovoj brend se prodavaat vo stokovnite ku}i i vo samostojnite prodavnici na Armani vo svetot. Spored uslovite postaveni vo dizajnot, oblekata od ovaa linija ne go sodr`i ednostavniot potpis na Xorxo Armani i ima najgolemo logo za razlika od site drugi brendovi na modnata ku}a. Brendot e osobeno popularen vo Azija. Pod brendot Armani Junior se prodava kako obleka za deca, a mo`e da se kupi vo 15 butici niz svetot kako i vo oddelni brend-prodavnici vo Wujork. Armani Prive (Armani Privé), linijata na visoka moda na Armani, e prvata vo istorijata na pariskoto modno {ou za visoka moda koja be{e emituvana onlajn vo `ivo. Brendot e isklu~ivo orientiran na obleka i se prodava po visoki ceni. Emporio Armani e brend koj se prodava za mladi adulti. Linijata e edna od poevtinite na Armani i mo`e da se kupi vo 13 amerikanski butici i 140 butici niz svetot, so {to pretstavuva najdistribuiraniot brend na Armani. Proizvodite vklu~uvaat obleka, o~ila za sonce, parfemi, dodatoci i ~asovnici. Toj e eden i od najtrguvanite brendovi onlajn. Vo 1999 godina, Emporio Armani be{e oficijalniot sponzor na turnejata na Riki Martin i Loren Hil. Brendot - potpis na italijanskiot dizajner e najskapata proizvodna linija na Armani i e dostapen samo vo 75 butici vo svetot. Armani isto taka investira vo industrijata za proizvodstvo na luksuzen pribor za jadewe. Isto taka, Armani poseduva i 14 kafeterii vo svetot, koi nosat ime po brendovite Iks~ejnx (Exchange) i Armani Xins. Italijanskiot “gazda” poseduva i prodavnica za knigi (Armani Libri) i cve}arnica (Armani Flori). Vo sledniot broj na “Kapital” }e doznaete pove}e za najgolemata naftena kompanija Royal Dutch Shell

POVTORNO PROFITABILNA profiti i kaj konkuretskite kompanii na BP kako {to se Ekson Mobil (Exxon Mobil) i Rojal Da~ [el (Royal Dutch Shell). Bez razlika na golemite tro{oci povrzani so naftenata havarija, Bob Dadli, glavniot izvr{en direktor na BP be{e siguren vo solidnite rezultati koi kompanijata bi gi postignala vo ovoj tret kvartal. “Ovie rezultati poka`uvaat deka BP e na dobar pat na zazdravuvawe po tragi~nata nesre}a povrzana so naftenata platforma Dipvoter Horajzon i naftenata havarija koja nastana”, izjavi Dadli. Ova e prviot kvartalen izve{taj za Dadli po prezemaweto na pozicijata

glaven izvr{en direktor od Toni Hajvard, koj be{e mnogu kritikuvan za na~inot na koj se spravuva{e so ovaa havarija. Kompanijata, vo tekot na septemvri, pet meseci po havarijata, objavi deka kone~no uspeala da go zatvori bunarot od koj istekuva{e naftata. Dokolku se isklu~at tro{ocite povrzani so havarijata, vo toj slu~aj dobivkata na BP za ovoj tret kvartal bi iznesuvala okolu 5,5 milijardi dolari i bi bila za 18% povisoka vo odnos na lani. “Dokolku go razgledate celiot bilans na uspeh i gi otfrlite tro{ocite povrzani so havarijata, toga{ mo`e da se zaklu~i deka rezultatot e izvonreden”, veli

Osvald Klint, analiti~ar vo kompanijata Senford C. Bernstajn (Sanford C. Bernstein & CO.) Sepak, ona {to zagri`uva e pravnata izlo`enost na kompanijata povrzana so nastanatata havarija, smeta Kim Fustier, analiti~ar vo Kredit Suis (Credit Suisse). “Dol`inata na ekonomskite o{tetuvawa kaj kompanijata e u{te edna klu~na nesigurnost koja n$ zagri`uva, no smetame deka sumata od 20 milijardi dolari odvoena za namaluvawe na posledicite mo`e da bide premnogu konzervantivna”, se veli vo istra`uvaweto na Fustier. Denovive, akcijata na BP bele`i rast od 1%, no, zatoa, pak, od havarijata koga

akciite zabele`aa silen pad pa dosega istite bele`at rast od 50%. Vo ramkite na tretiot kvartal BP izdvoi okolu 800 milioni dolari od fondot za pokrivawe na {teti od havarijata, istovremeno pla}aj}i dopolnitelni sredstva, so {to brojkata dostigna iznos od okolu 3 milijardi dolari. Neto-rashodite na BP za tretiot kvartal dostignaa iznos od 26,4 milijardi dolari za razlika od vtoriot kvartal koga istite iznesuvaa 23,2 milijardi dolari. Vo tekot na juli od kompanijata imaa dadeno soop{tenie deka vo narednite 18 meseci vo plan e vrednosta na rashodite da bide svedena na nivo od 10

 Naftena platforma

Deepwater Horizon

do 15 milijardi dolari. So cel da obezbedi prilivi na pari, od kompanijata dadoa soglasnost za proda`ba na nekoi sredstva. Vo oktomvri od BP objavija deka go namaluvaat svojeto u~estvo i

interes za Venecuela i Vietnam na TNK-BP (TNK–BP) za suma od 1,8 milijardi dolari. TNK-BP e kompanija vo delumna sopstvenost na BP i e treta po golemina naftena kompanija vo Rusija.


20 05.11.2010

RABOTA / FINANSII / PRODA@BA / OBRAZOVANIE / IT

PETOK

Izbor na aktuelni oglasi OBRAZOVANIE, PREVEDUVAWE, KULTURA, SPORT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 26.10.2010-05.11.2010 Pedago{ki fakultet-Bitola raspi{uva konkurs za izbor na: 1.Eden nastavnik vo site nastavno-nau~ni zvawa po predmeti od Oblasta na metodikite. 2.Eden nastavnik vo naslovno zvawe po predmeti od Oblasta na metodikite na prirodnite nauki. Konkursot trae 8 (osum) dena od denot na objavuvaweto vo dnevniot pe~at. Prijavite i drugite dokumenti se podnesuvaat vo arhivata na Fakultetot.

IT Izvor: Vreme

Objaveno: 27.10.2010 - 05.11.2010 ONE Telekomunikaciski uslugi AD raspi{uva otvoren oglas za pribirawe na aplikacii za slednite rabotni pozicii: Biling In`ener; Softver In`ener; Ekspert za informaciska bezbednost i Agent za delovna proda`ba. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Vreme na 27.10.2010 koj trae do 05.11.2010god.

MA[INSTVO , METALURGIJA, RUDARSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.10.2010 Toplifikacija In`enering Skopjeraspi{uva oglas za vrabotuvawe: 2(dva) diplomirani ma{inski in`eneri nasoka termotehnika/termoenergetika Zainteresiranite kandidati mo`at da dostavat biografija do Toplifikacija In`enering DOOEL-Skopje, ul.Londonska bb,Skopje, najdocna do 08.11.2010.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 30.10.2010 Jugoeksport Stil DOO Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe: 1.Arhitekt 1 izvr{itel-VSS 2.Prodava~i na mebel-3 izvr{iteli Kandidatite koi gi ispolnuvaat gorenavedenite uslovi da ispratat CV i ponova fotografija vo rok od 7 dena po objavuvawe na oglasot na adresa: Jugoesport Stil DOO Skopje, GTC Kej 13 Noemvri 2/6-22, 1000 Skopje ili na E-mail: office@jugoexportstil.com.mk

OBRAZOVANIE, PREVEDUVAWE, KULTURA, SPORT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-12.11.2010 Filozofski Fakultet Skopje raspi{uva konkurs za izbor na sorabotni~ko zvawe na eden asistent za slednive nau~ni oblasti: Metodika,Ortopedagogija i Za{tita i pomo{ na hendikepirani. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto.

BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-09.11.2010 Uni Banka AD Skopje objavuva oglas za rabotno mesto: Rakovoditel na ekspozitura vo Ki~evo Ispratete kratka biografija na makedonski jazik so fotografija i motivaciono pismo so naglasok za rabotnoto mesto za koe aplicirate na elektronska po{ta: jobs@unibank.com.mk, najdocna do 9 noemvri 2010.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-09.11.2010 Ministerstvo za Odbrana objavuva javen oglas za vrabotuvawe na neopredeleno vreme na lica koi nemaat status na dr`aven slu`benik za vr{ewe na administrativnotehni~ki ili pomo{ni raboti so Ministerstvoto za Odbrana. Rokot za dostavuvawe na prijavite iznesuva 5(pet) rabotni dena smetano od denot na objavuvaweto na oglasot (ne smetaj}i go denot na samoto objavuvawe) Prijavite so potrebnata dokumentacija kandidatite se dol`ni da gi dostavat na slednata adresa: Ministerstvo za Odbrana Ul.Orce Nikolov bb Skopje

BANKARSTVO / FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-08.11.2010 Pro Kredit Banka bara praktikanti Va{ite aplikacii ispratete gi na podolu navedenata adresa ili popolnete ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 08.11.2010.

Izbor na aktuelni oglasi

SAMO VO 

RABOTA  TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА: 

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI  SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk


OBUKI / FINANSII I SMETKOVODSTVO

PETOK

05.11.2010

21

OBUKA NA TEMA:

Analiza na finansiski izve{tai Oblast: Finansii Termin: 19-20 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa  Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/finansii-za-nefinansieri/

Opis na obukata:

 Steknete se so kompetitivni ve{tini od oblasta na finansiite. Zapoznajte se so metodite za planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai. Otkrijte kako da gi prezentirate finansiskite informacii na vistinski na~in.

Pridobivki:

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

PRETPLATETE SE NA Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

 Pro{iruvawe na znaeweto vo oblasta na finansiite so koncepti, tehniki i alatki za pravewe finansiski analizi  Osoznavawe koi finansiski informacii im se potrebni na menaxerite i na koj na~in e potrebno istite da im bidat prezentirani  Polesno koristewe na finansiskite informacii za planirawe  Zapoznavawe so metodi na planirawe i proektirawe na finansiski izve{tai  Steknuvawe so kompetitivna prednost vo znaeweto vo oblasta na finansiite

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti

6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Strate{ko upravuvawe so ~ove~ki resursi 06.11. 10 13.11. 10 16 ~asa/2 dena Kosmo Inovativen Centar Efektivna komunikacija pri proda`ba 06.11 - 07.11.10 CS Global Leaders in PR and Communication 08.11.10

PROMOTIVEN DEN NA PORTUGALIJA

PROMOCIJA, PREZENTACII I DELOVNI SREDBI SO PORTUGALSKI KOMPANII Vo nasoka na dobli`uvawe na portugalskoto stopanstvo i negovite ekonomski potencijali do biznis zaednicata od na{ata zemja i na neposredno zapoznavawe so mo`nostite za delovna sorabotka, na 10 noemvri vo Stopanskata komora na Makedonija }e se odr`i promotiven den na Portugalija. Vo ramkite na promotivnite aktivnosti }e se odr`at i delovni sredbi so portugalski kompanii. Portugalskata delegacija, predvodena od pretsedatelot na Trgovskata komora na Portugalija - Zapaden Balkan, e sostavena od pet renomirani kompanii od ovaa zemja ~lenka:     

Ibericofer, grade`i{tvo; Cinclus, in`enering; Focus Group, in`enering; Sua Kay, arhitektontsko studio; Parqueexpo, `ivotna sredina i urbano ureduvawe.

Za vreme na nastanot }e bide potpi{ana Spogodba za sorabotka pome|u Stopanskata komora na Makedonija i Trgovskata komora na Portugalija – Zapaden Balkan. So cel vospostavuvawe direktni kontakti i zapoznavawe so potencijalni makedonski partneri renomiranata javna portugalska kompanija “Parkekspo” }e odr`i prezentacija na nivnite aktivnosti i interes za sorabotka. “Parkekspo” e lider vo oblasta na prostornoto planirawe i urbano ureduvawe na javni i privatni povr{ini i vo implementacija na proekti od `ivotnata sredina.

09.00 – 18.00 ~ Leoron Group Upravuvawe so ~ovekovi resursi (osnovno nivo) 08.11.10 CS Global Inteligenten Deloven Angliski Jazik 09.11 - 30.12.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Seminar za vnatre{na revizija, smetkovodstvo i danoci 11.11 - 13.11.10 SFID

Obuka za deloven asistent 11.11.10 CS Global Upravuvawe so konfliktni situacii 12.11 - 13.11.10 ESP Obuka za izrabotka na Ekolo{ki dozvoli 12.11 - 14.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar CEED Top Class 12.11.10 - 31.05.11 CEED Makedonija

Razvivawe na pretpriema~ki kapaciteti 13.11 - 14.11.10 12h 60 min Detra Centar Odnos so korisnici 13.11 - 14.11.10 CS Global Obuka na obu~uva~i 15.11 - 18.11.10 CS Global E-biznis strategii za podobruvawe na efikasnosta i efektivnosta vo raboteweto

na kompaniite vo globalnoto okru`uvawe 17.11.10 Stopanska Komora na RM Germanski jazik 17.11. 10 60 ~asa/3 mes Kosmo Inovativen Centar

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE”

EDNODNEVEN SEMINAR “PRAVNIOT RE@IM, PRIVATIZACIJA I PROMET NA GRADE@NO ZEMJI[TE” 16 NOEMVRI 2010 GODINA (VTORNIK)

17 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot

od 10-15:00 ~asot Sala 4 na V kat, Stopanska komora na Makedonija

Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/). PREDAVA^ NA SEMINAROT:  MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje.  Izlagawa na pretstavnici na firmi koi implementirale elektronski biznis.

Vo nasoka na razjasnuvawe na uslovite i postapkata za privatizacija povrzani so razre{uvawe na pra{awata povrzani sostojbata na urbanisti~kite planovi, Stopanskata komora na Makedonija go organizira ovoj seminar na koj predava~i se Fidan~o Stoev i Ranko Maksimovski, sudii vo penzija. Site zainteresirani za u~estvo na ovoj seminar, mo`at da se prijavat najdocna do 12 noemvri 2010 godina.

Pop{irno za Programata na seminarot i prevzemawe na Prijavniot list na veb-portalot: www.mchamber.mk

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 14 Noemvri 2010 godina. Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www. mchamber.mk

Promotivniot den na Portugalija i delovnite sredbi so kompaniite od Portugalija }e se odr`at na 10-ti noemvri so po~etok vo 11 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija. U^ESTVOTO ZA MAKEDONSKITE KOMPANII E BESPLATNO.

KONTAKT:

KONTAKT: Vlatko Stojanovski

Len~e Zikova

Tel: (02) 3244004; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

KONTAKT: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

KONTAKT:

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk


22 05.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / MARKETING / HR

PETOK

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

OBUKA NA TEMA:

Total marketing plan Oblast: Marketing Termin: 12-13 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa  Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www. tsl.mk/article/mk/total-marketing-plan/

Opis na obukata:

 Ste se pra{uvale li so koi marketing aktivnosti da ja poddr`ite Va{ata biznis strategija? Kreiraweto na vistinski marketing plan }e Vi odgovori kako da go vlo`uvate buxetot vo aktivnosti koi nosat najgolem povrat na investicijata.

Pridobivki:

UPRAVUVAWE I RAZVOJ NA ^OVE^KI RESURSI Vistinskata prednost na va{ata kompanija le`i vo lu|eto, ~ove~kiot kapital so koj raspolagate VRABOTENI:

Kako da gi vrabotite najdobrite raspolo`livi resursi na pazarot? Kako da gi zadr`ite najdobrite vraboteni? Zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta za 100%? Kako? Kolku gi poznavate, procesite i alatkite za upravuvawe so ~ove~ki resursi?

KOSMO Inovativen Centar

 Odreduvawe na strategijata i taktikata na kompanijata i izrabotka na marketing plan  Postavuvawe na marketing celite na kompanijata  Zapoznavawe so metodite za sledewe na vlo`uvawata vo marketingot za da se izbegne neracionalno i i neefikasno tro{ewe na sredstvata  Odbirawe na najdobrata marketing strategija  Fokusirano vlo`uvawe vo onie marketing aktivnosti {to nosat nagolem povrat na investicijata  Zgolemuvawe na prihodite od proda`bata zaradi targetiranite vlo`uvawe vo to~no onie segmenti {to kompanijata saka da gi osvoi  Sozdavawe na do`ivotna vrednost za klientite preku marketing pristap kon klientot

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 Telefon: 3112048 Faks: 3112395 E-mail: office@tsl.mk Web: www.TSL.mk

MOTIVACIJA:

Kako da gi prevzemete najkvalitetnite i najdobrite vraboteni od Va{ite konkurenti? Zo{to pogolemata plata ne gi motivira va{ite najdobri vraboteni dovolno? Gi poznavate li vistinskite alatki za motivacija? KOMUNIKACIJA:

Kako efikasno komunicirame vo timot? [to go motivira Va{iot tim? Obukata posebno }e bide posvetena i fokusirana na:  Zajaknuvawe ~ove~kite resursi, na nivo na organizacija i na nivo na

sektori

 Analiza na rabotno mesto i rabotni zada~i na vraboteniot, opisi na

rabotni mesta

 Procenka na vrabotenite, sistemi za nagraduvawe i motivacija  Razvoj na plan za izbor na novi vraboteni i karieren pat na vraboteniot! Ovaa obuka e nameneta za  Vraboteni vo sektorot za ^ove~ki Resursi  Menaxeri na sredno i visoko nivo  Tim lideri  Sopstvenici na mali i sredni kompanii METODOLOGIJA:

Obukata e od interaktiven karakter so prakti~ni i primenlivi ve`bi Po~etok: 12 noemvri 2010 godina Vremetraewe: 3 moduli od po dva dena, vkupno 42 ~asa. Obukite se odr`uvaat vo petok i sabota. Cena za eden modul: 6.900,00 MKD (14 ~asa) Zabele{ka: Dokolku se izvr{i prijavuvawe i uplata za site 3 (tri) moduli u~esnicite dobivaat 10% popust!

Pra{ajte za dopolnitelen popust od 10%!!! Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Obuka na tema UPRAVUVAWE SO ^OVE^KI RESURSI

Oblast: Know-how programa Termin: 6 Noemvri 2010 Vremetraewe : 56 ~asa (4 meseci) Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20covecki%20 resursi.html Opis na obukata So u~estvo na obukata Upravuvawe so ~ove~ki resursi }e se steknete so ve{tini koi se potrebni vo site oblasti na Human Resources Management-ot, po~nuvaj}i od strategijata, preku izborot na novi vraboteni, sistemskata poddr{ka vo nivniot razvoj, upravuvaweto so promeni, otporot i konfliktite, pa se do kontrolingot. Po zavr{uvawe na kompletnata obuka }e znaete koi se zada~ite na odgovorniot za razvoj na ~ove~kite resursi i }e vi stane jasna va{ata uloga, kako i mo`nostite i granicite vo ~ii ramki treba da se upravuva so ~ove~kite resursi vo organizaciite. KOSMO Inovativen Centar

Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

KAKO DO PODOBRI RAZULTATI NA ISPITOT IELTS? Za ispitot IELTS mo`ete da se podgotvite preku rabotilnicata IELTS Tips&Hints koja ja organizira Britanski sovet.

Na ovaa rabotilnica }e se zapoznaete so strukturata i sodr`inata na ispitot (akademska i op{ta verzija) fokusiraj}i se na tehnikite na polagawe na ispitot:     

informacii za formatot na testot i vidot na pra{awa; podgotvitelni materijali od Britanski sovet; soveti za podgotovka na ispitot; soveti za postignuvawe na podobri rezultati na ispitot i pomo{ pri identifikacija na tipi~ni i ~esti gre{ki.

Rabotilnicata }e se odr`i na 13 noemvri vo Skopje, Strumica i Bitola. Pove}e informacii na: www.britishcouncil.org/mk/macedonia-ielts-tips.


KONFERENCII

PETOK

05.11.2010

23


24 05.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

PETOK

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Na 12 noemvri 2010 godina vo Stopanskata komora na Makedonija

DELOVNI SREDBI SO KOMPANII OD SRBIJA Vo organizacija na Stopanskata komora na Makedonija - Evropskiot informativen i inovativen centar vo Makedonija, a so cel vospostavuvawe direktni kontakti i zapoznavawe so potencijalni makedonski partneri, renomirani kompanii od Srbija }e odr`at delovni sredbi vo Stopanskata komora na Makedonija. Delegacijata od Srbija, predvodena od EEN - Enterprise Europe Network vo Srbija, e sostavena od 16 direktori na renomirani kompanii od slednite oblasti:           

izdava{tvo; trgovija; in`enering; ma{instvo i metaloprerabotuva~ka; rakotvorbi; IT-konsalting i menaxment; prehranbena industrija; edukacija za wellness i SPA-programi; drvna industrija; ugostitelstvo i grafi~ka dejnost.

Delovnite sredbi pretstavuvaat mo`nost za unapreduvawe na ekonomskata sorabotka me|u Republika Make-

donija i Srbija, kako i za vospostavuvawe povisoki oblici na sorabotka i razvivawe na delovnite odnosi me|u kompaniite od dvete zemji. Za uspe{na realizacija na nastanot, prvenstveno e neophodno makedonskite kompanii da go identifikuvaat svojot interes za sorabotka so srpskite kompanii, preku popolnuvawe na Prijavniot list, so cel konkretna finalizacija na bilateralnite sredbi. Delovnite sredbi so kompaniite od Srbija }e se odr`at na 12 noemvri 2010 godina, so po~etok vo 13:00 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija, vo sala 1 na 5-ti kat. Zainteresiranite kompanii za u~estvo na delovnite sredbi, popolnetiot prijaven list mo`at da go dostavat najdocna do 9.11.2010 godina (vtornik) do 12 ~asot. U^ESTVOTO ZA MAKEDONSKITE KOMPANII E BESPLATNO. KONTAKT: Lazo Angelevski laze@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244090 Sof~e Jovanovska sofce@mchamber.mk Tel: +389 (02) 3244060

 OGLASI ZA VRABOTUVAWE  REVIZORSKI IZVE[TAI  SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI  TENDERI  POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

SOVETUVAWE

“INKOTERMS 2010, ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI I POVRAT NA DDV OD STRANSTVO” 17-20 noemvri 2010 godina Hotel „Olimp„ 4* , Zlatibor, R. Srbija PROGRAMA 1. “INKOTERMS 2010” PREDAVA^: Karlo Zmaj{ek, direktor na Centarot za {pedicija vo „Makpetrol„ AD - Skopje. 2. “ME\UNARODNI TRGOVSKI DOKUMENTI” PREDAVA^: Lazo Angelevski, Va{a bizniskancelarija, Stopanska komora na Makedonija.

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 23010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Expo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE : Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk

3. “POVRATOK NA DDV OD STRANSTVO”: PREDAVA^: Mirko Vin~eti}, direktor na Cash Back IMO i ekskluziven i generalen zastapnik na {vajcarskata Cash Back vo Srbija. Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 10 noemvri 2010 godina. Podetalni informacii, agendata i prijavniot list mo`e da se najdat na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk KONTAKT: Anita Mitrevska Elizabeta Eftimova: tel:02 32 44 057 tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 faks: 02 32 44 088 e-mail: e-mail: beti@mchamber.mk anita.mitrevska@mchamber.mk


FUN BUSINESS

PETOK

25

05.11.2010

MODELI I FUDBALERI

SPORT ILUSTRIRAN SO SEKSAPIL ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

ako izgleda{e deka }e bide u{te edna od “devojkite na mesecot” vo qubovniot godi{en kalendar na najozboruvaniot svetski fudbaler, Kristijano Ronaldo, ruskata manekenka Irina [ajk poleka izleguva od negovata senka. Dvaeset i ~etirigodi{niot model e mnogu poznat po svoite pojavuvawa vo magazinot Sports Illustrated Swimsuit Issue, vo periodot od 2007 do 2010 godina, mesto od kade {to javnosta za prv pat doznava za ovoj nade`en ruski model. Od stranicite na toj kalendar poleka vleguva vo svetot na poznatite, vo svetot na xet-setot, no onoj fudbalskiot. Mnogu brzo se razviva vrskata, barem onaa platonskata me|u nea i golemiot broj sportisti koi sakaa da ja osvojat. Me|utoa, taa padna vo racete na portugalskiot reprezentativec i fudbaler na Real Madrid, Kristijano Ronaldo. Po pobedata na izborot za ubavina Supermodel 2004, [ajk gi pravi prvite ~ekori za gradewe na svojata manekenska kariera. Ovoj period & se redat samo uspesi. Taa zazema zna~ajno mesto vo sekoe godi{no izdanie na sportskiot magazin Sports Illustrated, izdanieto so kostimi za kapewe, i vo nejzinoto portfolio se vklu~eni sorabotki so poznati fotografski imiwa kako {to se Pamela Henson,

I



Rikardo Tineli, Renio Maifredi, a lokaciite na koi se ovekove~eni tie kadri se Sankt Petersburg, ^ile itn.Irina [ajk so svoja misti~na ubavina neodamna uspea da se najde na katalogot na eden od najpoznatite brendovi za dolna obleka, Intimissimi. Sega e ambasador na ovaa kompanija i nejzino za{titno lice vo reklamite i katalozite. No, i za{titno lice za Lacoste i za LaPerla, Armani, Guess i mnogu drugi. Mnogu naslovni stranici od tipot na Elle ([panija), GQ (Ju`na Afrika), Woman ([panija),Annabelle i Bolero ja imaa privilegijata i ~esta da bidat zakiteni so edna vakva ubavica, koja e 18-ta na listata za najseksi manekeni na dene{nicata i prva na listata za najseksi ruska `ena napravena od strana na magazinot Complex. Ubava, pametna, humanitarka i, se razbira, devojka na najplateniot svetski fudbaler na svetot, a od neodamna i gri`liv samohran tatko, Portugalecot Kristijano Ronaldo. Nivnata vrska e navistina mnogu sledena od mediumite i eksponirana, poradi vonbra~noto dete (Kristijano Ronaldo Junior) na Ronaldo. Sekako deka se mnogu atraktivni i interesni kako par, me|utoa, budnoto oko na paparacite

ra koi ne gi ostava na mira & dade povod na Irina da aa najde re{enie i za taa situacija. Taa uspea sama da man si kupi luksuzen apartman vo Wujork, vo vrednost od 1.963 milioni dolari, koj ako treba da im poslu`i kako qubovno gnezdo za da gi izbegnat qubopitnite o~i aka na javnosta. Irina isto taka oto zede u~estvo i vo najnovoto dno video na Kanye West, zaedno so ostanatite modeli na Sports Illustrated. do, Inaku, Kristijano Ronaldo, osven {to e aktuelen na fudbalskite tereni, negoviot privaten `ivott i pot skokotlivite izjavi od tipot na poddr`uvawe na gejbrakovite itn. go pravat da iot bide interesen za `oltiot lem pe~at. Postojano ima golem broj {pekulacii deka i toj ija, e del od taa populacija, me|utoa, dosega nikoj ne ponudil cvrst dokaz. Da po~neme so red. Tojj e tatko na ma{ko dete, rezultat na vrska za edna no} ska so “nepoznata” amerikanska tukelnerka. Navodno, portugalskiot reprezentativecc & ari isplatil 10 milioni dolari (se razbira, po proverkata na DNK na deteto) za da se skrie nejziniot identitet i za da go predade bebeto na negovata familija, zatoa {to toj sega go ima celosnoto staratelstvo nad Junior. Soop{tenieto

 RONALDO I IRINA: ubavi i bogati filantropi

 GADGETS

BELO, POBELO, NAJBELO

onekoga{ odeweto na zabolekar znae da bide i mnogu problemati~no. Ne poradi stravot, tuku poradi toa dali }e mo`e da se izdr`i bolkata za vreme na lekuvaweto. Ona od {to mnogumina imaat ogromen strav se golemite igli, osobeno koga ste prepu{teni na milost i nemilost na stomatologot, dodeka sedite onaka bespomo{no na stol~eto so va{ata {iroko otvorena usta. Eve re{enie i za taa fobija. Zo{to ednostavno ne platite 50 dolari za eden ured za da ja svedete na minimum bolkata koja mislite deka }e ja imate. Tehnologijata koja stomatolozite ja koristat za izbeluvawe na zabite do ~etiri nijansi za edna nedela mo`ete da ja zamenite so medicinski gel za pobeluvawe i da go zadr`ite plazma svetloto na zabite nekolku minuti za da se zabrza procesot do 200%, za razlika od pastata za miewe na zabi. Ovoj ured raboti na alkalni baterii, a vo paket so nego se dobivaat 1/3 kutii so gel za izbeluvawe, kako i vodi~ za da go sledite procesot na izbeluvawe na va{ite zabi.

P

ra deka nivnata vrska e vo kriza. Ronaldo poteknuva od siroma{na i tradicionalna katoli~ka familija, mnogu odgovorno ja prifatil situacijata i uspeal da napravi paralela me|u

Irina [ajk od dale~niot Sibir, r, apreku najpoznatiot sportski kaolendar stigna do Kristijano Ronaldo i vrvot na top-modelite

skiot tim Real Madrid, dogovor koj “te`i” 80 milioni funti. Vo ramkite na ovoj transfer treba da mu bidat isplateni 11 milioni funti godi{no ({est godini po red) ili 180.000 funti nedelno, i toa go pravi da bide na vrvot na listata na najplateni fudbaleri. Zaedno so Irina si

 Provokativna i `enstvena deka stanal tatko be{e promovirano na negoviot profil na Fejsbuk i na Tviter. Irina, pak, negovata sega{na devojka, nikoga{ javno ne prokomomentira za familijarnata “bebe” drama, samo cvrsto gi otfrla {pekulaciite deka ne znaela prethodno i demantiK

O

M

E

R

nego i Boris Beker, germanskiot teniser kogo sli~na no} pominata so modelot Angela Ermakova go ~inela razvod vreden 20 milioni dolari. Inaku, epitetot fudbaler so najgolema mese~na plata go dobi po transferot od Man~ester Junajted vo kralC

I

J

A

L

E

N

pariraat i na druga strana. Stanuva zbor za dvajca golemi filantropi. Po cunamito vo 2004 godina vo Indiskiot Okean, toj gi posetil pogodenite oblasti i u~estvuval vo sobiraweto na sredstva za nivna pomo{. O

G

L

A

S


26 05.11.2010

FUN BUSINESS

PETOK

AVIO-BIZNIS NAJPLATENI SPORTISTI

PRIVATEN ZA NAJBOGATITE MILIONILUKSUZ NATOPENI SO POT

so pretstavuvaweto proektot sozdavawe na novi privatni biznis-avioni  Kompanijata Kaj site ovieBombardier, imiwa zaedni~ko e toa {to sena prvi vo toaza{to go rabotat, a pokraj toa {to go pravat

“global i “global 8000” svetot na luksuzniot udobnosti ona {to 7000” najmnogu go sakaat, i giplanira pla}aatda zavleze istoto.voSleduva listata na topavioprevoz. 10 najdobroSite plateni spori pogodnosti, tisti za 2010 luksuz godina i efikasnost se del od glavnite celi na ovaa kompanija, koja e sigurna deka }e go nadmine vode~kiot “G650” na konkurentnata Galfstrim SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

portot e edna od najva`nite raboti vo `ivotot na pove}e od polovina od ma`ite na Zemjinata topka. Toj e nivna najgolema preokupacija, a onie koi imale sre}a i talent uspeale od toa da napravat odli~ni karieri, svetski rekordi i sekako mnogu mnogu pari. Tie se edni od najbogatite, no i edni od najozboruvanite. Poseduvaat neverojaten

S 3

40,5

milioni dolari godi{no zarabotuva Bekam kako prv trendseter vo fudbalot

talent, sekoj vo svojata oblast, pa poradi toa se najdoa i na spisokot na top 10 koi ostvarile najgolema zarabotka vo 2010 godina. Golferi, igra~i na tenis, fudbaleri, ko{arkari, bokseri, bejzbol igra~i... site na godi{nata lista na najplatenite.

FIL MIKELSON (golf) 61.660.757 dolari

merikanskiot profesionalen golf igra~ pripa|a na listata na podobri golferi i podobro plateni sportisti vo svetot. Nekolku godini po red ja dr`e{e vtorata pozicija na svetsko nivo. Negovata zarabotka raste od godina vo godina, pa, taka, vo 2010 godina dostigna do 61 milioni dolari. Golferskata kariera mu po~nala sosema nepredvideno, prvo rekreativno, bidej}i negovata vistinska stru~nost e psihologijata so koja rabotel otkako diplomiral, a paralelno so toa u~estvuval na amaterski turniri vo golf. Otkako gi osvoi site amaterski tituli, toa za nego stanalo premalku i re{il profesionalno da se zanimava so golf. Toa se poka`alo kako vistinskata odluka, koja mu go nosi tretoto mesto za najdobro platen sportist.

A

6

LIONEL MESI (fudbal) 44 milioni dolari

1

TAJGER VUDS (golf) 90.508.163 dolari

ajpoznatiot izneveruva~ e N i do neodamna najdobriot golfer na svetot koj ostvaruva

vajcarskiot profesion[ alen igra~ na tenis, Roxer Federer, koj ja dr`e{e prvata

najgolema zarabotka ne samo vo svojata oblast. Toj ima pove}e pobedi na turniri od koj bilo drug golfer. Me|u site ostanati, ima 16 pobedi na svetski prvenstva i deset pati po red e proglasuvan za igra~ na godinata. Vo dekemvri 2009 godina Vuds najavi deka }e se povle~e za da se posveti na brakot koj u{te ottoga{ mu be{e pred raspa|awe, otkako prizna deka soprugata Elin Nordegren ja izneveril so pove}e od 14 `eni. No, brakot ne mo`e{e da go spasi, pa, taka, negovoto bogatstvo se namali za 100 milioni dolari koi & pripadnaa na sega ve}e porane{nata sopruga. Od neodamna prvata pozicija za najdobar igra~ mu pripa|a na Li Vestvud.

pozicija rekordni 285 nedeli, od 18 oktomvri 2010 godina oficijalno e na prvoto mesto vo svetot. Spored mnogubrojnite istra`uvawa na teniskite kriti~ari, Federer e mo`ebi eden od najdobrite igra~i na tenis na site vremiwa. Gi ima osvoeno site mo`ni tituli vo tenisot, gi ima pobedeno i najdobrite teniseri, pa zatoa i negovata zarabotka za 2010 godina od 61.700.000 dolari voop{to ne e ~udna. Toj e miren semeen ~ovek, posveten na soprugata i decata i vo negovata kariera nema nekoja crna damka ili, pak, seriozen skandal.

4

FLOJD XOJ MEJVEDER XUNIOR (kik-boks) 60.250.000 dolari

merikanecot Mejveder e A pove}ekraten svetski {ampion vo boks. Od svoite devet svetski tituli, pet se vo razli~ni kategorii spored te`inata. Pokraj toa, dosega e neporazen vo svojata kariera, so 41 pobeda, od koi 25 se nokauti. Negovata momentalna pozicija na svetsko nivo e mesto broj dva, dodeka, pak, odredeni mediumi i internetstranico go rangiraat kako prv. Pokraj negovite dostignuvawa vo boksot, toj e koosnova~ na “NVO 24/7” (televiziska serija). Tie vo zaedni~ka sorabotka pravat pregledi na najdobrite borbi. Emisijata trae 30-ina minuti i e rabotena spored specijalen koncept so cel da se predizvika vozbudenost kaj gleda~ite do taa cel {to samite }e posakaat da kupat bileti i da odat da gi gledaat tepa~kite vo `ivo.

7

DEJVID BEKAM (fudbal) 40.500.000 dolari

ionel Mesi e prviot sportist na ovoj spisok koj ne e od SAD L i e eden od najmladite sportisti

to mo`e da se ka`e za Dejvid Bekam {to ve}e ne [ e poznato? Toj e prviot sportist

vo svetot, roden e vo 1987 godina. No, godinite ne go spre~ija godinava da zaraboti 44 milioni dolari. Argentinskiot fudbaler momentalno igra vo fudbalskiot klub Barselona i e predvodnik na najdobrite fudbaleri od negovata generacija. Stilot i na~inot na igra mnogumina gi potsetuva na Diego Maradona. U~estvuval i na Olimpiskite igri vo 2008 godina vo Peking, kade {to so svojata reprezentacija go osvoija zlatoto. Vo 2007 godina Mesi ja osnova humanitarnata fondacija Leo Mesi, ~ija cel e obrazuvawe i za{tita na ranlite deca. “Sega koga sum poznat, toa mi dava mo`nost da im pomognam na lu|eto na koi navistina toa im e potrebno, a osobeno na decata”.

koj stana trendseter vo negovata fela. Otkako im poka`a na kolegite kako so sitni detali na terenot i odli~en stajling nadvor od nego mo`e da bidat vistinski modni ikoni, ni{to pove}e ne e isto vo fudbalskiot svet. Toj postavi pravila koi negovite kolegi gi prifatija. Sega ve}e site vodat pogolema gri`a za izgledot, imaat svoi kolekcii na parfemi, brendirana obleka... Ova go po~na Bekam, koj ve}e tri godini igra vo Los Anxeles Galaksi vo SAD i zatoa i ne e ni ~udno {to godinava zaraboti 40.500.000 dolari.

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

2

ROXER FEDERER (tenis) 61.700.000 dolari

9

MANI PAKVIAO (kik-boks) 38 milioni dolari

5

LEBRON XEJMS (ko{arka) 45.779.912 dolari

ebron Xejms e profesionalen L amerikanski ko{arkar, koj igra{e vo timot na Majami Hit

(Miami Heat). Negoviot prekar e “kralot Xejms” (King James), a u{te od sredno{kolskite denovi po~nal da go poka`uva svojot isklu~itelen talent i postignuval neverojatni rezultati i pokraj te{koto detstvo. Koga go rodila, negovata majka imala samo 16 godini, dodeka, pak, tatkoto bil porane{en osudenik koj ja ostavil sama da se gri`i za nego. Tie denovi sega se minato za nego. Sega go nosi brojot 23 na svojot dres (brojot na Majkl Xordan). Be{e i ~len na reprezentacijata koja u~estvuva{e na Olimpiskite igri, kade {to vo 2004 godina negovata reprezentacija ja osvoi bronzata i vo 2008 godina koga go osvoija zlatoto. Ima samo 26 godini, a ve}e e na vrvot.

8

KRISTIJANO RONALDO (fudbal) 40 milioni dolari

5-godi{niot portugalski 2Madrid fudbaler, koj igra za Real e i kapiten na portugalskata nacionalna reprezentacija. Toj vo momentov go dr`i rekordot za najskap transfer vo fudbalskata istorija - od Man~ester Junajted se prefrli vo Real Madrid za 94 milioni evra. So negovata plata od 12,5 milioni evra od Real godi{no, toj e najdobro platen fudbaler vo svetot. No, negovata vkupna zarabotka iznesuva 40 milioni, {to go smesti na osmata pozicija vo natprevarot so site sportisti vo svetot.

10

ALEKS RODRIGEZ (bejzbol) 37 milioni dolari

ani Pakviao M e filipinski profesionalen

esettata D pozicija me|u najplate-

bokser, no i politi~ar. Toj e prv vo istorijata koj osvoil devet svetski tituli vo sedum razli~ni kategorii. Pokraj toa {to e profesionalen kikbokser, toj se zanimava i so gluma, muzika i politika. Vo maj godinava dobi svoe mesto vo senatot na Filipinite, pretstavuvaj}i ja provincijata Sarangani. Toj e prviot bokser koj stanal kongresmen.

nite sportisti mu pripa|a na bejzbol igra~ot Aleks Rodrigez, koj igra za Wujork Jenkis. Kako i ostanatite na ovoj spisok, toj e najdobar vo svojot sport, koj gi sru{i site rekordi vo bejzbolot. Negovata uspe{na kariera ja sledea i nekolku skandali, a eden od pogolemite koj na kraj ispadna to~en be{e i upotrebata na steroidi. Rodrigez prizna deka gi koristel vo periodot od 2001 do 2003 godina dodeka igral za Teksas Rejnxers.


SPORT

PETOK

SPORT

05.11.2010

27

F1 TURIZAM  Hotelot Jas e smesten na samata pateka vo Abu Dabi, no e rezerviran za potrebite na mnogudetnoto semejstvo na emirot

LIGA NA [AMPIONI

REKORDER NA EVROKUPOVITE

ABU DABI E KRUNA NA SEZONATA ajdobriot trener na dene{nicata, Portugalecot @oze Muriwo, e re~isi nevozmo`no da bide takti~ki nadigran, iznenaden ili nadmudren. So manija~ka posvetenost toj se podgotvuva za sekoja nova sredba na Real Madrid, bez razlika dali e toa duel so Herkules od {panskoto prvenstvo ili so Milan vo Ligata na evropskite {ampioni. Podgotvuva odbrana i protivigra za najdobrite igra~i na protivnikot i soodvetna taktika za napadot na svojot klub. Temelen e do krajni granici i sekoga{, ama ba{ sekoga{, uspeva da najde adekvaten sistem za da gi spre~i glavnite yvezdi vo nivnata igra, makar tie se vikale Mesi, Roben ili Ibrahimovi} “Mo`ebi Ibrahimovi} e najdobriot igra~ vo svetot, no jas se pla{am od Pipo Inzagi”, izjavi Muriwo pred dvome~ot so Milan, predviduvaj}i deka najgolemata opasnost za Real ne e talentot na italijanskiot tim,

 Filipo Inzagi go postigna 70-ot gol vo klupskite natprevari na stariot kontinent

N

K

O

M

E

R

C

I

J

A

SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

D

tuku antifudbalot na “Super Pipo”. Iako sekoj negov kontakt so topkata e prosleden so neverojatna trapavost, Filipo Inzagi uspea i da go postigne svojot 70-ti gol vo evrokupovite i od vode~koto mesto na ve~nata lista da go smeni Raul Gonzales. “Milan ne e pokvaliteten od Real, no mora da im se ~estita na `elbata za igra. Koga gledate kolku se trudat Inzagi, Gatuzo i Sidorf i kolku emocii vnesuvaat na terenot, i pokraj toa {to imaat bezbroj nastapi vo Ligata na {ampionite, vie mora da im ~estitate”, tvrdi Muriwo, a nemu, barem koga e fudbalot vo pra{awe, ednostavno mora da mu se veruva. L

E

N

O

G

L

A

o krajot na prvenstvoto vo Formula 1 ostanaa samo u{te dve trki, vo koi }e treba da ja dobieme razvrskata na {ampionatot. Voobi~aeno smesteni na krajot od kalendarot, GP trkite na Brazil i Abu Dabi dosega va`ea za mesta kade {to pobednicite ja dobivaat svojata promocija, bidej}i borbata za titulata vo izminative godini naj~esto zavr{uva{e so evropskite trki. No, godinava, te{ko deka i trkata vo Sao Paolo }e mo`e da go dade noviot prvak, pa dali Alonso, Veber ili Hamilton }e bide {ampion }e se znae duri po vozbuduvawata vo egzoti~niot Abu Dabi. Prestolninata na Obedinetite Arapski Emirati ja poseduva patekata Jas Marina, najskapiot i najmoderniot avtodrom vo svetot. ^udo od tehnologija i arhitektonska revolucija, koja emirot Kalifa bin Zajed go ~ine{e 1,5 milijardi evra. Trkata zaka`ana za 14 noemvri e retka mo`nost za qubitelite na Formula 1 da prisustvuvaat na unikaten spektakl. Neizvesniot kraj na prvenstvoto, za~inet so {armot na arapskite no}i, e kombinacija koja retko koj “oktanski” zavisnik mo`e da go ostavi ramnodu{en. “Za razlika od patuvaweto na drugi sportski natprevari, kade {to glavniot motiv e poseta na odreden natprevar, kaj Formula 1 turizmot, pokraj trkata, imate mo`nost da posetite mesta koi {to se glavni turisti~ki destinacii vo svetot. Za vreme na trite dena, kolku {to trae celiot nastan, gradot-doma}in e ispolnet so kremot na svetskiot xet-set, a poradi ovaa koncentracija od yvezdi vo tie migovi i turisti~kata ponuda e najgolema, so {to celoto

S

Za trkite vo Azija me|u lokalnoto naselenie ne vladee ogromen interes, kako {to e slu~aj so drugite mesta. Se slu~uvalo biletite vo Malezija da padnat i do 20 evra, a svedoci sme deka sekoja godina ima prazni sedi{ta i vo Bahrein, Istanbul, [angaj

850

evra ~ini blok-vleznici za najskapata Zlatna tribina na patekata Jas Marina vo Abu Dabi

iskustvo e nekolkukratno zbogateno”, veli sportskiot novinar Aleksandar Tabakovski, koj e eden od malubrojnite Makedonci koi godinava }e patuvaat za Abu Dabi. Nitu edna turisti~ka agencija kaj nas nema aran`man za ovaa trka, a edinstvenata opcija se individualnite aran`mani, koi sami po sebe se mnogu poskapi od grupnite. Edinstvenata aviokompanija vo dr`avava {to organizira let do ovoj grad e Turki{ Erlajns, kade {to povratniot bilet se dvi`i od 460 evra za ekonomska, do 1.100 evra za biznis-

klasata. Za tri ili ~etiri no}evawa vo hotel so ~etiri yvezdi~ki mo`e da se najde dvokrevetna hotelska soba za pomalku od 200 evra po no}evawe. Vistinski predizvik se vleznicite. Na oficijalniot tiker na Formula 1, blok-bileti za tridnevnite nastani na Jas Marina (treninzi, kvalifikacii i glavna trka) se prodavaat po cena od 850 evra za zlatnata tribina, dodeka za ostanatite sedi{ta vleznicite se ve}e prodadeni, a nivnata cena e poniska od 100 do 200 evra, vo zavisnost od lokacijata na sedi{tata. Iskusnite sovetuvaat deka vo presret na trkata mo`at da se pronajdat bileti za mnogu poniska suma. “Za trkite vo Azija me|u lokalnoto naselenie ne vladee ogromen interes, kako {to e slu~aj so drugite mesta. Se slu~uvalo biletite vo Malezija da padnat i do 20 evra, a sve-

doci sme deka sekoja godina ima prazni sedi{ta i vo Bahrein, Istanbul, [angaj itn. Ubedlivo najgolemiot interes za avto-moto trkite e vo isto~na Evropa. Za Hurgaroring vo Budimpe{ta, no i za trkata od Moto GP {ampionatot vo Brno, ^e{ka, vleznicite treba da se rezerviraat so meseci odnapred”, dodava Tabakovski. Dokolku, sepak, si go kupime biletot pred da otpatuvame za Abu Dabi, a na toa go dodademe avionskiot let i smestuvaweto, skromnata varijanta e poevtina od 2.000 evra. Na ovaa suma treba da se dodadat i tro{ocite za turisti~ka viza od 75 evra, no i onie za lokalnite transferi od hotelot do patekata. Ostanuva u{te ishranata i {opingot, a vo gradot kade {to restoranite i trgovskite centri se glavna atrakcija, samo neboto nad Abu Dabi e limit.

 Tunelot nad patekata e najekskluzivniot del za sledewe na trkata


TOP 100

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi:  100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009  100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009  Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija  Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at  O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori:  Energetika i nafta i nafteni derivati  Crna i oboena metalurgija  Telekomunikacii  Grade`na industrija i grade`ni materijali  Prehranbena industrija  Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa:  TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i  TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski


159 Kapital 05 11 2010