Issuu on Google+

PO STOPIRANIOT IZVOZ VO SLOVENIJA

IVANOV ]E JA PRETSTAVUVA MAKEDONIJA IVANO

NEIZVESEN IZVOZOT NA MAKEDONSKO VINO PRED NOVOGODI[NITE PRAZNICI

GRUE GRUEVSKI NEMA ODI NA SAMITOT DA O NA NATO LISABON! VO L

 STRANA 4

 STRAN STRANA 5

sreda

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

DOL@NICITE NA SVEDMILK VO NOV BIZNIS

VELIJA RAMKOVSKI ]E PROIZVEDUVA MLEKO VO FABRIKATA ZA SOKOVI M&A BEVERIXIS?! KOMPANIJATA ZA PROIZVODSTVO NA BEZALKOHOLNI PIJALACI, KOJA E I DOL@NIK VO MLEKARNICATA SVEDMILK, MIA BEVERIXIS, ]E DOBIE NOV SOPSTVENIK. KONTROVERZNIOT BIZNISMEN VELIJA RAMKOVSKI, KOJ ISTO TAKA DOL@I VO SVEDMILK, VE]E UPLATIL DEL OD PARITE ZA KUPUVAWE NA IMOTOT NA FABRIKATA, KADE [TO PLANIRAL DA GRADI MLEKARNICA, DOZNAVA "KAPITAL" sreda. 03. noemvri. mvri. 2010 | broj 157 | go god godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

 STRANA 2-3

PETOK, VO

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 02.11.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

1,23% 0,12% 0 00,54%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,58 44,22 1,39

NAFTA BRENT EURORIBOR

85,30 8 1,54%

VO USLOVI NA KRIZA I OTPU[TAWA NA RABOTNICI

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (02.11)

MBI 10 2.185

...POGLED POGLED NA DENOT... DENO QUP^O ZIKOV

2.175 2.165 2.155 2.145 2.135 2.125 27.10

29.10

31.10

02.11

Ste~ajot na MAT lapna pet milioni evra od dr`avata  STRANA 11

Slab interes za akciite i udelite na Fondot za penzisko osiguruvawe  STRANA 9

SE NAMALUVA NEVRABOTENOSTA SAMO VO MAKEDONIJA  STRANA 10

SE ^EKA POTEGOT NA “IBAR”!?  STRANA 4

KOLUMNA M-R ZORAN JOVANOVSKI

PREMOL^ENO REVIDIRAWE REVIDIRAW PODATOCI NA PODATOC  STRANA 8

KOLUMNA D-R QUBE TRPE TRPESKI

MONETARNA STRATEGIJA NA VALUTEN ODBOR  STRANA 8

VOVEDNIK D ALEKSANDRA SPASEVSKA

FENOMEN  STRANA 2


2 03.11.2010

NAVIGATOR

SREDA

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

SREDA 03 NOEMVRI 2010

FENOMEN

D

Dodeka zemjite od EU i na Balkanot maka ma~at za da gi amortiziraat otpu{tawata i rastot na stapkata na nevrabotenost, koja kontinuirano se zgolemuva otkako po~na ekonomskata kriza, Makedonija nema maka. Cela godina raste brojot na vraboteni, a se namaluva stapkata na nevrabotenost. Fenomen! Za ovoj fenomen godinava dvajca Amerikanci dobija Nobelova nagrada. Da ne se razbereme pogre{no, ne go prou~uvaa tie fenomenot na pazarot na trud vo Makedonija, tuku na globalno nivo. Fenomenot do koj dojdoa kako zaklu~ok e mnogu korisen za prou~uvawe za site zemji koi imaat problem so nevrabotenosta. No, dali ovoj model e primenliv i za Makedonija? Makedonskiot fenomen nema vrska so pazarot na trudot. Toj ima vrska so nerealno visokata stapka na nevrabotenost vo zemjava i so konstantnoto zgolemuvawe na brojot na vraboteni vo javniot sektor, duri i vo vreme na kriza. Zatoa, dodeka vo drugite zemji raste nevrabotenosta, kaj nas se namaluva. Spored Agencijata za vrabotuvawe, samo za tri meseci, od juni

do septemvri, brojot na nevraboteni se namalil za 4.500 lica. Mo`ebi za Vladata e uspeh da ka`e deka se namaluva nevrabotenosta vo dr`avata, no ako se zeme faktot deka za edna godina brojot na rabotnici vo industrijata se namalil za 5,4%, toga{, realno, slikata e druga. Namesto da kalkulira so brojki, Vladata treba da razmisli i kone~no da napravi strategija za re{avawe na problemot na pazarot na trud. Brojkata od 32% nevrabotenost ne e za falewe, nitu, pak, brojkata od 120.000 vraboteni vo dr`avnata administracija, {to e 20% od vkupniot broj na vraboteni vo dr`avata. Toa zna~i deka namesto kompaniite, dr`avata e najgolem rabotodava~. Drugite problemi ostanuvaat. Vo Skopje ima duri 15.000 taksisti i ne se registrirani kako vraboteni, pazarite se polni so trgovci za koi nikoj ne vodi smetka, ogromen broj zemjodelci, isto taka, se neregistrirani, a ostvaruvaat prihodi. Slikata e pojasna. Ako se re{at ovie problemi i se regulira pazarot na trud, toga{ stapkata na nevrabotenost bi bila polovina od sega{nata. Analizite i na ekspertite i na me|unarodnite institucii ka`uvaat deka realnata stapka na nevrabotenost e 19% i deka dr`avata treba da napravi strategija i kone~no da gi presmeta licata koi realno ne ostvaruvaat nikakvi prihodi i se nevraboteni. No, nitu ovaa Vlada, nitu koja bilo od prethodnite ne prezede

45%

DOL@NICITE NA SVEDMILK VO NOV BIZN

ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

ne{to za da gi promeni metodologijata i politikata koi gi koristi za merewe i spravuvawe so nevrabotenosta. Dosega{nite merki o~igledno ne dadoa efekt. Be{e smenet Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe za da se is~istat nevrabotenite koi se prijavuvaat samo za socijalni pridonesi, se zasili i inspekciskiot nadzor nad firmite koi ne gi prijavuvaat vrabotenite, a finansiski se stimulira{e i samovrabotuvaweto, no nema pogolemi promeni. So stapka na nevrabotenost od 32% dr`avava e na prvo mesto vo Evropa. Re~isi dve decenii ovaa brojka ne se menuva, {to e sramota vo situacija koga imame status na zemja-kandidat za ~lenstvo vo EU, koga sme vo grupata top 10 reformatori na Svetskata banka, koga imame celosna pokrienost so Internet i koga se reklamirame kako dano~en raj. Apsurdno e, pak, da imame tolku visoka nevrabotenost, a ekonomijata, sepak, da funkcionira.

VELIJA RAMKOVS MLEKO VO FABR M&A BEVERIXIS

Kompanijata za proizvodstvo na bezalkoholni pijalaci, koja e i dol`nik vo mlekarnicata Svedmilk, MiA Beverixis, }e dobie nov sopstvenik. Kontroverzniot biznismen Velija Ramkovski ve}e uplatil del od parite za kupuvawe na imotot na fabrikata, kade {to planiral da gradi mlekarnica, doznava “Kapital” VIKTORIJA MILANOVSKA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

Od ~e{kite doma}instva nemaat finansiski problemi. Ova go poka`uva anketata na agencijata STEM, napravena me|u 1.244 ~e{ki gra|ani. Na anketata, vkupno 45% od anketiranite se izjasnile deka nemaat finansiski problemi, a 31% od doma}instvata se ~uvstvuvaat nesigurni vo ekonomski pogled. Poslednoto istra`uvawe poka`uva deka najzadovolni so svoite finansii se studentite, stopanstvenicite i doma}instvata koi imaat tri i pove}e ~lenovi. A problemi so ekonomskata sigurnost naj~esto imaat nevrabotenite lica koi imaat zavr{eno osnovno obrazovanie, kako i semejstvata na rabotnicite koi se zanimavaat so fizi~ka rabota. Dokolku se napravi sporedba so anketata koja ja napravi STEM pred {est godini na istite pra{awa vo vrska so finansiskata situiranost, pozitivno odgovorile 41% od ispitanicite, dodeka nezadovolni so svoite finansii bile 37% od ^esite.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

milanovska@kapital.com.mk

V

Velija Ramkovski kone~no ja realizira idejata da otvori mlekarnica, doznava “Kapi-

tal”. Spored na{ite informacii, Ramkovski }e gradi mlekarnica vo fabrikata za bezalkoholni pijalaci MiA Beverixis, ~ij imot se prodava na licitacija poradi nevraten kredit kon NLB Tutunska banka, i koja e porane{en akcioner vo propadnatata mlekarnica Svedmilk. Zaedni~ko za Ramkovski i za MiA Beverixis

e deka se javuvaat kako dol`nici vo Svedmilk, koi s$ u{te gi nemaat regulirano obvrskite. Dobroupateni izvori za “Kapital” potvrdija deka kontroverzniot biznismen, koj odamna pravi napori da vleze vo mle~niot biznis, denovive e vo procedura za kupuvawe na zgradata i del od ma{inite na MiA Beverixis. “Izvr{itelot odr`a lici-

BOGOQUB MAKREVSKI STE^AEN UPRAVNIK NA SVEDMILK “Znaej}i gi Ramkovski i Ala Al Kafagi, sigurno se raboti za zdelka vo koja }e ima i pari i dalaveri. Slu{nav deka dvajcata dol`nici na Svedmilk ve}e gradele nekoj pogon za proizvodstvo na mleko.”


NAVIGATOR

SREDA

 LIDERI

 NE IM BE[E DENOT

03.11.2010

 POBEDNIK

 3

ZNAE KAKO DA PROMOVIRA TURIZAM

MAJA ZMEJKOVSKA-PARNAXIEVA

DILMA RUSEF

FATMIR BESIMI

BORIS TADI]

ondot za zdravstvo F kone~no gi re{i problemite so kardio-

emigrantka Bna ugarska stana pretsedatel Brazil, so {to

na `itelite vo Kodejata za zaedni~ki sovrasti nema da se re{at Iambasadi mo`ebi Ssamotrastite so edna izjava, zatoa {to mo`e da za`ivee samo

hirurgijata Filip Vtori, {to e vo polza na gra|anite

stavi kruna na svojata politi~ka kariera

stanuva zbor za mnogu ~uvstvitelno pra{awe so iskop na mineralni surovini

ako prethodno celosno zavr{i sukcesijata na imotot na SFRJ

NIS

SKI ]E PROIZVEDUVA RIKATA ZA SOKOVI 1,8 S?! FINANSISKATA POLICIJA PODNESE KRIVI^NI PRIJAVI!

milioni evra dol`i Velija Ramkovski vo Svedmilk preku negovata firma Hedis

1,6

milioni evra dol`i Ala Al Kafagi vo Svedmilk preku MiA Beverixis

NAJGOLEMITE DOL@NICI NA SVEDMILK “RAKA POD RAKA” Velija Ramkovski preku firmata Hedis mu dol`i na Svedmilk 1,8 milioni evra, a Ala Al Kafagi preku MiA Beverixis 1,4 milioni evra. Al Kafagi vleze vo Svedmilk vo 2006 godina - koga osnova~ot i akcioner na mlekarnicata, Roxer Oskarson, i akcionerot Josif Sarxovski, dobija 400.000 evra po~eten kapital od {vedskiot investiciski fond Svedfand, vo biznisot kako tret akcioner vleguva skopskata firma MiA Beverixis, koja vo toa vreme davala garancii za zemawe krediti od bankite. Velija Ramkovski se pojavi vo prikaznava tokmu vo momentot koga Svedmilk po~na da propa|a, a dolgovite da rastat. tacija, za {to Ramkovski uplati 10% od sumata na imotot na MiA Beverixis za da mo`e da u~estvuva na naddavaweto. Bidej}i se prijavi samo toj, vo odreden rok treba da gi uplati i ostanatite 90%, po {to }e stane sopstvenik na golem del od ma{inite i zgradata na ovaa firma”, velat izvori na “Kapital”. Spored na{ite informacii, imalo i drugi zainteresirani, no nikoj osven Ramkovski ne se prijavil na licitacijata. Se o~ekuva da se ponudat na licitacija i drugi

ma{ini na MiA Beverixis, zatoa {to nejziniot dolg kon NLB Tutunska banka bil pogolem. RAMKOVSKI MOL^I Ramkovski ima{e nekolku obidi da vleze vo biznisot so mleko, a najmnogu

Finansiskata policija lani podnese krivi~ni prijavi protiv rakovodstvoto na Svedmilk, Roxer Oskarson, Ala Al Kafagi i Josif Sarxovski, poradi osnovani somnenija deka svesno i za sopstven }ar ja odnele mlekarnicata vo propast, a najavi i krivi~no gonewe za uni{tuvawe delovni knigi i zatajuvawe danok. So toa go o{tetile dr`avniot buxet za 200.000 evra. Kreditite od bankite gi koristele za li~ni dnevnici i visoki provizii. Od MVR najavija deka istragata za kriminalnite malverzacii prodol`uva.

saka{e da ja zeme mlekarnicata Svedmilk. “Ova mu e sovr{ena mo`nost da po~ne da se zanimava so nov biznis”, komentiraat poznava~ite. Deka Ramkovski }e bide noviot sopstvenik na MiA Beverixis na golemo se zboruva i me|u lu|eto involvirani vo re{avaweto na sostojbite vo Svedmilk. “Znaej}i gi Ramkovski i Ala Al Kafagi, sigurno stanuva zbor za zdelka vo koja }e ima i pari i dalaveri. Slu{nav deka dvajcata dol`nici na Svedmilk ve}e gradele nekoj pogon za proizvodstvo na mleko”, izjavi ste~ajniot upravnik na Svedmilk, Bogoqub Makrevski. Ramkovski v~era ne saka{e da gi komentira ovie informacii. DVATA NEUSPE[NI OBIDI DA STANE GAZDA NA MLEKARNICA Velija Ramkovski preku firmata Hedis mu dol`i na Svedmilk 1,8 milioni evra, za {to se podneseni dve krivi~ni prijavi protiv ovoj dol`nik. Edna za dolg od 300.000 evra za zemeno a neplateno mleko, i vtorata od 1,5 milioni evra kako nadomest za {tetata od prekr{eniot dogovor so koj Hedis trebalo da prezeme po 1.000 toni mleko mese~no i avansno da go plati. Kako direkten u~esnik vo aferata “Svedmilk”,

KOJ JA UNI[TI SVEDMILK?! Osnova~ot Roxer Oskarson propa|aweto na Svedmilk go povrza so nekolkumilionskite dolgovi na “odredeni” akcioneri i distributeri, koi poslednata godina nemale gotovina da im go isplatat mlekoto na farmerite, nitu, pak, da im podelat plati na vrabotenite vo fabrikata. Farmerite od Svedmilk pred godina i pol izlegoa na protesti pred Vladata baraj}i pove}e od 3,5 milioni evra.

Ramkovski potpi{al dogovor da prezeme 6.000 toni mleko od mlekarnicata, koe za negovi potrebi trebalo da se pakuva vo ambala`a na Hedis. Me|utoa, Ramkovski prezel samo 2.400 toni, koi gi prodal i ne gi platil. Potoa, prekinuvaj}i go dogovorot, ne prodol`il so otkupot na u{te 3.600 toni mleko. No, so zgasnuvaweto na Svedmilk ne zavr{i “igrata”. Otkako Svedmilk otide vo ste~aj, Ramkovski zastana prv vo redot zainteresirani da ja prezeme mlekarnicata. Negoviot predlog be{e namesto da go vrati dolgot, direktno da im gi prefrli parite na farmerite, a za smetka na toa da ja dobie mlekarnicata i da prodol`i so proizvodstvo. No, namerata ne mu uspea. Vtoriot obid na Ramkovski da vleze vo mle~niot biznis be{e so otvorawe sopstvena mlekarnica, za {to planira{e da nabavi oprema za pakuvawe mleko od poznata me|unarodna kompanija. Vo igra be{e kompanijata Tetra-pak, no detali za ovaa investicija toga{ ne dobivme nitu od Ramkovski, nitu od pretstavni{tvoto na Tetra-pak vo Skopje. Ramkovski sega o~igledno re{il da odi na treta opcija, posebno otkako stana jasno deka Svedmilk }e ja kupi @ivko Radevski, porane{en direktor na bitolskata mlekarnica i dobar poznava~ na ovoj biznis.

D

Dodeka dr`avata tro{i pari za da go promovira turizmot i da privle~e stranski turisti da ja posetat dr`avata, najpoznatiot makedonski portal za turizmot toa go pravi na lice mesto. Nejziniot direktor, Sa{a Gavrilovi Gavrilovi}, go na{ol najinteres najinteresniot na~in kako da ja promovira dr`avata vo Germanija i Belgija. Banerot na n koj so ogromni bukvi e ispi{ano www.explo www.exploringmacedonia. com.mk e zaka~en za mal sportski avion a koj leta nad selata i gradovite vo Belgija i zapadna Germanija Germanija. Celta e da d se privle~at turisti vo Makedonija,

SA[A GAVRILOVI] ] a originalnata ideja e na Luc Domil - makedonskiot po~esen konzul vo Kralstvoto Belgija. So 22 metri dol`ina i 3 metri {irina, transparentot se gleda bukvalno od sekade. Pokraj veb-stranicata, na nego stoi i makedonskoto zname. Prviot let be{e pred 3 dena, a Domil koj, me|u drugoto, e pilot, samo go upravuva avionot. Na promotivnoto veewe na transparentot prisustvuva{e makedonskiot ambasador Muhamed Halili i delegaciite od misiite na NATO i EU.

GUBITNIK  GU

DRZOK NAPAD NA USTAVNIOT SUD

N

Ne prestanuvaat bezobraznite napadi na vladeja~kata VMRO–DPMNE vrz Ustavniot sud. Na premierot Nikola Gruevski ne mu e dovolno {to sekoja mo`nost {to ja ima ja koristi za obidi za diskreditacija na ustavnite sudii i za ocenki deka “Brankoviot sud” nema nitu kredibilitet, nitu legitimitet, pa sega go pu{ta i partiskiot portparol Bi~ikliski da go “sudi” sudot. Na VMRO–DPMNE ne mu se dopa|aa odlukite na Ustaven sud koga gi osporuva{e proektite na Vladata (pra{awe e zo{to vlasta se drznuva voop{to da po~nuva proekt za koj od po~etok se znae deka e protivustaven), edvaj do~ekaa Komisijata za lustracija da go proglasi prviot ~ovek na sudot, Trendafil Ivanovski, za kodo{, a sega ne im e po



ALEKSANDAR BI^IKLISKI }ef i noviot pretsedatel, Branko Naumovski, izbran najlegitimno od samite sudii. “Branko Naumovski nema moralen kredibilitet da ja vr{i svojata funkcija, oti e prodol`ena raka na Branko Crvenkovski, a negovata kariera i biografija se po vrzani so funkcii i imenuvawa, izvr{eni tokmu od vladite na SDSM”, izjavi portparolot, Aleksandar Bi~ikliski. Krajno bezobrazno i drsko! Vladeja~kata partija mora da sozree i da ja sfati te`inata na eden Ustaven sud vo sekoja demokratija, a partiskiot portparol i ponatamu neka se dr`i do pres-konferencii za ”zlodelata” na Crvenkovski li~no i negovite gradona~alnici.

 MISLA NA DENOT

VO BIZNISOT OTKRIV DEKA MOJATA CEL E DA JA POTENCIRAM MOJATA NAJGOLEMA SPOSOBNOST SEKOJ DEN. TOA E STANDARDOT. @IVOTOT ME NAU^I DEKA IMAM VISOKI STANDARDI

DONALD TRAMP AMERIKANSKI BIZNISMEN


4 03.11.2010

NAVIGATOR

SREDA

QUP^O ZIKOV

18

...POGLED NA DENOT...

SE ^EKA POTEGOT NA “IBAR”!? voj “teror” {to nastana so lustracijata e velelepno “sm’knuvawe na ga}ite” na dr`avata (vo slu~ajot vodena od VMRO-DPMNE) na otvorena me|unarodna scena... Kako za inaet! Se sramam! Gi sledam denovive raznite kolumnisti niz mediumite koi licitiraat {to bi mo`elo da se slu~i: edni razvivaat teza deka so ova DUI (Ahmeti) i DPA (na Ta~i, i u{te pove}e na Arben Xaferi) pove}e nikoga{ nema da vlezat vo koalicija(!?). Kako da ne! Pari se vo pra{awe, sekoja godina po 2,6 milijardi evra buxet... (zarem nekoj veruva{e deka vo 2001 godina VMRO-DPMNE i SDSM }e vlezat vo koalicija??? Funkcioniraa perfektno!). Na{ata vkupna situacija, po~ituvani, e “zaebana”! Da se vratime na takanare~eniot “lustrativen proces”! [to bi mo`elo da se slu~i... Ima scenarija... ne sme bez i~... Prvo, nezavisno od toa koj gi frla tajnite dokumenti po “albanskite dvorovi so visoki yidovi” (dali drugi Albanci, ili vmrovci ili sdsmovci...!?) za “Ibar”, “Mama”, “Strelec”, “Drim”, “Vujko” i za drugi ova e sovr{eno alibi za vlez vo nova faza vo procesot nare~en “redefinirawe i rekomponirawe na makedonskata dr`ava”! Sega im e momentot... Spored mene, proektot e mnogu poseriozen od toa {to gledame! Zna~i, alibi... za Ahmeti da izleze od vlasta,

O

 PO STOPIRANIOT IZVOZ NA VINO VO SLOVENIJA

NEIZVESNOSTA NA MAKEDONSKITE VINARNICI PRODOL@UVA Problemot so geografskoto poteklo na makedonskoto vino e seriozna zakana za negoviot izvoz na pazarite vo EU. Zasega nema re{enie na povidok. Slovenija i Germanija ve}e pobarale problemot da se re{i za da nema zastoj na dogovorenote izvozni zdelki GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

M

Makedonskite vinarnici se vo neizvesnost dali i kako }e se razviva ponatamu problemot so upotrebata na zborovite “Makedonija” i “makedonsko” na etiketite na na{eto vino nameneto za evropskite pazari. Otkako be{e povle~eno makedonsko vino od slovene~ki supermarket zaradi negovata deklaracija kako makedonsko vino, Ministerstvoto za zemjodelstvo kako najnadle`na institucija nema odgovor {to ponatamu. Ottamu se pravdaat deka tri meseci ne mo`at da zaka`at sostanok na Potkomitetot za zemjodelstvo so EU, kade {to treba da se najde re{enie za problemot. Od najgolemata vinarnica vo zemjava, Tikve{, poten-

70%

milioni evra godi{no se inkasiraat od izvoz na vino

ciraat deka ne znaat za {to to~no se raboti i zatoa ne bi mo`ele da gi procenat posledicite od zabranata za deklarirawe na vinoto kako makedonsko. “S$ u{te ne znaeme na {to konkretno se odnesuva zabranata, dali za deklariraweto na geografskoto poteklo na vinoto kako “vino od Makedonija” ili se odnesuva za brendovite od tipot “makedonsko crveno vino”. ^ekame nadle`nite institucii, ministerstvata za zemjodelstvo i za nadvore{ni raboti da se izjasnat za ova”, veli \or|i Petru{ev, direktor na Tikve{. Dokolku zabranata, dodava toj, se odnesuva na imenuvaweto na geografskoto poteklo, toga{ }e imame golemi problemi. Dokolku problemot e samo

za brendiranite vina, kako “makedonsko crveno vino”, toga{ vinarnicite }e mora da gi preimenuvaat svoite vina. Tikve{ godinava planira da izveze okolu osum milioni litri vino vo {i{iwa i najavuva deka od narednata godina nema da izvezuva nalivno vino. Od Stopanskata komora na Makedonija potenciraat deka problemot treba da se re{ava na najvisoko nivo, zatoa {to bilateralniot problem so imeto so Grcija mo`e seriozno da se odrazi na izvozot na na{eto vino. Dokolku se slu~i ova, vinskata industrija vo zemjava }e pretrpi seriozen udar, dodavaat od Komorata, koja dosega ne pobarala sredba so resornite dr`avni organi za nadminuvawe na

 3 FAKTI ZA...

6 217 524

30

od vinoto se izvezuva vo EU

VOZILA SE ISKLU^ENI OD SOOBRA]AJ SO ODZEMAWE NA SOOBRA]AJNITE DOZVOLI, PORADI PREKR[UVAWE NA ZAKONOT ZA PREVOZ VO PATNIOT SOOBRA]AJ BARAWA ZA POVEDUVAWE NA PREKR[O^NA POSTAPKA PODNEL DR@AVNIOT INSPEKTORAT ZA TRANSPORT VO SEPTEMVRI

ZAPISNICI IZGOTVIL INSPEKTORATOT VO SEPTEMVRI ZA KONSTATIRANI OTSTAPUVAWA OD ZAKONSKATA REGULATIVA

problemot. Problemot so deklariraweto na vinoto nastana pred nekolku meseci koga Grcija pobara od germanskata vlast da go za{titi potekloto na vinoto od Egejska Makedonija kako vino koe mo`e da go koristi nazivot “Makedonija”. So toa im se onevozmo`uva na drugite zemji kade {to se prostira geografskiot region Makedonija da gi koristat terminite “Makedonija” i “makedonski”. Dr`avnite institucii zadol`eni da go re{avaat problemot so imeto zasega ne izleguvaat so oficijalen stav za problemot so zabranata za koristewe na imeto Makedonija na etiketite na na{eto vino vo EU. Golema e neizvesnosta kaj vinarnicite za plasmanot na pazarite na EU godinava. Izvozot na vino vo EU te`i okolu 30 milioni evra godi{no i e edna od najgolemite izvozni granki vo zemjodelstvoto. Pove}e od 85% od vinoto vo zemjava se izvezuva, od koi okolu 70% na pazarite na EU.

 PROCENKI...

“...Golema dvorska igra se razviva pred studenata zima...” a potoa da izbere po koj pat da trgne – koalicija so SDSM (zaedno so DPA), ili kon “planinite” – kolku da doka`e deka proektot mo`ebi, sepak, mo`e da e i “srpski”!? Ako trgne kon planinite, toga{ sekako deka e “srpsko-gr~ki”!? Milion tragi mo`e da vodat kon vakvi zaklu~oci! No, sepak, smetam deka malku e verojatno “Ibar” i “Vujko” sose ostanatite da trgnat v planina... Poverojatna e opcijata deka, sepak, }e ja napu{tat ovaa Vlada izofirani do bezvest (ej, alo pedofil i homoseksualec!!!), i bi go iskoristile u{te edna{ alibito za koalicija so SDSM. Od druga strana, ne mo`e Ahmeti da ne prifati koalicija i so DPA na Ta~i, zatoa {to pred samo dve nedeli Ta~i vo intervju za Alfa TV na makedonskata javnost & gi ka`a novite, dopolnitelni, osnovi za opstanok na dr`avata – dvodomen parlament, silen uvid za toa dali 25% od buxetot }e go tro{at Albancite... i u{te drugi uslovi. Ova dobro zapali kaj Albancite, ne samo vo Makedonija, taka {to Ahmeti ne mo`e da si igra so svojata politi~ka idnina sedej}i vo skutot na Gruevski, i ne pariraj}i pred svojot elektorat na temata “novite misli na Ta~i” so koi toj s$ pove}e go diga rejtingot... Sledete ja slednata anketa... ne e daleku denot koga Ta~i }e go “lapne” Ahmeti...!? Idejata, vsu{nost, mo`ebi e obid za eventualna koalicija na SDSM, DUI i DPA i osvojuvawe na vlasta vnatre vo Parlamentot (bez izbori). Otkako toa }e se slu~i, da se odi na brza NATO-integracija, po~etok na pregovori so EU, no, se razbira, pred toa re{enie za imeto. Otkako, pak, toa bi se zavr{ilo, da se odi na novi izbori! Ako Ahmeti, sepak, odlu~i da ne bide partner na vakov proekt... vo bliska idnina “tajnite dokumenti”, od kade i da doa|aat – to~ni ili neto~ni, politi~ki }e mu presudat...

 NURIEL RUBINI

professor po ekonomija na Wujor{kiot univerzitet

PRA[AWE NA VREME E KOGA ]E BANKROTIRA GRCIJA ankrotot na Grcija e pra{awe na vreme, smeta Nuriel Rubini, profesor po ekonomija na Wujor{kiot univerzitet i konsultant vo Kongresot na SAD. Spored nego, vo slu~ajot so Grcija faktite za nea govorat “na eden mnogu ~ist jazik”. “Toa }e bide taka duri i Grcite da ja realiziraat drakonskata ekonomska programa, ne{to vo koe se somnevam”, istaknuva Rubini. Dovolen e mal vnatre{en {ok za da izleze von kontrola problemot so dolgot na Grcija. “Zatoa, pra{aweto za mene ne e dali Grcija }e bankrotira, tuku koga }e se slu~i toa”, veli toj.

B

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...


POLITIKA

SREDA

DOSIETO NA IVANOVSKI - FALSIFIKAT!?

rendafil Ivanovski nema i ne mo`e da ima dosie za sorabotnik po nekolku osnovi, tvrdi profesorot Ivan Babamovski, porane{en visok slu`benik vo UDBA i stru~en sorabotnik vo procesot koj ustavniot sudija go pokrena protiv Komisijata za lustracija. Babamovski veli deka koga bilo otvoreno dosie za Ivanovski, toj bil maloletnik, bil soslu{uvan od bezbednosnite slu`bi poradi negovata aktivnost za obedinuvawe na Makedonija

T

i ne postojat pismeni izjavi vrz osnova na koi mo`e da se potpira sorabotkata so slu`bata. "Pokraj toa, slu`bata vo nikoj slu~aj ne izdavala pismeni potvrdi za isplata na nagrada, so kakov {to dokaz Komisijata za lustracija saka da doka`e deka Ivanovski bil sorabotnik i za toa primal soodvetna nagrada. Nie ne se rasfrlavme so pari. Za nekoj da dobie nagrada treba{e mnogu da odraboti", veli Babamovski. Toj dodava deka

site dosieja se pi{uvale na makedonski i dokumentite na srpsko-hrvatski ne se relevantni. Odbranata na Ivanovski pobara od sudot da ja zadol`i Komisijata da gi dade na uvid "navodnite" pismeni izjavi na Ivanovski i da bide izvr{eno grafolo{ko ve{ta~ewe, {to be{e odbieno od sudot. Trendafil Ivanovski e edinstveniot funkcioner za koj Komisijata za lustracija donese re{enie deka sorabotuval so tajnite slu`bi.

03.11.2010

5

SLU^AJOT "NADE@" PRED ANTIKORUPCISKA!

lu~ajot "Nade`" stigna do Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Od Kabinetot na pretsedatelot \or|e Ivanov informiraat deka celata dokumentacija za anga`iraweto na slovene~kite PR eksperti koi izgotvile strategija za toga{niot pretsedatel, Branko Crvenkovski, vredna 340 iljadi evra v~era ja dostavile na uvid na DKSK. Ottamu velat deka od Antikorupciskata komisija bilo pobarano da im bidat dostaveni site informacii i dokumenti

S

povrzani so ovoj slu~aj. Pretsedatelot na Komisijata, Ilmi Selami, minatata nedela najavi deka }e bide razgledan slu~ajot otkako }e bidat pribrani site podatoci i otkako }e bide bide utvrdena fakti~kata sostojba. Slu~ajot "Nade`" vo javnosta izleze preku videoklip na popularniot portal Youtube vo koj se tvrde{e deka Crvenkovski potro{il 500 iljadi evra za izrabotka na PR strategija. Od kabinetot na Ivanov, po proverkata na dokumentaci-

jata vo arhivata, soop{tija deka vo vremeto koga Crvenkovski bil pretsedatel sklu~il dogovor so trojca slovene~ki konsultanti za izrabotka na PR strategija, koja vredela ne 500, tuku 340 iljadi evra. I od Kabinetot na Crvenkovski informiraat deka po barawe na Antikorupciskata komisija vo najbrzo vreme }e ja dostavat i nivnata dokumentacija za slu~ajot. Spored niv, ova bilo vistinskiot na~in na koj mo`e da se zatvori ovoj slu~aj poln so lagi i konstrukcii.

DISKUTABILNI IZMENI NA ZAKONOT ZA DR@AVNA UPRAVA

MINISTERSTVOTO ZA INFORMATIKA ]E JA REFORMIRA PRENATRUPANATA ADMINISTRACIJA!?  So stavaweto na administracijata pod kapata na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo, se spojuva nespoivoto i se pravi dopolnitelna politizacija, obvinuva opozicijata GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

me{no e da o~ekuvate deka edno ministerstvo so tolku mnogu nadle`nosti, kako {to e toa za informati~ko op{testvo, }e uspee da se spravi so administracijata koja ve}e “te`i” 150.000 vraboteni. Vaka opozicijata gi napadna izmenite na Zakonot za dr`avna uprava, so otvoren somne` dali {irokiot spektar na nadle`nosti koi mu se dadoa na ova Ministerstvo mo`e da garantira profesionalna i depolitizirana javna administracija: "Za vas e dovolno samo pred Brisel da poka`ete deka sme donele zakon, a dali }e imame uspe{na reforma, nikoj ne garantira. Va{ata odluka da ne otvorite posebno telo za administracijata, tuku da napravite vakov

S

~uden miks od nadle`nosti, vsu{nost, e potvrda deka ne sakate depolitizacija. Namesto reformo vie pravite mala vrata za politizacija i na dr`avnata administracija", obvini Ivanova. So sli~en stav i pra-teni~kata na LDP, Roza Topuzova-Karevska. “Napravivme monstrum od javnata administracija. Na{eto stopanstvo ne mo`e da go podnese ova. Ovoj nov model koj vie go voveduvate }e n$ natera povtorno da u~ime od svoeto iskustvo. Namesto da se povikuvame na iskustvata na drugite evropski zemji, nie pak pravime eksperiment. Potrebna e javna rasprava i konsultirawe na eksperti." Ministerot Manevski, pak, namesto so argument za predlo`enite izmeni, nastapi so ocenki deka opozicijata samo bara na~in da ne se donese zakon i da ne se

IVANOV ]E JA PRETSTAVUVA MAKEDONIJA NA SAMITOT NA NATO!

GRUEVSKI NEMA DA ODI VO LISABON! KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

akedonskiot premier Nikola Gruevski nema da odi na Samitot na NATO vo Lisabon koj }e se odr`i na 19 i na 20 noemvri, a na koj se gleda{e kako na rok za re{avawe na sporot so Grcija i za deblokada na evroatlantskite integracii na Makedonija. Od Vladata velat deka e odlu~eno premierot da ne

M

prisustvuva zatoa {to nemalo potreba od toa, a za odlukata na premierot se znaelo u{te pri posetata na Brisel minatata nedela, kade {to Gruevski ostvari sredbi so ~elnicite na site evropski institucii: “U{te vo Brisel minatata nedela re{ivme deka vo Lisabon nema da odi premierot. ]e odi pretsedatelot \or|e Ivanov, kako vrhoven komandant na vooru`enite sili, i ministrite za nadvore{ni raboti i za odbrana, Antonio Milo{oski i Zoran Kowanovski. Ne znaeme kako e ova uredeno vo drugite dr`avi i na koe nivo }e bidat nivnite delegacii, no na{ite pretstavnici se tie, najpovikanite ministri i {efot na dr`avata”, veli vladiniot portparol, Martin Martinovski, za “Kapital”. Visok vladin izvor od DUI vo vrska so ovaa odluka na premierot veli deka na niedna sednica dosega Vladata go nema otvoreno pra{aweto za Samitot

na NATO. Ne e diskutirano nitu za sostavot na delegacijata, nitu za o~ekuvawata, nitu za planovite {to potoa. “Za Samitot voop{to ne zboruvame. Kako da ne postoi. S$ pojasno e deka nemame o~ekuvawa i mislime deka verojatno i samiot premier e svesen za ishodot, pa nema {to da se pojavuva tamu. Pra{aweto so na{iot vlez vo NATO e mnogu jasno – nerealno e i voop{to da se o~ekuva ne{to bez da se re{i sporot so Grcija. Nerealno e i da se nadevame na ovoj ili na nekoj sleden samit, koga Makedonija so re{eno ime mo`e da stane ~lenka na Alijansata u{te na prviot sleden sostanok na ministrite, {to go ima sekoja nedela. Ne mora da ~ekame golem samit”, veli istiot izvor. Vo petokot, premierot Nikola Gruevski ima{e sedma po red tet-a-tet sredba so gr~kiot kolega, Jorgos Papandreu, po koja i dvajcata rekoa deka nema konkretno pribli`uvawe na poziciite na dvete dr`avi.

I ZA EKSPERTITE ZAKONOT E SPOREN Dekanot na Pravniot fakultet i profesor po javna administracija, Bor~e Davitkovski, veli deka ne ja gleda logikata vo toa javnata uprava da pretstavuva samo eden organ od Ministerstvoto za informati~ko op{testvo. "Stavaweto na javnata administracija pod kapata na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo pretstavuva proces sli~en na gradewe ku}a od oxak, a ne od temel. Javnata uprava bara pove}e od toa da bide samo eden sektor vo edno ministerstvo. Pologi~no bi bilo Ministerstvoto za informati~ko op{testvo da bide sektor vo Ministerstvo za javna uprava, bidej}i toa ima funkcija samo na logistika vo javnata administracija, a ne prava i nadle`nosti", veli Davitkovski. reformira administracijata. Drug sporen moment za opozicijata e toa {to za ovie izmeni potrebno e 2/3 mnozinstvo, {to zna~i deka e pogolem konsenzus. Me|utoa, bidej}i vlasta ve}e go ima obezbedeno mnozinstvoto, opozicijata tvrdi deka }e bide ikslu~ena. "Ministerot za pravda prodol`uva so ignorirawe-

to na opozicijata, so {to, vsu{nost, demonstrira edna golema neodgovornost. Duhot na na{iot Ustav, koga se govori deka nekoi zakonski re{enija se donesuvaat so 2/3 mnozinstvo, zna~i deka treba da se nosat so konsenzus. A vie uporno isteravte vo Parlamentot edna reforma na sudstvoto bez da se konsultira opozicijata i sega

ovde podmetnuvate kukavi~ko jajce. Trajno ste nedosleden, manipulirate, improvizirate i zatoa dojdovme do ova derexe", obvini pratenikot na SDSM, Vlado Bu~kovski. Toj veli deka so stavaweto na administracijata pod kapata na Ministerstvoto za informati~ko op{testvo se spojuva nespoivoto. "Od kade e te`inata na edno ministerstvo koe go napravivte pred edna godina, vo koe rabotat dvajca bez trojca, da mu dadete ingerencii, armija od 150.000, da ja reformira i upravuva. Ne ja biva ovaa rabota. Ovde nema reforma, nitu, pak, harmonizacija so EU legislativata. Vie, ministre, prodol`uvate so nebulozite i eksperimentite od va{ata kujna", poso~i Bu~kovski. Pratenicite na vlasta, a i ministerot Manevski, ostanaa nemi za site obvinuvawa na opozicijata.


6 03.11.2010 FOKUS: [TO KRIJAT AMBASADORSKITE BUXETI?

 Ambasadorskata funkcija e edna od najzna~ajnite za pretstavuvawe na dr`avata na me|unaroden plan i voobi~aeno podrazbira diplomatsko i primerno odnesuvawe. (Del od porane{nite ambasadori na Makedonija)

MAKEDONSKITE AMBASADORI S DOZVOLUVAAT LUKSUZ NA DR@A GABRIELA DELOVA

delova@kapital.com.mk

mbasadorskata funkcija, koja e edna od najzna~ajnite funkcii za pretstavuvawe na dr`avata na me|unaroden plan, voobi~aeno podrazbira diplomatsko i primerno odnesuvawe. No, dokolku se pogledne podlaboko vo “dosiejata” i buxetite na ovie pretstavni{tva, ne samo {to }e se najdat primeri za zloupotreba na funkcijata, tuku i za dijametralno sprotivno odnesuvawe od ona {to mu dolikuva na eden diplomatski pretstavnik. Neodamna osamna aferata za slovene~kiot ambasador vo Madrid, [panija, koj ja o{tetil dr`avata za 100.000 evra za nabavka na luksuzen kujnski pribor. Negovata pasija kon kujnskiot pribor ne samo {to ja o{teti dr`avnata kasa na Slovenija, tuku go ~ine{e i povlekuvawe od funkcijata i zabrana za ponatamo{no imenuvawe kako ambasador. Slovenija se zagri`i zatoa {to ovoj skandal go naru{i i imixot na zemjata vo

A

 Porane{ni ministri za nadvore{ni raboti i diplomatski pretstavnici velat deka vo Makedonija ima problem so toa kako se tro{at buxetite na ambasadite, no retko se otkriva i se zboruva za toa. Za razlika od slovene~kiot ambasador vo [panija, koj tro{el pari za gurmanski potrebi, makedonskite diplomatski pretstavnici najmnogu tro{ele za kancelariski materijali, hotelski uslugi, luksuzni avtomobili, mebel i patuvawa stranstvo. Ova verojatno ne e edinstveniot primer na luksuzirawe i neodgovorno odnesuvawe na eden ambasador. No, toj skandal e otkrien. Porane{ni ministri za nadvore{ni raboti i diplomatski pretstavnici velat deka i vo Makedonija ima problem so toa kako se tro{at buxetite na ambasadite, no retko se otkriva i se zboruva za toa. Za razlika od slovene~kiot kolega, koj tro{el pari za gurmanski potrebi, makedonskite diplomatski pretstavnici najmnogu tro{ele za kancelariski materijali, hotelski uslugi, luksuzni avtomobili, mebel i patuvawa. Porane{niot ambasador vo NATO, Nano Ru`in, smeta deka mo`e da ima zloupotrebi vo nekoi diplomatski pretstavni{tva. “Vo misijata vo koja jas bev pretstavnik i da sakav, ne mo`e{e

da se napravi zloupotreba, bidej} i koristevme karti~ki. Smetkovodstvoto vo toa pretstavni{tvo sekojdnevno dobiva{e izve{taj za potro{enoto. So ogled na ova, vo misijata vo Brisel prakti~no e nevozmo`no da se napravi zloupotreba. Me|utoa, praktikata poka`uva deka vo odredeni diplomatsko-konzularni pretstavni{tva ponekoga{ se pravat zloupotrebi na funkcijata”, izjavi Ru`in bez da potencira primeri. Porane{niot ambasador Risto Nikovski, pak, veli deka vo Makedonija nema takvi primeri kako slovene~kiot za zloupotreba na ambasadorskite funkcii. “Ne mo`am da zboruvam za poslednite pet godini, no vo vremeto koga bev aktiven nema{e primeri za vakva zloupotreba. No, siguren sum deka ima primeri koi ne soodvestvuvaat na realnite potrebi i mo`nosti na dr`avata.

Postojat primeri za kupuvawe poskap mebel, no i toa e neizbe`no vo procesot na sozdavawe na diplomatsko-konzularnata mre`a”, veli Nikovski. Porane{niot minister za nadv-ore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, priznava deka detektiral zloupotrebi dodeka bil na funkcija. “Vo vremeto koga bev minister otkriv pove}e situacii na zloupotreba. Ima{e primer koga ambasador koriste{e dr`avni pari za kupuvawe mazut za da se gree celata zgrada, a vo prizemjeto imalo pekarnica. Potoa, ambasador zemal avansi za pove}e godini odnapred, kako da smetal deka }e bide na ambasadorskata funkcija 8-12 godini”, veli ^a{ule. Kako primeri gi poso~uva svoevolnoto koristewe dr`avni pari za {koluvawe na decata vo privatni institucii, pla}aweto

NANO RU@IN

SLOBODAN ^A[ULE

“Vo misijata vo koja jas bev pretstavnik i da sakav, ne mo`e{e da se napravi zloupotreba, bidej}i koristevme karti~ki. Smetkovodstvoto vo toa pretstavni{tvo sekojdnevno dobiva{e izve{taj za potro{enoto. So ogled na ova, vo misijata vo Brisel prakti~no e nevozmo`no da se napravi zloupotreba. Me|utoa, praktikata poka`uva deka vo odredeni diplomatsko-konzularni pretstavni{tva ponekoga{ se pravat zloupotrebi na funkcijata”

“Vo vremeto koga bev minister otkriv pove}e situacii na zloupotreba. Ima{e primer koga ambasador koriste{e dr`avni pari za kupuvawe mazut za da se gree celata zgrada, a vo prizemjeto imalo pekarnica. Potoa, ambasador zemal avansi za pove}e godini odnapred, kako da smetal deka }e bide na ambasadorskata funkcija 8-12 godini. Ima{e i primeri vo koi ambasadorite svoevolnoto koristele dr`avni pari za {koluvawe na decata vo privatni institucii, pla}ale dvojni stanarini, nepla}ale smetki pri dadeni pari, pa duri i primer za ambasadori koi bile vme{ani vo privatni delovno-{vercerski raboti”

dvojni stanarini, nepla}aweto smetki pri dadeni pari i drugo. ^a{ule poso~i deka postojat duri i ambasadori koi bile vme{ani vo privatni delovno-{vercerski raboti, koi nenamenski tro{ele pari pri gradewe ili kupuvawe na nekoi ambasadi. Filip Petrovski be{e konzul na Makedonija vo Wujork. Spored nego, ima zloupotrebi od najrazli~ni formi - od popravka na zabi na smetka na dr`avata, {koluvawe na decata na ambasadorite vo elitni u~ili{ta vo stranstvo, pa do kupoproda`ba na avtomobili na smetka na dr`avata. Toj potencira deka glaven problem e {to ne se vr{ele proverki na finansiskite transakcii na


SREDA

AMBASADATA VO BRISEL SO NAJGOLEM, A VO TALIN SO NAJMAL BUXET

SI AVNA SMETKA ambasadorite, nitu, pak, postoelo nekakvo sankcionirawe dokolku se detektira takvo ne{to. “Postoe{e inicijativa za proverka na smetkite na site diplomatskokonzularni pretstavnici, no toa ne go dozvolija nitu Ilinka Mitreva, nitu aktuelniot minister, Antonio Milo{oski”, veli Petreski. MNR POTVRDUVA DEKA IMA ZLOUPOTREBI Vo Ministerstvoto za nadvore{nhi raboti priznavaat deka ambasadorite znaat da se luksuziraat. “Od sektorot za finansii objasnuvaat deka slu~ai na nezakonsko i nenamensko tro{ewe na sredstvata imalo do objavuvaweto na revi-

zorskiot izve{taj vo 2006 godina, po {to, soglasno preporakite od dr`avniot revizor, se prezemeni niza merki za da se spre~at vakvite pojavi”, velat od MNR. Ottamu, kako primer za nenamensko i nezakonsko koristewe sredstva gi poso~uvaat pre~ekoruvawata napraveni vo 2005 godina kaj reprezentacijata vo pove}e diplomatsko-konzularni pretstavni{tva - Bern, Berlin, Budimpe{ta, Viena, Istanbul, Kairo, Otava, Kopenhagen, Qubqana, Pariz, Saraevo i Hag. Kako primer poso~uvaat nabavka na siten inventar, vo koja bilo evidentirano deka bile kupeni postelnina, du{eci, pernici, bawarki, ~a{i,

[TO OTKRI REVIZIJATA VO 2008 GODINA? Diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva neopravdano potro{ile: 74.800 evra za patni i dnevni rashodi, 74.800 evra za komunalni uslugi 309.000 evra za komunikacija i transport 99.000 evra za tekovno odr`uvawe 271.200 evra za dogovorni uslugi 35.780 evra za kupuvawe motorni vozila, pari {to voop{to ne se planirani i odobreni od buxetot na RM.

Misijata na RM vo Brisel Ambasadata na RM vo Berlin Ambasadata na RM vo London Konzulat na RM vo Venecija Ambasada na RM vo Pri{tina Ambasada na RM vo Talin

akedonskata diplomatija izobiluva i so primeri na nedoli~no odnesuvawe na diplomatsko-konzularnite pretstavnici. Slednive primeri se samo del od lepezata na ispadi i gre{ki: Makedonskiot ambasador vo [vajcarija, Alajdin Demiri, voze{e vo alkoholizirana sostojba, {to ne mu be{e prv skandal so tamo{nata policija. Javnosta dozna i za tepa~kite vo makedonskite ambasadi vo Brisel i vo Hag. Vo Hag ima{e incident me|u ambasadorkata Dobrinka Taskovska i slu`benikot Mile Giev, po {to ambasadorkata be{e vratena vo Skopje.

M

29

milioni evra nezakonski i nenamenski potro{eni pari vo diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva otkriva Dr`avniot zavod za revizija za 2008 godina

kara, Brisel-EU, Bukure{t, London, Qubqana, Pariz, Rim, Brisel-NATO, Rim-FAO, Solun ne se potkrepeni so soodvetna dokumentacija (fakturi i smetki bez prevod na makedonski jazik, ispratnica, priemnica, komisiski zapisnik za priem i sli~no), odnosno, bez materijalno zadol`uvawe na liceto {to rakuva so opremata. “Vo mese~nite pregledi za materijalno-finansiskoto rabotewe, koi se dostavuvaat do MNR za ambasadata vo Rim, se evidentirani rashodi za materijali od okolu 2.500 evra, za koi ne se specificirani materijalite {to se nabavuvaat”, se istaknuva vo izve{tajot. Revizijata utvrdila i deka sprotivno na zakonite ne se evidentirani i najgolem del od pobaruvawata za plateni depoziti za zakup na objekti. Revizijata utvrdi deka vo smetkovodstvenata evidencija ne se vneseni pobaruvawa na MNR za plateni depoziti vo iznos od 32.500 evra za pretstavni{tvata vo Atina, Va{ington, Viena, postojanata misija pri ON, London, Pariz, Stokholm. Ovie pobaruvawa se odnesuvaat samo za stanovite pod zakup na vrabotenite, a ne i za platenite depoziti za zakup na objektite. KOI SE SANKCIITE! Od Ministerstvoto za nadvore{ni raboti velat deka soglasno preporakite na revizorite, se prezemaat niza merki za da se spre~at vakvite

“AUDI 6” ZA 2.800 EVRA Blagoj Za{ov, porane{en makedonski ambasador vo Bukure{t, Romanija, vo 2005 godina za 4.000 dolari (2.800 evra) si go kupil slu`benoto “audi 6”, koe bilo sopstvenost na ambasadata, bez da gi zapazi zakonskite propisi. Procedurata za proda`ba na slu`benoto vozilo ne zabranuva toa da bide kupeno od vraboten vo ambasada, no za toa e potrebna soglasnost od MNR, a proda`bata treba da se oglasi vo dnevniot pe~at vo Romanija. Za{ov mo`el da go kupi avtomobilot samo ako na ponudata za proda`ba nemalo zainteresirani.

NEDOLI^NO ODNESUVAWE! Makedonskiot ambasador vo Rim, Qup~o Tozija, na otvoraweto na manifestacijata Godina na makedonskiot jazik vo italijanskoto Ministerstvo za kultura, povikuvaj}i go premierot Nikola Gruevski da ja otvori, go najavi kako premier na Republika Jugoslavija. Anegdotski se preraska`uva i deka makedonskiot ambasador vo Polska pred pove}e od pet godini, na priem vo pretsedatelskata rezidencija vo Var{ava bil bez vratovrska. A, pak, generalniot konzul koj zamina vo Wujork na po~etokot od ovaa dekada ne znael deka nov pretsedatel na SAD vo toa vreme e Xorx Bu{ Junior.

7

BUXET NA MNR ZA 2010 GODINA

Od site diplomatsko-konzularni pretstavni{tva {to gi ima Makedonija vo svetot, najmnogu sredstva se odvojuvaat za makedonskata misija vo Brisel (424.500 evra za 2010 godina), a najmalku za ambasadata vo Talin (26.850 evra za 2010). ~inii za rezidenciite na ambasadorite, {to ne bilo dozvoleno. “Spored Pravilnikot za plati, dodatoci na plati i nadomestoci na opredeleni tro{oci na dr`avni slu`benici vo stranstvo, {efot na pretstavni{tvoto ima pravo na iznajmen stan, no nema pravo na nabavka na poku}nina”, poso~uvaat od MNR. [TO KRIJAT REVIZORSKITE IZVE[TAI? Dodeka diplomatskata fela ne priznava nezakonsko i nanamensko tro{ewe pari, Dr`avniot zavod za revizija ne ja {tedi vo godi{nite izve{tai. Vo posledniot izve{taj za 2008 godina se utvrdeni nepravilnosti vo iska`uvaweto na bilansnite pozicii za suma od 29 milioni evra. Spored izve{tajot, okolu 320.000 evra e iznosot na nepotro{eni buxetski sredstva koi, sprotivno na zakonot, ne se vrateni vo buxetot, {to otvora mo`nost za nivno nenamensko tro{ewe. Okolu 78.000 evra nezakonski, bez tender, se isplateni za hotelski i ugostitelski uslugi. Renoviraweto na ambasadata vo Viena ne e zavr{eno vo dadeniot rok, iako se plateni 450.000 evra, a ambasadorot `iveel pod kirija i se pla}ale dopolnitelni tro{oci za kirijata. Nepravilnosti vo iska`uvaweto na rashodite ima i za ambasadite vo Qubqana (30.000 evra), no i vo Moskva e dovedena vo pra{awe opravdanosta za isplatenite 35.000 evra. Ni{to podobar ne e nitu izve{tajot za 2004 godina. Revizorite otkrile deka rashodite za nabavka na kancelariska oprema vo iznos od okolu 34.000 evra vo diplomatskokonzularnite pretstavni{tva vo An-

03.11.2010

FILIP PETROVSKI “Ima zloupotrebi od najrazli~ni formi - od popravka na zabi na smetka na dr`avata, {koluvawe na decata na ambasadorite vo elitni u~ili{ta vo stranstvo, pa do kupoproda`ba na avtomobili na smetka na dr`avata”.

26.100.000 denari 23.500.000 denari 21.320.000 denari 4.500.000 denari 3.875.000 denari 1.650.000 denari

pojavi. “Rakovodnite lica vo Sektorot za finansii i smetkovodstvo pismeno gi informiraat diplomatsko-konzularnite pretstavni{tva da ne prezemaat obvrski nad iznosot na dozna~enite sredstva so buxetot za tekovnata godina bez pismeno odobrenie od MNR. Vo sprotivno, tie }e padnat na tovar na {efot na pretstavni{tvoto. Nabavkite za rezidencijata koi se odnesuvaat na raboti za doma}instvoto treba da se pokrivaat od li~ni sredstva na korisnikot na rezidencijata. Za vakov vid nabavki licata da se zadol`uvaat i za toa da bidat izvesteni”, velat od MNR. ^a{ule veli deka vo otsustvo na regulativa vo vremeto koga toj bil minister, postoele dva na~ini na koj mo`e da se utvrdat zloupotrebi. “Prvo, treba da se doznae za takvoto nenamensko ili nezakonsko tro{ewe finansiski sredstva za {to postoe{e slu`ba za inspekcija. Potoa, be{e potrebno toa da se potvrdi komisiski. Merkata {to se prezema{e be{e otpovikuvawe na ambasadorot ili dokolku se raboti za vraboten, negovo otpu{tawe. Ponatamu, vakvite naodi & se davaat na dr`avata, koja postapuva spored zakonskite propisi”, veli ^a{ule. No, toj dodava deka dokolku ne e utvrdena krivi~na odgovornost, postoela mo`nost i za nadomest na {tetata koja ja napravil diplomatskiot pretstavnik. “Mnogu lu|e gi vratija parite, taka {to edinstvena sankcija be{e otpovikuvawe ili otpu{tawe na diplomatskiot slu`benik”, veli toj.


8 03.11.2010

KOMENTARI I ANALIZI

SREDA

PREMOL^ENO REVIDIRAWE NA PODATOCI  ]e

se soglasite, ova ne e marginalno tehni~ko revidirawe. Ova e revidirawe nagore, koe seriozno ja menuva percepcijata za toa kako & odelo na makedonskata ekonomija vo mandatot na prethodnata vlada na SDSM vo periodot od 2004-2006 godina. Promena na stapkata na ekonomski rast od 4% na celi 5% ne odi tukutaka

red okolu edna sedmica Dr`avniot zavod za statistika objavi soop{tenie do javnosta za revidirani podatoci za brutodoma{niot proizvod na Makedonija za periodot od 2003–2007 godina. Ova ne predizvika kojznae kakvo vnimanie kaj mediumite i nastanot nekako pomina bez golema buka. Revidiraweto na podatocite, po pravilo, e voobi~aena rabota za eden dr`aven zavod za statistika. Toa naj~esto e motivirano od dve pri~ini. Prvo, procesot na finalizirawe na statisti~kite podatoci, onie pokompleksnite, obi~no trae relativno podolg period. Zaradi potrebata javnosta, sepak, da ima nekakva informacija za konkretnata pojava, dr`avnite zavodi za statistika objavuvaat t.n. prethodni podatoci, za potoa, kako {to dobivaat s$ pove}e informacii i so nivna

P

poseopfatna obrabotka, privremenite podatoci da se revidiraat. Vtoro, pri~ina za revidirawe na podatocite mo`e da bide promena na odredena metodologija, a potoa se revidiraat podatocite od prethodni periodi za da se obezbedi konzistentnost i sporedlivost na vremenskata serija na podatoci. Vo konkretniot slu~aj, kaj makedonskiot brutodoma{en proizvod, Dr`avniot zavod za statistika vo poslednite desetina godini napravi nekolku revidirawa na podatocite. Na primer, vo 2000 godina gi revidira{e podatocite za 1997 do 1999 godina, za da primeni odredeni principi na evropskata statisti~ka organizacija Evrostat. Spored Dr`avniot zavod za statistika, poslednovo revidirawe na podatocite za BDP, objaveno pred nekoj den, e napraveno, op{to ka`ano, za da se podobri statisti~kiot tretman na finansiskite i bankarskite uslugi

soglasno specificirana Regulativa na Evropskata komisija, za da se izvr{i usoglasuvawe so korigirani podatoci od platniot bilans i zaradi drugi metodolo{ki podobruvawa. Kone~no, {to poka`uvaat korigiranite podatoci? Vo 2004 godina, makedonskata ekonomija, mereno preku BDP, ne porasnala za 4,1%, tuku za 4,6%. Vo 2005 godina rastot ne bil 4,1%, kako {to mislevme dosega, tuku 4,4%. Vo 2006 godina rastot ne bil 4%, tuku zna~itelno povisok i iznesuval 5%. Vo 2007 godina rastot ne bil 5,9%, tuku 6,1%. Spored Dr`avniot zavod za statistika, podatocite za 2008 godina se objaveni ve}e spored novite presmetki. Vo vrska so revidiraweto na podatocite za rastot na makedonskata ekonomija bi izdvoil ~etiri poenti. Prvo, rastot bil zna~itelno pogolem otkolku {to dosega se misle{e. Vtoro, dosega se sporedu-

vale babi i `abi. Podatokot za 2008 godina bil sporeduvan so podatoci za periodot od 20042006 godina, a tie bile proizvedeni po razli~na metodologija, {to zna~i ne bile sporedlivi. Treto, sega edna duzina ekonomski pokazateli davaat poinakva slika. Bidej}i so najnovite korekcii BDP na Makedonija e pogolem otkolku {to se misle{e prethodno, sega }e bide pomal soodnosot me|u javniot dolg, buxetskiot deficit i drugi varijabli so BDP. ^etvrto i najva`no, }e se soglasite, ova ne e marginalno tehni~ko revidirawe. Ova e revidirawe nagore, koe seriozno ja menuva percepcijata za toa kako & odelo na makedonskata ekonomija vo mandatot na prethodnata vlada na SDSM vo periodot od 2004-2006 godina. Promena na stapkata na ekonomski rast od 4% na celi 5% ne odi tukutaka. Sega e jasno deka po vnatre{niot oru`en konflikt vo 2001 godina

i lo{oto upravuvawe so ekonomijata od toga{nata vlada na VMRO-DPMNE, SDSM uspeal prili~no da ja sanira nasledenata katastrofalna sostojba i ekonomijata da ja postavi na zdrava osnova za zabrzan raste`. Dobrite ekonomski politiki o~igledno dadoa rezultat na sreden rok, {to be{e zasileno so povolnite doma{ni i eksterni slu~uvawa koi ne zavisea od vladata na VMRO-DPMNE. Na doma{en plan, svedoci bevme na golemata kreditna ekspanzija na bankite, osobeno kon naselenieto, {to mnogu ja pottikna li~nata potro{uva~ka. Na eksteren plan, se slu~i golem porast na cenite na metalite i generalno be{e zgolemena pobaruva~kata vo stranstvo. Sega e ve}e i statisti~ki potvrdeno ona {to se gleda{e, deka Vladata na VMRO-DPMNE ja prezede makedonskata ekonomija vo dobra kondicija i so slu~ajna, no dobredojdena

M-r Zoran Jovanovski potpretsedatel na SDSM

pomo{ od povolnite slu~uvawa vo zemjata i stranstvo ne mora{e kojznae {to da prezema za da se dostigne ekonomskiot rast {to e ostvaren. I za kraj, pred tri dena Dr`avniot zavod za statistika povtorno go revidira{e i podatokot za BDP za 2009 godina. Se se}avame, na po~etokot so golema pompa be{e istaknuvano deka padot e samo 0,7%, potoa be{e revidiran na 0,8%, a sega ve}e e zgolemen na 0,9%. Ova se s$ u{te prethodni podatoci, taka {to finalnite podatoci }e poka`at dali i kolku dopolnitelno }e se menuvaat. Rabotite poleka, ama sigurno si doa|aat na svoeto mesto.

STRATEGII

MONETARNA STRATEGIJA NA VALUTEN ODBOR  Denes,

neortodoksniot valuten odbor s$ pove}e se prifa}a kako mo`en model za vodewe na monetarnata politika, posebno za mali zemji i zemji vo tranzicija. Taka, treba da se sfati i negovoto spomenuvawe od pretstavnici na MMF kako mo`na izlezna politika od sega{niot de facto fiksen kurs vo de jure fiksen kurs, odnosno vo nekoja varijanta na valuten odbor

o literaturata, a i vo praktikata, iako mnogu poretko vo odnos na trite monetarni strategii {to gi prezentiravme vo porane{nite kolumni, mo`e da se sretne i strategijata na valuten odbor. Od balkanskite zemji vakva strategija upotrebuvaat Bosna i Hercegovina i Bugarija. Bugarija re{i ovaa strategija da ja primenuva s$ do vleguvaweto vo evropskata monetarna unija. Kaj nas, za ovaa monetarna strategija, kako spasonosno re{enie i kako propu{tena mo`nost, vo pove}e navrati spomenuva{e, pi{uva{e i govore{e vo Sobranieto na Republika Makedonija porane{niot pretsedatel na Sobranieto i aktuelen pratenik, Stojan Andov. Na negova inicijativa, odnosno pokana, vo prvite godini od osamostojuvaweto dojde i Stiv Hanke, eminenten profesor po primeneta ekonomija od Jonhs Hopkins University od Baltimor, SAD i, sekako, najgolem promotor na valutnite odbori. Imav mo`nost toga{ da se sretnam so nego vo svojstvo na minister vo toga{nata Vlada na Republika Makedonija.

V

Profesorot Hanke smeta najgolemiot promotor na deka diskrecionata montakanare~eniot ortodoksen etarna politika, voop{to, valuten odbor. treba da se eliminira, pa Osnovni karakteristiki duri i da se eliminira na ortodoksniot valuten postoeweto na centralnata banka i namesto nea  da postoi valuten odbor, koj po odnapred utvrdeno pravilo }e ima edna edinstvena funkcija - da emituva i da povlekuva pari. Toa e t.n. ortodoksna ili tvrda varijanta na valuten odbor. Pri postoeweto na vakov tip valuten odbor se eliminira postoeweto na centralnata banka i namesto nea postoi ovoj odbor. Toj odbor go so~inuvaat odbor se slednite: eminentni eksperti od Monetarnata politika se stranstvo, a sedi{teto sveduva edinstveno na e nadvor od zemjata, po razmena na kni`nite i kopravilo vo [vajcarija. vanite pari za rezervnata Zna~i, grupata ekspertivaluta (dolar ili evro). ~lenovi na valutniot Devizniot kurs e fiksen. odbor od [vajcarija bi Rezervnata valuta e ja vodele monetarnata stabilna, me|unarodno politika vo zemjata {to go {iroko prifatena valuta. vovela toj odbor. Vo odnos na nea e fiksirEte, takov valuten odbor an kursot na doma{nata treba{e da imame ako valuta. Vladata go prifate{e Konvertibilnost: postoi predlogot na profesorot neograni~ena konvertibilStiv Hanke. nost na doma{nite gotovi Vakov valuten odbor denes pari za rezervnite valuti te{ko mo`e da se sretne, po fiksen kurs. a vo minatoto go imaa Kreditirawe: ortodoksniot samo nekoi angliski kolovaluten odbor ne gi krednii po malite ostrov~iwa itira dr`avata i bankite. na pacifikot. Sewora`: celiot iznos od Kako {to istaknav, proemisionata dobivka odi vo fesorot Stiv Hanke e korist na buxetot.

Najslabata to~ka na ovoj tip valuten odbor e nemo`nosta da gi kreditira bankite, nitu vo uloga kako kreditor vo krajna

Takvata rigidnost na ortodoksniot valuten odbor pridonese vo praktikata da se pojavat izmeneti valutni odbori, koi vo literaturata se nare~eni neortodoksni (non-orthodox) ili “nalik na valutni odbori” (currency board like) nu`da. Vo sovremeni uslovi, centralnite banki, pokraj drugite funkcii, imaat i edna mnogu va`na funkcija - kreditor vo krajna instanca (lender of last resort). Taa funkcija posebno e va`na za zemjite vo tranzicija, kade {to, po pravilo, se nerazvieni finansiskite pazari, bankarskiot sistem e mnogu fragilen i bankite ~esto se upateni na centralnata banka kako kreditor vo krajna nu`da. Takvata rigidnost na ortodoksniot valuten odbor pridonese vo praktikata da se pojavat izmeneti valutni odbori, koi vo literaturata se nare~eni neortodoksni (non-orthodox)

ili “nalik na valutni odbori” (currency board like). Kaj neortodoksnite valutni odbori, centralnata banka ne se ukinuva, tuku nejziniot emisionen del se pretvora vo valuten odbor. Vtoro, centralnata banka ja zadr`uva funkcijata kreditor na bankite vo krajna nu`da. Se postavuva pra{aweto kako e mo`no da vr{i kreditirawe ako emisionata funkcija e svedena samo na zamena na doma{nata valuta za rezervnata. Vo ovoj slu~aj, pokrienosta na doma{nite pari so rezervnata valuta e pove}e od 100%. Za iznosot {to e nad 100%, centralnata banka mo`e da se javuva kako kreditor vo krajna nu`da. Rezultatite {to se postignaa so neortodoksnite valutni odbori vo nekoi zemji, kako {to se Estonija i Bugarija, i nivnata re{enost da go zadr`at valutniot odbor do vleguvaweto vo EMU, go svrte vnimanieto vo nau~nite krugovi, pa i vo MMF, i go ubla`i odbojniot stav {to go imaa mnozinstvoto relevantni nau~nici. Denes, neortodoksniot valuten odbor s$ pove}e se prifa}a kako mo`en model za vodewe na monetarnata politika, posebno za mali zemji i

D-r Qube Trpeski profesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

zemji vo tranzicija. Taka, treba da se sfati i spomenuvaweto na odredeni pretstavnici od MMF kako mo`na izlezna politika od sega{niot de facto fiksen kurs, koj podolgo vreme se primenuva vo Republika Makedonija, da se pretvori vo de jure fiksen kurs, odnosno na nekoja varijanta na valuten odbor. Vo godinite koga Republika Makedonija, primenuvaj}i ja postojnata strategija na targetirawe na devizniot kurs, postigna deflacija, odnosno inflacija blizu do nulata, dokolku se primenuva{e strategijata na sovremeniot valuten odbor, kako {to e opi{ano pred malku, monetarnata politika }e be{e porelaksirana, }e ima{e pove}e pari vo prometot i }e se izbegnea deflatornite tendencii. Ova samo kako pottik za razmisluvawe. Mojot stav za toa koja monetarna strategija e najpogodna vo ovoj moment za Republika Makedonija go iznesov vo prethodnata kolumna.


KOMPANII PAZARI I FINANSII 2.190

MBI 10

PONEDELNIK

2.375

MBID

113,00

2.180

9

01.11.2010

OMB

112,80 2.370

2.170

112,60

2.160

112,40 2.365

2.150

112,20

2.140

112,00

2.360

2.130

111,80

2.120

2.355

27/10/10

28/10/10

29/10/10

30/10/10

31/10/10

01/11/10

27/10/10

02/11/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

111,60 28/10/10

29/10/10

30/10/10

31/10/10

01/11/10

02/11/10

27/10/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

28/10/10

29/10/10

30/10/10

31/10/10

01/11/10

02/11/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

MAKEDONSKA BERZA

SLOVENE^KATA BERZA PREPORA^UVA

REGIONALNA BERZA SAMO SO STRANSKI PARTNER

17.03.2010 9

Formiraweto na unificiran regionalen pazar e mo`no da bide vodeno samo od strana na stranska berza, kako del od nejzinata delovna inicijativa, a vo nikoj slu~aj kako regulatoren ili politi~ki proces METODI PENOVSKI

81,01%

penovski@kapital.com.mk

od akciite na Qubqanskata berza vo tekot na 2008 godina bea kupeni od strana na berzata vo Viena

bedinuvaweto na pazarite na kapital mo`e da se slu~i samo dokolku se pojavi stranski investitor koj }e gi kupi regionalnite berzi, kakov {to e primerot so Qubqanskata berza. Formiraweto na unificiran regionalen pazar e mo`no da bide vodeno samo od strana na stranska berza, kako del od nejzinata delovna inicijativa, a vo nikoj slu~aj kako regulatoren ili politi~ki proces, potenciraat od berzata vo Qubqana. Spored nivnoto iskustvo, sozdavaweto na regionalen pazar na kapital preku formirawe na regionalna berza pretstavuva te`ok, no i premnogu skap proces, preku koj treba da bide napravena integracija, no i unifikacija na samite regionalni pazari. “Vo fazata na proda`ba na berzata vo Qubqana baravme partner koj so seto svoe znaewe, kapacitet, no i investitorski potencijal bi mo`el da pridonese za zgolemuvawe na potencijalot na doma{niot pazar na kapital. Vo taa faza na proda`ba, od na{a strana be{e oceneto deka zdru`uvaweto na malite nerazvieni pazari na kapital bez vistinski pogolem stranski partner ne bi mo`elo da pridonese za zgolemuvawe na potencijalot na pazarot na kapital. Dosega{nite preze-

O

meni aktivnosti poka`uvaat deka sme bile vo pravo vo pogled na na{ata procenka”, izjavi za "Kapital", Andrej [keta, pretsedatel na upravata na Qubqanskata berza. Qubqanskata berza vo tekot na 2008 godina, po dobivaweto na soglasnost od strana na slovene~kiot regulator na pazarot na kapital, be{e prodadena na berzata vo Viena so {to istata stana ~lenka na regionalnata grupa na berzi CEESEG. “Cel na ovaa regionalna grupa na berzi e tokmu formirawe na unificiran regionalen pazar. Zatoa, na{e mislewe e deka vakviot proces mo`e edinstveno da bide voden od strana na stranska berza, kako nejzina delovna inicijativa, so poddr{ka na adekvaten partner, a vo nikoj slu~aj kako regulatoren ili ~isto politi~ki proces. Integracijata, pa duri i samata unifikacija na pazarite na kapital, pretstavuva te`ok, no mnogu skap proces”, konstatira [keta. Vo sli~na nasoka odat i razmisluvawata na Ivan [teriev, glavniot izvr{en direktor na Makedonska berza. Toj ocenuva deka potrebata od potesno integrirawe i povrzuvawe na berzite vo regionot

SLAB INTERES ZA AKCIITE I UDELITE NA FONDOT ZA PENZISKO OSIGURUVAWE nvestitorite poka`aa slab interes za akciite i udelite na Fondot za penzisko osiguruvawe koi od zav~era se prodavaat na Makedonskata berza. Za dva dena trguvawe e ostvaren promet od okolu 11,9 milioni denari, pri {to v~era voop{to nema{e trguvawe. Prodadeni se paketi na prioritetni akcii na {est kompanii od vkupno 39 ponudeni, kako i udeli na tri od vkupno 15 kompanii. Ne se prodade nieden paket obi~ni akcii od ponudenite devet. V~era na Makedonskata berza be{e ostvaren vkupen promet od 11,3 milioni denari. Od nego 43% otpadnaa na akcijata na Komercijalna banka, so koja e ostvaren promet od 4,9 milioni denari. Od drugite akcii najblisku do promet od eden milion denari be{e akcijata na Makedonski Telekom, so koja e ostvaren promet od okolu 866.000 denari. Obvrznicite, isto taka, bea von fokusot na investitorite. Vkupniot promet realiziran so ovie hartii od vrednost iznesuva{e okolu 1,8 milioni

I

podolgo vreme e aktuelna i identifikuvana od samite berzi. Toa bila i pri~inata da se prezemat aktivnosti za operacionalizacija na pove}e integraciski proekti, kako na primer reliziranite zaedni~ki me|unarodni investitorski konferencii i kreiraweto na nekolku regionalni akciski indeksi. "Analizata na izvodlivosta na poslo`enite formi na berzanski integracii vo izminatiot period poso~uva{e deka na ovoj plan postojat pove}e normativni i operativni ograni~uva~ki faktori, povrzani so dualnata kotacija, dale~inskoto ~lenstvo, prekugrani~nata supervizija, kreiraweto na centralna trgovska platforma, poramnuvaweto na transakciite so hartii od vrednost itn. Imaj}i go ova predvid, najnovata inicijativa na regulatorite mo`e da bide korisna dokolku se fokusira

na sozdavawe na uslovi za intenzivirawe na integraciskite procesi od strana na biznissektorot vo razli~nite zemji vo regionot. Sepak, treba da se ima predvid deka poslo`enite berzanski integraciski proekti mo`at da se izvedat edinstveno dokolku site involvirani strani dobivaat vo toj proces, odnosno donesat privlekuvawe na novi investitori i zgolemeni prometi, a uslov za toa, spored dosega{nite iskustva, e integraciite da se temelat i na sopstveni~ki restrukturirawa”, konstatira [teriev. Sprotivno na stavovite na ~elnite lu|e na berzite vo Slovenija i Makedonija, od berzata vo Zagreb velat deka sekoja dr`ava treba da go zajaknuva svojot pazar na kapital preku ovozmo`uvawe na "kros listing", odnosno dvojna kotacija na kompaniite, a ne preku sozdavawe na nov berzanski entitet.

denari. Od indeksite, samo osnovniot berzanski indeks MBI-10 v~era zabele`a rast od 1,23% na svojata vrednost. Dene{noto trguvawe MBI10 }e go po~ne so vrednost od 2.189,19 indeksni poeni. Za razlika od prethodniot den, MBID i OMB indeksot v~era bele`at sni`uvawe na svoite vrednosti. MBID ja namali svojata vrednost za 0,12% na nivo od 2.360,62 indeksni poeni. Indeksot na obvrznici zabele`a pad od 0,54%, dostignuvaj}i vrednost od 112,16 indeksni poeni. I pokraj vakvoto dvi`ewe na berzanskite indeksi, pogolem e brojot na hartii od vrednost ~ii ceni bele`at rast. Nivniot broj iznesuva 11, a se predvodeni od akcijata na Osiguritelna polisa od Skopje, koja porasna za 16,28%. Brojot na gubitnici iznesuva 10, predvodeni isto taka od akcija na kompanija od osiguritelniot sektor. Akcijata na KJUBI Makedonija, zabele`a pad od 5,78%. Bez promeni kaj cenata se registrirani ~etiri hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ Име на компанијата Осигурителна полиса Скопје ТТК Банка АД Скопје Стопанска банка Битола Гранит Скопје Макпетрол Скопје

02.11.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

29.322.308,14

1,44%

-2,35%

-10,48%

-5,38%

-14,48%

28.10.2010

150.894

ILIRIKA GRP

25.903.976,09

0,66%

7,51%

2,32%

7,36%

6,41%

28.10.2010

3

716.940

Иново Статус Акции

17.158.933,47

-0,30%

-6,80%

-13,11%

-18,05%

-33,56%

01.11.2010

483,36

2,84

619.184

KD Brik

24.839.150,29

0,85%

2,38%

2,25%

8,48%

15,85%

29.10.2010

22.500,00

2,73

292.500

KD Nova EU

23.579.049,29

2,22%

2,02%

-5,79%

-3,25%

-21,73%

29.10.2010

КБ Пуб��икум балансиран

28.455.531,87

2,07%

0,72%

-3,57%

-1,02%

-2,05%

01.11.2010

Износ (МКД)

1.000,00

16,28

100.000

747,00

5,66

2.524,44

02.11.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

424

-5,78

2.968

1650

-2,94

46.200

Пелистерка АД Скопје

1.887,00

-2,73

139.638

Топлификација Скопје

3.104,53

-1,20

459.470

215,00

-0,78

26.875

ОКТА Скопје

РЖ Услуги Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ Име на компанијата

02.11.2010 Податоците се однесуваат за

%

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата КЈУБИ Македонија Скопје

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

02.11.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 Вкупно издадени акции 1.431.353

BESK (2009)

54.562

GRNT (2009)

3.071.377

KMB (2009) MPT (2009)

ХВ ALK (2009)

02.11.2010

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

3.758,76

390,18

9,63

0,86

6.450,00

341,43

18,89

0,19

Вкупно Официјален пазар

483,36

105,83

4,57

0,48

обични акции

2.014.067

3.205,46

533,81

6,00

0,93

Вкупно Редовен пазар

112.382

22.500,00

/

/

0,63

3205,46

0,48

4.923.592

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

Македонски Телеком Скопје

436,06

-0,51

866.890

SBT (2009)

389.779

2.524,44

211,39

11,94

0,57

Алкалоид Скопје Гранит Скопје

02.11.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

Комерцијална банка Скопје Стопанска банка Битола

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

2.524,44

3,00

716.940

STIL (2009)

14.622.943

159,00

0,11

1.437,88

2,22

3758,76

2,38

654.025

TPLF (2009)

450.000

3.104,53

61,42

50,55

0,91

483,36

2,84

619.184

ZPKO (2009)

271.602

1.950,00

/

/

0,26

обврзници обични акции

% на промена

29.570

15

-54,62

129.542

87

489,56

159.111

102

82,61

25.476

33

-50,67

25.476

33

-92,26

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 02.10.2010)


10 03.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

DR@AVATA SE ZADOL@I ZA 45,6 MILIONI EVRA SO ZAPISI R@ INTER-TRANSШPED SO DOBIVKA ZA TRITE KVARTALI

inisterstvoto za finansii prodade {estmese~ni dr`avni zapisi i ja dopolni dr`avnata kasa so 45,6 milioni evra. Pogolem del, odnosno 42,8 milioni evra, se pribrani od zapisi so devizna klauzula, a 2,8 milioni evra se obezbedeni od zapisi bez klauzula. Novoto zadol`uvawe na dr`avata se sovpa|a so rokot koga treba da se vratat vo stopanstvoto 47,7 milioni evra od prodadeni {estmese~ni i dvegodi{ni

M

zapisi vo prethodniot period. Spored bilansot, proizleguva deka vo stopanstvoto }e ostanat 2 milioni evra pove}e otkolku {to iznesuva novoto zadol`uvawe. “Ova e povtorno vo kontekst na barawata na bizniszaednicata za namaluvawe na zadol`uvaweto preku dr`avni zapisi, vo interes na podobruvawe na likvidnosta”, pi{uva vo soop{tenieto od kabinetot na Stavreski. Novoto zadol`uvawe pomina i so namaleni kamatni stapki na zapisite. [estmese~nite

zapisi so devizna klauzula se prodadoa so istoriski najniska kamata od 4,3%, a denarskite so 4,5%. Stavreski najavi deka dinamikata na izdavawe zapisi na doma{niot pazar idnata godina }e zabavi do minimum, a buxetskiot deficit }e se finansira so zadol`uvawe vo stranstvo. S$ u{te e otvorena opcijata za kredit od MMF, za koj najverojatno }e se razgovara na sredbite so monetarcite od Fondot koi od utre doa|aat vo dvonedelna misija vo Makedonija.

ransportnata kompanija R@ Inter-Trans{ped od Skopje prvite tri kvartali od godinava gi zavr{i so dobivka od 28 iljadi evra, za razlika od zagubata od 72 iljadi evra presmetana vo prvite devet meseci lani. Spored finansiskiot izve{taj na kompanijata objaven na Makedonska berza, operativnite prihodi na kompanijata vo prvite devet meseci se namalile za 4% sporedeno so istiot period minatata godina i iznesuvaat vkupno 776 iljadi evra. Lani tie

T

iznesuvale okolu 805 iljadi evra. Spored izve{tajot, site prihodi od raboteweto se ostvareni na doma{en pazar, {to zna~i deka kompanijata za razlika od prethodnata godina ne sklu~ila nitu eden dogovor za rabota vo stranstvo. Od druga strana, pak, vo istiot period kompanijata uspeala da gi namali rashodite za 14% i za devet meseci se namaleni na 693 iljadi evra, vo sporedba so minatogodi{nite 810 iljadi evra. Rezultatite koi se odnesuvaat samo na tretiot kvartal go-

dinava poka`uvaat pogolema neto-dobivka za celi 62% vo odnos na lani. Za tri meseci kompanijata ostvarila dobivka od 82.000 evra, {to e za 32 iljadi evra pove}e od minatogodi{nite 50.000 evra. Prihodite od raboteweto porasnale za 6% na 303 iljadi evra, a vo istiot period lani tie iznesuvale 285 iljadi evra. Vo tretiot kvartal kompanijata gi namalila i rashodite za 3% na vkupno 205 iljadi evra. Vo tretiot kvartal lani tie iznesuvale 212.000 evra.

VO USLOVI NA KRIZA I OTPU[TAWA NA RABOTNICI

SE NAMALUVA NEVRABOTENOSTA SAMO VO MAKEDONIJA Dodeka zemjite-~lenki na EU se borat so nevrabotenosta koja kontinuirano raste kako rezultat na krizata, brojot na nevraboteni vo Makedonija se namaluva. Vo septemvri, stapkata na nevrabotenost vo zemjite od evrozonata porasnala za 10,1% vo odnos na avgust, a za samo tri meseci brojot na vraboteni vo Makedonija se zgolemil za 4.500 lica MARINA UZUNOV

uzunov@kapital.com.mk

evrabotenosta vo Makedonija kontinuirano se namaluva, a vo isto vreme stapkata na lica koi se vodat kako nevraboteni vo 16 ~lenki od evrozonata raste. Spored podatocite od Agencijata za vrabotuvawe, samo vo izminatite tri meseci, od juli do septemvri, brojot na nevraboteni se namalil za re~isi 4.500 lica, {to govori deka i vo uslovi na kriza i otpu{tawa, namesto da se namaluva, se zgolemuva brojot na vraboteni. Ako se zeme predvid deka vo izminatite nekolku meseci se namaluva brojot na vraboteni vo industrijata, a se zgolemuvaat vrabotuvawata vo javniot sektor, proizleguva deka dr`avata stanuva najgolem rabotodava~. Vo septemvri, Agencijata za vrabotuvawe kako nevraboteni evidentirala 323.233 lica, a vo avgust ovaa brojka iznesuva{e 326.154 lica. Samo za eden mesec od juli, koga bile registrirani 328.081 lica, brojot na vraboteni se zgolemil za re~isi 2.000 lica. Ekspertite komentiraat deka e dobro da se namaluva stapkata na nevrabotenost, bidej}i toa zna~i deka se zgolemuva brojot na vraboteni. Spored profesorkata Marija Zarezankova-Potevska, potrebno e podatocite da se razgleduvaat detalno i na podolg period. “Dobro e ako se namaluva nevrabotenosta. Toa zna~i deka se zgolemuva brojot na onie koi se vraboteni.

N

RASTE NEVRABOTENOSTA NA BALKANOT Vo Srbija, vo juli ovaa godina brojot na vraboteni e namalen za 25.761 lica. Zgolemuvawe ima samo kaj vrabotenite vo golemite kompanii, ustanovi i institucii so novi 3.448 rabotnici. Od rabotnata scena vo Srbija vo juli is~eznale 29.249 podizveduva~i, zaedno so nivnite rabotnici. Vo pekolniot juli, spored podatocite na Nacionalnata slu`ba za vrabotuvawe vo Srbija, na sekoja minuta se gasele 2,7 rabotni mesta. Vo Hrvatska, pak, nevrabotenosta vo vtoroto trimese~je od godinava iznesuva 12,4%, {to e za 3,5 procentni poeni pove}e od istiot period minatata godina. Vo Bugarija, vo prvoto trimese~je od godinava nevrabotenosta se zgolemila re~isi za 4% vo odnos na istiot period od minatata godina. Dokolku drugite faktori se pozitivni, kako na primer industriskiot rast, toga{ mo`eme da pretpostavime deka ima potreba od zgolemen obem na rabota, odnosno deka se otvoraat novi rabotni mesta. No, fakt e deka postoi tendencija za bri{ewe na odredeni kategorii, so cel namaluvawe na brojot na nevraboteni. Definiraweto na licata kako nevraboteni isto taka e predmet za diskusija”, objasnuva profesorkata. No, podatocite od Zavodot za statistika, pak, poka`uvaat sprotivno. Brojot na rabotnici vo industrijata e vo kontinuirano opa|awe. Vo septemvri, sporedeno so istiot mesec lani, brojot na vraboteni vo industrijata se namalil za 5,4%, odnosno za 1,4% na mese~no nivo. Ova poka`uva deka namesto ekonomijata, dr`avata stanuva najgolem rabotodava~ vo dr`avata. Spored neoficijalni presmetki i podatoci, dr`avnata ad-

ministracija ima pribli`no okolu 120 iljadi vraboteni. Ako se zeme predvid deka Zavodot za statistika izleze so podatok deka okolu eden milion od naselenieto e rabotosposobno, a 32,1% se nevraboteni - izleguva deka 20% od momentalno vrabotenite se vraboteni vo dr`avnata administracija. DALI BROJKATA JA OTSLIKUVA REALNATA SOSTOJBA NA PAZAROT? Vo prvite devet meseci od godinava vo dr`avnata Agencija za vrabotuvawe bile registrirani 172.750 prijavi na zasnovani rabotni odnosi. Od niv, 42.453 se prijavi na zasnovani rabotni odnosi od evidencijata na nevraboteni lica, a 130.297 lica bile vraboteni nadvor od evidencijata. No, za ovie lica Dr`avnata agencija za vrabotuvawe ne vodi evidencija dali preminuvale od edna firma vo druga ili imale dogovor na opredeleno vreme, {to potoa se transformiral vo dogovor na

neopredeleno. Se otvora pra{aweto dali brojkite ja otslikuvaat realnata sostojba vo zemjava? Vo septemvri godinava vkupno bile evidentirani 323.223 lica kako nevraboteni. Od niv 4.936 lica se vrabotile. Sporedeno so istiot mesec lani, 341.893 lica bile evidentirani kako nevraboteni vo Agencijata za vrabotuvawe. Od niv, 5.563 lica na{le rabota. Dr`avnata agencija za vrabotuvawe gi prebrojuva onie koi mo`e da gi vidi na spisocite. Licata koi se prijaveni so M1 obrazec se brojat za vraboteni, a onie koi se prijaveni deka baraat rabota se brojat za nevraboteni. No, {to e so onie koi se javuvaat deka na{le rabota, a gi nema vo spisokot na nevraboteni, koj vodi smetka za niv? Site ostanati koi “vo me|uvreme” gi nema ni na edniot ni na drugiot spisok ne se brojat. Neodamna, od

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,91%

3,83%

4,75%

5,54%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5875

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,2248

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

71,0557

Швајцарија

франк

44,7714

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,4940

EUR

USD

GBP

Австралија

долар

43,6977

61,6

44,5

71

Извор: НБРМ

CHF 45

Agencijata izjavija deka ne poseduvaat podatoci dali tie lica preminuvaat od edno rabotno mesto na drugo ili, pak, imale dogovor na opredeleno vreme, koj se transformiral vo dogovor na neopredeleno. Dr`avnata agencija za vrabotuvawe gi broi kako vraboteni onie koi se prijaveni so M1 obrazec, bez razlika dali licata se prethodno evidentirani ili ne. Problemot koj se javuva e vo izdr`anosta na brojkata na nevraboteni. Agencijata gi broi onie koi sakaat da bidat izbroeni, bez ogled dali baraat rabota ili se brojat samo poradi toa da go ostvarat pravoto na zdravstvena za{tita. EVROSTAT: NEVRABOTENOSTA VO SEPTEMVRI E ZGOLEMENA ZA 10,1% Za razlika od kaj nas, poslednite podatoci od Evrostat uka`uvaat na toa deka stapkata na nevrabotenost vo septemvri porasnala za 10,1% vo odnos na avgust. Podo-

bruvaweto na sostojbata na germanskiot pazar na trudot se neutralizra poradi rastot na nevrabotenosta vo Irska, Italija, [panija. Vo [panija, za prv pat po tri godini se bele`i namaluvawe na stapkata na nevrabotenost. Vo tretiot kvartal stapkata na nevrabotenost vo [panija iznesuva 19,8%, {to pretstavuva nezna~ajno namaluvawe vo odnos na prethodnoto trimese~je koga iznesuvala 20,1%. Od regionot, vo Hrvatska vo septemvri nevrabotenosta iznesuvala 16,9%, {to pretstavuva rast vo odnos na avgust koga stapkata na nevrabotenost iznesuvala 16,4%. Vo Bugarija i vo ^e{ka, vo septemvri vo odnos na avgust se bele`i nezna~itelno namaluvawe na stapkata na nevrabotenost od 9,1% na 9%. Vo Polska nevrabotenosta vo istiot period bele`i porast od 11,3% na 11%.


KOMPANII PAZARI I FINANSII

K

idnina. Do krajot na mesecot se o~ekuva firmata}erka na Toplifikacija da dobie i licenca za rabota od Regulatornata komisija za da mo`e da distribuira parno greewe vo Skopje. Regulatornata komisija za energetika minatata nedela raspi{a javen povik so koj bara{e idniot distributer da ima sopstvena mre`a ili, pak, da ja zakupi istata. Pred edna godina Toplifikacija

03.11.2010

11

TTK BANKA DOBI SPOR VREDEN 3,65 MILIONI EVRA

FIRMA-]ERKA NA TOPLIFIKACIJA ]E DISTRIBUIRA TOPLINSKA ENERGIJA ompanijata Distribucija na toplina DOOEL, firma-}erka na skopska Toplifikacija, od krajot na ovoj mesec }e distribuira toplinska energija do site korisnici koi dosega se greeja na parnoto na Toplifikacija. Od Regulatornata komisija za energetika velat deka do istekot na rokot pred dva dena se javila samo edna kompanija koja sakala da ja vr{i ovaa dejnost vo

SREDA

se otka`a od licencite za distribucija i snabduvawe na toplinska energija, zadr`uvaj}i ja samo licencata za proizvodstvo na toplinskata energija.

rz osnova na dve sudski presudi na Vrhovniot sud, TTK banka go dobi sporot vreden 3,65 milioni evra vo povedenata sudska postapka so kompanijata vo ste~aj Medicinska plastika od Tetovo. Istite se o~ekuva bitno da vlijaat i vrz bilansot na uspeh na bankata. “Bankata o~ekuva zavr{uvaweto na ovoj sudski proces da donese pozitivni efekti na bilansot na uspeh preku osloboduvawe na izdvoenite rezervacii za ova pobaruvawe”, se veli vo

V

soop{tenieto na bankata objaveno na Makedonskata berza. Svoevremeno, TTK banka se spomenuva{e i kako sopstvenik na imotot na Medicinska plastika. Vakvata odluka bila donesena vo prvostepena postapka od strana na Osnovniot sud vo Tetovo. Istata be{e osporuvana od strana na ste~ajnoto rakovodstvo na Medicinska plastika, kako i od podra~nata edinica na javnoto pravobranitelstvo vo Tetovo. Glavnata pri~ina

za osporuvaweto na taa odluka od strana na obvinitelstvoto e {to zemji{teto koe & be{e dadeno na TTK banka e vo sopstvenost na dr`avata, poradi {to istoto ne mo`e da bide predmet na kupoproda`bi i transakcii. Istovremeno, pravobranitelstvoto go osporuva{e i dogovorot za transformacija od pravo na koristewe vo pravo na sopstvenost, pri {to be{e barano i poni{tuvawe na sudskoto poramnuvawe vrz osnova na zalo`no pravo od hipoteka.

DOLGOVITE NA MAKEDONSKI AVIOTRANSPORT DOSTIGNAA 31 MILION EVRA

17.03.2010 STE^AJOT NA MAT LAPNA PET MILIONI EVRA OD DR@AVATA

11

Poznava~ite objasnuvaat deka dolgovite na MAT te{ko deka }e se naplatat, bidej}i aviokompanijata e vo ste~aj i ne raspolaga so sopstven imot KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

te~ajot na MATMakedonski aviotransport e najpogubna varijanta i za makedonskite aerodromi i za dr`avata. Makedonski aviotransport im dol`i na makedonskite aerodromi re~isi 10 milioni evra i okolu pet milioni evra na dr`avata, doznava "Kapital" od izvori vo vozduhoplovnata vlast. Ste~ajot na MAT zarobi i okolu tri milioni evra na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo, koja pred edna godina i ja pokrena ste~ajnata postapka. Ostanatite dolgovi na ovoj redoven avioprevoznik se kon srpskiot nacionalen avioprevoznik JAT, kon Eurokontrol, kako i kon vrabotenite na MAT. Neodamna, ste~ajniot upravnik na Makedonski aviotransport ispratil izve{taj do site doveriteli vo koj pi{uva deka dosega{nite pobaruvawa na MAT po osnova na dolgovi iznesuvaat 31 milion evra. Od Agencijata za civilno vozduhoplovstvo velat deka “nedoma}inskoto” rabotewe na MAT e rezultat na pregolemite privilegii koi ovaa aviokompanija

S

31

milion evra iznesuvaat dosega{nite pobaruvawa na MAT po osnova na dolgovi

gi u`ivala od strana na dr`avata. “Se poka`a deka dosega{niot koncept ne be{e odr`liv. Pove}e od 10 godini se davaa privilegii samo na eden avioprevoznik koj za toj period ne uspea da postigne dobri rezultati. Verojatno bil pogre{en konceptot, mu bile dadeni privilegii na odreden subjekt koj ne bil dovolno kontroliran od dr`avata. Nemalo konkurencija, nitu, pak, imalo avioni. Na toj na~in, zaludno se izgubeni 10 godini vo razvojot na aviosoobra}ajot vo zemjava”, veli Zoran Krstevski, direktor vo ostavka na Agencijata za civilno vozduhoplovstvo (ACVP). Del od porane{noto rakovodstvo na MAT-Makedonski aviotransport za "Kapital" objasnuva deka re~isi ne postoi na~in da se isplatat dolgovite kon doveritelite. “Se somnevam deka mo`e da se naplatat ovie dolgovi. I dr`avata ne mo`e da gi naplati. MAT e vo ste~aj.

Kompanijata ne raspolaga so svoj imot, prostoriite kade {to rabotevme bea pod kirija. Smetam deka dr`avata pogre{i koga dozvoli MAT da odi vo ste~aj. Mo`e{e so mali promeni da dozvoli MAT i ponatamu da leta i na toj na~in poleka da si gi napla}a parite. Dr`avata ja napravi istata gre{ka i so Paler Makedonija i so Avioimpeks. O~igledno, ste~ajot na MAT be{e rezultat na

ne~ii interesi, koi ne bea vo nasoka na toa MAT da prodol`i da raboti”, objasnuva za "Kapital" vraboten vo MAT, koj saka{e da ostane anonimen. Porane{niot direktor na makedonskite aerodromi, Vawa Bitoqanu, za Kapital veli deka iako ne e dovolno zapoznat so vkupnite dolgovi na MAT, smeta deka dolgovite kon aerodomite se vina i na menaxmentot na makedonskite aerodromi.

"Nemam pretstava kolkavi se dolgovite na MAT. No, kolku i da se, se postavuva pra{aweto dali aerodromite gi naplatile bankarskite garancii na MAT dosega. Spored mene, tuka pove}e se rabotelo za banditsko rabotewe", kratko iskomentira Bitoqanu. Edinstveniot avion na MAT posleden pat leta{e letoto 2009 godina. Agencijata za civilno vozduhoplovstvo go prizemji avionot na MAT

poradi tehni~ki problemi. Toa be{e i pri~inata poradi {to ACVP vo septemvri minatata godina ne im ja prodol`i dozvolata za letawe na MAT, so {to kompanijata go zagubi statusot na redoven avioprevoznik na Makedonija. Evropskata vozduhoplovna vlast na MAT lani mu zabrani da leta kon Italija i kon Germanija poradi dolgovi kon tamo{nite aerodromi, kako i kon Eurokontrol.


12 03.11.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

STARO-NOV PREDLOG NA SDSM PROTIV ZAKONOT ZA PU[EWE

AGENCIJATA ZA HRANA SO GOLEMI OVLASTUVAWA

opstvenicite na ugostitelskite objekti ~ija povr{ina e do 100 kvadratni metri da imaat pravo na izbor dali }e gi namenat lokalite celosno za pu{a~i ili, pak, za nepu{a~i. Objektite koi se pogolemi od 100 kvadratni metri da imaat pravo fizi~ki da go podelat lokalot na pu{a~i ili nepu{a~i, taka {to vo delot za nepu{a~i }e ima posebna ventilacija koja }e go provetruva prostorot. Na letnite

dniot direktor na novoformiranata Agencija za hrana }e ima premnogu ingerencii, smeta opozicijata, za {to reagira{e na v~era{nata sednica na sobraniskata Komisija za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, kade {to se rasprava{e za predlogzakonot za bezbednost na hranata. Pretsedatelot na Komisijata, Nikola ]urk~iev, smeta deka e nedopustlivo direktorot na

S

terasi, stadionite, koncertite na otvoreno, pak, da bide dozvoleno pu{eweto. Ova e staro-noviot predlogzakon na SDSM, za koj v~era raspravaa na Komisijata za zdravstvo. Pratenikot Goran Sugarevski od SDSM objasni deka dokolku sopstvenikot odlu~i objektot da mu e namenet za pu{a~i, da pla}a poskapa licenca. Vakviot predlog opozicijata go pravda so faktot {to rigorozniot Zakon protiv pu{ewe im donel

drasti~ni zagubi i {teti i na ugostitelite i na turisti~kite rabotnici, a voop{to ne pomognal za namaluvawe na brojot na pu{a~ite. “Ogromna {teta pretrpe i tutunskata industrija vo zemjava, zatoa {to 10% od tutunot, koj e subvencioniran od ovaa Vlada, a proizveden vo Tutunski kombinat vo Skopje, Kumanovo i Prilep, odi vo makedonskata cigara, a vie celosno go zabranuvate pu{eweto”, istakna Sugarevski.

I

Agencijata da go propi{uva na~inot, formata i sodr`inata na izdavawe na sertifikatite za bezbednost na hranata. “Osobeno e sporen delot od zakonot kade {to pi{uva deka direktorot mo`e so pismeno ovlastuvawe da prenese nekoi svoi nadle`nosti na rakovodni slu`benici od Agencijata”, objasni ]urk~iev. Zamenik-ministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski, tvrdi deka nema ni{to sporno vo nadle`nostite na idniot

direktor na Agencijata za hrana. “Agencijata za hrana e samostoen organ, ~ij direktor ima pravo da nosi akti i toa e vo soglasnost so Zakonot za organizacija na organi na dr`avna uprava”, objasni zamenik-ministerot, Perica Ivanovski. So predlog-zakonot e predvideno formirawe na Agencija za hrana koja }e gi obedini Veterinarnata uprava i Direkcijata za hrana.

EKONOMSKATA KRIZA GO ZAFATI I HOTELIERSTVOTO

ZA 40% OPADNA RABOTATA NA HOTELITE Malite hoteli stanuvaat seriozna konkurencija za hotelskite giganti vo gradov. Ekonomskata kriza gi "napolni" pomalite kapaciteti najmnogu poradi poniskite ceni, objasnuvaat hotelierite EMA NIKOLOVSKA pa|a zarabotuva~kata na skopskite hotelieri godinava za duri 40%. Ekonomskata kriza e glavnata pri~ina poradi koja godinava hotelite imale pomalku rabota. Ako do lani hotelierite vo zemjava se falea so izvonredni prihodi i pogolema zarabotuva~ka sporedeno so prethodnite godini, ovaa godina tie velat deka stranskite gosti od koi zavisat ne doa|aat kako porano, bidej}i ekonomskata kriza udrila i po nivnite xebovi. “Pove}e ne mo`e da se ka`e deka hotelskiot biznis gi opfa}a samo golemite hoteli. Sega i stranskite gosti koi doa|aat vo zemjava odat vo pomalite hoteli, biraat poevtino da se smestat”, velat od hotelot Kontinental. Spored niv, namalenata rabota na hotelite godinava najmnogu se dol`i na padot na prometot na globalno nivo. Velat, ekonomskite dvi`ewa vo svetot ne ja ostavile nedoprena ovaa granka vo Makedonija. “Nie zavisime od

O

slu~uvawata nadvor od na{ava zemja, bidej}i pogolem del od gostite se stranci. Ako prethodno nikoj ne pra{uva{e kolku ~ini prestojot, sega sekogo go interesira prvo toa, a potoa odlu~uvaat dali im odgovara da ostanat. Nekoi, pak, koga }e ja slu{nat cenata vedna{ odat vo pomal hotel. Mo`e da se ka`e deka 20% od gostite odat vo malite hoteli, koi za nas stanaa realna konkurencija, pa sega ve}e ne mo`eme nikogo da potcenime”, dodavaat od Kontinental. Od Kontinental objasnuvaat i deka opa|a i brojot na rezervacii za seminari. Velat, pomalite hoteli imaat i pomali prostorii, koi najverojatno pove}e im odgovaraaat na organizatorite. Vo hotelot Sredno Vodno, pak, velat deka iako se pomal hotel, ovaa godina imaat pad na zarabotuva~kata od okolu 10%. “Ekonomskata kriza i sorabotkata so turisti od stranstvo se najva`nite komponenti poradi koi ni se namali rabotata. Ne se slu~uva ni{to zna~ajno vo dr`avava, nema sorabotka so stranski gosti koi bi odbrale da dr`at seminari, konferencii ili prezentacii, {to voedno pozitivno }e vlijae na na{ata

40%

opadna rabotata na hotelite vo Skopje ovaa godina

rabota#, objasnuvaat od hotelot Sredno Vodno. Spored niv, i mestopolo`bata na nivniot hotel e edna od pri~inite {to godinava im opadnal biznisot. Objasnuvaat deka gostite sakaat da bidat smesteni vo blizina na mestata kade {to imaat aktivnosti koga }e dojdat vo Skopje, namesto da bidat smesteni vo hoteli koi ne se nao|aat vo strogiot centar na gradot. Vo hotelot Holidej in, pak, ne se soglasuvaat deka godinava imaat pomal obem na rabota. “Na{iot hotel investira vo kapacitetot na svoite vraboteni, pa ne mo`e da se po~uvstvuva deka se namaluva rabotata. Mo`e da se ka`e deka rabotime daleku podobro sporedeno so minatite godini”, objasnuva eden od menaxerite na Holidej in. Podatocite na Stopanskata komora za turizam na Makedonija poka`uvaat deka brojot na no}evawa godinava rasate. Ottamu objasnuvaat deka zgolemeniot broj na turisti e rezultat na toa

{to odredeni hoteli investiraat vo svoite kapaciteti, ne{to {to go baraat gostite. Od Komorata dodavaat deka zgolemeniot broj na turisti za niv e i svoeviden problem, bidej}i so godini nanazad se borat gostite elektronski da se prijavuvaat vo policiskite stanici. “Ovoj problem e prisuten so godini. Stranskite turisti treba da imaat nekolku razli~ni dokumenti vo sebe, pa da ~ekaat

vrabotenite vo hotelot da gi prijavat vo policiskite stanici za potoa da nemaat problemi na grani~nite premini. Toa e komplicirana procedura koja im e dopolnitelen problem na strancite”, objasnuva Tatjana Perevi} od Stopanskata komora za turizam na Makedonija. Podatocite na Dr`avniot zavod za statistika za minatata godina poka`uvaat deka Skopje go posetile 93.016 stranski turisti, a

vo hotelskite kapaciteti vo tekot na godinata imalo 178.000 no}evawa. Hotelite najmnogu gosti imale vo septemvri, odnosno re~isi 10.000 turisti i vo maj okolu 9.200 turisti, {to e pove}e za 1.000 lu|e koi se smestile vo hotelite vo letniot period. Najgolem broj no}evawa godinava isto taka imalo vo septemvri, odnosno 21.837, dodeka, pak, vo oktomvri brojkata dostignala 17.500 no}evawa.


KOMPANII PAZARI I FINANSII

SREDA

IN MEMORIAM kademik Nikola Uzunov po~ina v~era na osumdesetgodi{na vozrast. Roden e na 12 avgust 1930 godina vo selo Embore, Egejska Makedonija. Osnovnoto obrazovanie go zavr{il vo Solun, srednoto vo Skopje, Ekonomski fakultet vo Zagreb, a doktoriral na Ekonomskiot fakultet vo Belgrad na tema "Industrijalizacijata na NR Makedonija i nejziniot naroden dohod". Po diplomiraweto se vrabotuva kako asistent na Ekonomskiot

A

fakultet vo Skopje, kade potoa stanuva redoven profesor. Kako viziting-profesor prestojuval na Dr`avniot univerzitet vo ^iko i na Dr`avniot univerzitet vo Misuri (SAD). Profesor d-r Nikola Uzunov bil dekan na Ekonomskiot fakultet, a go organiziral i rakovodel i Oddelenieto za nau~no-istra`uva~ka rabota na Fakultetot. Za ~len na MANU e izbran vo 1979 godina. Bil izbran i za pretsedatel na Senatot na Univerzitetot Sv. Kiril i Me-

todij vo Skopje. Dobitnik e na najvisokata nagrada za nauka i kultura na Makedonija, "11 Oktomvri".

Nikola Uzunov

03.11.2010

13

ZDRAVSTVENITE KARTI^KI ]E BIDAT BESPLATNI ZA OSIGURENICITE dravstvenite elektronski karti~ki }e bidat besplatni za site osigurenici koi za prv pat }e gi zamenat svoite zdravstveni kni{ki so elektronska karti~ka. Dokolku karti~kata se izgubi ili se o{teti na nekakov na~in, osigurenikot }e treba da plati za dobivawe na nova karti~ka. Ova kako amandman go predlo`i

Z

vladeja~kata partija VMRO-DPMNE, a go prifatija pove}eto pratenici na v~era{nata Komisija za zdravstvo. So toa, izmenite na Zakonot za zdravstveno osiguruvawe go pominaa i vtoriot filter vo Sobranieto. Se ~eka na negovo glasawe vo Parlamentot. Zdravstvenite elektronski karti~ki kako pilot-proekt ve}e se izdavaat vo 12

ordinacii na mati~ni lekari. Kompletnata zamena na postoe~kite zdravstveni kni{ki so elektronska zdravstvena karti~ka se o~ekuva da zavr{i za tri godini. Zasega, ovie 12 ordinacii elektronski se povrzani so 10 apteki i 10 bolnici. Podatocite za pacientot kompjuterski }e mo`at da gi gledaat i lekarite i aptekarite.

DR@AVATA BARA KOMPANIJA KOJA ]E GO ^ISTI INDUSTRISKIOT OTPAD VO TETOVSKO

DEPONIJATA JEGUNOVCE MU SE ZAKANUVA NA IZVOROT RA[^E Na posledniot javen povik letovo, iako imalo nekolku zainteresirani stranski kompanii, nitu edna ne odlu~ila da vlo`i nekolku stotici milioni evra za remedijacija na deponijata vo Jegunovce KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

r`avata nekolku meseci bara doma{na ili stranska kompanija koja }e izvr-{i remedijacija (otstranuvawe na otpad i otrovi) na deponijata za industriski otpad kaj tetovsko Jegunovce. Na posledniot javen povik letovo, iako imalo nekolku zainteresirani stranski kompanii, nitu edna ne odlu~ila da vlo`i nekolku stotici milioni evra za remedijacija. Vo javniot povik pi{uva deka vo nedostig od buxetski pari za remedijacija na industriskite `ari{ta, Ministerstvoto za `ivotna sredina bara firma koja }e go prerabotuva deponiraniot otpad, koj podocna povtorno }e mo`e da se koristi. Ministerot za `ivotna sredina, Nexati Jakupi, izjavi deka naskoro }e baraat i investitor koj }e go otstranuva industriskiot otpad kaj vele{kata topilnica. “Za `al, iako na javniot povik za remedijacija na deponijata kaj Jegunovce se interesiraa nekolku stranski kompanii, na krajot nitu edna ne dostavi ponuda. Nie naskoro povtorno }e raspi{eme

D

Od dosega{noto rabotewe, rudnikot Jugohrom generiral otpad (talog, mil i troska) od okolu 300.000 toni, vo koj se sodr`at hromati na kalcium, aluminium i natrium. javni povici za remedijacija na deponijata i kaj Jegunovce i kaj topilnicata vo Veles. Za deponijata kaj Jegunovce se pretpostavuva deka preku povtorno koristewe na otpadot kako surovina vo grade`nata industrija, izveduva~ot mo`e da ostvari dobivka od koja del mo`e da se iskoristi za celosna remedijacija na lokacijata”, veli ministerot Jakupi. Industriskata deponija kaj Jugohrom se nao|a na okolu 1,5 kilometri od fabrikata Silmak, najniskiot del na polo{kata kotlina, na re~isi

50 metri od rekata Vardar. Od dosega{noto rabotewe, rudnikot Jugohrom generiral otpad (talog, mil i troska) od okolu 300.000 toni, vo koj se sodr`at hromati na kalcium, aluminium i natrium. Povr{inata na deponijata iznesuva 6,46 hektari. [estvalentniot hrom e izvor na zagaduvawe na po~vata i podzemnite vodi. “Lokacijata na deponijata e potencijalna opasnost za zagaduvawe na rekata Vardar i na podzemnite vodi so {estovalenten hrom, {to mo`e da dovede do zagaduvawe na akv-

iferot na izvorot Ra{~e, koj pretstavuva osnoven resurs za vodosnabduvawe na gradot Skopje i na drugi naselbi na podra~jeto”, pi{uva vo javniot povik na Ministerstvoto za `ivotna sredina. Ministerot Jakupi se slo`uva deka dosega nedovolno se investiralo vo “`e{kite industriski to~ki” vo Makedonija. Ministerstvoto apliciralo kaj Globalniot ekolo{ki fond za da dobie pet milioni evra za remedijacija na otpadot vo Ohis. “Me|unarodnite fondovi se eden od izvorite na sredstva

za vakvi proekti, no od fondovite ~esto ni velat deka vo ekolo{ki proekti treba aktivno da u~estvuva i lokalnata samouprava”, objasnuva ministerot Jakupi. Doktorite objasnuvaat deka nedovolnata gri`a na dr`avata na krajot ja pla}aat gra|anite. “So sigurnost mo`am da tvrdam deka smrtnosta, kako rezultat na karcinomite i mozo~nite udari, vo Veles e zna~itelno pogolema sporedeno so site drugi gradovi vo Makedonija. Olovoto koe go emituva{e topilnicata

od Veles direktno deluva na zadebeluvawe na krvnite sadovi, koi stanuvaat kruti, kr{livi. Olovoto i kadmiumot koi gi ima kaj Veles se kancerogeni. Vo Veles evidentni bea za~estuvawata na spontanite abortusi, respiratornite zaboluvawa i na novoroden~iwata rodeni so malformacii. Topilnicata mo`ebi sega ne raboti, no olovoto ostanuva vo vodata, po~vata”, objasnuva doktor Rozalinda Isjanovska, doktorka ~ija doktorska desertacija bila tokmu za vele{kata topilinica. Taa dodava deka za olovoto celosno da se otstrani od po~vata i vodata potrebno e zemjata da se zameni so nova, nezagadena. “Za mene e nerazbirlivo kako na samo 200 metri od topilinicata ima dve stanbeni zdradi. Vo blizina na rudnikot Lojane ima u~ili{te. Pra{aweto e koj urbanist i arhitekt go dozvolil toa. Spored svetski parametri, najmalku dva kilometri vo opkru`uvaweto na nekoj vakov objekt ne smee da ima naseleno mesto. Ova se na{ite tragedii, bidej}i ne se vodelo smetka nitu za urbanizmot, nitu za navremenoto sanirawe na problemite”, objasnuva Isjanovska.


14 03.11.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

KRUPNITE IGRA^I SO POZITIVNI REZULTATI VO PRVITE DEVET MESECI

HRVATSKITE KOMPANII NEMAAT PROBLEM SO RECESIJATA

 Pokraj krizata i nejzinite recesiski efekti, kompaniite vo Hrvatska bele`at pozitivni rezultati vo prvite tri kvartali godinava VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

konomskata kriza i recesijata nemaa negativni posledici za golemite hrvatski kompanii. I pokraj te{kata godina vo koja ekonomijata se soo~uva{e so golemi zagubi i prebroduvawe na posledicite koi gi zadade ekonomskata kriza, najgolemite hrvatski kompanii prvite devet meseci od godinata gi zavr{ija vo pozitiva. Preku vodewe na soodvetna politika i prezemawe na vistinski merki so cel da ja odr`at nivnata profitabilnost, golemite hrvatski kompanii uspeaja da go amortiziraat negativniot efekt od krizata. Najgolemata hrvatska kompanija, Hrvatski Telekom (HT), vo prvite devet meseci ostvarila dobivka od 200 milioni evra, a objasnuvaweto od menaxerskiot tim na ovaa kompanija e deka i pokraj krizata i nejzinite recesiski efekti, kompanijata rabotela so dobivka. “Vladata mora poaktivno i poskoro da prezeme brojni ~ekori, so {to vo zemjata bi se privlekle i stranski

E

EKONOMIJATA E VO RECESIJA VE]E DEVET KVARTALI!

200

milioni evra dobivka ostvaril Hrvatski Telekom vo prvite devet meseci

investitori koi bi po~nale da investiraat i sozdavaat novi rabotni mesta”, izjavi pretsedatelot na upravata na HT, Ivica Mudrini}. Vo redot na kompanii so pozitivni rezultati e i nafteniot gigant INA. Noviot ungarski {ef na kompanijata, Zoltan Aldot, se pofali so profit od 81,6 milioni evra i potseti deka kompanijata ne e pove}e generator na nelikvidnost. “Sakame da go naglasime faktot deka INA gi plati svoite obvrski kon dr`avata i gi plati site danoci”, istakna Aldot. Upravata na prehranbenata kompanija Podravka, i pokraj golemata afera koja ja slede{e kompanijata, mo`e da bide zadovolna so visok rast na neto-dobivkata od 11 milioni evra. Za da dojde do ovie povolni rezultati, Podravka go namalila bro-

 Ostvarenata dobivka od 21,8 milioni evra pred s$ e rezultat na golemite napori na site vraboteni, menaxmentot i Upravata vo delot na racionalizacija na tro{ocite i zgolemuvawe na efikasnosta. jot na sektori od 23 na 17. Pretsedatelot na upravata na Podravka, Miroslav Vitkovi}, istakna deka kompanijata vnimavala na sekoj tro{ok za koj procenile deka nema da dade efekti. ZA TODORI] NEMA KRIZA Vo prvite devet meseci od ovaa godina trgovskiot sinxir Konzum, koj raboti vo sostav na Agrokor, ~ij sopstvenik e hrvatskiot biznismen Ivica Todori}, ostvaril dobivka od 21,8 milioni evra, {to e 27,6% pove}e vo odnos na istiot period od minatata

godina. Vkupnite prihodi na Konzum iznesuvaat 1,2 milijardi evra i se zgolemeni za 0,44% vo odnos na istiot period lani. Konzum vo prvite devet meseci gi namalil vkupnite rashodi za 0,24%, na 1,2 milijardi evra. Objasnuvaweto od kompanijata e deka toa pred s$ e rezultat na golemite napori na site vraboteni, menaxmentot i Upravata vo delot na racionalizacija na tro{ocite i zgolemuvawe na efikasnosta. I pokraj site negativni dvi-

`ewa vo ekonomijata, kako {to e padot na standardot na hrvatskite gra|ani, od Konzum naveduvaat deka rastot na prometot vo trgovijata na malo od 3,9% e ostvaren blagodarenie na dobrata turisti~ka sezona. Najgolemi prihodi po Konzum bele`i proizvoditelot na voda, Jamnica. Vo prvite devet meseci ostvarila prihod od 124 milioni evra, {to e zgolemuvawe za 8,3% vo odnos na istiot period lani. Dobivkata padnala za 1,7% i iznesuva 12,4 milioni evra.

Zazdravuvaweto na ekonomskata aktivnost mo`e da se o~ekuva naredna-ta godina. Vo vtoroto trimese~ie od 2010 godina e zabele`an pad na brutodoma{niot proizvod (BDP). So toa se potvrduva deka hrvatskata ekonomija i ponatamu e vo recesija. Istra`uvaweto na Ekonomskiot institut Zagreb poka`uva deka najnovite mese~ni pokazateli upatuvaat deka ima prodol`uvawe na negativnite trendovi. Sepak, ohrabruva~ki podatoci se deka izvozot raste, a i obemot na trgovijata na malo bele`i blago zgolemuvawe. Vo Jamnica se zadovolni od rezultatite koi i ponatamu & obezbeduvaat liderska pozicija vo Hrvatska, no istaknuvaat i 10% rast na rashodite poradi rastot na cenite na repromaterijalite, energijata i surovinite.

TOP 100

OVAA ESEN ^ITAJTE VO SPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA: TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI ILI ISPRATETE E-MAIL NA: prilozi@kapital.com.mk KAPITAL MEDIA GROUP DOO P-FAH 503 1000 SKOPJE TEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440


BALKAN BIZNIS POLITIKA

SREDA

03.11.2010

15

LO[O MENAXIRAWE

BUGARSKIOT BIZNISMEN HRISTO KOVA^KI UNI[TI 15 SRPSKI FIRMI

 Biznismenot obvinet za zatajuvawe na danok i korupcija vo Bugarija, bez problem u~estvuval vo privatizacijata na srpski pretprijatija VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

ugarskiot biznismen Hristo Atanasov Kova~ki, koj e eden od najbogatite lu|e na Balkanot, se soo~uva so obvinenie deka vo Srbija uni{til 15 kompanii, zagrozil najmalku 8.000 rabotnici, a dr`avata ja o{tetil za milionska suma. Biznismenot koj vo svojata zemja e obvinet za zatajuvawe na danok i korupcija, bez ograni~uvawe u~estvuval vo privatizacijata na srpskite pretprijatija. Toj, preku svojata kompanija Bulcvat, pred tri godini stana mnozinski sopstvenik na fabrikata za kozmetika Nevena od Leskovac, a potoa, poradi neispolnuvawe na obvrskite, ja izgubi. Prvi~no, menaxerite od Bugarija vetuvaa deka na kozmeti~kata kompanija }e & go vratat stariot sjaj. “Rakovodstvoto koe go postavi Kova~ki ne znae{e ili ne saka{e da raboti. Od nas s$ se

B

krie{e, a sopstvenikot go vidovme samo edna{, opkolen so telohraniteli”, izjavi Neboj{a Perovi}, pretsedatel na Samostojniot sindikat vo Nevena. Otkako Sindikatot sfati deka nema ni{to od vetenoto vklu~uvawe na site proizvodni kapaciteti i osvojuvawe na stranski pazari, bezbroj pati & pi{ale na srpskata Agencija za privatizacija so molba da go raskine kupoproda`niot dogovor. “Na{ite apeli ne vrodija so plod, a toa {to sega e raskinat dogovorot so obrazlo`enie deka ne e odr`an kontinuitetot na proizvodstvoto i ne e po~ituvana socijalnata programa se prikazni za mali deca. Fakt e deka Bugarite imaa poddr{ka od Belgrad”, istakna Perovi}. Spored podatocite na Agencijata za privatizacija, Kova~ki u~estvuval vo privatizacijata na pove}e kompanii vo Srbija. Vo pove}eto ne gi ispolnil dogovorenite obvrski, poradi {to privatizaciite se poni{teni. Dogovorite

 Protiv bugarskiot biznismen Hristo Kova~ki se vodi sudski proces poradi zatajuvawe na pove}e od osum milioni evra danok i mu se zakanuva kazna zatvor od tri do osum godini.

se raskinati vo fabrikata Nevena od Leskovac, Metalec od Ivawice, Vulkan od Ni{, rudnikot za jaglen Kovin, dodeka vo fabrikata Trajal od Kru{evac i Bo`o Tomi} od ^a~ak vo tek se kontrolite. KOJ E HRISTO KOVA^KI Bugarskiot oligarh Kova~ki e eden od najbogatite lu|e vo Bugarija,

265

milioni evra se procenuva bogatstvoto na Hristo Kova~ki

K

NAMALUVAWA NA CENITE VO GRCIJA DO 80%

onudi za drasti~ni namaluvawa na cenite na proizvodite se pojavija vo prodavnicite vo Grcija, dva meseci pred bo`i}nite praznici. Namaluvawata dostignuvaat do 80%. Poniskite ceni se diktirani od namaleniot promet na trgovcite, koi se voznemireni od faktot deka od po~etokot na godinata proda`bata im se namalila za 40%. Mra~ni se i o~ekuvawata za prodlabo~uvawe na recesijata vo narednite meseci. Antikriznite merki prezemeni od Vladata vo Atina dovedoa do strogo {tedewe, drasti~no ja namalija kupovnata mo} na potro{uva~ite, {to se gleda i od lo{ite rezultati za vreme

P

na letnoto sezonsko namalenie. Osven so golemi namaluvawa na cenite, trgovcite se obiduvaat da gi privle~at kupuva~ite so vau~eri za pazarewe i so besplatni tridnevni i petdnevni patuvawa do razli~ni zimski centri vo zemjata, pi{uva "Ta nea”.

SRBIJA ]E DOBIE 250 MILIONI EVRA OD EIB ZA IZVOZNICITE I ZA VRABOTUVAWE otpretsedatelot na Vladata na Srbija, Bo`idar \eli}, izjavi deka Evropskata investiciska banka (EIB) gi dovr{uva pregovorite za ~etvrtata tran{a na kredit vo iznos od 250 milioni evra za kompaniite koi izvezuvaat pogolem del od proizvodite i vrabotuvaat novi rabotnici. “^etvrtata tran{a od kreditot na EIB }e bide upotrebena za pottiknuvawe na izvozot, a sred-

P

stva od ovoj aran`man }e bidat upotrebeni i za industrijata na avtodelovi”, izjavi \eli}. Potpretsedatelot na Vladata potseti deka prethodnata tran{a od kreditot na EIB bila iskoristena za podobruvawe na likvidnosta na kompaniite i za zgolemuvawe na izvozot.

LOUNLI PLANET: POSETETE JA BUGARIJA ugarija spa|a me|u desette zemji vo svetot koi zaslu`uvaat da bidat poseteni slednata godina, pi{uva avstraliskiot vesnik "Sidnej morning herald”. Top-listata e sostavena od specijaliziranata internet-stranica za turizam lonelyplanet.com, vrz osnova na raska`uvawa i sugestiite na nejzini posetiteli i sorabotnici. Na stranicata se prepora~uva Bugarija da bide posetena zaradi sne`nite planinski vrvovi, golemite gradovi, skija~kite tereni i pla`ite so zlaten pesok. Zemjata e poznata i po razvojot na vinarskata industrija. Na listata se nao|aat i poznati turisti~ki destinacii, kako Italija,

B

Brazil i Japonija, egzoti~nite zemji Tanzanija, Kabo Verde, Vanuatu i Panama, no i Albanija i Sirija.

nikoga{ ne se dozna od kade mu se parite za tolku golema investicija. Vo 2000 godina vleguva vo energetskiot biznis so privatizacijata na hidrocentralata Iskra, a najgolem uspeh ostvaril so kupuvawe na termoelektranata Brikel Golubovo. Za ovaa elektrana Evropskata komisija & izre~e kazna na Bugarija, bidej}i ja nema{e zatvoreno

no i na Balkanot. Toj se nao|a na tretoto mesto na listata na najbogati Bugari, a negovoto bogatstvo se procenuva na 265 milioni evra. Vo biznisot vlegol prodavaj}i konzervi od Bugarija vo Rusija. Podocna se preorientiral na trgovija, otvoraj} i sinxiri na supermarketi i mali kompanii za proizvodstvo na hrana i mesna prerabotka, no O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

poradi istekuvaweto na `ivotniot vek, a toj ponudil 100 milioni evra bankarski garancii za pla}awe. Spored podatocite na bugarskiot Ekonomski registar, Kova~ki oficijalno e sopstvenik na 180 kompanii, a negovoto ime se doveduva vo vrska so u{te 160 kompanii. Protiv bugarskiot oligarh vo negovata zemja se vodi sudski proces poradi zatajuvawe na pove}e od osum milioni evra danok, za {to mu se zakanuva kazna zatvor od tri do osum godini. Obvinenieto e napi{ano na 100 strani i e podignato vo oktomvri 2008 godina. Pu{ten e so rekordna kaucija od 100.000 evra, a obvinitelstvoto pobara da mu bide odzemen imot vreden 13 milioni evra. O

G

L

A

S


16 03.11.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

BRITANIJA I FRANCIJA JA UNAPREDIJA VOENATA SORABOTKA ladite na Velika Britanija i Francija se soglasni za zaedni~koto razvivawe i testirawe na nuklearni boevi glavi, pri {to tehnologijata }e bide britanska, a probite }e se izvr{uvaat na francuskite poligoni. Spogodbata }e bide potpi{ana za vreme na britansko-francuskiot samit koj po~na v~era vo London, po sredbata i razgovorite {to }e gi imaat britanskiot

V

premier, Dejvid Kameron i francuskiot pretsedatel, Nikola Sarkozi. Dvajcata lideri, pokraj spogodbata za nuklearnoto oru`je, }e potpi{at i posebna spogodba za unapreduvawe na voenata sorabotka me|u dvete sosedni zemji. Voeno-odbranbeniot britansko-francuski pakt, kako {to se opi{uvaat dvete spogodbi vo London, predviduva sozdavawe na zaedni~ki ekspediciski sili za intervencii vo tre-

ti zemji, so po pet iljadi vojnici od dvete strani. Brojot na lu|eto od dvete strani }e zavisi od operacijata na koja }e bidat ispra}ani, no tie nema da bidat vo ista brigada. “Spogodbite {to gi potpi{uvame so Francija ne zna~at poddr{ka na idejata za sozdavawe na armija na EU, zatoa {to Britanija ostanuva kategori~no protiv toa”, izjavi britanskiot minister za odbrana, Lijam Foks.

REPUBLIKANCITE PRED DEMOKRATITE NA IZBORITE ZA KONGRESOT VO SAD?

pored poslednite rezultati od anketata sprovedena od Rojters i Ipsos, Republikanskata partija verojatno }e osvoi mnozinstvo od 231 mandati od vkupno 435 vo Pretstavni~kiot dom. 50% od izbira~ite vo anketata velat deka }e glasaat za kandidatite na republikancite na dene{nite izbori, a 40% od ispitanicite se opre-

S

SAD PLANIRA DA GO PRODAVA SVOJOT UDEL VO XENERAL MOTORS  Planot na inicijalno javno naddavawe predviduva vrednosta na akciite da se dvi`i od 26 do 29 dolari. Kone~nata cena }e bide poznata okolu 17 noemvri, a proda`bata e eden den podocna VASE CELESKA

AD planiraat da go namalat sopstveni~kiot udel vo avtomobilskata korporacija Xeneral Motors (General Motors-GM) na 35%, {to pretstavuva namaluvawe za re~isi polovina. Na krajot od ovoj mesec Xeneral Motors planira da gi ponudi svoite akcii na inicijalna javna ponuda (IPO), koi mo`e da ja dostignat vrednosta od 10 milijardi dolari. Novite proekcii na avtomobilskiot gigant velat deka kompanijata na po~etokot od naddavaweto mo`e da dostigne pazarna vrednost od 50 milijardi dolari, so {to }e ja dostigne pazarnata vrednost na Ford Motor. Se prognozira deka maksimumot za pazarnata vrednost na XM mo`e da bide 60 milijardi dolari. No, za da se vrati investicijata na SAD i za ostatokot od akciite, nivnata cena }e treba da se zgolemi za pove} e od 60% od momentalnoto nivo, odnosno na okolu 50 dolari za akcija. Planot na iniciajlno javno naddavawe predviduva vrednosta na akciite da se dvi`i od 26 do 29 dolari. Kone~nata cena }e bide poznata okolu 17 noemvri, a proda`bata }e bide sledniot den. Akciite koi }e se prodavaat se vo sopstvenost na ameri-

S

kanskoto Ministerstvo za finansii, odnosno na Fondot so koj rakovodi sindikatot i kanadskite federalni i provinciski vladi, soop{tuva "Vol Strit `urnal". Spored predvideniot plan, Ministerstvoto za finansii }e prodade svoi akcii vo vrednost od sedum milijardi dolari, prepolovuvaj}i go svojot udel od 61% od akciite na 35%, {to pretstavuva namaluvawe koe ne go o~ekuval nitu eden od poznava~ite na sostojbata. Fondot na Obedinetite avtomobilski rabotnici, koj go pokriva penziskoto i zdravstvenoto osiguruvawe, planira da prodade akcii vo vrednost od dve milijardi dolari, dodeka Kanada i Ontario }e dobijat edna milijarda dolari za proda`bata na nivnite akcii. Planot za inicijalna javna proda`ba vklu~uva i razdeluvawe na akciite so koi }e nastane trojno zgolemuvawe na obi~nite akcii na kompanijata, pa, taka, kompanijata }e raspolaga so 1,5 milijardi akcii, a so ostanatite nivniot zbir }e iznesuva 1,8 milijardi. Detalite za javnoto naddavawe treba da bidat podneseni denes do SEK- Komisijata za hartii od vrednost, pa potoa kompanijata }e mo`e da go promovira svoeto IPO na potencijalnite investitori, soop{tuva Rojters. Glanite direktori na Xen-

mandat i tretina ~lenovi na Senatot, Gorniot dom na Kongresot, koj ima vkupno sto pratenici so {estgodi{en mandat. Stanuva zbor za t.n. izbori “na polovina od pretsedatelskiot mandat”, na koi izbira~ite tradicionalno se nakloneti pomalku ili pove}e da ja “kaznat” partijata na pretsedatelot poradi neispolnetite predizborni vetuvawa.

 DVA, TRI ZBORA

SO IPO OD 10 MILIJARDA DOLARI

celeska@kapital.com.mk

delile za demokratite. Vo SAD v~era se odr`aa izbori za Kongresot, koi }e go odlu~at politi~kiot odnos na silite vo Va{ington vo narednite dve godini i, sekako, }e vlijaat na pretsedatelskata kampawa vo 2012 godina. Amerikancite gi izbiraat site ~lenovi na Pretstavni~kiot, Dolniot dom, koj ima 435 pratenici so dvegodi{en

“Germanskata kancelarka, Angela Merkel, e vo pravo - multikulturnoto op{testvo vo Evropskata unija e neuspeh. Taa e vo pravo deka politikite na integrirawe ne vodat do pozitivnite rezultati koi {to se o~ekuvaa od niv.” IV LETERM

premier na Belgija vo ostavka

“Albanskata Vlada vo izminatite ~etiri godini realizira investicii od pove}e od edna milijarda dolari za razvoj na zemjodelstvoto i vo oblasta na za{titata na `ivotnata sredina. Vladata raboti intenzivno na vnesuvawe novi alternativni zemjodelski kulturi.” SALI BERI[A

premier na Albanija

eral Motors }e se podelat vo dva tima i na teren }e ja promoviraat proda`bata na akciite. Eden tim }e pomine dva dena vo okolinata na Wujork ovaa nedela, dodeka drugiot }e se upati kon Toronto. Poznava~ite na sostojbatsa za "Vol Strit `urnal" velat deka Xeneral Motors }e zamine na svoevidno “roud {ou”, na koe pretstavnicite na kompanijata najverojatno }e se soo~at so pra{awa kako {to se netestiraniot menaxerski tim, dupkite vo planovite za proizvodstvo, ulogata na Vladata na SAD

vo biznis-operaciite, {to }e pretstavuva klu~en rizik za uspe{nosta na IPO. Administracijata na Obama bara na~ini da si gi vrati nazad tie 49,5 milijardi dolari koi “dano~nite obvrznici gi investiraa vo Xeneral Motors”, za da ja spasat kompanijata, {to mo`e da izgleda primamlivo vo o~ite na potencijalnite investitori. Minatata nedela avtomobilskiot gigant & vrati na amerikanskata Vlada u{te 2,1 milijardi dolari, so {to nejziniot dolg se namali za 9,5 milijardi dolari.

“Dejstvuvawata i politikata na re`imot vo Sudan se naso~eni protiv interesite na SAD i pretstavuvaat postojana, nevoobi~aena i ogromna zakana za nacionalnata bezbednost i nadvore{nata politika na SAD.” BARAK OBAMA

pretsedatel na SAD


SVET BIZNIS POLITIKA

SREDA

03.11.2010

 SVET

17

0-24 

...SO POSTAVUVAWE USLOVI

...NERAZJASNETI OKOLNOSTI

...KAPITALISTI~KA REVOLUCIJA!

SAD oprostuva dolg?!

Krater progoltal avtomobil vo Germanija

Kastro }e im pomaga na malite biznisi

odeka vo SAD se odr`uvaat izbori za Kongresot, dr`avnata sekretarka, Hilari Klinton, e vo poseta na Kamboxa. Taa izjavila deka SAD }e go zaboravi dolgot od sedumdesettite godini na Kamboxa dokolku im se sudi na crvenite kmeri vo ON.

asiven krater pod s$ u{te nerazjasneti okolnosti se otvoril vo naseleno mesto vo Germnija i progoltal eden avtomobil. Geolozite objasnuvaat deka ovie krateri se predizvikani od sostavot na karpite.

uba ja razotkriva svojata kapitalisti~ka revolucija. PreK tsedatelot Raul Kastro re{i da ja modernizira ekonomijata i da mu pomogne na “biznis-sektorot” preku razvojot na

D

M

malite i srednite pretprijatija.

AMERIKANSKITE TEHNOLO[KI GIGANTI INVESTIRAAT VO SKOLKOVO

MAJKROSOFT OTVORA CENTAR VO RUSKATA SILIKONSKA DOLINA

 Majkrosoft planira da ja zgolemi poddr{kata na ruskite pretprijatija od oblasta na softverskata industrija, so toa {to }e im dade finansiska i tehni~ka poddr{ka VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

merikanskiot softverski gigant Majkrosoft potpi{a dogovor za otvorawe na tehnolo{ki centar vo predgradieto na Moskva - Skolkovo, kade {to, spored planot na ruskiot pretsedatel Dmitrij Medvedev, treba da se izgradi ruskiot pandan na kaliforniskata Silikonska Dolina. Ovoj dogovor go potpi{aa direktorot na Majkrosoft, Stiv Bolmer i milijarderot Viktor Vekselberg, koj pretsedatelot na Rusija, Dmitrij Medvedev, go zadol`i za planirawe na proektot Skolkovo, soop{tuvaat od amerikanskata grupacija. Majkrosoft e vtorata amerikanska kompanija koja se odlu~i da investira vo tehnolo{kiot grad Skolkovo. Vo juni toa go napravi Orakl, koga se obvrza vo Skolkovo da investira edna milijarda dolari za vremenski period od deset godini. “Tajmingot ne mo`e{e da bide podobar. Mo`nostite se fantasti~ni, pa zatoa nie sme tuka vo momentov”, im soop{til Balmer na ruskite novinari na konferencijata za pe~atot po potpi{uvaweto na dogovorot za sorabotka. Majkrosoft planira da ja zgo-

A

lemi poddr{kata na ruskite pretprijatija od oblasta na softverskata industrija, so toa {to }e im dade finansiska i tehni~ka poddr{ka. IT-gigantot se obvrza da ja pro{iri svojata programa za poddr{ka na inovativnite "start ap" kompanii, so {to }e im ponudi na 100 ruski kompanii me|u 50.000 i 500.000 dolari pomo{ za po~nuvawe na biznisot. Vekselberg soop{ti deka za izgradbata na tehnolo{kiot centar Skolkovo }e bide potrebna investicija vredna me|u 5,9 i 6,7 milijardi dolari. Bolmer, po potpi{uvaweto na dogovorot izjavil deka noviot centar na Majkrosoft vo Skolkovo }e bide fokusiran na cloud computing za Rusija i ostatokot od svetot. Provajderite za “operiraweto vo oblakot”, kako {to popularno se narekuva ovoj trend, ovozmo`uvaat koristewe na rabotni aplikacii preku Internet i povrzuvawe so veb-server, {to zna~i deka korisnicite nema da mora da instaliraat soodveten softver na svoite kompjuteri. Majkrosoft, isto taka, }e u~estvuva i vo sozdavaweto na Tehnolo{kiot univerzitet Skolkovo, kade {to e planirana i bliska sorabotka na oddelite na kompanijata so univerzitetite od Kembrix i Redmond.

6,7

milijardi dolari }e bidat potrebni za celosna izgradba na Skolkovo

 Del od planot za tehnolo{kiot grad Skolkovo IDNINATA E VO INOVATIVNITE EKONOMII “Skolkovo pretstavuva jasen znak za svesnosta na ruskata Vlada deka idninata im pripa|a na onie zemji koi se posveteni da gi gradat svoite ekonomii vrz temelite na inovaciite i novite idei”, naglasil Balmer. Skolkovo od temel po~na da se gradi vo fevruari, na okolu 20 kilometri zapadno od Moskva. Centarot }e ima pet osnovni istra`uva~ki temi za rabota: energija, informaciski tehnologii, komunikacii, biomedicinski istra`uvawa i nuklearni istra`uvawa.

Ruskiot pretsedatel Medvedev vo nekolku navrati gi povika stranskite kompanii da se vklu~at vo realizacijata na ovoj proekt, a tokmu privlekuvaweto na tehnolo{kite giganti od Silikonskata Dolina be{e cel na negovata poseta na SAD vo juni. Neodamna, na negoviot povik odgovorija amerikanskite kompanii, koga predvodeni od guvernerot na Kalifornija, Arnold [varceneger, go posetija Skolkovo za samite da se uverat vo namerite na Medvedev i kapacitetite na ovoj tehnolo{ki grad. Skolkovo e zamisleno da bide istra`uva~ki centar po

terkot na pro~uenata kaliforniska Silikonska Dolina sostaven od pet elementi: akademii za nauka, filijali na vode~kite instituti, obrazovno-istra`uva~ki centar, pretstavni{tva na golemite kompanii koi treba da ja povrzat naukata i binzisot, inkubatori i neophodna infrastruktura. Izgradbata na inovativniot grad Skolkovo po~na vo fevruari ovaa godina i toa pod mototo: “Sekoja godina po eden Gugl”. Ovaa ideja predizvika sprotivstaveni mislewa vo ruskite nau~ni krugovi. Spored ruskiot dobitnik na Nobelovata nagrada za

fizika, Andrej Gejm, vo zemjata ve}e funkcioniraat dovolno nau~ni institucii i “bi bilo celishodno parite odvoeni za Skolkovo da se prenamenat vo postoe~kite centri, a ne da se tro{at na ne{to novo, {to ve}e vo start docni zad svetskite dostignuvawa.” Prviot ~ovek na Kalifornija, zaedno so pretstavnicite od tehnolo{kite giganti Majkrosoft, Gugl, Orakl i Intel, za vreme na neodamne{nata poseta na Skolkovo ja narekoa Rusija “zlaten rudnik za stranskite investitori”, a Medvedev - “golem vizioner i pretsedatel od akcija koj e na pat da ja trasformira negovata dr`ava”, i deka od ovaa transformacija preku svoeto poznavawe i tehnologija mo`e da profitiraat Amerikancite. “Sakame da napravime {to mo`e pove}e, kako Kalifornijci i kako Amerikanci, bidej}i vo na{ interes e Rusija da bide pouspe{na”, rekol [varceneger vo svojot govor i dodal deka Rusija e niven prijatel, a ne neprijatel.


18 03.11.2010

FEQTON

SREDA

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI PRADA

BRENDOT NA “\AVOLOT” S PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

amiot brend Prada (Prada) ozna~uva stil i luksuz, dizajnerski ~anti i ~udesni obuvki. Rodena pred eden vek, ku}ata na Prada e svetski prepoznatliva preku svoite ednostavni i elegantni kreacii. No, najzaslu`na za promocija na brendot e Mu~ija Prada, koja “Volstrit `urnal) ja proglasi za edna od 30 najmo}ni `eni vo Evropa. Od izvonredni modni revii, do oblekuvawe na akterki od redot na Uma Turman i Kameron Dijaz, Mu~ija Prada vo svoi race go

 Elitnite ~anti na Prada stanaa hit poradi urednicite na modnite magazini, koi im obezbedija mesto vo modnata istorija. Va`en del od uspehot na prakti~no korisnite proizvodi na Prada, spored “Wujork tajms”, bila idejata deka samata rabota stanuva {ik vo “haj-tek” erata na 90-te godini

zede re~isi propadnatiot biznis na svojot dedo i napravi vistinska imperija. OSNOVAWETO NA PRADA Imperijata Prada se razvila od prodavnicata za ko`na galanterija na Mario Prada, otvorena vo Milano vo 1913 godina. Kako dopolnitelna stoka toj, isto taka, prodaval i kuferi i ~anti uvezeni od Anglija, za klientite vo koi primarno bile vklu~eni italijanskite aristokrati. Iako Mario Prada za vreme na negoviot `ivot im zabranuval na `enite od negovata familija da vleguvaat vo negovoto rabotno mesto, kontrolata na biznisot

do`iveala matrijarhalen uspeh po negovata smrt vo sredinata na 50-te godini. Sinot na Prada, Alberto, ne bil zainteresiran za biznisot, pa negovata snaa ja vodela prodavnicata okolu 20 godini pred da ja predade sopstvenosta na nejzinata }erka, Mu~ija Prada, koja prvo se vklu~ila vo firmata vo 1970 godina, okolu osum godini pred da ja nasledi. Mu~ija Prada, vnukata na osnova~ot, bila rodena vo 1949 godina. Nejzinata kariera vo modnoto dizajnirawe po~nala so raniot interes za obleka i tekstil. I pokraj, mo`e da se ka`e nejzinoto bogato vospituvawe, taa gi istaknuvala levi~arski tendencii. Doktorirala politi~ki nauki vo 1973 godina. Inaku, prethodno, pet godini studirala i mimika, {to verojatno pretstavuvalo dobar trening za neverbalniot jazik na modata. Vo 1977 godina Prada go zapoznala Patricio

Berteli, koj rabotel so proizvodstvo na ko`na galanterija vo negovata sopstvena firma u{te od 17-godi{na vozrast. Prada rado go prifatila negoviot harizmati~en biznis-sovet, koj zboruval za otfrlawe na nabavuva~ite od Anglija i reorganizirawe na staromodniot stil za ~anti. Samo edna godina otkako Mu~ija ja dobila kako nasledstvo, proda`bata na kompanijata dostignala 400 iljadi dolari godi{no. Vo dale~nata 1978 godina. IZGRADBA NA BRENDOT Vo 1979 godina Mu~ija Prada go dizajnira{e ona {to }e stane nejzin prv komecijaen hit - ~anti i torbi napraveni od cvrst, crn najlon, koj nejziniot dedo go koristel za za{tita na kuferite. Vtoriot butik, poeleganten i pomoderen od originalniot, be{e otvoren vo Milano vo 1983 godina, vo istoriskata {oping-oblast Galeria Vitorio Emanuele. Crnata najlonska verzija na poznatite ~anti na [anel be{e pretstavena vo 1985 godina. Istata godina be{e pretstavena i linija za obuvki, a potoa kompanijata po~na da otvora prodavnici vo Pariz, Madrid, Firenca i Wujork. Kolekcijata za `eni debitira{e vo 1989 godina. Magazinot “Tajms” ja opi{a oblekata kako “nenametliva kombinacija od tradicionalnite dobri maniri i ultramoderna industrijalna elegantnost.” Za razlika od drugite brendovi, kako Luj Viton, crnoto i srebreno logo na Prada ne be{e dominanten element na dizajnot. Vo 1990 godina proda`bata dostigna 31,7 milioni dolari. Vo 1992 godina Berteli mu dade zada~a na Patricio Di Marko, koj prethodno imal rabotno iskustvo vo Azija, da najde na~in za {irewe na biznisot vo SAD. Pokraj negativniot stav na onie {to

smetaa deka ~antite se premnogu avangardni, Di Marko uspea vidlivo da ja vklu~i Prada vo golemite prodavnici od trgovskite centri. Na krajot, elitnite, nameneti za prakti~na upotreba, ~anti, stanaa hit poradi urednicite na modnite magazini koi im obezbedija mesto vo modnata istorija. Va`en del od uspehot na prakti~no korisnite proizvodi na Prada, spored “Wujork tajms” bila idejata deka samata rabota stanuva {ik vo “haj-tek” erata na 90-te godini. Mu~ija Prada i nejziniot soprug Patricio Berteli (stapija vo brak vo 1987 godina) ja vodea kompanijata po patot na pretpazliv rast, pravej}i go nejziniot proizvod te{ko dostapen. Vtorata linija nare~ena “Miu Miu” se prodade vo nezna~itelno pomal del od vrvnata linija i be{e nameneta za mladiot pazar, ili za “lo{ite devojki”, kako {to gi nare~e samata Mu~ija Prada. “Se raboti za lo{iot vkus, {to e del od dene{niot `ivot”, }e izjavi taa za intervju vo magazinot “Tajm”. Golem del od linijata “Miu Miu” be{e napravena od sinteti~ki tkaenini. Vo sredinata na 90-te godini Prada be{e na dobar pat da stane nadmo}en simbol na status za onie koi mo`at da si dozvolat ~anti od 400 dolari, bejzbol kap~e od 165 dolari ili fustan od 1.000 dolari. Linijata na ma{ka obleka napravi bum vo sredinata na 90-te godini. Godi{nata proda`ba porasna za 30% vo 1994 godina i dostigna 210 milioni dolari. Proda`bata na obleka iznesuva{e 20% od vkupnata proda`ba i slednata godina se o~ekuva{e dvojno zgolemuvawe. Vo 1996 godina Prada ja otvori svojata najgolema prodavnica locirana vo

Menheten. Vo svetot Prada ima 47 prodavnici, od koi 20 se nao|aat vo Japonija. Inaku, Prada ima ovlasteni arhitekti koi rabotat na dizajnirawe na pretstavitelnite prodavnici na razli~ni lokacii vo svetot. Kon krajot na 2008 godina dupleks megaprodavnica be{e otvorena vo Kuala Lumpur. Prada e i ovlasten sopstvenik na nevoobi~aena mnogunamenska zgrada nare~ena Prada Transformer vo Seul, a minatata godina svetloto na denot go vide i novata prodavnica na Korzo Venecija vo Milano, koja e fokusirana na proda`bata na najnovata kolekcija na modnata kompanija. Kompanijata poseduva osum fabriki i sorabotuva so u{te 84 drugi fabriki vo Italija. Vo 1996 godina biznis-oblastite na Berteli i Prada se spoija vo nova holdingkompanija nare~ena Prapar B.V (Prapar B.V.), podocna preimenuvana vo Prada B.V. (Prada B.V.), i Berteli oficijalno stana izvr{en direktor na Prada grup (Prada group). AKVIZICII I SPOJUVAWA Po osnovaweto na holdingot, kompanijata akvizira{e akcii vo rivalskata kompanija Gu~i Grup, koja Berteli ja obvini za kradewe na dizajnerskite re~enija na negovata sopruga. Do 1998 godina kompanijata zdobi 9,5% od interesite, koi vredea 260 milioni dolari. Nabquduva~ite ne bea sigurni za namerite na Berteli. Nekoi analiti~ari mislea deka Prada e premnogu mala i zadol`ena za da napravi takvo pogolemo prezemawe. Se pojavija {pekulacii deka Prada raboti za interesite na nekoj tret igra~. Vo najmala raka, Prada ima{e glas kako eden od najgolemite akcioneri vo Gu~i, bidej}i

PRIKAZNI OD WALL STREET

PONTIAC ZAMINA V  Vo nedelata, po to~no 84 godini vladeewe na pati{tata niz Amerika, proslaveniot brend na Xeneral Motors, Pontijak, zamina vo istorijata otkako zavr{ija site dogovori na Xeneral Motors so dilerite na ovoj avtomobil

 “Pontijak GTO nastana koga mala grupa in`eneri od

GM re{ija pod haubata na modelot na maloto vozilo tempest da stavat V8 motor. Otkako toa bilo napraveno, istite mu go dadoa italijanskiot naziv Gran Turismo Omologato,, {to vo prevod zna~i “spremen za trka”. Omologato

rendot Pontijak (Pontiac), ~ii mo} ni modeli vladeeja niz pati{tata i bulevarite na SAD, bea ikoni na sekoj parking i glaven izbor za nelegalnite trki, od ovaa nedela ve}e prestanuva so postoewe.

B

Ovoj 84-godi{en legendaren brend na kompanijata GM ve}e podolg period e vo postojan pad na sekoj plan, poradi {to od kompanijata u{te minatata godina odlu~ija istiot da bide ukinat, osobeno otkako GM se soo~i so bankrot. Duri i pred da otide

vo bankrot, proda`bata na Pontijak bele`i konstanten pad, po~nuvaj}i od nejziniot najgolem vrv vo tekot na 1968 godina, koga bea prodadeni pove}e od milion vozila, pa s$ do denes. Vo nedelata prestanaa so va`nost site dogovori na kompanijata so negovite dileri i istite nema da bidat prodol`eni od strana na GM. Modelite na Pontijak kako {to se “GTO” (GTO),”trans am” (Trans Am), “katalina 2+2” (Catalina 2+2) bea spakuvani so silni motori i sportski boi poradi {to bea edni od najbaranite vozila vo SAD. Begstvoto od zakonot na Bert Rejnolds i Sali Fild


FEQTON

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovikompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

SREDA

 BERTELI I PRADA, italijanskiot

 Prada gi propu{ti site prethodni obidi za inicijalna javna ponuda vo poslednive 10 godini. Poslednite planovi za listawe na berza vo 2008 godina ne uspeaja zaradi negativnite pazarni uslovi. No, denes, italijanskata kompanija veruva deka mo`e da napravi pove}e pari vo Hong Kong, bidej}i visokata pobaruva~ka od investitorite vo Azija navistina ima{e namera za mo`e da gi prezemawe, so bruto-dobivka ka~i cenite od 140 milioni dolari. (Gu~i parira{e so proda`ba na tamu 45% od akciite na francuski-

ot industrijalist Fransoa Pino, za 3 milijardi dolari). Vo 1999 godina kompanijata kupi 51% od wjuor{kata kompanija na avstriskiot dizajner Helmut Lang, koja ima{e godi{ni prihodi od okolu 100 milioni dolari. Potenci-

jalniot dogovor be{e vreden 40 milioni dolari. Nekolku meseci podocna, Prada plati 105 milioni dolari za da ja prezeme kontrolata vrz Xil Sander, germanska modna ku} a koja ima{e godi{ni prihodi od okolu 100 milioni dolari. Prezemaweto & donese nekoja prednost na Prada vo Germanija. Iako Xil Sander treba{e da ostane vo kreativnata kontrola na nejzinata

VO ISTORIJATA so pomo{ na modelot “fajerbrd trans am” (Fireberd Trans Am) vo kultniot film “Smouki i Banditot” (Smokey and the Bandit) e samo dokaz za popularnosta na ovoj brend izminatite decenii. Vo tekot na osumdesettite godini brendot mo`ebi ja napravi i najgolemata gre{ka vo negovoto postoewe preku obidot da go promeni svojot imix od brend na mo}ni vozila vo brend na luksuzni i otmeni modeli, obiduvaj}i se da izgleda i da se odnesuva kako i ostanatite vozila. Bil Hoglund, porane{en izvr{en direktor na GM, koj vo ovie osumdesetti godini go vode{e proek-

19

MOBILNIOT TELEFON LG PRADA

bra~en par koj stoi zad Prada

najmalku 10% od holding bile dovolni za pravoto na barawe mesto vo bordot. No, Berteli vo 1999 godina mu gi prodade akciite na pretsedatelot na Luis Viton i Moet Henesi (LVMH) koj

03.11.2010

tot na restrukturirawe na brendot pod mototo “Nie sozdavame vozbuda”, veli deka glavniot vinovnik za padot na ovoj brend treba da se bara vo odlukata na toga{niot izvr{en direktor na GM, Roxer Smit, koj vo procesot na restrukturirawe na kompanijata odlu~i da napravi kratewe na tro{ocite preku kombinirawe na proizvodstvoto, in`eneringot i dizajnot na brendot so ostanatite brendovi na GM. “Nema{e strast za ovoj proizvod. Zatoa, proizvodot mora{e da se vklopi vo ona {to se slu~uva{e vo kompletniot korporaciski

sistem”, veli Hoglund. Iako be{e neophodno da se napravat ovie potezi so cel da se presretne japonskata konkurencija kaj avtomobilite, sepak, gre{kata be{e vo toa {to Pontijak ve}e po~na da izgleda i da vozi kako i ostanatite vozila na kompanijata. Do krajot na 2008 godina, koga od GM go objavija zatvoraweto na ovoj brend, vkupnata brojka na prodadeni vozila iznesuva{e tretina od brojkata na prodadeni vozila vo tekot na 1968 godina, odnosno okolu 267.000 modeli. “Pontijak” e formiran vo 1926 godina kako vozilo ~ija namena za koristewe

Po zdru`uvaweto na silite so LG Elektroniks, vo 2007 godina Prada go lansira{e mobilniot telefon LG Prada KE850. Po~etnata cena na ovoj ured be{e 800 dolari. Minatata godina se pojavi vtorata generacija na telefonot, koja se prodava samo vo Evropa. Kako i brendot, i samiot telefon na Prada pretstavuva svoeviden simbol za elegancija i stil.

istoimena kompanija, taa be{e proglasena za pretsedatel na odborot po nekolku meseci. Taa godina Prada objavi deka sklopila dogovor so ^er~ & kompani (Church & Company) za kupuvawe na 83% od britanskiot proizvoditel na konzervativno-stilizirani ~evli za 170 milioni dolari. Vo tekot na godinata pridru`nicite, isto taka, se oformija so De Rigo Grup za proizvodstvo na o~ilata za sonce na Prada. Pri sorabotkata me|u Prada i LVMH, vo 1999 godina kompaniite kupija 51% od akciite vo Fendi (Fendi S.p.A.) za 520 milioni dolari, naddavaj}i nad ponudata na rivalot Gu~i. Fendi, {to be{e sopstvenost na pette sestri ~ii roditeli ja osnovale kompanijata vo 1925 godina, prodava{e trendi ~anti po cena od 1.500 dolari, i o~ekuva{e benefit od internacionalnata distribucija vo globalnata mre`a na prodavnici na LVMH, bidej}i proizvodnite kapaciteti na Prada bea koncentrirani vo Italija. Prada plati 525 milijardi dolari za svoite 25,5% vo akciite na Fendi, koj od druga strana be{e zabele`al 321 milioni dolari od proda`bata vo prethodnata godina. Akviziciite ja donesoa Prada na vrvnite pozicii vo evropskite grupi na kompanii za

najmnogu be{e naso~ena kon rabotni~kata klasa i toa s$ do 1950 godina koga negovata proda`ba go dopre dnoto zakanuvaj}i se so negovo uni{tuvawe. Obnovata na brendot po~na u{te istata godina otkako od strana na GM e odlu~eno vozilata od ovoj brend da gi vklu~i vo avtotrki. Ottoga{ pa navamu sekoja proda`ba na vozilata od ovoj model zavise{e od mo}nosta na motorite koi bea vgraduvani vo sekoj nareden model na Pontijak. Najpoznatiot model od ovoj brend, “GTO”, nastana koga mala grupa in`eneri od GM re{ija pod haubata na modelot

luksuz. Proda`bite dostignaa trojno pove}e od tie vo 1996 godina. Neto-prihodite se dupliraa istata godina. Edinstveno {to ostana bea dolgovite. DOLGOVI, ISPLATA, BERZA? Prada se povle~e od biznisot so spojuvawa i akvizicii vo 2000 godina, so cel da gi digestira svoite nabavki. Taa godina na amerikanskiot pazar se pojavi linijata na proizvodi za nega na ko`a, site spakuvani vo posebni pakuvawa i dozi. Proizvodite vklu~uvaa kremovi, maski za lice i balsam za usni. Eden losion ~ine{e 100 dolari. Proda`bata na Prada vo 2000 godina porasna za 57% od prethodnata godina. Inicijalna javna ponuda be{e planirana za 2001 godina na milanskata berza. Kompanijata planira{e da prodade 30% od kapitalot za da mo`e da gi isplati dolgovite od 380 milioni dolari i da ja pro{iri distribucijata, a spored magazinot “For~n”, u{te vo 2002 godina Berteli planiral da ja zgolemi proda`bata na 5 milijardi dolari do 2010 godina. Me|utoa, podatocite od prethodnata godina govorat deka prihodite na kompanijata dostignuvaat 1,7 milijardi evra, {to e pomalku od planiranoto na Berteli. Pod

na maloto vozilo “tempest” (Tempest) da stavat V8 motor. Otkako toa bilo napraveno, istite mu go dale italijanskiot naziv Gran Turismo Omologato, {to vo prevod zna~i “spremen za trka”. Legendata be{e rodena. Vo tekot na 1968 godina ovoj model u~estvuva{e so 17% vo brojkata od 5,4 milioni prodadeni vozila na GM. Krahot na brendot po~na poradi nedostigot od korporativna strategija i vizionerstvo kaj glavnite funkcioneri na GM. Golemite ekonomski promeni, isto taka, silno go o{tetija brendot, osobeno naftenata kriza vo tekot na 1970 godina

pritisok na negovite bankari toj mu prodade 25,5% od akciite vo Fendi na svojot partner vo taa zdelka, LVMH, so {to gi zgolemi sredstvata za isplata na dolgot so dodatni 295 milioni dolari. No, kako i da e, Prada gi propu{ti site prethodni obidi za inicijalna javna ponuda vo poslednive 10 godini. Poslednite planovi za listawe na berza vo 2008 godian ne uspeaja zaradi negativnite pazarni uslovi. No, denes, italijanskata kompanija veruva deka mo`e da napravi pove}e pari vo Hong Kong, bidej}i visokata pobaruva~ka od investitorite vo Azija mo`e da gi ka~i cenite tamu. Spored “Fajnen{al tajms”, Prada bi mo`ela da vredi od 5 do 6 milijardi dolari na nekoj silen pazar. Izvorite na Blumberg dodavaat deka Prada mo`e da donese vrednost na akcii so koi }e se trguva pove}e od kolku tie na nivnite rivali. A politikata na “pribirawe pari” prodol`uva i ponatamu. Do 2006 godina, brendovite Helmut Lang, Ejmi Ferklo i Xil Sanders bea prodadeni. Brendot Xil Sanders be{e prodaden na privatna firma na Luk Vandevelde, pretsedatelot na bordot na Kerfor, dodeka brendot Helmut Lang denes e sopstvenost na japonskata modna kompanija Link Teori. Prada s$ u{te go ispla}a dolgot od Fendi. Neodamna, 45% od akciite vo brendot ^er~ & kompani bea prodadeni na Ekinoks. Vo utre{niot broj na “Kapital” ~itajte za brendot koj e pretstavuva simbol na Formula 1, italijanskiot sportski lider Ferrari

koja gi natera Amerikancite svoite vkusovi da gi naso~at kon japonskite vozila zaradi nivnata pomala potro{uva~ka na gorivo. Ovaa godina proda`bata na modeli od ovoj brend iznesuva pomalku od 1% od vkupno prodadenite 2,2 milioni vozila na GM. Sepak, i pokraj toa {to dogovorite na dilerite istekoa i istite nema da bidat prodol`eni, kaj niv i ponatamu ostanuva obvrskata da prodol`at so servisirawe na ovie vozila kako i po~ituvawe na dadenite garancii prilo`eni kon poslednite prodadeni modeli na Pontijak.


20 03.11.2010

RABOTA / FINANSII / PRODA@BA / OBRAZOVANIE / IT

SREDA

Izbor na aktuelni oglasi BANKARSTVO/FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-08.11.2010 Pro Kredit Banka bara praktikanti Va{ite aplikacii ispratete gi na podolu navedenata adresa ili popolnete ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 08.11.2010.

JAVEN SEKTOR, NVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.10.2010 Kancelarijata na UNHCR Skopje go objavuva slednoto rabotno mesto, Pomo{nik Rakovoditel na Oddelot za za{tita/ Pravni raboti. Zavr{niot datum za primawe na aplikacii e 4 Noemvri 2010(inkluzivno). Aplicirajte elektronski preku imejl na: MCDSKREP1@unhcr.org

MA[INSTVO , METALURGIJA, RUDARSTVO Izvor: Dnevnik

Objaveno: 29.10.2010 Toplifikacija In`enering Skopjeraspi{uva oglas za vrabotuvawe: 2(dva) diplomirani ma{inski in`eneri nasoka termotehnika/termoenergetika Zainteresiranite kandidati mo`at da dostavat biografija do Toplifikacija In`enering DOOEL-Skopje, ul.Londonska bb,Skopje, najdocna do 08.11.2010.

BANKARSTVO/FINANSII Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-09.11.2010 Uni Banka AD Skopje objavuva oglas za rabotno mesto: Rakovoditel na ekspozitura vo Ki~evo Ispratete kratka biografija na makedonski jazik so fotografija i motivaciono pismo so naglasok za rabotnoto mesto za koe aplicirate na elektronska po{ta: jobs@unibank.com.mk, najdocna do 9 noemvri 2010.

OBRAZOVANIE, PREVEDUVAWE, KULTURA, SPORT Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-12.11.2010 Filozofski Fakultet Skopje raspi{uva konkurs za izbor na sorabotni~ko zvawe na eden asistent za slednive nau~ni oblasti: Metodika,Ortopedagogija i Za{tita i pomo{ na hendikepirani. Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 02.11.2010-03.11.2010 T.D. Geoprom DOOEL Skopje Dnevnik 02.11.2010 T.D.Geoprom DOOEL Skopje objavuva oglas za slednite slobodni rabotni mesta: 2 komercijalisti vo oddel za komercijalno rabotewe. Oglasot trae zaklu~no so 03.11.2010 godina. Zainteresiranite da ispratat motivaciono pismo, CV i diploma za zavr{eno soodvetno obrazovanie na e-mail: geoprom@geoprom.com.mk

IT Izvor: Vreme

Objaveno: 27.10.2010 - 05.11.2010 ONE Telekomunikaciski uslugi AD raspi{uva otvoren oglas za pribirawe na aplikacii za slednite rabotni pozicii: Biling In`ener; Softver In`ener; Ekspert za informaciska bezbednost i Agent za delovna proda`ba. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Vreme na 27.10.2010 koj trae do 05.11.2010god.

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 30.10.2010 Jugoeksport Stil DOO Skopje objavuva oglas za vrabotuvawe: 1.Arhitekt 1 izvr{itel-VSS 2.Prodava~i na mebel-3 izvr{iteli Kandidatite koi gi ispolnuvaat gorenavedenite uslovi da ispratat CV i ponova fotografija vo rok od 7 dena po objavuvawe na oglasot na adresa: Jugoesport Stil DOO Skopje, GTC Kej 13 Noemvri 2/6-22, 1000 Skopje ili na E-mail: office@jugoexportstil.com.mk

Izbor na aktuelni oglasi

SAMO VO 

RABOTA  TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА: 

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI  SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk


OBUKI / EU / FINANSII I SMETKOVODSTVO

Na 12.11.2010 godina prezentacija na belgiskata kompanija „KOVANER„ vo Stopanskata komora na Makedonija SOVREMEN ALAT NA IDNINATA Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so makedonsko-belgiskata kompanija „Kovaner Balkan„ DOOEL, koja e del od belgiskata kompanija „KOVANER„ organizira prezentacija na ra~en alat so vrven kvalitet. Ovoj alat nao|a primena vo grade`ni{tvoto, drvnata industrija, obrabotkata na mermer i kamen i kaj zanaet~iskite raboti. Prezentacijata, na koja{to }e bidat postaveni alatite i }e bide objasneta nivnata primena, }e se izvr{i pod mototo „Sovremen alat na idninata”. Predvidena e interaktivna razmena na iskustva i soznanija od primena na ra~niot alat. Prezentacijata }e se odr`i na 12.11.2010 godina, so po~etok vo 10:00 ~asot, vo Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat. Od 11– do 11.30 ~asot }e ima koktel-pauza, a potoa se predvideni bilateralni razgovori. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site makedonski kompanii zainteresirani za u~estvo na prezentacijata da go prijavat svoeto u~estvo najdocna do 3.11. 2010 godina. Prijavniot list mo`e da se prezeme od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk KONTAKT:

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE” 17 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/). PREDAVA^ NA SEMINAROT:  MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet

„Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje.  Izlagawa na pretstavnici na firmi koi

implementirale elektronski biznis.

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 14 Noemvri 2010 godina.

Skopje, petok 19 noemvri 2010 godina Vo ramkite na evropskiot proekt WBC-INCO.NET, Slovenian Business & Research Association, SBRA od Brisel, organizira seminar na tema: Kako da se pridobijat sredstva od 7. ramkovna programa za istra`uvawe i razvoj na EU (FP7)?. Se pokanuvaat site zainteresirani pretstavnici na pretprijatijata, nau~nite ustanovi, lokalnite zaednici i nevladinite organizacii, da ja iskoristat mo`nosta, besplatno da se informiraat za prednostite na EU-programata i uslovite, kako da bidat uspe{ni na konkursite. FP7 programata }e trae u{te 3 godini, me|utoa ve}e zapo~naa prvite diskusii za predlozite za 8. OP – za {to isto taka }e bidete informirani. Na seminarot, pokraj makedonskite pretstavnici, }e zemat u~estvo i zainteresirani od sosednite zemji vo regionot na JI Evropa. Vo organizacijata na seminarot sorabotuvaat ECPD Regionalniot institut za razvojni studii od Skopje, i Stopanskata komora na Makedonija, vo ~ii prostorii i }e se odr`uva seminarot. Raboten jazik e angliskiot na koj treba da se popolnat i prijavite.

KONTAKT:

KONTAKT:

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk

21

SEMINAR USPE[NO U^ESTVO NA 7. RAMKOVNA PROGRAMA NA EU

Zainteresiranite se povikuvaat da se prijavat na slednata e-adresa info@sbra.be so kopija do ecpdrirs@t-home.mk do 3 noemvri 2010 godina.

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

E-adresa: Mirjana@mchamber.mk Tel:3244-035; Faks: 3244-088

03.11.2010

Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www.mchamber.mk Len~e Zikova

Mirjana Koceva

SREDA

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za

TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Uspe{ni sostanoci 04.11.10 CS Global Brzo ~itawe (Power Reading) 05.11 – 10.11.10 In Optimum Makedonija Stres i upravuvawe so stresot 05.11.10 ESP

Strate{ko upravuvawe so ~ove~ki resursi 06.11. 10 13.11. 10 16 ~asa/2 dena Kosmo Inovativen Centar Efektivna komunikacija pri proda`ba 06.11 - 07.11.10 CS Global Leaders in PR and Communication 08.11.10 09.00 – 18.00 ~ Leoron Group

Upravuvawe so ~ovekovi resursi (osnovno nivo) 08.11.10 CS Global Inteligenten Deloven Angliski Jazik 09.11 - 30.12.10 Klu~ - Konsalting i trening centar Seminar za vnatre{na revizija, smetkovodstvo i danoci 11.11 - 13.11.10 SFID Obuka za deloven asistent

11.11.10 CS Global Upravuvawe so konfliktni situacii 12.11 - 13.11.10 ESP Obuka za izrabotka na Ekolo{ki dozvoli 12.11 - 14.11.10 Klu~ - Konsalting i trening centar CEED Top Class 12.11.10 - 31.05.11 CEED Makedonija

Razvivawe na pretpriema~ki kapaciteti 13.11 - 14.11.10 12h 60 min Detra Centar Odnos so korisnici 13.11 - 14.11.10 CS Global Obuka na obu~uva~i 15.11 - 18.11.10 CS Global Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi. Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU.

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

PRETPLATETE SE NA

Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite.  Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt?  [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe?  Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite?  Koj treba da ja poseti obukata?  Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti  In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija  Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok: 4 Noemvri 2010

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili pretplata@kapital.com.mk

Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477


22 03.11.2010

OBUKI / MENAXMENT / HR / PREGOVARAWE

SREDA

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Office Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena namakedonskite delovni i drugi subjekti.

 OGLASI ZA VRABOTUVAWE

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA) Kursot gi opfa}a slednite oblasti :

 REVIZORSKI IZVE[TAI

Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe; Protokol i bonton vo sekretarskata profesija. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

 SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI  TENDERI  POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot. Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026

 SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

e-mail: centarkds@yahoo.com; kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

 SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

IZVESTUVAWE Vo vrska so Dogovor za kratkoro~en kredit od 12.11.2009 godina, sklu~en pome|u Toplifikacija AD Skopje i Komercijalna Banka AD Skopje na iznos od 40.000.000,00 denari, so rok na vra}awe do 12.11.2010, Toplifikacija AD Skopje na den 01.11.2010 godina celosno go vrati pari~noto pobaruvawe po osnov na ovoj Dogovor.

KOSMO Inovativen Centar

UPRAVUVAWE I RAZVOJ NA ^OVE^KI RESURSI Vistinskata prednost na va{ata kompanija le`i vo lu|eto, ~ove~kiot kapital so koj raspolagate VRABOTENI:

Kako da gi vrabotite najdobrite raspolo`livi resursi na pazarot? Kako da gi zadr`ite najdobrite vraboteni? Zgolemuvawe na produktivnosta i efikasnosta za 100%? Kako? Kolku gi poznavate, procesite i alatkite za upravuvawe so ~ove~ki resursi?

Obuka na tema

MOTIVACIJA:

Kako da gi prevzemete najkvalitetnite i najdobrite vraboteni od Va{ite konkurenti? Zo{to pogolemata plata ne gi motivira va{ite najdobri vraboteni dovolno? Gi poznavate li vistinskite alatki za motivacija?

UPRAVUVAWE SO ^OVE^KI RESURSI Oblast: Know-how programa Termin: 6 Noemvri 2010

KOMUNIKACIJA:

Vremetraewe : 56 ~asa (4 meseci)

OBUKA NA TEMA:

Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.cosmoinnovate.com.mk/Upravuvanje%20so%20 covecki%20resursi.html

Ve{tini na pregovarawe

Opis na obukata

So u~estvo na obukata Upravuvawe so ~ove~ki resursi }e se steknete so ve{tini koi se potrebni vo site oblasti na Human Resources Management-ot, po~nuvaj}i od strategijata, preku izborot na novi vraboteni, sistemskata poddr{ka vo nivniot razvoj, upravuvaweto so promeni, otporot i konfliktite, pa se do kontrolingot. Po zavr{uvawe na kompletnata obuka }e znaete koi se zada~ite na odgovorniot za razvoj na ~ove~kite resursi i }e vi stane jasna va{ata uloga, kako i mo`nostite i granicite vo ~ii ramki treba da se upravuva so ~ove~kite resursi vo organizaciite. KOSMO Inovativen Centar

Jane Sandanski 113, 1000 Skopje (02) 244 8077, 244 8134 contact@cosmoinnovate.com.mk www.cosmoinnovate.com.mk

Oblast: Proda`ni ve{tini Termin: 5-6 Noemvri 2010 Vremetraewe : 12 ~asa  Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.tsl.mk/article/mk/veshtini-na-pregovaranje/

Opis na obukata:

 Pregovarajte so stil! Otkrijte go to~niot proces niz koj pominuvaat re~isi site pregovori. Zapoznajte gi taktikite i zapametete gi naj~estite gre{ki. Nau~ete kako da se spravite so te{ki ponudi, visoki ceni, konflikti.

Pridobivki:

 jasen uvid vo psiholo{kite faktori na vlijanie na odlukata za kupuvawe ili odbivawe  Sposobnost za efikasna artikulacija na karakteristikite na svoeto portfolio kako i na korista so koja se steknuva klientot po odlukata za kupuvawe  Чuvstvo da go prepoznava „jazikot na potrebite” na klientite  Postavuvawe na prioriteti  Efektivno koristewe so pregovara~ki tehniki i taktiki  Vodewe kon odlukite

Triple S Group Adresa: ul.Ruzveltova 19-2/2 E-mail: office@tsl.mk Telefon: 3112048 Web: www.TSL.mk Faks: 3112395

Kako efikasno komunicirame vo timot? [to go motivira Va{iot tim? Obukata posebno }e bide posvetena i fokusirana na:  Zajaknuvawe ~ove~kite resursi, na nivo na organizacija i na nivo   

na sektori Analiza na rabotno mesto i rabotni zada~i na vraboteniot, opisi na rabotni mesta Procenka na vrabotenite, sistemi za nagraduvawe i motivacija Razvoj na plan za izbor na novi vraboteni i karieren pat na vraboteniot!

Ovaa obuka e nameneta za  Vraboteni vo sektorot za ^ove~ki Resursi  Menaxeri na sredno i visoko nivo  Tim lideri  Sopstvenici na mali i sredni kompanii METODOLOGIJA:

Obukata e od interaktiven karakter so prakti~ni i primenlivi ve`bi Po~etok: 12 noemvri 2010 godina Vremetraewe: 3 moduli od po dva dena, vkupno 42 ~asa. Obukite se odr`uvaat vo petok i sabota. Cena za eden modul: 6.900,00 MKD (14 ~asa) Zabele{ka: Dokolku se izvr{i prijavuvawe i uplata za site 3 (tri) moduli u~esnicite dobivaat 10% popust!

Pra{ajte za dopolnitelen popust od 10%!!! Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477


KONFERENCII

SREDA

03.11.2010

23


24 03.11.2010

KONFERENCII I SAEMI

SREDA

Od 2 do 5.12.2010 godina, vo Bursa, Republika Turcija

PROMOTIVEN DEN NA PORTUGALIJA

PROMOCIJA, PREZENTACII I DELOVNI SREDBI SO PORTUGALSKI KOMPANII

SAEMI ZA METAL I ENERGETIKA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA VO SORABOTKA SO OVLASTENIOT ZASTAPNIK NA SAEMSKIOT ORGANIZATOR - ADONIS GRUP, ORGANIZIRA POSETA NA MAKEDONSKI KOMPANII NA SAEMSKATA MANIFESTACIJA OD 1 DO 3 DEKEMVRI 2010 GODINA PO ISKLU^ITELNO POVOLNI USLOVI Vo periodot od 2 do 5.12.2010 godina vo Bursa, Republika Turcija, }e se odr`i 9-tiot tradicionalen Me|unaroden saem za metal i energetika: “BURSA METAL PROCESSING TECHNOLOGIES FAIR 2010'' – Saem za ma{ini za obrabotka na metal, za zavaruvawe, za ra~en alat, pnevmatika i hidraulika;  8. Me|unaroden saem za elektri~na energija,

elektronska avtomatizacija, prosvetluvawe i komunikacija-ELECO 2010;  2. Me|unaroden saem za lim, cevki i nivna obrabotka

- BURSA SHEET METAL TECHNOLOGIES 2010 i - Bursa hardver i bezbednost na rabotnoto mesto-BURSA HARDWARE AND JOB SECURITY FAIR.

Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so ovlasteniot zastapnik na saemskiot organizator - ADONIS GRUP, organizira poseta na makedonski kompanii na saemskata manifestacija od 1 - 3 dekemvri 2010 godina.

Obezbedeno e besplatno hotelsko smestuvawe so dve no}evawa i vklu~en doru~ek, transfer od hotelot do saemot i vleznica na saemot. Smestuvaweto e vo renomiran hotel so 4 ili 5 zvezdi. Posetitelot pla}a organizacioni tro{oci na Adonis vo iznos od 95 evra po lice so avtobus (dokolku e so sopstven prevoz, samo 35 evra administrativni tro{oci). Za realizacija na avtobuskiot prevoz potrebno e obezbeduvawe na minimum 17 patnici. Uplatenite sredstva do Adonis i Stopanskata komora na Makedonija ne se refundiraat, dokolku u~esnicite odlu~at da go otka`at patuvaweto posle istekot na rokot za prijavuvawe. Prijavuvaweto za poseta na saemskata manifestacija e najdocna do 26 noemvri 2010 godina (petok). Pove}e informacii za saemskata manifestacija se dostapni na veb stranata: http://www.tuyap.com.tr.

KONTAKT: Biljana Peeva-\uri} Tel: (02) 3244034; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: biljana@mchamber.mk

KONTAKT: Vojkan Nikolovski Tel: (02) 3244068; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vojkan@mchamber.mk

Vo nasoka na dobli`uvawe na portugalskoto stopanstvo i negovite ekonomski potencijali do biznis zaednicata od na{ata zemja i na neposredno zapoznavawe so mo`nostite za delovna sorabotka, na 10 noemvri vo Stopanskata komora na Makedonija }e se odr`i promotiven den na Portugalija. Vo ramkite na promotivnite aktivnosti }e se odr`at i delovni sredbi so portugalski kompanii. Portugalskata delegacija, predvodena od pretsedatelot na Trgovskata komora na Portugalija - Zapaden Balkan, e sostavena od pet renomirani kompanii od ovaa zemja ~lenka:     

Ibericofer, grade`i{tvo; Cinclus, in`enering; Focus Group, in`enering; Sua Kay, arhitektontsko studio; Parqueexpo, `ivotna sredina i urbano ureduvawe.

Za vreme na nastanot }e bide potpi{ana Spogodba za sorabotka pome|u Stopanskata komora na Makedonija i Trgovskata komora na Portugalija – Zapaden Balkan. So cel vospostavuvawe direktni kontakti i zapoznavawe so potencijalni makedonski partneri renomiranata javna portugalska kompanija “Parkekspo” }e odr`i prezentacija na nivnite aktivnosti i interes za sorabotka. “Parkekspo” e lider vo oblasta na prostornoto planirawe i urbano ureduvawe na javni i privatni povr{ini i vo implementacija na proekti od `ivotnata sredina. Promotivniot den na Portugalija i delovnite sredbi so kompaniite od Portugalija }e se odr`at na 10-ti noemvri so po~etok vo 11 ~asot, vo Stopanskata komora na Makedonija. U^ESTVOTO ZA MAKEDONSKITE KOMPANII E BESPLATNO.

KONTAKT: Vlatko Stojanovski Tel: (02) 3244004; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vlatko@mchamber.mk

KONTAKT: Venera Andrievska Tel: (02) 3244037; Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: venera@mchamber.mk

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА: 

RABOTA



TENDERI



REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI  SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 23010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Expo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija. Kontakt lice : Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk


FUN BUSINESS

SREDA

25

03.11.2010

[OPING I ESTRADA

DVE VO EDNO – BIZNIS I ZADOVOLSTVO SILVANA JOVANOVSKA  jovanovska@kapital.com.mk

o presret na koncertot na edna od najkontroverznite peja~ki na dene{nicata, Lejdi Gaga, na 5 noemvri vo hrvatskata Arena Zagreb, na ovoj datum e zaka`ano i otvoraweto na trgovskiot centar Arena-centar, koj e vo neposredna blizina na salata. Dali mo`ebi se raboti za marektin{ki trik {to tokmu na ovoj den se slu~uvaat dva golemi nastani? Otsekoga{ se velelo deka biznisot i zadovolstvoto treba da odat edno so drugo, pa {to e pogolemo zadovolstvo od toa Lejdi Gaga da go “pu{ti” vo upotreba ovoj ogromen trgovski centar? I taka na 5 noemvri }e ima posetiteli od celiot Balkan koi do{le specijalno za koncertot, pa sigurno pogolemiot del od niv }e go posetat i trgovskiot centar. A tamu }e ima i {to da se vidi. Edni od pogolemite brendovi koi gi nema na na{ite prostori (za pove}eto treba da patuvate do Solun), sega }e gi ima i vo Hrvatska. Taka, od prodavnicite na Arena }e ve primamuvaat izlozite na Gap, H&M, Zara, Stradivarius, Berschka, a da ne gi zaboravime 40-te ekskluzivni brendovi, me|u koi i Armani, Burberry, D&G, Givenchy,Hugo Boss, Ice Iceberg,

V

K

O

M

E

R

Na 5 noemvri vo Hrvatska se otvora noviot mega {oping-centar Arena-centar, koj e vo neposredna blizina na sportskata sala Arena Zagreb, kade {to istiot den koncert }e ima edna od najkontroverznite peja~ki na dene{nicata, Lejdi Gaga

Tommy Hilfiger, Versace… Spisokot e navistina dolg. Ako malku se pozanimavame so brojkite povrzani so proektot, }e zabele`ite deka ne se raboti za obi~en trgovski centar, voop{to. Se raboti za dobro isplaniran proekt od nekolku aspekti. Prvo, od aspekt na bliskosta do sportskata sala vo koja doa|aat

poznati svetski yvezdi koi ja zgolemuvaat cirkulacijata na dvi`ewe vo taa oblast, ne samo od dr`avata, tuku i od okolnite zemji i vtoro, odli~no planirawe i menaxirawe odnapred. Koga se raboti za takva serioznost, normalno e deka sumata koja }e bide potro{ena na negovata izgradba }e bide u{te

BRENDOVI КОИ ЗА PRV PAT SE VO HRVATSKA

GAP – eden od najgolemite svetski proizveduva~i, popularen poradi visokokvalitetnata i povolna obleka. Osven vo SAD, Gap ima svoja prodavnica vo u{te pet drugi zemji (Velika Britanija, Francija, Irska, Grcija i Bugarija), na koi sega im se pridru`uva i Hrvatska. Pokraj standardnata ma{ka i `enska linija na garderoba, Gap }e ja pretstavi i detskata linija GapKids i babyGap. IMAX – Cine Star – novo kino, so dosega neviden IMAX ekran, specijalno dizaniran so ogromno platno; Zara Home – vo Hrvatska ve}e go ima brendot Zara, но }e mo`ete da najdete i oprema za domot i poku}nina; Z - Francuskata modna marka za deca do 14 godini, ~ij osnova~ i promotor e Zinedin Zidan. C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

poseriozna: 244 milioni oj mega {opingevra vredi ovoj kompleks na povr{ina od etri kvadratni. 175 iljadi metri Vo nego ima 10 golemi prodavnici, a 2000 mali i sredni za doma{nitee i stranskite kompanii, so 3.000 parkingskata Arena i mesta. Sportskata entar }e bidat trgovskiot centar povrzani so golem plo{tad uliwa, restorakoj }e ima kafuliwa, ni, fontani i mnogu zelena dej}i povrzanospovr{ina. Bidej}i na, mora da se ta e neizbe`na, di Gaga. Bidej} spomne i Lejdi stveniot nejzin i ova e edinstveniot ionot vo sklop nastap vo regionot na nejzinata turneja Monster tveno {to mo`e ball tour, edinstveno da se ka`e e deka kartite asprodadeni, a se odamna rasprodadeni, obo`avatelitee koi ne kupile nudat i dvojnoo pogolemi ceni }e. Ne samo {to za bilet pove}e. Arena Zagrebb }e bide prepolna, tuku i trgovskiot cenasovno poseten. tar }e bide masovno Obo`avatelitee od Belgrad se alku karti bile `alat deka malku pu{teni i deka ne mo`ele da kupat. Dokolku ve interesiraat pikanterii za nekoi nejzini “neverojatni” barawa (znaej}i go nejziniot stil i kontroverznost), ovoj pat }e bidete razo~arani, bidej}i Gaga ne barala ni{to posebno. Taa doa|a so kompletna ekipa, od gotva~, do sopstven mebel za nejzinata soba koja }e bide pod katanec... K

O

M

E

R

 LEJDI GAGA za u{te pomasovna posetenost na {oping-centarot

 Trgovskiot centar Arena, najgolема investiciја во Hrvatska C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


26 03.11.2010

FUN BUSINESS

SREDA

 XEJMS BOND, sepak, prodol`uva

METRO –GOLDVIN-MAJER

NAJISPLATLIVI AKTERKI

ZAEMNA DOBIVKA  Kolku

se isplatlivi holivudskite divi? Kolkava e dobivkata na studijata koi gi anga`iraat akterkite? “Forbs” izleze so najnovata lista na najisplatlivi akterki

a prvoto mesto se najde En Hatavej, koja na studijata vo koi snimala vo tekot na ovaa godina im donese zarabotka od 63 dolari i toa za sekoj dolar koj e vlo`en vo ovaa holivudska akterka. Taa e poznata po glavnite ulogi vo filmovite “Dnevnikot na princezata”, ”\avolot nosi Prada”, ”Da se bide Xejn”, kade {to ja glumi pro~uenata pisatelka Xej Ostin. Nejziniot stil

N

na glumewe mnogu ~esto se povrzuva so onoj na filmskite divi Xudi Garland i Odri Hepbern. Vakviot rezultat od 63 dolari na eden vlo`en dolar ovaa akterka go postignala blagodarenie na svojata uloga vo filmot “Alisa vo Zemjata na ~udata”, na Tim Barton, koj na kino-blagajnite godinava zavr{i so zarabotka od pove}e od milijarda dolari. Na vtoroto mesto se najde Kejt Blan{et, koja igra{e vo filmovite “Robin

Hud” i “Neobi~niot slu~aj na Benxamin Baton”. Taa na sekoj dolar vlo`en vo nea vrati so zarabotka od 26 dolari. Podolu na listata na “Forbs” kako najisplatlivi akterki se najdoa Xenifer Aniston i Meril Strip (i dvete so 20 dolari za sekoj dolar vlo`en vo niv). Najprofitabilniot film vo koj posledno se pojavi Meril Strip e “Mama mia”, koj na buxetot od 52 milioni dolari zaraboti duri 610 milioni dolari.

POVIKAJ 007 ZA SPAS  Metro-Goldvin-Majer

vleguva vo procedurata na ste~aj poradi nesposobnosta da go plati dolgot od 4 milijardi dolari

bo`avatelite na popularniot {pion Xejms Bond najposle }e mo`at da se smirat, otkako akcionerite na kultnoto holivudsko studio Metro-Goldvin-Majer

O

 GADGETS

REVO AXIS RADIO NOVA DIGITALNA ERA ompakten, “povrzan” so digitalno radio so ekran osetliv na dopir,

K

priklu~ok za iPod ili iPhone. Ova e najnovata generacija na digitalni radiouredi koi se kombiniraat i imaat internet-pristap do muzika, no i voobi~eniot radiopriemnik. Bez`i~no mo`e da se pu{taat i pesni povrzani so koj bilo kompjuter ili Apple Mac. Ovoj netipi~en radiopriemnik ima 3,5 in~en ekran vo boja i se kontrolira so ikon~e so koe se upravuva po celiot ekran koj raboti na dopir. Taka vi se ovozmo`uva brza navigacija i lesen pristap do sakanite opcii.

NAJDOBRO TAKSI

 Ikona na MGM

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

K O M E R C I J A L E N

(MGM) go odobrija dogovorot za restrukturirawe na kompanijata i gi otfrlija somne`ite deka nema da se snima 23-to prodol`enie za agentot 007. MGM treba da vleze vo postapka na ste~aj poradi nemaweto mo`nost da go isplati svojot ogromen dolg od 4 milijardi dolari. Onie koi }e mu pozajmat pari na ova holivdusko studio se golemi banki od tipot na X.P. Morgan ^ejs i Kredit ~ojs, hex-fondovi, kako i milijarderot i investitor Karl Ikan. Spored dogovorot, 95% od sopstvenosta }e ostane kaj akcionerite, a ostanatite 5% }e bidat prezemeni od holivudskata producentska kompanija Spajgles Entertejnment. Celokupnata rekonstrukcija go vklu~uva i nazna~uvaweto na nov menaxment – glavni izvr{ni direktori na

O G L A S

“Odneseno so viorot”

novoto reformirano studio }e stanat pretsedatelite na Spajgles, Geri Barbar i Roxer Barnabaum. Vo portfolioto na Spajgles se nao|aat uspe{ni filmovi, kako na primer ”[esto setilo”, “Begstvo od Vegas”, “Nepobedliv” na Klint Istvud, “Memoarite na edna gej{a”, ”Semo}niot Brus” i mnogu drugi. Vakvata dogovorena zdelka e “poni`uvawe” za studioto so pove}e od 4.000 kultni naslovi i 205 Oskari vo ramkite na svoeto portfolio, pi{uva britanskiot vesnik “Gardijan”. Osven istoriskite prodol`enija za agentot 007, Xejms Bond, vo ramkite na MGM vleguvaat i prodol`enijata za “Roki”, “Pink panter”, ”Vol{ebnikot od Oz”, Ben Hur”, “Odneseno so viorot”, kako i klasi~nite mjuzikli na Fred Aster, Xinxer Roxers, Xudi Garland, Xin Keli i Frenk Sinatra. Edinstveno pozna~ajno slu~uvawe godinava kaj MGM be{e “Xakuzi – vremenska ma{ina”. Ova restrukturirawe }e im dade nova {ansa na MGM. Poslednive godini negoviot razvoj be{e stagniran poradi mnogubrojnite diskusii. Ova studio e do gu{a vo dolgovi od 2005 godina, koga be{e otkupeno od konzorcium, vklu~uvaj}i go i Soni, Komkast i TiPiXi. Od noemvri minatata godina e dadeno na proda`ba. MGM ve}e ja ima odbieno ponudata vo vrednost od 1,5 milijarda dolari od Tajm Vorner, bidej}i sumata bila nedovolna za pokrivawe na dolgot. Sopstvenikot na dolgot od 800 milioni dolari, Karl Ikan, se obiduva{e da pomogne so toa {to saka{e da gi spoi studioto i kanadskiot producent Lajnsgejt, koj e mnozinski akcioner. Na kraj, milijarderot, sepak, dal zeleno svetlo za zdelkata so producentskata kompanija Spajgles.


SPORT

SREDA

SPORT

INTER NE GO ZABORAVA SVOJOT HEROJ ivanovic@kapital.com.mk

FUDBAL

MARKETIN[KA OFANZIVA NA ANGLI^ANITE

K

O

M

E

R

C

I

J

A

od Fudbalskata federacija. Vels u{te od prvata minu ta pominata na svojata nova rabota }e mora da se fokusira na glavniot problem. Noviot sponzor na reprezentacijata ne smee da plati pomalku od 20 milioni evra, kolku {to iznesuva{e godi{niot dogovor so Nej{nvajd. Pokraj rabotata so angliskata selekcija, Vels }e mora da se posveti i na FA kupot, sponzoriraweto na stadionot Vembli, kako i na nao|aweto pari za organizirawe na mladinskite kampovi vo Anglija, koi vo posledno vreme se marginalizirani. L

E

N

O

G

L

a Inter naviva samo del od `itelite na Milano, malcinska grupa vo odnos na gradskiot rival Milan ili ostanatiot del od italijanskoto fudbalsko prvenstvo. No, zatoa “tifozite” na Inter se neverojatno privrzani za klubot, a svoite heroi gi slavat i po nivnoto napu{tawe na timot. Takov e i slu~ajot so trenerot @oze Muriwo. Toj po samo dve godini pominati vo redovite na “neroazurite” stana ve~en milenik na naviva~ite, koi mu priredija do~ek pri negovoto pristignuvawe na aerodromot vo Milano, kade {to ve~erva na ~elo na Real Madrid }e se obide da dojde do posledovatelen triumf vo duelot so Milan. 1.500 naviva~i na kralskiot klub isto taka pristignaa vo Italija, a vo spravuvaweto so “armijata” na “milanezite” se nadevaat i na pomo{ta na del od naviva~ite na Inter, se razbira, na onie {to ne otpatuvaa za London, kade {to nivnata ekipa mu gostuva na Totenhem vo natprevarot od ~etvrtoto kolo od Ligata na {ampionite. Real Madrid e so 100% u~inok po prvite tri kola, dodeka plasmanot vo eliminaciskata faza od Ligata na Milan mu zavisi od pretstojniot duel, osobeno po ubedliviot poraz od 2:0 do`ivean pred dve nedeli

Z

 Selekcijata na “Gordiot albion” se nadeva deka }e ja vrati svojata pazarna vrednost

F

27

LIGA NA [AMPIONI

SR\AN IVANOVI]

udbalskata federacija na Anglija (FA) s$ u{te ne mo`e da obezbedi sponzor za nacionalniot sostav na zemjata, otkako po krajot na svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika grade`nata kompanija Nej{nvajd ne saka{e da go prodol`i dogovorot. So cel da se spravi so ve}e alarmantnata situacija, FA za direktor na svojata slu`ba na marketing go nazna~i Edrijan Vels, porane{en istaknat brend-menaxer vo Proktor i Gembl, edna od najpoznatite kompanii vo svetot i, sekako, najgolema vo proizvodstvoto na preparati za doma} instvo. Vels vo tekot na svojata kariera bil del od brojni reklamni kampawi povrzani so sportot i sportistite. “Na nas ni e potreben dinami~en, iskusen menaxer, blizok do fudbalot. Smetame deka Edrijan Vels }e bide izvonreden vo svojata rabota”, objavija

03.11.2010

A

S

Igrata na Milan e potpolno iskrivena, a toa se vide vo me~ot protiv Juventus. Ibrahimovi} e osamen vo napadot i kako takov e nemo}en. So takva postavenost, nie sme bezopasni

 Naviva~ite na Inter so ovacii go pre~ekaa @oze Muriwo pri negovata posledna poseta na Milano na S Santjago j BBernabeu. b “Se nao|ame pred mnogu biten natprevar. Na prviot duel n$ dekoncentriraa dvata gola ednopodrugo. No, sega mora da se koncentrirame, da odigrame kako {to bara trenerot od nas i da gi osvoime trite boda”, izjavi Brazilecot Ronaldiwo, koj prethodno iznaka`a

edno~udo kritiki za igrata na svojata ekipa, osobeno po porazot od Juventus vo doma{noto prvenstvo. “Igrata na Milan e potpolno iskrivena, a toa se vide vo me~ot protiv Juventus. Ibrahimovi} e osamen vo napadot i kako takov e nemo}en. So takva postavenost, nie sme bezopasni”, dodava Ronaldiwo.

Dokolku fudbalerite na Milan ne ostvarat pobeda protiv Real Madrid, a vo slu~aj Ajaks da go sovlada Okser, Italijancite }e se soo~at so mnogu nezgodna situacija, bidej}i }e mora da se vadat vo poslednite dve kola od natprevaruvaweto po grupi i toa vo direkten duel so holandskiot prvoliga{.

FUDBAL

L[ PRED SVETSKOTO PRVENSTVO VO FUDBAL?!

amalenata poseta na stadionite za vreme na po~etnata faza od Ligata na evropskite {ampioni vo fudbal za menaxerot na Man~ester Junajted, Aleks Ferguson, ne pretstavuva nikakov problem. Toj duri tvrdi deka klupskoto natprevaruvawe e daleku pointeresno od svetskoto fudbalsko prvenstvo. “Dali ste gi poglednale poslednite {est svetski prvenstva? Pretpostavuvam deka i odeweto na zabolekar e pointeresno”, vo svoj stil Ser Aleks ja po~na elaboracijata za popularnosta na {ampionskata liga. “Toa e prirodna rabota. Zemete ja za primer Premier ligata. Dokolku timot na Man~ester Junajted igra so nekoj poslab tim, toga{ ne mo`ete da ja zabele`ite istata tenzija i vozbuda kaj gleda~ite kako vo slu~ajot koga Junajted igra protiv Arsenal. Taka e i so Ligata na {ampionite. Koga Inter igra so eden od pomalite klubovi, ne mo`eme da o~ekuvame tolpa od narod na stadionite”, deciden e Ferguson. [kotskiot stru~wak e eden od onie koi veruvaat vo svetla idnina na elitnoto evropsko

N

Najbiten adut na Ligata na {ampionite e toa {to e doka`an proekt. Mnogu podobar od svetskite prvenstva. Ligata e neverojatna, so golem broj navistina interesni sredbi. Da, to~no e deka treba da ja pominete grupnata faza za da dojdete do vozbudlivite me~evi, no, vo celost, natprevaruvaweto e izvonredno natprevaruvawe i se sprotivstavuva na tendencijata za promeni na na~inot na nejzinata struktura. Sepak, i samiot Fergi se slo`uva so toa deka vistinskata vozbuda vo Ligata na {ampionite nastapuva duri vo fazata na eliminacii, no i ponatamu ostanuva pri tvrdeweto deka e pointeresna od mundijalite. “Najbiten adut na Ligata na {ampionite e toa {to e doka`an proekt. Mnogu podobar od svetskite prvenstva. Ligata e neverojatna, so golem broj navistina interesni sredbi. Da, to~no e deka treba da ja po-

minete grupnata faza za da dojdete do vozbudlivite me~evi, no, vo celost, natprevaruvaweto e izvonredno”, dodava Ferguson. Menaxerot na Man~ester Junajted celata svoja kariera ja pomina kako klupski trener, a sekoja godina, bez isklu~ok, kako “kormilar” na svojot tim e aktiven u~esnik na Ligata na {ampionite.

 Ser Aleks pretera so svoite matematiki za popularnosta na Ligata na {ampionite


TOP 100

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi:  100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009  100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009  Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija  Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at  O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori:  Energetika i nafta i nafteni derivati  Crna i oboena metalurgija  Telekomunikacii  Grade`na industrija i grade`ni materijali  Prehranbena industrija  Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa:  TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i  TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski


157 Kapital 03 11 2010