Issuu on Google+

IAKO POSTOJAT 20 OPASNI RUDNICI I INDUSTRISKI OTPAD VO MAKEDONIJA KEDONIJA D

ODLO@ENA V^ERA[NATA SREDBA VO BRISEL

BUXETOT ZA ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA E NAMALEN ZA 10%

GRUEVSKI I PAPANDREU SE DOGOVORIJA DA SE "DOGOVORAT" DENESKA?!

 STRANA 4

 STRANA 5

petok / weekend

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari...

~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

vikend | petok-29 | sabota-30 | nedela-31.oktomvri. 2010 | broj 154 | godina 1 | cena 20 den. | tel. 2 55 14 41 | faks. 2 58 14 40

KOI SE NOVITE PAZARI ZA VINARNICITE

MAKEDONSKOTO VINO ]E VLEZE NA PAZAR OD 150 MILIONI POTRO[UVA^I

PROSE^NATA POTRO[UVA^KA VO ^E[KA, GERMANIJA I HOLANDIJA E POVE]E OD 20 LITRI PO @ITEL. POTRO[UVA^KATA VO POLSKA E OKOLU [EST LITRI, NO KONTINUIRANO RASTE, [TO GO PRAVI OVOJ PAZAR EDEN OD NAJPERSPEKTIVNITE VO ISTO^NA EVROPA NA ZATVORAWE, ^ETVRTOK, 28.10.2010, 13.00~.

MBI 10 MBID OMB

00,22% 0,32% 0 00,63%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,59 44,62 1,38

NAFTA BRENT EURORIBOR

83,45 83 1,54%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (28.10) 2.133

MBI 10

2.128

2.123

2.118

2.113

2.108 22.10

24.10

26.10

Kamatite za {tedewe vo Makedonija najvisoki vo Evropa  STRANA 10

Samo 59 farmi vo Makedonija se evropski rentabilni  STRANA 6-7

28.10

 STRANA 11

DENES, VO

REALNI I VIRTUELNI INDUSTRISKI ZONI

DR@AVNITE ZJAAT PRAZNI, A PRIVATNITE SE POLNI I ^EKAAT PODDR[KA  STRANA 2-3

...POGLED NA DENOT... QUP^O ZIKOV

SPOT!

 STRANA 4

KOLUMNA XOZEF STIGLIC

NE E PAMETNO CELA DOVERBA DA SE STAVI NA MONETARNATA POLITIKA  STRANA 8

VOVEDNIK VERICA JORDANOVA

REALNI I VIRTUELNI  STRANA 2


2 29.10.2010

NAVIGATOR

PETOK

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 29 OKTOMVRI 2010

REALNI I VIRTUELNI

V

Velat deka so sila ne mo`e{ nekomu da dade{ ne{to, mo`e{ samo da mu zeme{. Nie uporno se obiduvame da im tutneme edno~udo pogodnosti na stranskite investitori, koi nikako da dojdat vo slobodnite ekonomski zoni {to gi kreiravme specijalno za niv. Ubavi se, da, no pove}e se virtuelni, otkolku realni. Zoni ima, fabriki i lu|e nema. Vo isto vreme, se slu~uvaat investicii na drugo mesto. Mo`ebi mali, no gi ima. Doma{ni kompanii investiraat, gradat realni pogon~iwa, fabriki, magacini. Se ma~at so nikakva infrastruktura, so slab napon na struja, so lo{i pati{ta... Zo{to? Zatoa {to se locirale tamu kade {to im e najpogodno za biznisot, no, za `al, taa lokacija ne e onaa za koja dr`avata re{ila da dava poddr{ka. Vo Vizbegovo se locirani fabrikite Svislion, Fitofarm, Fejdom i mnogu drugi kompanii, prete`no izvozno naso~eni. Stotina uspe{ni kompanii, so vkupen godi{en promet od okolu 300 milioni evra i 3.000 vraboteni, sekojdnevno se soo~uvaat so problem od tipot - nema voda, naponot na struja ne

e dobar, pati{tata se izre{etani od dupki, nema javen prevoz za vrabotenite?! Vo 21 vek! Ovie lu|e, i pokraj vakvite seriozni problemi so koi sekojdnevno se spravuvaat, rabotat, proizveduvaat i izvezuvaat, bez nikakva pomo{ od dr`avata. Od istata taa dr`ava koja se deklarira kako partner na biznisot. Premierot, koj neodamna gi poseti, im objasni deka Vladata ne mo`e da im pomogne. Zonata vo koja se locirani ne bila registrirana kako “industriska”? Demek, imeto na zonata e problem. Ne, problemati~en e pristapot. S$ drugo se re{ava. Vladata ne smee da bide zarobena vo sopstvenite zakoni koi gi donela na hartija. Ako lokacijata, koja e dobra za kompaniite da rabotat i da profitiraat, ima problemati~en naziv, koj ne dozvoluva tie da koristat beneficii, so koi u{te pove}e }e porasnat, toga{ pod itno neka se preimenuva! Da ne bideme zalo`nici na nefunkcionalnata terminologija. Na kraj na den, se merat efektite od zakonite i vladinata poddr{ka, a ne samite zakoni. Se meri izvozot, proizvodstvoto, brojot na vraboteni i brojot na novoizgradeni fabriki. Se meri efektot i odr`livosta na slobodnite zoni. Vo sprotivno, samo }e pra{ame: “^emu sve to?”. Od prikaznite na investitorite edinstveno mo`e da se zaklu~i deka dr`avata, izgubena vo svoite virtuelni

DR@AVNITE ZJAA NITE SE POLNI I VERICA JORDANOVA jordanova@kapital.com.mk

prikazni za slobodni, ekonomski, tehnolo{ki, razvojni i kakvi li ne zoni, ne mo`e da go vidi toa {to {to & se slu~uva pred o~i: investicii i poriv za investicii kaj doma{nite firmi. Porivot na dr`avata da go odvrze svoeto }ese za da im pomogne na odredeni industrii, kompanii ili dejnosti e navistina za pozdravuvawe. Preku pove}e investicii, pogolemo proizvodstvo, pogolem izvoz, pogolem devizen priliv taa }e pribere pove}e danoci. Po taa logika se vodi i Vladata na Nikola Gruevski, koja vo izminatite nekolku godini gi zgolemi subvenciite vo zemjodelstvoto, no i drugite formi na poddr{ka na kompaniite. Nedostiga analizata i konkretnite pokazateli dali, kolku i kakvi efekti dale vladinite poddr{ki za ekonomijata. A, site znaeme deka analizata, ne efektite, slu`i za korekcija na politikite, dokolku se poka`e deka ne davaat ili ne davaat dovolno rezultati.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

M

APSURDI VO FUNKCIONIRAWETO NA IND

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

1,1

ilioni evra bil o{teten buxetot od izre~eni i zastareni predmeti za prekr{o~ni postapki vo patniot prevoz. Spored ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, del od sudovite vo dr`avata nosat odluki so koi gi zapiraat prekr{o~nite postapki za prekr{oci vo patniot prevoz poradi zastarenost ili, pak, drasti~no gi namaluvaat kaznite na prevoznicite {to gi izrekle inspektorite za transport, so {to o{tetuvaat buxetot. Spored analizata koja ja napravil Dr`avniot inspektorat za transport, po barawata za poveduvawe prekr{o~na postapka nadle`nite prvostepeni studovi donele 451 odluka so koi se zapira postapkata zaradi zastarenost. Analizata poka`ala i deka kaznata za polovina od povedenite prekr{o~ni postapki zna~itelno se namaluva, odnosno od 3.000 evra na 200 ili 50 evra, a ima i slu~ai koga prevoznicite se osloboduvaat celosno so izrekuvawe opomena.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

 Industriska zona “@abeni”

Zonata Vizbegovo vo Skopje, vo ~ii ramki uspe{no rabotat stotina kompanii so vkupen godi{en promet od okolu 300 milioni evra, sekojdnevno se soo~uvaat so brojni tehni~ki problemi. Od Vladata velat deka ne mo`at da im pomognat zatoa {to zonata ne bila registrirana kako “industriska” VIKTORIJA MILANOVSKA

milanovska@kapital.com.mk

I

I pokraj povolnostite koi gi nudat, najgolemite lokalni industriski zoni vo zemjava postojat samo na hartija. Namalenite komunalni

TERMINOLOGIJATA GI ZBUNI BIZNISMENITE?! Lokalnite industriski zoni se razlikuvaat od tehnolo{ko-industriskite zoni (TIRZ) po toa {to vo vtorite se predvideni mnogu dano~ni i carinski olesnuvawa i kompletno osloboduvawe od tro{oci i pla}awe komunalii. Vo lokalnite industriskite zoni, pak, ima namaluvawe ili celosno osloboduvawe od komunaliite, samo vo zavisnost od ocenkite na lokalnata vlast vo odnos na toa kolku }e pridonese investicijata za razvoj na op{tinata, osobeno kolku novi rabotni mesta }e otvori. tro{oci, pompeznite najavi i prese~enite lenti ne bea dovolen stimul za doma{nite investitori da otvorat novi pogoni, nitu, pak, da prefrlat del od svojot biznis na ovie prostori. Za razlika od niv, zonite koi ne se registrirani kako “industriski” rabotat so polna parea niz cela dr`ava, a posebno vo Skopje, i otvoraat iljadnici rabotni mesta. Me|utoa, i pokraj toa, se soo~uvaat so brojni tehni~ki i administrativni problemi, a sekoga{ koga ba-

raat pomo{, od Vladata im velat deka {tom ne se proglaseni za industriski, ne se vo nejzina nadle`nost. Klasi~en primer za takva razviena zona e skopskata lokacija Vizbegovo. Tamu ve}e nekolku godini rabotat stotina renomirani kompanii koi ostvaruvaat vkupen godi{en promet od 300 milioni evra i dosega vrabotile pove}e od 3.000 lu|e. I ne samo {to nemaat nikakvi olesnuvawa vo delot na komunaliite, tuku se soo~uvaat i so dotraena infrastruktura i ekstremno slab napon na elektri~na energija. “Redovno pla}ame komunalii,

ZORAN ZAEV GRADONA^ALNIK NA STRUMICA “Strumi~kata zona e vistinska {ansa za na{ite investitori. Po toj povod, po~esto }e se sre}avame so strumi~kite biznismeni koi bi bile zainteresirani da investiraat tamu.”


NAVIGATOR

PETOK

 LIDERI

LIDIJA GAVRILOVSKA

one~no odluka za kaznuvawe na direktor na zatvor poradi begstvo – razre{uvawe go ~eka direktorot na tetovskiot zatvor

K

 NE IM BE[E DENOT

MITKO PANOV

gi podari na Makedonija site svoi filmovi so {to se zbogati kinematografijata na zemjata

I

BUJAR OSMANI

inansiskata policija otkri kriminal na Klinikata za endokrinologija, a ministerot tvrdi deka ne znael, pa, koj toga{ gi kontrolira direktorite

F

VLADIMIR PUTIN

uskiot premier naide na nesrde~en pre~ek od javnosta vo Ukraina, koja otvoreno mu pora~a deka ne ja sakaat negovata “ruska” politika

R

DUSTRISKITE ZONI

AT PRAZNI, A PRIVATI ^EKAAT PODDR[KA

 Зона Vizbegovo KOLKU PARI SE POTRO[ENI ZA INDUSTRISKITE ZONI? Vladata, soglasno Programata za prioritetna izrabotka na urbanisti~ki planovi za 2009 godina, predvide okolu 35 milioni denari samo za urbanisti~kite planovi prete`no na industriskite zoni. -Bitolskiot gradona~alnik, Vladimir Taleski, pred nekolku godini najavi deka izgradbata na @abeni op{tinata }e ja ~ini 140 milioni denari, a Vladata minatata godina dodeli 80 milioni denari za elektrifikacija. -Minatata godina @abeni ima{e zaguba od eden milion denari, spored podatocite od Izve{tajot po zavr{nata smetka na ova javno pretprijatie. -Za izgradba na ~etiri tehnolo{ko-industriski zoni Vladata pred nekolku godini odvoi 7,2 milioni evra, {to be{e ~etirikratno zgolemuvawe na dr`avnite pari za ovaa namena. Se izdvoija i 3,2 milioni evra za privlekuvawe stranski investicii.

100 uspe{ni kompanii se del od zonata Vizbegovo vo Skopje

nemame nitu eden zaostanat dolg, no nemame ni struja. Toa ja ko~i rabotata na na{ite pogoni, a dupkite po pati{tata gi uni{tuvaat na{ite vozila”, veli za “Kapital” sopstvenik na firma ~ie sedi{te se nao|a vo Vizbegovo. Neodamna, firmite od ovaa zona formiraa i zdru`enie koe }e se zalaga za nivnite prava. VO IDNINA POGOLEMI BENEFICII ZA STRANSKITE INVESTITORI Na vakvite poplaki od kompaniite, premierot Nikola Gruevski neodamna izjavi deka Vladata dosega ne investirala tamu zatoa {to Vizbegovo ne bila formalna industriska zona, a toa ja prefrlalo celata nadle`nost vo racete na op{tinata Butel. Gruevski, vo isto vreme najavi deka razmisluvaat da im dadat

35

milioni denari se predvideni za izrabotka na urbanisti~ki planovi na industriskite zoni samo vo 2009 godina

pogolemi beneficii na idnite zainteresirani stranski investitori. Vladata, soglasno Programata za prioritetna izrabotka na urbanisti~ki planovi za 2009 godina, predvide okolu 35 milioni denari samo za urbanisti~kite planovi vo koi prete`no se predvideni industriski zoni. Od op{tina Butel, pak, se

ograduvaat od komentari vo ovoj del. Tie velat deka tamo{nite firmi odamna trebalo da formiraat zdru`enie koe }e se bori za nivnite prava. Vo delot na komunalnite olesnuvawa, koi sekoja op{tina gi nudi za investitorite vo svoite industriskite zoni, od Butel velat deka ne znaat ni{to za toa. “Nie s$ u{te ne sme stignale do taa lekcija, a i sigurno op{tinata nema da im pla}a voda i struja na firmite”, veli za “Kapital” portparolkata Sne`ana Klin~arova. Stopanstvenicite tvrdat deka ovaa zona funkcionira daleku podobro od site onie koi se narekuvaat “industriski”. “Vizbegovo e ogromna zona i nejziniot uspeh nikoj ne mo`e da go ospori. Rezultatite se o~igledni”, velat od Fitofarm. ZO[TO SO GODINI NE PRORABOTIJA “INDUSTRISKITE ZONI”? Do pred nekolku meseci gradona~alnicite na nekolku op{tini pri~inata za “vegetiraweto” na lokalnite industriski zoni ja lociraa vo previsokata po~etna cena na zemji{teto. No, nitu sega, koga Ministerstvoto za finansii ja promovira{e programata edno evro za eden kvadraten metar, biznismenite ne poka`aa interes za neisko-

ZORAN ALEKSOV GRADONA^ALNIK NA [TIP “Kaj nas problem be{e visokata po~etna cena na zemji{teto i poradi toa be{e namalen interesot kaj kandidatite. No, po novata odluka na Ministerstvoto za finansii, se nadevam deka ovoj problem }e bide nadminat.”

ristenoto zemji{te. zemji{te. j Gradona~alnicite neodamna ja pozdravija vladinata odluka za niska po~etna cena na zemji{teto. “Kaj nas problem be{e visokata po~etna cena na zemji{teto i poradi toa be{e namalen interesot kaj kandidatite. No, po novata odluka na Ministerstvoto za finansii, se nadevam deka ovoj problem }e bide nadminat”, izjavi {tipskiot gradona~alnik Zoran Aleksov. I gradona~alnikot na Strumica, Zoran Zaev, ja pozdravi odlukata. “Ova e vistinska {ansa za na{ite investitori. Po toj povod, po~esto }e se sre}avame so strumi~kite biznismeni koi bi bile zainteresirani da investiraat vo strumi~kata zona”, istakna toj. Za razlika od gradona~alnicite, biznismenite izleguvaat so sprotiven stav. “Ovaa merka voop{to ne ja menuva situacijata na teren. Zemji{teto s$ u{te e skapo, zatoa {to edno evro iznesuva samo po~etnata cena po metar kvadraten. So naddavawe ~estopati se dostignuva i realnata pazarna cena, pa i povisoka od nea”, veli dolgogodi{en biznismen. Vo ramkite na industriskite zoni vo ovie gradovi postojat nekolku fabriki koi rabotat, no tamu se vgnezdile u{te pred zonite da go dobijat epitetot “industriski”.

29.10.2010

IK  POBEDNIK

 3

ZELS OTIDE VO EVROPA

L

Lobirawe za otvorawe na fondovite za lokalnata vlast, podobar pristap do evropskite fondovi i prezentirawe na programite i proektite na edinicite na lokalnata samouprava na Makedonija i na Grad Skopje }e bide celta na kancelarijata koja v~era c r j vo Brisel ja otvori pretsedatelot na ZELS i pretsedatelo gradona~alnik na Skopje, gradona~aln Trajanovski. Koce Trajan Trajanovski na ovoj na~in uspea da go napravi prviot pristap ~ekor kon polesen p op{tinite do evropskite za op{tinit sredstva nameneti za razna lokalnata samouvoj na lokal prava, a koi ko dosega re~isi nikoga{ ne bea dovolno iskoristuvani. Toj e prviot iskoristuva skopski k k gradona~alnik koj }e se obide da go povrze gradot so 280 pretstavnici

KOCE TRAJANOVSKI na regioni preku stotici vakvi kancelarii koi se svoevidni ambasadi za kontakt na razli~ni nivoa i seto toa nema da ~ini pove}e od sedum iljadi evra mese~no. Aktivnosta na Trajanovski treba da bide pottik i za ostanatite makedonski politi~ari da gi naso~at svoite aktivnosti kon Brisel i svoeto dejstvuvawe da go koordiniraat so evropskite tekovi. Integracijata na dr`avata se pravi na site nivoa i sekoj vakov poteg e za pofalba, oti ja izrazuva `elbata na Makedonija i nejzinata cvrsta opredelba za vlez vo evropskoto semejstvo.



IK  GUBITNIK

KADE BE[E OPOZICIJATA V^ERA??

L

Kade bea v~era pratenicite na opoziciskata SDSM za da u~estvuvaat na sobraniskata sednica i da diksutiraat za eden kup zakoni koi bea izglasani so po 12 glasa “za” od vladeja~kata partija VMRODPMNE? Koordinatorot na prateni~kata grupa na SDSM, Cvetanka Ivanova, ne uspea da gi sobere svoite sopartijci na v~era{nata sednica, na ~ij dneven red bea desetina zakoni koi se podlo`ni na izmeni i dopolnuvawa. Eden od zakonite koj pomina na vtoro ~itawe e Zakonot za Upravata za javni prihodi, so koj se ovozmo`uva UJP da vr{i naplata na radiodifuznata taksa, no i se sozdava pravna osnova Upravata da gi napla}a pari~nite kazni, odnosno globite i tro{ocite izre~eni vo parni~ni, prekr{o~ni, krivi~ni i upravni postapki koi se vo korist na zemjava.

CVETANKA IVANOVA Iako bea najglasni koga idejata be{e obelodeneta, sepak, ne se ~u ni glas od opozicijata koga to~kata dojde na glasawe, zatoa {to nema{e koj da sedne na opoziciskite fotelji vo Sobranieto. Odli~nata kondicija koja ja nabi vlasta za nosewe zakoni vo rekordno vreme, o~igledno se dol`i na otsustvoto na konkurencijata. A koga nema dosledna konkurencija, nema ni motiv za podobruvawe! Ostanuva samo da se nadmine rekordot vo disciplinata “izglasuvawe na site to~ki na dnevniot red za edna minuta” i potoa da se kvalifikuvaat za disciplinatata “pari vo xeb bez rabota”. ]e se otka`e li opozicijata od v~era{nite dnevnici, koi ne si gi zaraboti?

 MISLA NA DENOT

AKO A E USPEH VO @IVOTOT, TOGA[ A E EDNAKVO NA H PLUS U PLUS Z. RABOTATA E H, U E ZABAVATA, A Z E DR@I SI JA USTATA ZATVORENA.

ALBERT AJN[TAJN NAU^NIK


4 29.10.2010

NAVIGATOR

PETOK

QUP^O ZIKOV

15

...POGLED NA DENOT...

SPOT!

 IAKO POSTOJAT 20 OPASNI RUDNICI I INDUSTRISKI OTPAD VO MAKEDONIJA

BUXETOT ZA ZA[TITA NA @IVOTNATA SREDINA E NAMALEN ZA 10% Dr`avata nedovolno odvojuva za sanirawe na “ekolo{kite bombi” vo zemjava, {to se gleda i od faktot {to buxetot na Ministerstvoto za `ivotna sredina za 2011 godina e namalen za 10% vo odnos na lani KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

D

Dr`avnite institucii ja priznavaat vinata {to `ivotnata sredina so godini ne bila me|u prioritetite koga se vo pra{awe “`e{kite to~ki” - jalovi{tata na rudnicite i industriskiot otpad vo Makedonija. Dr`avata nedovolno odvojuva za sanirawe na “ekolo{kite bombi” vo zemjava, {to se gleda i od faktot {to buxetot na Ministerstvoto za `ivotna sredina za 2011 godina e namalen za 10% vo odnos na lani. A, za da gi otstrani dosega{nite {teti od industriskiot otpad, zemjava treba da obezbedi 80 milioni evra, poka`uva analizata na Obedinetite nacii. Godinava, Vladata predvidela deka za za{tita na `ivotnata sredina se dovolni 7,1 milioni evra, od koi za monitoring na opasnite zoni otpa|aat samo 531.707 evra. Lani, pak, dr`avata za za{tita, unapreduvawe i investirawe vo `ivotnata sredina

odvoila 7,9 milioni evra. Dr`avni inspektori za `ivotna sredina se `alat deka imaat finansiski problemi za da gi realiziraat predvidenite aktivnosti. Spored neoficijalnite informacii na “Kapital”, te{ko se prefrlale pari za inspektorite da mo`at da izlezat na teren vo kontrola so celokupnata oprema {to im bila neophodna za efikasno izvr{uvawe na monitoringot. “Nie odime i vo jalovi{ta, kade {to se mo`ni eksplozii, rabotime so te~en hlor ili so hemikalii koi ne smeat da se dopiraat, vdi{uvaat i sli~no. Potrebni se pove}e napori i vlo`uvawe vo `ivotnata sredina. Saniraweto na {tetite e dolgogodi{en proces”, izjavi za “Kapital” dr`aven inspektor za `ivotna sredina. Toj problemot so nedovolnata gri`a na dr`avata za sanirawe na jalovi{tata na rudnicite i industriskiot otpad go locira i vo nedovolnoto implementirawe na zakonite. Direktorot za investicii vo rudnikot Sasa, Maksim Prohorov, smeta deka treba da se iskoristat site mehanizmi za dr`avata da se spravi so ovoj problem. Spored nego, re~isi sekoj rudnik ili negovoto jalovi{te, koi

 3 FAKTI ZA...

1,8 5% 80%

STEPENI CELZIUSOVI ]E SE ZGOLEMI SREDNATA GODI[NA TEMPERATURA VO MAKEDONIJA DO 2050 GODINA, PREDVIDUVA SVETSKA BANKA ]E SE NAMALI PROSE^NOTO KOLI^ESTVO VRNE@I VO ISTIOT PERIOD, [TO ]E ZNA^I POGOLEM RIZIK ZA ZEMJODELSTVOTO I PODLO@NOST SO BOLESTI NA POSEVITE MO@NO E DA SE NAMALAT PRINOSITE NA ZEMJODELSKITE KULTURI VO NAREDNITE 40 GODINI, KOI ZAVISAT OD NIVOTO NA DO@DOVITE

se nadvor od eksploatacija i soodveten monitoring, se golema opasnost. “Ministerstvoto za `ivotna sredina ima alternativa – da tro{i pari za monitoring, ako gi ima, ili ~ekor po ~ekor da gi sanira jalovi{tata i zatvorenite rudnici. Kolku {to znam, vo Ministerstvoto se raboti vo taa nasoka. Treba so zakon da se definira i odgovornosta za zatvorenite rudnici i jalovi{tata. Dosega, osven Ministerstvoto za `ivotna sredina, nikoj nema odgovornost. Ako ima jasna definicija vo zakonite, mo`e da se razmisli i za dr`avna agencija, koja vo sorabotka so stranski fondovi }e po~ne da gi re{ava problemite”, objasnuva Prohorov. Toj dodava deka postoi i nedorazbirawe vo legislativata. Spored Zakonot za mineralni surovini, jalovi{tata se potencijalen izvor na mineralni surovini, a spored Zakonot za `ivotna sredina, toa e tehnolo{ki otpad i nikoj ne mo`e da garantira deka nema da se slu~i problem so ekolo{ki posledici. Zamenik-ministerkata za `ivotna sredina, Sowa Lepitkova, tvrdi deka rabotat na sanirawe na problemite i obezbeduvawe na potrebnite

pari, no deka ~isteweto na otrovite dlaboko vo zemjata, vo vodata ili vo vozduhot e dolgotraen proces. Lepitkova ne e zadovolna od toa kako dr`avata vo poslednite 20 godini go tretira problemot so remedijacija na industriskiot otpad. “Mnogu malku e napraveno. No, site subjekti treba da bidat op{testveno odgovorni: centralnata i lokalnata vlast i stopanstvenicite. Koga ekonomijata i ekologijata }e odat raka pod raka, toga{ mo`e da zboruvame za celokupen napredok“, veli Lepitkova. Od {vajcarskata Vlada vo Veles, gradot na topilnicata Zletovo, dobile pomo{ za da se posadat hortikulturni rastenija koi go izvlekuvaat olovoto od po~vata i da se napravi pro~istitelna stanica za voda. “Vo tek e i proekt za pokrivawe na jalovi{teto vo Probi{tip. Vo Lojane, pak, poradi itnata potreba za namaluvawe na opasnosta vrz zdravjeto na decata, se izvr{i remedijacija na delot na jalovi{teto. Vo Bu~im se izgradi sistem za zafa}awe i tretman na vodite od rudni~kite zoni i se rekultiviraa 20 hektari na hidrojalovi{teto”, dodava Lepitkova.

 PROCENKI...  TOMAS MIROU pretsedatel na EBOR

MAKEDONSKIOT BDP ]E PORASNE 0,8%, A NE 0,5% vropskata banka za obnova i razvoj vo najnoviot izve{taj gi revidira proekciite za rastot na BDP na Makedonija za 2010 godina od 0,5% na 0,8%. Za 2011 godina EBOR predviduva rast na makedonskata ekonomija od 2,5%, namesto prethodnata proekcija od 2,3%. Bankata predviduva pozitiven rast za pove}eto zemji na Balkanot. Najvisok rast godinava }e ima Albanija od 3%, po nea e Srbija so 1,6%, Makedonija i BIH }e imaat rast od 0,8%, Bugarija 0,4%, a Crna Gora i Romanija }e bidat vo minus od 0,6% i 2%. Vkupnata ekonomija na dr`avite vo JIE godinava }e bide minus 0,6%, namesto prethodnata proekcija od minus 1,5%. EBOR ja revidira proekcijata i za vkupniot rast na ekonomiite vo Evropa vo 2010 godina od 3,5% na 4,2%, kako i za 2011 godina od 3,9% na 4,1%.

E

[to li saka da ka`e spotot koj denovive se vrti po provladinite mediumi vo koj odi edna “polumisla”, parafraziram - “...sega mo`eme da si kupime po edna grutka zemja i da ostavime na na{ite pokolenija...”, pa, odi ne{to “...alal da im e na onie {to si kupile stanovi, ku}i...”! Seto toa so dikcija koja uka`uva na toa da si zaklu~i{ deka – site {to imaat kupeno avtomobili, stanovi i ku}i do deneska, ednostavno, “slobodno neka se ubijat”, oti ne gi zaslu`uvaat. Vo polo{a varijanta “...izgleda deka gi ukrale...”! Nekolku raboti: Prvo, smetam deka proda`bata na dvornoto zemji{te e odli~na vest. Toa treba{e da se slu~i mnogu odamna. Sekoja ~est na onie {to smislija edna vakva merka. Proda`bata za 1 evro po kvadrat e u{te poubava vest, i za golema pofalba. Vtoro, no na{ata “filmska zvezda” od spotot, a u{te pove}e scenaristot na spotot, mora da razberat deka e krajno idiotski da se misli deka so otkupot na dvornoto zemji{te sega “site nie }e ostavime grutka zemja na svoite pokolenija”. Gol populizam bez pokritie. [to }e im e ovaa grutka zemja na na{ite pokolenija? Verojatno e podobro da im ostavime mnogu zemja, da se zanimavaat so zemjodelstvo i farmerstvo, da proizveduvaat i prodavaat, da bidat va`ni i bogati. No, vo toj slu~aj, treba nov spot, a za nov spot verojatno e potreben nov scenarist.

[

“...Ovde s$ u{te jagniwata se jadat bez pari...” Treto, pra{uvam zo{to bi se ~uvstvuval vinoven, i bi nosel gri`a na sovest, sekoj {to kupil avtomobil, stan ili ku}a vo sive ovie godini nanazad? Zarem e toa zlostorstvo? Zarem krajnata smisla na `ivotot ne e da rabotime, da sozdavame, da gradime, da pravime prihodi, i profiti sekako, i da `iveeme ubavo? Koj ja {iri ovaa “sramna smrdea” vo koja site nie treba da ja delime siroma{tijata, bedata na duhot i nesposobnosta da mislime so svoite glavi, da gradime i sozdavame. Zo{to treba da mrazime!? Se se}avam na dedo mi, koj po~ina mnogu odamna, no mi ima raska`ano kako izgledalo koga mu gi “lapale” ovcite so nacionalizacija vo 1947 godina (dedo mi poseduva{e 14.000 grla ovci i gi pase{e na nekolku planini niz Makedonija). A be{e i partizan (i partizanite i fa{istite mu izele mnogu jagniwa)! Komunistite vo 1947 godina mu do{le edno utro i mu rekle ... “kako ne ti e sram, bre, voen profiteru... Narodot nema {to da jade i raboti, a ti ima{ 14.000 ovci, 80 kowi, 10 magariwa i 30 ku~iwa... Kako ne ti e sram...” Koga dedo mi se obidel da im objasni deka za seto toa da funkcionira e potrebna silna organizacija, trud i mnogu fizi~ka rabota, i deka golem del od stadoto go nasledil od negovite roditeli... a negoviot dom deneska se planinite, e na toa dobil {lakanica od pretstavnikot na mesniot komitet na KPM (nekoe gradsko dete od Bitola na svoi 35 godini). Toj den mu gi zele ovcite, kowite, magariwata i ku~iwata, a otkako gi natovarile vo kamion, mu izele i edno jagne (baba mi bila prinudena da go ispe~e dobro, no ne od natovarenite ovci, tuku od onie 246 ovci koi po zakon mu sleduvale na dedo mi, kolku da ostane da bide farmer i zemjodelec i da hrani `ena i sedum deca!?) Zna~i, dedo mi ostanal so plus edna ovca pomalku!? E, toa se vika omraza! Po 1947 godina do 1990 godina vidovme {to se slu~i! Zemjata i narodot “procvetaa”! Mladiot “komunist” – “kopiq” od Bitola, stanal nade`en “omladinac”, pa golem funkcioner vo Skopje! Negovoto semejstvo se sudii, direktori i bankari koi sproveduvaa ekonomski politiki! Moite predci, od golemi farmeri i gazdi, ostanaa “so prstot vo usta”! [teta, dragi prijateli, {to komunizmot e s$ u{te na scena vo “na{ata mila i nikoga{ nepre`alena tatkovina”! Ovde s$ u{te jagniwata se jadat bez pari...!?

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...


POLITIKA

PETOK

RASKARANITE USTAVNI SUDII DENES IZBIRAAT NOV PRETSEDATEL! oslednite kavgi vo Ustavniot sud, koga sudijata Zoran Sulejmanov si zamina od sednica, procesot na lustracija protiv pretsedatelot Trendafil Ivanovski i postojanite pritisoci so koi se soo~uvaat sudiite }e vlijaat pri izborot na noviot pretsedatel na Sudot, smeta porane{niot sudija na Ustavniot sud, Bajram Polo`ani. Sepak se o~ekuva izborot da pomine

P

vo smirena atmosfera. Dali }e se primeni xentlmenskiot dogovor koj, kako {to veli Polo`ani, predviduva na pretsedatelskoto mesto da se menuvaat sudii-`eni, sudii od zaednicite, isto taka e neizvesno, bidej}i dosega se opfateni i tie kriteriumi, koga pretsedatel be{e Liljana Ingilizova-Ristova i Mahmut Jusufi. Sudiite Vera Markova, Branko Naumovski, Ismail Darli{ta, Nata{a

29.10.2010

5

NOVA EPIZODA OD "PR KAMPAWATA" NA CRVENKOVSKI Gaber-Damjanovska i Gzime Starova, kako i Sulejmanov i Spirovski imaat ednakva mo`nost za izbor. Pravo na izbor nemaat samo Ivanovski i Ingilizova koi bile pretsedateli. Izborot e zaka`an za denes, preku predlagawe na kandidati od strana na sekoj sudija, koi mo`at i samite sebesi da se predlo`at, a se biraat so tajno glasawe i poddr{ka od dvotretinsko mnozinstvo.

ovo prodol`enie na slu~ajot "Nade`" izleze na portalot Youtube, kade {to se otkriva {to mu sugerirale Slovencite: orientirawe kon novi mediumi, anga`irawe na evropski NVO na tema nedovolna sloboda na mediumite i nivna zloupotreba za vladini celi, vospostavuvawe mediumska alternativa vo pe~atenite i elektronskite mediumi so pomo{ na Soros ili evropskite fondovi za pluralizacija na mediumite. Predlo`eni

N

bile dve sredbi od serijata “Dijalozi za Makedonija” na tema “Pluralizacija na mediumite i slobodata na govorot” i "Makedonski nacionalni interesi”, aktivnosti vo vrska so vladinite merki, idei i predlozi vo kontekst na ekonomijata i stopanstvoto i pretstojnata kriza. Strategijata predviduvala zacvrstuvawe na izbornata baza i aktivnosti so koi }e se spre~at eventualni ustavni promeni na na~inot na izbor na pretsedatel.

Kabinetot na aktuelniot pretsedatel, \or|e Ivanov, soop{ti deka kabinetot na porane{niot {ef na dr`avata Crvenkovski sklu~il dogovori za sorabotka, obezbeduvawe na razvoj i istra`uvawe so tri lica od Republika Slovenija, za {to se isplateni 340.394 evra. Na prviot konsultant od Slovenija, kako {to se poso~uva, mu bile isplateni 136.157 evra, na vtoriot 84.417 evra, a na tretiot konsultant 119.818 evra.

ODLO@ENA V^ERA[NATA SREDBA VO BRISEL

GRUEVSKI I PAPANDEREU SE DOGOVORIJA DA SE “DOGOVORAT” DENESKA!?

 Premierot Nikola Gruevski vo Brisel za dva dena se sre}ava so prvite lu|e na site evropski institucii. Vo uslovi koga se ~uvstvuva neverojaten poritisok za brz kompromis so Atina, dvajcata premieri oficijalno insistiraat na “posu{tinski” sredbi KATERINA SINADINOVSKA sinadinovska@kapital.com.mk

kspresno zaka`ana – ekspresno odlo`ena, najavenata sredba me|u premierite na Makedonija i na Grcija, Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu, vo Brisel namesto v~era, }e se odr`i denes na barawe na gr~kata strana. Navodno, gr~kiot premier, koj vo Brisel e poradi Evropskiot samit na {efovi na dr`avi i vladi, u~estvuval na sostanok na Socijalisti~kata internacionala koj trael podolgo od predvidenoto. Sredbata so Gruevski be{e zaka`ana za 15 ~asot i 30 minuti, a i dvajcata lideri ve}e vo 16 ~asot treba{e da bidat na novi sostanoci. Pove}e oficijalni informacii za odlo`uvaweto i za o~ekuvawata od sredbata nema ni od dvete strani, no gr~ki vladin funkcioner za “Kapital” otkriva deka Papandreu ka`al oti saka da ima pove}e vreme za podgotovka na sredbata za od istata da ima i pogolemi o~ekuvawa. Visok evropski diplomat za “Kapital” brifira deka na novata, sedma po red, sredba kumuval li~no pretsedatelot na Evropskata komisija, @ose Manuel Baroso, koj zav~era se sretna so Gruevski. Baroso, koj po sredbata najavi deka

E

Makedonija }e dobie pozitiven izve{taj od Komisijata za nejziniot napredok vo minatata godina, ja potencira{e zagri`enosta na Unijata {to sporot me|u dvete zemji s$ u{te ne e re{en. Gruevski, pak, vedna{ po sostanokot so Baroso ka`a deka }e ima nova sredba so Papandreu, od koja, kako {to re~e, se nadeva deka }e proizleze i su{tinski napredok: “]e ima nova, sedma po red, sredba i se nadevam deka za

razlika od prethodnite, ovaa }e donese konkretni pomestuvawa vo procesot”, izjavi premierot Gruevski. Deka Brisel intenzivno i silno pritiska za zbli`uvawe na poziciite zboruva i izjavata na samiot Baroso, koj prizna deka Unijata se trudi na site na~ini da se izdejstvuva kompromis. “Upotrebiv s$ {to mo`ev li~no da gi pottiknam dvete strani da dojdat do re{enie”, izjavi Baroso, dodavaj}i

deka ne e od korist da gi iznesuva detalite za naporite {to dosega bile vo tek. #Identitetskite pra{awa se va`ni, no e va`no minatoto da ne ja dr`i kako zalo`nik idninata na zemjata”, izjavi Baroso. [to se odnesuva do gr~kata strana, tamo{nite poznava~i se jasni – vo presret na lokalnite izbori, na koi Papandreu gleda na svoeviden referendum za sopstvenata politika, nemu vo

momentot najmalku mu e do re{avawe na dvodeceniskiot spor. Papandreu, koj najavi predvremeni parlamentarni izbori ako do`ivee poraz na lokalnite izbori, spored izvori vo gr~kata Vlada, vo momentov e preokupiran so kampawata, pa zaludno e da se o~ekuva kakvo bilo krupno pridvi`uvawe na procesot pred da se do~eka ishodot na glasaweto. Izvori vo Makedonija, pak, velat deka sredbite so

~elnicite na Gruevski so ~elnicite na Unijata ne se slu~ajni. Se zboruva deka premierot e “rastr~an” vo Brisel baraj}i poddr{ka za situacijata vo koja se nao|a. Gruevski otide vo Brisel neo~ekuvano. Sredbata so Baroso sleduva{e samo edna nedela po doa|aweto na pretsedatelot na Evropskiot sovet, Herman Van Rompuj, vo Skopje, kade {to toj najdirektno pora~a deka imeto e glavnata pre~ka na zemjata za integracija vo EU. Deka se raboti za seriozen pritisok vrz Gruevski zboruvaat i sredbite so visokiot pretstavnik na EU za nadvore{na politika, Ketrin E{ton i so komesarot za pro{iruvawe [tefan File, najaveni za denes, kako i v~era{nata sredba na Gruevski so prviot ~ovek na NATO alijansata, Andres Fog Rasmusen. Gruevski na Rasmusen mu ka`al deka Makedonija e podgotvena i ima silna volja za nadminuvawe na bilateralniot spor i nao|awe re{enie {to }e bide prifatlivo za dvete strani. Rasmusen minatata nedela vo Atina, na sredba so gr~kiot premier Papandreu i ministerot za nadvore{ni raboti, Dimitris Drucas, be{e deciden deka vo nikoj slu~aj nema da se dozvoli vlez na Makedonija vo NATO pod referencata FIROM, ideja {to makedonskiot dr`aven vrv ja propagira{e vo posledniot period.


6 29.10.2010 FOKUS: ZO[TO TREBA DA SE REFORMIRA I MODERNIZIRA MLE^NATT

SAMO 59 FARMI VO MAKEDONIJA SE EVROPSKI RENTABILNI GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

akedonskite farmeri mora da go smenat na~inot na proizvodstvo na mleko, bidej}i vo sprotivno }e propadnat pred naletot na mlekoto od evropskite farmeri, koi preku akviziciite na Danone, Parmalat, Megle i drugi mnogu polesno }e pristignuvaat na na{iot pazar. Dopolnitelen problem za niv vo narednite {est godini }e bide izvoznata stimulacija {to ja dava Evropskata unija za mlekoto koe }e izleguva ottamu. EU ima dogovor so Svetskata trgovska organizacija za dodeluvawe izvozni stimulacii za odredeni proizvodi koi bi se pojavile kako vi{ok na nejzinite pazari do 2016 godina. Ovie raboti treba da gi ima predvid i dr`avata

M

r na mleko vo zemjava j imaat pomalkuu od  Pove}e od 90% od proizvoditelite 10 kravi k i investiciite vo osovremenuvawe na farmite f im se previsoki. k Makedonskite farmeri mora da go smenat na~inot na proizvodstvo na mleko, bidej}i vo sprotivno }e propadnat pred naletot na mlekoto od evropskite farmeri, koi preku akviziciite na Danone, Parmalat, Megle i drugi mnogu polesno }e pristignuvaat na na{iot pazar vo odnos na politikata {to ja vodi kon mle~nata industrija vo zemjava, vo koja golemo zna~ewe imaat subvenciite. Koga }e se povrzat ovie fakti, sosema e jasno zo{to postojano raste uvozot na mleko vo zemjava. Kako opomena treba da ni bide rastot na uvozot vo vtoriot kvartal godinava za okolu 60% vo odnos na prviot. ^udno e {to ovoj rast e napraven vo april, maj i juni, koga i laktacijata na kravite e najgolema. No, toga{ se pojavuva i vi{ok na mleko i vo Evropa, pa na sila stapuvaat i izvoznite subvencii na EU i

logi~no e da nastradaat na{ite farmeri. KVALITETOT NA MLEKOTO VO ZEMJAVA - DR@AVNA TAJNA Mal del od mlekoto vo zemjava gi ispolnuva higienskite standardi za kvalitet. Evropskite standardi se 100.000 bakterii i 400.000 somatski kletki na eden mililitar mleko. Makedonija treba da gi ispolni ovie standardi do 2012 godina, no, spored procenkite na ekspertite, zemjava ni oddaleku ne gi ispolnuva ovie standardi, na {to se `alat i mlekarnicite. Krste Georgiev, sopstvenik na

najnovata mlekarnica, Mle~na industrija Georgievi, smeta deka na{ite farmeri treba pove}e da rabotat na higienata na {talite i na molzeweto na mlekoto. “Mlekoto {to go otkupuvame od na{ite kooperanti sodr`i mnogu pove}e bakterii, koi na krajot davaat mnogu pomal randman na sirewe pri prerabotkata. Potrebna e pogolema koli~ina mleko za proizvodstvo na eden kilogram sirewe”, dodava Georgiev. Toj potencira deka dokolku mlekoto ima pomalku bakterii i

somatski kletki, toga{ pomalku }e se obrabotuva termi~ki i }e ima pogolema hranliva vrednost. Podatokot za kvalitetot na mlekoto se ~uva kako dr`avna tajna. Pavle Sekulovski, profesor na Veterinarniot fakultet vo Skopje i rakovoditel na Institutot za hrana, potencira deka mora da se zgolemi kvalitetot na mlekoto. “Ne sum obvlasten da ka`uvam kolkav procent od mlekoto koe go testirame gi ispolnuva evropskite standardi. No, dokolku sakame da gi dostigneme, na{ite

REGIONOT LO[O STOI SO KVALITETOT NA oznava~ite na sostojbite komentiraat deka zemjite od porane{na Jugoslavija }e go odat “gor~liviot mle~en pat” niz koi pominaa Bugarija i Romanija pred pet godini koga pravea reformi za vlez vo EU. Sostojbata so mlekoto i so mle~nite proizvodi vo ovie zemji e katastrofalna, bidej}i golem del od niv se dobivaat po hemiski pat. Vo Bugarija golemite mlekarnici vlegoa nekolku godini pred vlezot vo EU i gi postavija visokite higienski standardi za otkup na surovo mleko. Pri vlezot na Bugarija vo EU, vo 2007 godina, samo 10% od mlekoto gi ispolnuva{e ovie standardi. Najdobro mleko me|u isto~noevropskite zemji ima{e Polska, kade {to 40% od surovoto mleko gi ispolnuva{e evropskite standardi. Denes Bugarija se pretvori vo najgolem uvoznik na

P

mleko. Za razlika od novite ~lenki, vo Germanija i Danska, na primer, 99% od mlekoto gi ispolnuva ovie standardi. Problemi so obezbeduvawe na kvalitetno mleko ima i vo Srbija, koja ve}e ~uvstvuva golem nedostig od mleko i minatata nedela ja krena zabranata za uvoz. Golemite mlekarnici se `alat deka i pokraj dolgogodi{nata tradicija za proizvodstvo na mleko, pred s$ vo Vojvodina, tamo{nite farmeri imaat problemi da obezbedat kvalitetno mleko. Na ovaa odluka na srpskata Vlada & prethode{e golem nedostig od mleko vo supermarketite i obvinuvawa na smetka na najgolemiot proizvoditel na mleko vo Srbija, Imlek, pod ~ija kontrola se u{te ~etiri drugi mlekarnici od Srbija. Grupacijata Imlek kontrolira okolu 60% od vkupniot pazar so mleko


TA INDUSTRIJA?

farmeri mora da investiraat vo modernizacija na farmite. Mlekoto koe sega se proizveduva vo Makedonija vo idnina mo`e da ima problemi so ispolnuvaweto na potrebnite standardi”, veli Sekulovski. Toj dodava deka ne e va`no za kolku e pogolem brojot na bakterii i somatski kletki vo eden mililitar mleko, tuku e neophod-

PETOK

no toj da se namali. Pri vlez na Makedonija vo EU }e mora da se po~ituvaat standardite za higienska ispravnost na mlekoto. “Mlekoto {to se otkupuva kaj nas gi zadovoluva evropskite standardi vo odnos na maslenosta i drugi materii, no pogolem del s$ u{te gi nema dostignato evropskite kriteriumi za higienska ispravnost”, veli Dejan Runtevski, direktor na Veterinarnata uprava na Makedonija. Toj potencira deka so pravilnicite za kvalitet na hranata ne e utvrdeno kolkava treba da bide otkupnata cena na mlekoto, iako se pravea obidi da se regulira vo 2002 godina. Dopolnitelen problem e {to mal del od farmerite vo zemjava imaat kapacitet da gi primenat evropskite standardi, zatoa {to okolu 60% od vkupnite vraboteni vo zemjodelstvoto vo Makedonija se so osnovno obrazovanie i neoformeno osnovno obrazovanie. PROIZVODSTVOTO NA MLEKO E BIZNIS, A NE HOBI Proizvodstvoto na mleko e seriozen biznis i mora da se postigne nivo na proizvodstvo koe }e bide odr`livo. Najgolem del od farmite vo zemjava se mali semejni farmi koi imaat pomalku od tri kravi. Spored oficijalnata klasifikacija, na grupata od edna do devet farmi otpa|aat 92%. Ovie farmi ni oddaleku ne mo`at da postignat niski ceni na proizvodstvo na mleko, kako {to postignuvaat evropskite farmeri. Za da se ispolnat higienskite standardi, farmerite treba da investiraat mnogu vo osovremenuvawe na odgleduvali{tata na `ivotni. Spored podatocite na Evrostat, pragot na rentabilnost na edna farma postojano se zgolemuva. Porano ovoj prag be{e 60 kravi po farma, no poslednive godini toj e zgolemen na 100 kravi. Vo Makedonija, samo okolu 59 farmi, odnosno 0,11% od registriranite pravni subjekti koi proizveduvaat mleko, mo`at da go postignat ovoj prag na rentabilnost. Re{enieto na ovoj problem se gleda vo naso~uvawe na subvenciite kon zgolemuvawe na kvalitetot na mlekoto. “Vladata treba da gi stimuliraa

SOWA SRBINOVSKA PROFESORKA NA FAKULTETOT ZA ZEMJODELSKI NAUKI I HRANA “Vladata treba da gi stimulira farmerite koi proizveduvaat kvalitetno mleko, davaj}i im povisoki subvencii, a zemjodelcite koi imaat pomalku kvalitetno mleko logi~no e da primaat i pomali subvencii.”

A MLEKOTO

vo zemjata. Srpskite proizvoditeli na mleko zadovoluvaa najgolem del od potrebite so mleko vo porane{na Jugoslavija i zemjata be{e najgolem izvoznik na mleko vo regionot, no poradi nametnatiot otkup na kvalitetno mleko se namali koli~inata koja se prerabotuva vo mlekarnicite. Ostatokot od mlekoto ostana neotkupen, cenata na nekvalitetnoto mleko ostana niska i golem del od farmerite gi uni{tija kravite. Isto kako kaj nas, i vo Srbija podatocite za kvalitetot na mlekoto ne se javno objaveni. Nedostigot od mleko vo Srbija mo`e da predizvizvika seriozni naru{uvawa na pazarot na mleko vo porane{na Jugoslavija. Srbite }e pobaraat mleko od drugite zemji vo regionot, bidej}i so niv nemaat carini, {to }e gi ostavi ostanatite zemji bez mleko.

45.217 farmi se registrirani vo Makedonija

90

mlekarnici se registrirani vo zemjava

59

farmi imaat pove}e od 100 kravi

3.000

litri godi{no e prose~nata mle~nost po krava vo Makedonija

farmerite koi proizveduvaat kvalitetno mleko, davaj}i im povisoki subvencii, a zemjodelcite koi imaat pomalku kvalitetno mleko logi~no e da primaat i pomali subvencii”, veli Sowa Srbinovska, profesorka na Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana. Taa dodava deka e daden preoden period za zadovoluvawe na evropskiot kvalitet na surovo mleko, no, za `al, s$ u{te ne sme gi ispolnile ovie kriteriumi. Mlekarnicite ne go pla}aat surovoto mleko spored kvalitetot. Pove}eto mlekarnici pravilno ne go kontroliraat kvalitetot na mlekoto i se trudat da prezemat pogolemi koli~ini. Na ovoj na~in se destimuliraat proizvoditelite. I dobriot farmer stanuva lo{. Pred pove}e godini ima{e obidi vo bitolskata mlekarnica IMB za pla}awe na mlekoto spored kvalitetot, no analizata se vr{e{e vo laboratorijata na mlekarnicata, po {to farmerite se posomnevaa vo verodostojnosta na analizata i taa praktika se napu{ti. Sega se o~ekuva ova da se re{i so noviot Zakon za kvalitet na zemjodelski proizvodi, koj treba za brzo vreme da ja zavr{i sobraniskata procedura. Otkupot na mleko vo zemjava go vr{at okolu 90 mlekarnici. Samo IMB ima izvozen broj za EU i u{te 3-4 mlekarnici imaat za treti zemji. Site drugi proizveduvaat mleko i mle~ni proizvodi za doma{niot pazar. Ekspertite potenciraat deka treba da se okrupni proizvodstvoto i da se ispolnat standardite za higienska ispravnost. Vo zemjava, od 45.000 registrirani farmi, samo okolu 11.000 predavaat mleko vo industriski kapaciteti, a ostanatiot del gi odgleduvaat `ivotnite za zadovoluvawe na sopstvenite potrebi na mleko.

29.10.2010

7

STRUKTURA NA FARMITE VO MAKEDONIJA Broj na kravi 1 do 9 10 do 19 20 do 49 50 do 99 100 do 499 nad 500 Vkupno

Broj na farmi 41,241 2,757 992 168 52 7 45,217

u~estvo vo % 91.20684698 6.097264303 2.193865139 0.371541677 0.115000995 0.015480903 100

STANDARDI ZA KVALITETOT NA MLEKOTO Broj na bakterii

Broj na somatski kletki

2010

400,000

400,000

2011

200,000

400,000

2012

100,000

400,000

Godina

100.000

bakterii na eden mililitar mleko e standardot koj treba da go postignat makedonskite farmeri do 2012 godina

KOI SE NAJPROFITABILNITE PROIZVODI? oznava~ite na mle~nata industrija velat deka najgolem profit le`i vo proizvodstvoto na trajni mle~ni proizvodi. Profitnite mar`i kaj trajnoto mleko se dvi`at okolu 100%, dodeka kaj pasteriziranoto se 1%-2%. Na makedonskiot pazar samo dve mlekarnici proizveduvaat trajno mleko, bitolskata i Alpi od Polog. Tie pokrivaat okolu 65% od pazarot so trajno mleko vo dr`avata, a ostanatite 35% se od uvoz. Vo Makedonija postoi eden paradoks vo potro{uva~kata na mleko. Golem del od gra|anite kupuvaat trajno mleko bidej}i smetaat deka e pozdravo od ona {to e za varewe. Trajnoto mleko e dvapati termi~ki obraboteno i ima mnogu pomalku hranlivi materii otkolku mlekoto koe go varime doma. Evropejcite se dokaz za ova. Vo zemjite na EU mnogu pove}e se tro{i sve`o mleko, otkolku trajno. Edna kompletna ma{inska linija za proizvodstvo na

P

pasterizirano mleko, so kapacitet za prerabotka do 50 toni dnevno, ~ini okolu 500.000 evra, dodeka ma{inite za proizvodstvo na sterilizirano (trajno) mleko ~inat okolu 1,5 milioni evra. Na pazarot ima {irok prostor za novi proizvodi, od tipot na specijalnite sirewa i ka{kaval, koi imaat golema dodadena vrednost i profitni mar`i za 25% do 30% povisoki od tie na tradicionalnite sirewa i ka{kaval. Spored poznava~ite, najgolemi profiti i do 100% od krajnata cena se pravat od proizvodstvo i proda`ba na ovo{ni jogurti. Vo Makedonija cenata na trajnoto mleko vo maloproda`ba e 50 denari, a otkupnata cena na surovoto mleko e 15 denari za litar. Ekspertite potenciraat deka ova e previsoka cena za litar mleko. Cenata na litar sterilizirano mleko vo Evropa e okolu 65 evrocenti vo maloproda`ba, a kaj nas e 85.

PORAZITELNI PODATOCI ZA MLE^NOSTA NA KRAVITE orazitelni se rezultatite za koli~inata na mleko dobieno po krava. Spored podatocite na Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, vo zemjava ima 270.700 kravi, a godi{no vo mlekarnicite se predavaat samo okolu 150 milioni litri mleko. Ova e premnogu mala koli~ina mleko {to se prerabotuva. Spored ekspertite, prose~nata mle~nost po krava ne nadminuva 3.000 litri godi{no, a vo Germanija i Holandija iznesuva 6.000-7.000 litri mleko godi{no. Najvisoki prinosi postignuvaat japonskite mlekoproizvoditeli, koi dostignuvaat i po 9.000 litri mleko godi{no. “Mora da se podobri ishranata na `ivotnite. Istata krava vo Holandija dava dvojno pove}e mleko otkolku kaj nas. Farmerite mora da obrnat pogolemo vnimanie na kvalitetot na hranata”, veli Pavle Sekulovski. Toj dodava deka ne mo`eme da o~ekuvame konkurentno proizvodstvo na mleko koga zapadnite farmeri imaat dvojno pogolema produktivnost po grlo i, logi~no, imaat poniska cena. Cenata na surovoto mleko vo zemjava i vo EU e re~isi ista i se dvi`i od 25 do 30 evrocenti za litar.

P


8 29.10.2010

KOMENTARI I ANALIZI

PETOK

KOJ JA KO^I LIBERALIZACIJATA NA @ELEZNI^KIOT TRANSPORT?

AGENCIJATA ZA @ELEZNI^KI SOOBRA]AJ ODBI VE]E DVE BARAWA  Otkako

Ministerstvoto za transport ja odbi aplikacijata na kompanijata Delta reil kargo za prevoz na tovar i stoka po prugite na makedonskata `eleznica, sega i Agencijata za regulirawe na `elezni~kiot soobra}aj go odbi baraweto na firmata Eling za istata dejnost SOWA JOVANOVA

s.jovanova@kapital.com.mk

{te eden neuspe{en obid da se liberalizira `elezni~kiot transport vo zemjava. Otkako Ministerstvoto za transport ja odbi aplikacijata na kompanijata Delta reil kargo za prevoz na tovar i stoka po prugite na makedonskata `eleznica, sega i Agencijata za regulirawe na `elezni~kiot soobra}aj go odbi baraweto na firmata Eling za istata dejnost. Stanuva zbor za eden sopstvenik i na dvete firmi, koj tvrdi deka so vtorata kompanija gi ispolnil site uslovi {to gi barale vo Agencijata, no namerno mu se odbivalo baraweto so cel da se eliminira konkurencijata na M@Transport. Sega podgotvuva `alba do Upravniot sud. “Ova e kako nekoja neumesna {ega. Prvo konkurirav so Delta reil kargo i mi rekoa deka e mlada kompanija, pa zatoa ne sum gi ispolnuval uslovite, iako imav kapital. Toga{ konkurirav vo Ministerstvoto za transport, zatoa {to s$ u{te ne be{e formirana Agencijata. Koga se formira{e, konkurirav so firmata Eling i povtorno me

U

odbija pod izgovor deka ne sum imal finansiski kapital, a vo momentov zaedno so bankarskata garancija Eling ima kapital od 7,5 milioni evra. Potoa ni baraa rakovoden kadar, a ne ni ka`aa brojka kolku treba da vrabotime”, veli Ivan Ilieski, direktor na Eling. Spored nego, normalno e deka treba da se vrabotat lu|e. “Za edna lokomotiva mene mi treba eden ma{inovoza~ i so nego u{te najmalku 25 lu|e, taka {to pove}e od sigurno e deka uslovite ne se problem, tuku samata `eleznica ne saka konkurencija”, dodava Ilievski. NADLE@NITE OTFRLAAT ODGOVORNOST Agencijata za regulirawe na `elezni~kiot sektor se formira{e minatata godina, tokmu za da gi kontrolira interesite na privatnite transportni kompanii koi so sopstveni vozovi }e vozat po makedonskite prugi. Ottamu velat deka ne se raboti za namerno odbivawe na pristignatite aplikacii. Tie tvrdat deka pravilata za vlez vo ovoj biznis se jasno propi{ani i ne mo`e da se dobie dozvola bez nivno ispolnuvawe na istite. “Ne ja prifativme aplikaci-

jata na Eling zatoa {to finansiski ne gi ispolnuva{e uslovite. Znaeme deka nejziniot sopstvenik ne smeta taka, me|utoa, mo`e da se `ali dokolku smeta deka e vo pravo”, veli Nikola Dimitrov, direktor na Agencijata za regulirawe na `elezni~kiot soobra}aj. Spored Zakonot za `elezni~ki sistem, donesen godinava, sekoja privatna, doma{na, no i stranska kompanija mo`e da

bara dozvola za da vr{i javen `elezni~ki prevoz. Osven golemiot broj uslovi koi treba da se ispolnat, kompanijata mora da poseduva i sertifikat za sigurnost za vr{ewe javen `elezni~ki prevoz. Otkako privatnata kompanija }e dobie mo`nost da operira, vo prvite tri godini }e prevezuva samo stoki i tovar, a potoa mo`e da podnese barawe za zakup na trasi za prevoz i na patnici. So ova,

M@-Transport definitivno }e go zagubi monopolot. NEMA RAZVOJ BEZ EFIKASNA @ELEZNICA No, biznismenite smetaat deka dr`avata stravuva od liberalizacijata zatoa {to toa }e zna~i vlez na pove} e igra~i i M@-Transport }e izgubi mnogu klienti. “Ministerstvoto za transport i Vladata odlu~ija da se vklu~at privatni operatori vo `elezni~kiot transport.

Fer{ped kako kompanija gi ispolnuva site uslovi. Konkuriravme za dozvola, no s$ u{te nemame odgovor od Vladata. No, jas gi razbiram, zatoa {to M@-Transport ima 1.500 vraboteni i ako vlezat privatni kompanii socijalnite problemi }e bidat golemi. Sepak, liberalizacijata }e mora da se napravi, zatoa {to po primerot od drugite zemji, privatnite kompanii so mnogu pomali tro{oci i so pomalku vraboteni }e ja realizirat istata dejnost. Nie ponudivme i obezbedivme lokomotivi i vagoni, vrabotivme i lu|e, no ne insistirame”, izjavi [terjo Nakov, pretsedatel na Upravniot odbor na Fer{ped vo intervjuto za “Kapital”. Ekspertite uka`uvaat deka bez liberalizacija na `elezni~kiot transport }e nema razvoj vo industrijata. Od zemjite vo regionot najnapredna na ova pole e Romanija, kade {to funkcioniraat duri 30 privatni `elezni~ki operatori. Vo Bugarija ima devet, a vo Srbija neodamna se izdadeni tri licenci za koristewe na srpskite prugi od privatni kompanii, iako Zakonot za liberalizacija e donesen vo 2005 godina.

NE E PAMETNO CELA DOVERBA DA SE STAVI NA MONETARNATA POLITIKA 

Da se bara asketizam vo nade`ta deka monetarnata politika mo`e verodostojno da se koristi za popravawe na kakvi bilo nesakani efekti, nakratko, e vistinski budalesto

o odred eni krugovi stana moderno da se razgovara za monetarnata politika kako pomo}en, popredvidliv, pobrz i bez opasni dolgotrajni posledici (koi proizleguvaat od pogolemata zadol`enost) instrument od fiskalnata politika. Navistina, nekoi nastapuvaat tolku entuzijasti~ki {to gi poddr`uvaat neodamne{nite obidi za asketizam vo mnogu evropski zemji, tvrdej}i deka dokolku postojat nesakani efekti, tie mo`at da se ispravat so monetarnata politika. Kakva i da e korista od ovaa pozicija, toa e ludo vo momentalnite ekonomski okolnosti. Pred ~etvrtina vek zastapnicite na monetarnata politika tvrdea deka so zaedni~ka volja, vo presret na monetarizmot, najsigurna intervencija vo ekonomijata e da se odr`i stabilna stapka na porast vo snabuvaweto so pari. Nekoi }e go poddr`at toa sega, koga brzinata na cirkulacijata se poka`a kako pobavna od taa {to ja o~ekuvaa monetaristite. Zemjite privle~eni od navodnata sigurnost na monetarizmot se najdoa vo mnogu nesiguren svet. Kako i obi~no, monetarnata vlast politikata ja fokusira

V

vrz kratkotrajnata vladina kamatna stapka. No, nastrana od faktot deka so kamatni stapki od blizu nula ne ostanuva mnogu prostor za manevar, vlijanieto na realnata ekonomija vrz promenite na kamatnite stapki ostanuva mnogu nesigurno. Osnovnata pri~ina treba da e o~igledna: {to se odnesuva do pove}eto kompanii (ili potro{uva~i), pozajmuva~ite ne treba da ja platat nominalnata kamatna stapka, tuku dostapnosta na sredstvata i uslovite. Ovie promenlivi ne gi odreduva centralnata banka. Federalnite rezervi na SAD mo`e da zemaat sredstva koi se dostapni za bankite so re~isi nula kamatna stapka, no ako bankite gi ovozmo`at tie sredstva za malite i sredni pretprijatija, toga{ kamatnata stapka e mnogu povisoka. Navistina, vo poslednata recesija vo SAD namaluvaweto na kamatnite stapki od Federalnite rezervi ja stimulira{e ekonomijata, no na na~in koj dolgoro~no se poka`a kako katastrofa. Kompaniite ne odgovorija na niskite stapki so zgolemeno investirawe. Monetarnata politika (zaedno so nesoodvetnoto regulirawe) na golemo ja

stimulira{e ekonomijata so duewe na doma{niot meur, koj predizvika potro{uva~ki bum. Treba da e o~igledno deka monetarnata politika ne funkcionirala da ja izvadi ekonomijata od momentalnata depresija. Najdobro e {to spre~i dopolnitelno vlo{uvawe na rabotite. Taka {to monetarnata vlast se naso~i kon kvantitativno olesnuvawe. Duri i pove} eto lica koi ja zastapija monetarnata politika se soglasija deka vlijanieto od ova ne e sigurno. Sepak, ona {to retko go zabele`uvaat se mo`nite dolgotrajni tro{oci. FED donese pove}e od edna milijarda dolari vo hipoteki i dolgotrajni obvrznici, vrednost koja }e se zagubi koga ekonomijata }e zakrepne. To~nata pri~ina poradi koja nikoj od privatniot sektor ne e zainteresiran. Vladata mo`e da se preprava deka ne po~uvstvuvala golema zaguba, bidej}i, za razlika od bankite, ne mora da koristi mark-to-market smetkovodstvo. No, nikoj ne treba da se zala`uva. Nasproti toa, ako gi prodol`ime pridobivkite od nevrabotenosta, kolku od tie pari }e se potro{at. Licata

koi se somnevaat vo efikasnosta na fiskalnata politika se gri`at deka takvoto tro{ewe ednostavno }e go preplavi drugoto tro{ewe, kako {to pozajmuvaweto na Vladata gi prisiluva kamatnite stapki da se ka~uvaat. Mo`e da se slu~i nekoga{ da dojde do takvo preplavuvawe, no, ova ne e takvo. Kamatnite stapki ostanuvaat na rekordno nisko nivo. Osven toa, sekoj koj veruva vo mo}ta na monetarnata politika, mora da veruva deka monetarnata vlast }e gi popravi ovie efekti. Postojat drugi, duri i pomalku ubeduva~ki argumenti, deka dano~nite obvrznici gi kompenziraat idnite odgovornosti so namaluvawe na potro{uva~kata. ]e be{e dobro ako toa se slu~e{e koga na sila stapi namaluvaweto na danocite na Bu{ od 2001-2003 godina. Namesto toa, {tednite stapki padnaa u{te ponisko dodeka ne stignaa do nula. Posledniot argument koj go spomenuvaat kriti~arite na fiskalnata politika e toa {to taa ne e fer za idnite generacii. No, monetarnata politika mo`e da ima isto tolku lo{i me|ugeneraciski efekti. Postojat mnogu zemji kade {to

slabata monetarna politika ja stimulira{e ekonomijata preku potro{uva~ka finansirana od dolg. Ova e na~inot, se razbira, na koj “funkcionira{e” monetarnata politika vo poslednata decenija vo SAD. Nasproti toa, fiskalnata politika mo`e da se naso~i kon investirawe vo obrazovanieto, tehnologijata i infrastrukturata. Duri i ako se zgolemi dolgot na Vladata, sredstvata na drugata strana od bilansot na sostojba srazmerno se zgolemuvaat. Navistina, istoriskite zapisi poka`uvaat deka vra} aweto na ovie investicii vo mnogu golem stepen gi nadminuva tro{ocite vo kapital. Koga, kako sega, ima vi{ok na kapacitet vo privatniot sektor, takvite javni investicii gi zgolemuvaat ishodot i prihodot na danoci kratkoto~no i dolgoro~no. Ako pazarite bea razumni, takvite investicii duri }e dovedea da se namali tro{okot od pozajmuvawe na zemjata. Imaj}i ja predvid slo`enosta na ekon omskiot sis tem, te{kotiite vo predviduvaweto kako }e se menuvaat o~ekuvawata i mo}nite nerazumnosti na pazarot,

XOZEF STIGLIC nema {ansa so sigurnost da se zagarantira vlijanieto na ekonomskata politika. Mo`ebi postojat odredeni okolnosti kade {to efektite od monetarnata politika mo`e precizno da se izmerat. No, dokolku dlabokite recesii nastanuvaat edna{ na 75 godini. Ona {to e sigurno vo normalno vreme mo`e da ne e va`no sega, osobeno bidej}i centralnite banki primenuvaat neobi~ni merki kako {to e QE. Da se bara asketizam vo nade`ta deka monetarnata politika mo`e verodostojno da se koristi za popravawe na kakvi bilo nesakani efekti, nakratko, e vistinski budalesto. Avtorot e profesor na univerzitetot vo Kolumbija i dobitnik na Nobelova nagrada po ekonomija


KOMPANII PAZARI I FINANSII MBI 10

PETOK

2.380

MBID

112,40

9

29.10.2010

OMB

112,30

2.128 2.375

112,20

2.370

112,00

2.123

112,10

2.118

111,90 2.365

2.113

111,80 111,70

2.108

2.360

22/10/10

23/10/10

24/10/10

25/10/10

26/10/10

27/10/10

22/10/10

28/10/10

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

111,60 23/10/10

24/10/10

25/10/10

26/10/10

27/10/10

28/10/10

22/10/10

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

23/10/10

24/10/10

25/10/10

26/10/10

27/10/10

28/10/10

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

STOPANSKA BANKA NUDI NOVINI VO RABOTEWETO

MAKEDONSKA BERZA

PLA]AWE NA SMETKI I KREDITI PREKU BANKOMAT

17.03.2010 9

Stopanska banka vovede nova usluga za pla}awe smetki, rati za krediti i prefrlawe pari preku bankomat. Od bankata velat deka so toa }e se zgolemi efikasnosta vo raboteweto ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

la}awe na smetki za telefon, Internet, struja, voda, pla}awe na rata za kredit i prefrlawe na pari od edna na druga smetka vo bankite preku bankomat – ova e nova funkcija {to od 1 noemvri ja voveduva Stopanska banka. Menaxmentot na bankata objavi deka ova e revolucioneren poteg vo makedonskiot bankarski sektor, koj ja zacvrstuva pozicijata na bankata kako lider na pazarot. “Ovaa novina vo raboteweto na Stopanska banka }e im ovozmo`i na na{ite klienti sekoga{ da bidat prvi na red, ne samo pri podigawe na gotovina, tuku i za pla} awe na svoite smetki, otplata na rati za krediti ili prefrlawe na pari od edna na druga smetka vo bankata. So toa, prakti~no se zgolemuva brojot na filijalite na na{ata banka i se zgolemuva efikasnosta na na{eto rabotewe”, izjavi pretsedatelot na Upravniot odbor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev. Spored nego, sekoj bankomat na Stopanska banka stanuva eden vid mala filijala na bankata kade {to klientite }e mo`e brzo da si gi zavr{uvaat obvrskite bez da ~ekaat redovi na {alteri. Edinstven uslov e klientot

P

BERZANSKIOT PROMET NAMALEN ZA PET PATI

B

GLIGOR BI[EV

da ima debitna ili kreditna karti~ka. “Voveduvaweto na novite funkcii na bankomatite, kako i brojnite promeni vo raboteweto na bankata, go zacvrstija na{eto mesto na lideri na pazarot vo Makedonija, no isto taka, Stopanska banka mo`e da se nosi ramo do ramo i so najgolemite evropski banki. Veruvame deka mnogu brzo na{ite klienti }e gi po~uvstvuvaat pridobikite od novinite {to gi vovedovme”, izjavi Konstantina Panajotopolu, ~len na UO na Stopanska banka. Osven pla}aweto na smetkite, ratite za krediti i prefrlawe na pari od smetka na smetka, so uslugata I-bank gra|anite mo`e da dobijat i uvid vo svojata smetka. Od bankata najavuvaat deka naskoro, za prv pat na pazar-

ot }e vovedat mo`nost za izvr{uvawe na bankarski uslugi preku telefon. Spored procenkite, moderniziraweto na raboteweto so prefrlawe na del od bankarskite uslugi od {alterite na bankomatite }e sozdade mal del na vi{ok vraboteni. Komentiraj}i gi aktuelnite trendovi vo bankarstvoto, Bi{ev oceni deka porastot na spornite krediti od 10,1% nema da ja zagrozi stabilnosta na bankarskiot sektor. Spored nego, vo kreditnoto portfolio na Stopanska banka ima za 2 procentni poeni pomalku nenaplatlivi krediti, a najvisoka stapka na adekvatnost na kapitalot na bankata od 18%. Neodamna i Nacionalnata banka na Grcija (NBG) kako sopstvenik na Stopanska banka, objavi deka vo oktomvri uspe{no go zgolemi

erzanskiot promet v~era zabele`a pad od re~isi pet pati vo odnos na prethodniot den. Vkupno be{e ostvaren promet vo iznos od 3,55 milioni denari, za razlika od sredata koga istiot iznesuva{e 18,18 milioni denari. Nitu edna hartija od vrednost ne uspea da go zavr{i denot so promet od eden milion denari. Najblisku do ovaa brojka be{e akcijata na Komercijalna banka, od koja bea istrguvani 301 akcija, pri {to e ostvaren promet od okolu 935.000 denari. Akcijata na Alkaloid be{e vtora po istrguvanite akcii vo vrednost od 626.000 denari. Drugite akcii denot go zavr{ija so daleku poniski iznosi na promet. Lo{ den imaa i obvrznicite. So ovie hartii od vrednost be{e ostvaren vkupen promet od okolu 605.000 denari, {to e mnogukratno poniska vrednost od 13,58 milioni denari promet realizirani den prethodno. Po nekolkudneven rast v~era{niot den osnovniot berzanski indeks go zavr{i so pad na svojata vrednost od 0,22%. Novata poniska

PRETSEDATEL NA UO NA STOPANSKA BANKA Ovaa novina vo raboteweto na Stopanska banka }e im ovozmo`i na na{ite klienti sekoga{ da bidat prvi na red, ne samo pri podigawe na gotovina, tuku i za pla}awe na svoite smetki, otplata na rati za krediti ili prefrlawe na pari od edna na druga smetka vo bankata. So toa, prakti~no se zgolemuva brojot na filijalite na na{ata banka i se zgolemuva efikasnosta na na{eto rabotewe. akcionerskiot kapital za novi 1,8 milijardi evra preku proda`ba na hartii od vrednost na svoite postojni akcioneri na finansiskite pazari. Generalniot direktor na Stopanska banka, Bi{ev, izjavi deka so zgolemuvaweto na akcionerskiot kapital, NBG se iska~i na pettoto mesto vo Evropa spored stapkata na adekvatnost na kapitalot.

vrednost so koja ovoj indeks }e go po~ne dene{noto berzansko trguvawe sega iznesuva 2.126,67 indeksni poeni. Istata nasoka na dvi`ewe ja zadr`a i MBID indeksot koj povtorno bele`i pad na svojata vrednost od 0,32%, spu{taj}i se na nivo od 2.364,48 indeksni poeni. Edinstveno indeksot na obvrznici prokni`i pozitiva na svojata vrednost. Istata v~era porasna za 0,63%, so {to vrednosta na OMB pred po~etokot na dene{noto trguvawe iznesuva 112,37 indeksni poeni. Sepak, i pokraj vakvoto dvi`ewe na indeksite, kaj berzata se registrirani vo pogolem broj hartii od vrednost ~ii ceni zabele`aa porast. Vkupniot broj dobitnici iznesuva{e osum hartii od vrednost, predvodeni od rastot vo iznos od 2,5% na akcijata na Hoteli Metropol. Sedum hartii od vrednost denot go zavr{ija vo grupata na gubitnici, predvodeni od padot vo iznos od 2,84% na akcijata na Makedonski Telekom. Bez promena ostanaa cenite na pet hartii od vrednost.

BERZANSKI INFORMACII АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ

28.10.2010

Отворен инвестициски фонд

YTD

1Y

ILIRIKA JIE

29.408.885,17

1,71%

-1,22%

-10,44%

-4,52%

-15,80%

25.10.2010

187.500

ILIRIKA GRP

25.655.065,45

1,99%

6,89%

2,18%

8,05%

5,20%

25.10.2010

0,92

935.450

Иново Статус Акции

17.460.747,16

-1,82%

-6,64%

-14,27%

-18,09%

-34,46%

27.10.2010

15.450,00

0,59

123.600

KD Brik

24.719.913,55

1,70%

2,21%

0,58%

8,87%

11,02%

26.10.2010

3.600,09

0,15

626.415

KD Nova EU

22.875.010,45

0,31%

1,47%

-6,87%

-4,08%

-24,51%

26.10.2010

КБ Публикум балансиран

28.341.489,07

1,12%

0,31%

-4,65%

-1,39%

-2,69%

27.10.2010

Износ (МКД)

205,00

2,5

41.000

37.500,00

1,08

Комерцијална банка Скопје

3.107,81

Цементарница УСЈЕ Скопје

Име на компанијата Реплек Скопје

Алкалоид Скопје

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД Име на компанијата Македонски Телеком Скопје

28.10.2010 Просечна цена (МКД)

ЗК Пелагонија Битола Гранит Скопје Макстил Скопје Стопанска банка Битола

%

Износ (МКД)

433

-2,84

12.990

1900

-2,56

190.000

479,83

-2,08

173.220

154,81

-2,02

83.750

2.458,22

-1,71

154.868

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10

ХВ ALK (2009) BESK (2009)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

28.10.2010 Просечна цена (МКД)

%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје

3107,81

0,92

935.450

Алкалоид Скопје

3600,09

0,15

626.415

Име на компанијата

28.10.2010 Податоците се однесуваат за

%

Хотели Метропол Охрид

ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД Нето-имот на фонд (ден.)

Просечна цена (МКД)

Вкупно издадени акции 1.431.353 54.562

28.10.2010

28.10.2010 Промет Број на во ЕВРА трансакции

% на промена

Просечна цена

Нето добивка по акција

P/E

P/B

9.827

15

3.600,09

390,18

9,23

0,82

обични акции

44.560

47

0,30

6.500,00

341,43

19,04

0,19

Вкупно Официјален пазар

54.387

62

-79,48 -88,86

обврзници

-95,55

GRNT (2009)

3.071.377

479,83

105,83

4,53

0,48

обични акции

3.364

4

KMB (2009)

2.014.067

3.107,81

533,81

5,82

0,90

Вкупно Редовен пазар

3.364

4

-98,86

MPT (2009)

112.382

21.500,00

/

/

0,60

57.751

66

-80,44

REPL (2009)

25.920

37.500,00

5.625,12

6,67

0,75

SBT (2009)

389.779

2.458,22

211,39

11,63

0,56

1900

-2,56

190.000

STIL (2009)

14.622.943

154,81

0,11

1.399,99

2,16

Реплек Скопје

37500

1,08

187.500

TPLF (2009)

450.000

3.115,68

61,42

50,73

0,91

Гранит Скопје

479,83

-2,08

173.220

ZPKO (2009)

271.602

1.900,00

/

/

0,25

ЗК Пелагонија Битола

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ

ВКУПНО

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok - 28.10.2010)


10 29.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

KHV ]E ORGANIZIRA OBUKA ZA INVESTICISKI SOVETNICI KOMERCIJALNA BANKA SO DOBIVKA omisijata za hartii od Komisijata za hartii od i nekolku obuki za ovlas- OD 12,7 MILIONI EVRA ZA TRI KVARTALI vrednost, KHV, }e ja or- vrednost za prvpat odr`a teni brokeri. Vo toj pogled,

K

ganizira vtorata obuka za investicisko sovetuvawe. Spored informaciite od KHV, za ovaa obuka dosega e zabele`an golem interes sporedeno so prethodniot pat, za {to zboruva i faktot {to dosega interes za ovogodine{nata obuka projavija pove}e od 150 lica. Od Komisijata o~ekuvaat interesot za investicisko sovetuvawe i ponatamu da raste.

obuka za investicisko sovetuvawe vo 2007 godina. Toga{ interes projavija golem broj lica, a obukata ja zavr{ija okolu 95 investiciski sovetnici. Vo periodot koga se organizira{e ovaa prva obuka za investiciski sovetnici be{e i najgolemiot bum vo pogled na investiraweto kaj doma{nata berza, pa pokraj vakva obuka, KHV organizira{e posledovatelno

dosega se izdadeni okolu 550 uverenija za brokeri, od koi dozvoli za rabota pobarale i dobile okolu 178 lica.

omercijalna banka za tri kvartali godinava ostvari dobivka od okolu 12,7 milioni evra. Ovoj profit e za 10,3% povisok od ostvareniot finansiski rezultat za istiot period lani, koga dobivkata na bankata iznesuva{e okolu 11,56 milioni evra. So toa, planot na bankata vo devette meseci e realiziran so 95%. Bankata bele`i zgolemuvawe od 4,7% kaj neto-prihodite od

K

kamati vo odnos na lani, so {to planot e realiziran vo celost. Isto taka, bankata ima rast od 78,1% i na netopozitivnite kursni razliki, koi dostignaa iznos od 1,72 milioni evra. Rast od 11,2% ima kaj neto-prihodite od provizii i nadomestoci, koi iznesuvaat okolu 9,52 milioni evra. Kaj rashodnite stavki, Komercijalna banka prijavi zgolemuvawe od 11,4% na zagubite nastanati poradi o{tetuvawe na

sredstvata kaj dadeni krediti i vlo`uvawe, a namaluvawe od 3,5% na administrativnite rashodi. Vo naredniot period, Komercijalna banka ja o~ekuva dokapitalizacija. [vedskiot fond East Capital Explorer Investments AB so 12 milioni evra e zainteresiran da vleze vo akcionerskata struktura na bankata. U{te eden milion evra }e vlo`i slovene~ki investiciski fond.

MAKEDONIJA ]E GO ODBELE@UVA SVETSKIOT DEN NA [TEDEWETO

KAMATITE ZA [TEDEWE VO MAKEDONIJA NAJVISOKI VO EVROPA Bankite, za da privle~at pove}e depoziti, gi zgolemuvaat kamatite za {tedewe. Na Svetskiot den na {tedeweto Makedoncite mo`e da gi vlo`at parite vo banka i da ostvarat pogolem prinos vo sporedba so {teda~ite vo drugite evropski zemji ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

amatite za {tedewe vo banka vo Makedonija s$ u{te se me|u najvisokite vo Evropa, i toa e edna od glavnite pri~ini {to ne pa|aat nitu kamatite na kreditite. Dodeka evropskiot prosek na kamati za oro~eni depoziti se dvi`i od 1,3% do najmnogu 4%, vo Makedonija so takov vlog mo`ete da ostvarite dvojno pogolem prinos - od 6% do 9%. Kamatite na depozitite duri i se zgolemuvaat. Nekolku banki vo presret na Svetskiot den na {tedeweto dopolnitelno gi zgolemija pasivnite kamati so cel da privle~at {to pove}e {teda~i. Visokite kamati na depozitite rapidno ja zgolemija depozitnata baza, koja, spored poslednite podatoci od Narodnata banka (NBM), bele`i porast od 13,5% na godi{no nivo. Bankarite velat deka visokite pasivni kamati gi odr`uvaat visoki i kamatite na kreditite i toa gi odvra}a klientite da baraat zaemi. Za sporedba, porastot na kreditiraweto e dvojno pomal vo sporedba so porastot na depozitite i iznesuva samo 7,1%. Bankarite velat deka rizikot za pozajmuvawe pari s$ u{te ne e namalen i tie, vo obid da privle~at pove}e depoziti, nudat atraktivni kamati za {tedewe. “Koga dominanten izvor za finansirawe na bankite vo Makedonija e depozitnata baza, osobeno vo postkrizni uslovi, koga pristapot do me|unarodnite izvori e ograni~en ili namalen, bankite nastojuvaat da zadr`at {to e mo`no pogolem udel

K

od depozitniot potencijal vo svoite bilansi. Nie gi odreduvame kamatnite stapki na depozitite vo soglasnost so monetarnata politika, spored osnovnata kamatna stapka na NBM i Euribor, kako osnova za deviznite depoziti. Veruvam deka treba da postoi prirodna i razumna ramnote`a me|u aktivnite i pasivnite kamatni stapki za zdrav balans me|u kreditite i depozitite na dolg rok. Mo`ebi ovaa politika na visoki kamatni stapki vo Makedonija mo`e da ja zagrozi stabilnosta na dolgi pateki”, veli pretsedatelot na Upravniot odbor na Ohridska banka, Jitka Pantu~kova. KAMATITE ]E PA\AAT BAVNO Prviot ~ovek na Zdru`enieto na bankari, \or|i Jan~evski, komentira deka kamatite na depozitite, sepak, se poniski od lanskite i o~ekuva vo naredniot period da pa|aat. “O~ekuvawata za dopolnitelno namaluvawe na kamatite na blagajni~kite i na dr`avnite zapisi, kako osnova za odreduvawe na kamatite na depozitite, kako i visokata likvidnost, }e gi nateraat bankite da izvr{at nadolna korekcija. No, toj proces }e odi mnogu bavno vo sporedba so o~ekuvawata. Nedostigot od podolgoro~ni izvori na finansirawe vo strukturata na depozitite ne dozvoluva pogolemo namaluvawe na pasivnite kamati, bidej}i na bankite im trebaat dolgoro~ni depoziti za da mo`at da gi plasiraat parite vo dolgoro~ni krediti”, veli pretsedatelot na Upraviot odbor na NLB Tutunska banka, Jan~evski. VO MAKEDONIJA SE [TEDI POMALKU OTKOLKU VO DRUGITE ZEMJI So depozitna baza od 3,2

KOMERCIJALNA BANKA OBU^UVA ZA KORISTEWE NA BANKOMATITE Komercijalna banka na 29 i 30 oktomvri dobrovolno }e se vklu~i vo akcijata “[tedete vreme, vremeto e pari” i na komitentite vo ekspoziturite vo Skopje }e im obezbedi obuka za poefikasno koristewe na bankomatite. Odgovornite lica od filijalite niz zemjata }e se obratat preku lokalnite mediumi za da gi pretstavat prednostite i na~inot na rabota so internet-banka. milijardi evra, Makedonija, sepak, spa|a vo zemjite kade {to {tedeweto vo banka e na nisko nivo. Makedoncite pomalku oro~uvaat pari vo bankite vo sporedba so nekoi drugi zemji. Analizata na depozitniot potencijal na bankarskite sektori kako udel vo vkupnata ekonomija poka`uva deka nivoto na {tedewe vo zemjava e tri pati ponisko od prosekot vo EU. Udelot na depozitite vo brutodoma{niot proizvod iznesuva 46,2%, a vo Slova~ka toj soodnos e 62,2%, vo Bugarija 63,1%, vo ×e{ka 67,3% i duri 330,5% vo Kipar. Iako {tedeweto

vo bankite vo poslednite nekolku godini postepeno se zgolemuva, vo sporedba so drugite zemji od regionot, ova e u{te eden pokazatel deka na{ata ekonomija e nedovolno razviena. Ako se analizira valutnata struktura na depozitnoto portfolio, s$ u{te dominiraat depozitite vo evra, no bankarite velat deka vo posledno vreme raste interesot za {tedewe vo denari poradi poatraktivnite kamati. Od vkupnata depozitna baza, 1,5 milijardi evra se oro~eni vo denari, a vo evra se ~uvaat 1,7 milijardi.

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Рочности

Благајнички записи

4,50%

СКИБОР

Ломбарден кредит

6,00%

МКДОНИА

преку ноќ

1 нед.

1 мес.

3 мес.

2,91%

3,85%

4,74%

5,61%

Извор: НБРМ

КАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ Рочност Банка

КУРСНА ЛИСТА

12м

24м

Стопанска

6,20%

7,00%

7,20%

10,00%

10,40%

Среден курс Држава

Валута

во денари

36м

ЕМУ

евро

61,5983

Комерцијална

6,00%

6,90%

7,30%

10,10%

10,50%

САД

долар

44,6267

НЛБ Тутунска

6,00%

6,80%

7,20%

10,00%

10,20%

В.Британија

фунта

70,6119

Швајцарија

франк

45,1634

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

Канада

долар

43,3486

EUR

USD

GBP

CHF

Австралија

долар

43,3974

61,6

44,8

70,2

46

Извор: НБРМ

JITKA PANTU^KOVA

\OR\I JAN^EVSKI

PRETSEDATEL NA UO NA OHRIDSKA BANKA Vo uslovi koga dominanten izvor za finansirawe na bankite vo Makedonija e depozitnata baza, osobeno vo postkrizni uslovi, bankite nastojuvaat da zadr`at {to e mo`no pogolem udel od depozitniot potencijal vo svoite bilansi. Nie gi odreduvame kamatnite stapki na depozitite vo soglasnost so monetarnata politika, spored osnovnata kamatna stapka na NBM i Euribor. Veruvam deka treba da postoi prirodna i razumna ramnote`a me|u aktivnite i pasivnite kamatni stapki. Mo`ebi ovaa politika na visoki kamatni stapki vo Makedonija mo`e da ja zagrozi stabilnosta na dolgi pateki.

PRETSEDATEL NA UO NA NLB TUTUNSKA BANKA O~ekuvawata za dopolnitelno namaluvawe na kamatite na blagajni~kite i dr`avnite zapisi kako osnova za odreduvawe na kamatite na depozitite, kako i visokata likvidnost, }e gi nateraat bankite da izvr{at nadolna korekcija. No, toj proces }e odi mnogu bavno. Nedostigot od podologoro~ni depoziti ne dozvoluva pogolemo namaluvawe na pasivnite kamati, bidej}i na bankite im trebaat dolgoro~ni depoziti za da mo`at da plasiraat dolgoro~ni krediti.

TTK BANKA GI ZGOLEMI KAMATITE ZA [TEDEWE TTK banka od 1 noemvri }e gi zgolemi kamatnite stapki za {tedewe. Pasivnite kamatni stapki za depozitite vo denari dostignuvaat do 10,30%, a za evra do 5,5%. Po povod Denot na {tedeweto, vo ekspoziturite na TTK banka }e bide organizirana edukacija na najmladite za pridobivkite od {tedeweto i }e bidat prezentirani prakti~ni soveti kako da se za{tedi.


KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

NEMA MAKEDONSKI KOMPANII KAJ MO@NITE KONCESIONERI NA PATI[TATA ema nitu edna makedonska kompanija me|u pette konzorciumi koi se mo`ni koncesioneri na pati{tata. Na poslednata sednica na Vladata, ministerot za transport i vrski, Mile Janakieski, izjavi deka na javniot povik za u~estvo na tenderot za koncesija na pati{tata se prijavile osum kompanii, a samo pet od niv gi ispolnuvale uslovite za da odat vo vtorata faza od tenderot. Eden konzorcium

N

ve}e se kvalifikuval, a ostanatite ~etiri do sredinata na sledniot mesec treba da dostavat dopolnitelna dokumentacija, po {to i oficijalno }e bidat objaveni nivnite imiwa. Iako od Ministerstvoto za transport i vrski informiraat deka se raboti za zvu~ni imiwa na kompanii vo grade`ni{tvoto, neoficijalno, kako {to doznava "Kapital", nema nitu edna makedonska kompanija kako partner vo ovie konzorciumi.

“Do Ministerstvoto za transport i vrski, na javniot povik za dostavuvawe barawa za u~estvo vo postapkata za dodeluvawe koncesija na pati{tata, barawa za u~estvo vo postapkata dostavija vkupno 8 kompanii. Po prolongiraweto na rokot od eden mesec imiwata na kompaniite koi }e se kvalifikuvaat vo vtorata faza }e bidat objaveni na 16 oktomvri”, informiraat od Ministerstvoto.

29.10.2010

11

MAKSTIL GI ZGOLEMI OPERATIVNITE PRIHODI ZA 31% etalur{kata kompanija Makstil trite kvartali od godinava gi zavr{i so rast na operativnite prihodi od 31% vo odnos na istiot period lani. Vkupnite prihodi za ovoj period od godinava iznesuvaat okolu 67 milioni evra. Lani bea okolu 51,3 milioni evra. Najgolem rast kaj prihodite od proda`ba kompanijata bele`i kaj tie ostvareni na stranskite

M

pazari. Godinava tie se zgolemeni za 35% i dostignaa vrednost od okolu 55,59 milioni evra. Rast od 18% vo odnos na lani bele`at i prihodite ostvareni od proda`ba na doma{niot pazar, koja dostigna vrednost od okolu 11,46 milioni evra. Operativnite rashodi na kompanijata za prvite devet meseci se zgolemeni za okolu 26% vo odnos na lani. Kone~niot bilans

na uspeh na kompanijata poka`uva deka Makstil za trite kvartali od godinata ostvaril neto-zaguba vo iznos od okolu 429.000 evra, za razlika od lani koga iznesuva{e okolu 1,38 milioni evra. Pazarot na ~elik, kade {to e prisuten Makstil, s$ u{te ne e stabiliziran. Do krajot na godinata se o~ekuva namalena pobaruva~ka, a pozitivni dvi`ewa se najavuvaat za 2011 godina.

KOI SE NOVITE PAZARI ZA VINARNICITE

11 MAKEDONSKOTO VINO ]E VLEZE 17.03.2010 NA PAZAR OD 150 MILIONI POTRO[UVA^I Prose~nata potro{uva~ka vo ^e{ka, Germanija i Holandija e pove}e od 20 litri po `itel. Potro{uva~kata vo Polska e okolu {est litri, no kontinuirano raste, {to go pravi ovoj pazar eden od najperspektivnite vo Isto~na Evropa GORAN LEFKOV

lefkov@kapital.com.mk

azarite vo ^e{ka, Germanija, Holandija i Polska, na koi naskoro planira da nastapi i najgolemoto vinsko zdru`enie vo zemjava, Vina od Makedonija, imaat okolu150 milioni potencijalni konzumenti na makedonskoto vino. Pazarot na starite ~lenki na EU, Holandija i Germanija, se karakterizira so golem izbor na vina od razli~ni zemji, no qubitelite na vino vo ovie zemji sekoga{ se podgotveni da probaat ne{to novo. Toa, za ekspertite, e {ansa za probiv na kvalitetnoto makedonsko vino. Za razlika od starite, novite evropski ~lenki, Polska i ^e{ka, preferiraat beli vina, {to se smeta za prednost za na{ite vinarnici, bidej}i polovina od lozovite nasadi vo zemjava se zasadeni so grozje nameneto za beli vina. Ekspertite potenciraat deka izborot na zemji e odli~en i deka vo idnina mo`eme da o~ekuvame i dobri rezultati. Sa{o Velkov, vinski konsultatnt i porane{en direktor na Tikve{, smeta

P

deka od klu~na va`nost e da se promeni percepcijata za makedonskoto vino. “Na{ite vina va`at za evtini vina. Takvata percepcija treba da se smeni. Prednost za nas e {to dve od targetiranite zemji se vinski pazari vo podem, kade {to dobro }e se prodava i evtino vino”, dodava Velkov, koj o~ekuva idnata godina da vlezeme na ovie pazari, no za podobro pozicionirawe }e treba vreme. POTENCIJALITE NA NOVITE PAZARI Karakteristi~no za polskiot pazar e {to ima niska potro{uva~ka na vino po `itel so samo 5-6 litri godi{no, {to e desetina pati pomalku za razlika od golemite vinski zemji kako Francija ili Italija. No, ima 40 milioni `iteli i lesno }e go apsorbira na{eto vino, smetaat ekspertite. Za razlika od Polska, ^esite se mnogu pogolemi #vinopijci#. Iako se edna od najpoznatite nacii za proizvodstvo na pivo, ^e{ka, so okolu 20 litri potro{uva~ka na vino po `itel godi{no e vo rang so pogolemite potro{uva~i na vino, kako Germanija ili Holandija. Do 2005 godina zemjata zabele`uva{e stapki na

1,4

milijardi litri vino godi{no se tro{i na germanskiot pazar

160

milioni dolari minatata godina potro{ila ^e{ka za uvoz na vino

rast na potro{uva~kata na vino od 10% godi{no. Vo ^e{ka godi{no se tro{at okolu 150 milioni litri vino, pri {to okolu 30% e so visok kvalitet. Minatata godina za uvoz na vino ^e{ka izdvoi 160 milioni dolari. Direktorite na na{ite vinarnici o~ekuvaat deka na holandskiot pazar }e pominat dobro, zatoa {to Holan|anite sekoga{ se podgotveni da probat novo vino. Za toa zboruva i faktot {to vo izminative 10 godini dvojno porasnal udelot vo potro{uva~kata na vino vo Holandija od zemjite koi ne se ~lenki na EU. “Dosega dobro pominuvame na pazarite vo Holandija

i Polska. Tie se golemi pazari i o~ekuvam da plasirame {to pogolemi koli~ini vino ve}e narednata godina”, veli Jani Bogevski, direktor vo Bovin, vinarnica koja dosega izvezuvala na ovie pazari vo mnogu mali koli~ini. Toj se nadeva deka preku zdru`enieto Vina od Makedonija mnogu polesno }e se probijat na toj pazar i deka Makedonija ne e nekoj golem proizvoditel na vino {to mo`e da go naru{i nivniot pazar.

Pazarot so vino vo Holandija raste so godi{na stapka od 1,2%. Vo 2008 godina vo zemjata se potro{eni 423 milioni litri vino ili ~etiri pati pove}e od na{eto godi{no proizvodstvo. Najgolem del od vinoto na holandskiot pazar doa|a od zemjite-~lenki na EU kako Francija, [panija i Italija, dodeka okolu 25% od potro{uva~kata ili okolu 100 milioni litri doa|a od zemjite koi ne se ~lenki na EU. Doma{noto proizvodstvo na vino vo Holandija

e zanemarlivo na samo 105 hektari i registrirani 68 lozari. Na germanskite qubiteli na vinoto na{ite vina im se odamna poznati. Celata bescarinska kvota za uvoz na vino od 33 milioni litri {to ja imame so EU zaminuva na ovoj pazar. Germanskiot pazar za vino e eden od najgolemite vo svetot so potro{uva~ka na 1,4 milijardi litri vino godi{no. Germancite kosumiraat pove}e od 24 litri vino godi{no.


12 29.10.2010

KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

VO SKOPJE SE ODR@A MAKEDONSKO-TURSKIOT BIZNIS-FORUM

TRGOVIJATA ME\U MAKEDONIJA I TURCIJA ]E DOSTIGNE 1 MILIJARDA DOLARI?! Od Sojuzot na stopanskite komori na Makedonija, doma}in na forumot, velat deka e potrebna pogolema budnost i na dvete zemji vo odnos na ekonomskata sorabotka EMA NIKOLOVSKA rgovskata razmena me|u Makedonija i Turcija da se zgolemi i da ja dostigne brojkata od edna milijarda dolari vo slednite dve godini re~isi ednoglasno baraat i makedonskite i turskite biznismeni. Tie potenciraa deka so ova nivo na trgovska sorabotka realno bi se otslikala sorabotkata me|u dvete zemji. “Nasproti sumata od 300 milioni dolari nadvore{notrgovska razmena, koja se dostigna vo 2009 godina, bi bilo dobro zna~itelno da se zgolemi ovaa brojka so {to Turcija }e bide me|u prvite tri zemji so koi Makedonija }e ima najgolem obem na trgovska razmena”, objasnuva Mitko Aleksov, izvr{en direktor na Sojuzot na stopanski komori na Makedonija. Spored Aleksov, vo periodot od 2006-2009 godina Turcija postojano e na listata na 20 najgolemi trgovski partneri na Makedonija. “Turcija mora da se tretira kako va`en ekonomski partner na Makedonija i zatoa smetam deka treba da

T

TOP 100

se zasili sorabotkata me|u kompaniite od Sojuzot i turskite kompanii. Ovaa godina, nadvore{no-trgovskata razmena me|u dvete zemji e mnogu niska. Za samo osum meseci dostigna 140 milioni dolari, iako smetam deka razmenata treba da bide daleku pogolema za da ja pretstavi sorabotkata me|u zemjite vo vistinsko svetlo”, objasnuva Aleksov. Pretstavnikot, pak, na turskata komora, MERSIN, ]amil Ku~iroglu, veli deka sekojdnevno gi motivira nivnite

biznismeni da ja zgolemat ekonomskata sorabotka so zemjite od Balkanot, no s$ u{te ne se zadovolni od rezultatite. “Iako Makedonija i Turcija imaat odli~na sorabotka na poleto na politikata, ne mo`am da se pofalam so pozitivna ekonomska sorabotka. Nie sakame da gi pottikneme na{ite biznismeni na toj plan, pa izrabotivme proekt koj MERSIN go primenuva vo pove}e balkanski zemji. Najmnogu se realizira vo Kosovo, pred s$ zatoa {to so ovoj

proekt se opfa}aat mladite lu|e koi zboruvaat turski jazik”, veli Ku~iroglu. Spored nego, celta na obukite na MERSIN e da se obu~at mladite biznismeni vo site sektori za koi tie se interesiraat. Agencijata za stranski investicii pred turskite biznismeni gi iznese uslovite i potencijalite kade {to turskite biznismeni mo`at da investiraat vo Makedonija, a gi pretstavija i turskite kompanii koi ili ve}e investiraat vo makedonskite

industriski zoni ili, pak, gi o~ekuvaat da investiraat. “Prv sektor kade {to vlegoa turskite kompanii e avtomobilskata i ma{inoprerabotuva~kata industrija, i toa so avtomobilskata kompanija TAISAD, kako i vo oblasta na zemjodelstvoto i prehranbenite produkti. So prerabotkata na jagne{koto meso u{te pove}e se zgolemi sorabotkata”, izjavi Viktor Mizo, direktor na Agencijata za stranski investicii. Spored Mizo, vo zemjava ve}e ima nekolku turski in-

vesticii, me|u koi najgolema e turskata aviokompanija TAV, koja od mart godinava za 200 milioni evra stana koncesioner na aerodromite vo Skopje i vo Ohrid. "Kompanijata za staklo [i{e xam e edna od tie koi odbraa da se {irat na balkanskiot pazar, pa dosega imaa obid da se stacioniraat i vo edna od industriskite zoni vo Makedonija", veli Mizo. Kako druga va`na turska investicija vo Makedonija Mizo ja poso~i kompanijata Xeveq holding, koja najavila investicii od okolu 150 milioni evra za izgradba na 40 visokokatnici vo op{tina Aerodrom. Kompanijata koja ve}e kupila zemji{te vo Skopje, najavuva deka visokokatnicite }e gi zavr{i najdocna za {est godini. Podatocite na Dr`avniot zavod za statistika vo oblasta na trgovskata razmena poka`uvaat deka Makedonija za samo osum meseci ovaa godina ima realizirano izvoz od 43 milioni kilogrami proizvodi vo vrednost od 25 milioni evra. Naproti toa, od Turcija uvezla 204 kilogrami proizvodi vo vrednost od 123 milioni evra. Spored podatocite, na turskite pazari Makedonija najmnogu izvezuva tekstil i prehranbeni proizvodi.


KOMPANII PAZARI I FINANSII

PETOK

13

29.10.2010

BIZNISMENITE ^EKAAT DA SE OBJAVI TENDEROT ZA PRODA@BA NA [ESTE PARCELI

IMA INTERES ZA IZGRADBA NA OTKUPNI AGRO - CENTRI Do krajot na godinata treba da bide objaven tender za proda`ba na parceli nameneti za izgradba na {est otkupno-distributivni centri za zemjodelski proizvodi. Centrite }e bidat locirani vo Gevgelisko-valandovskiot region, Rosoman, Bitola, Sveti Nikole i Ko~ani ZDRAVKO RABAXISKI rabadjiski@kapital.com.mk

ma interes za izgradba na otkupno-distributivni centri za zemjodelski proizvodi niz dr`avata. Otkako Ministerstvoto za zemjodelstvo najavi deka na {est lokacii e predvidena izgradba na vakvi kapaciteti, investitorite ~ekaat da bide objaven tenderot za da gi vidat uslovite i da po~nat so planirawe na investiciite. Spored informaciite, oglasot za proda`ba na parcelite na koi e predvideno da se gradat otkupni centri bi trebalo da bide raspi{an do krajot na godinata. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo informiraat deka ve}e se utvrdeni lokaciite kade {to treba da se izgradat ovie kapaciteti i deka pove}e kompanii dosega se javile kako zainteresirani za da investiraat vo ovoj sektor. Izgradbata na otkupni centri treba kone~no da go re{i problemot so otkupot na

AGROKOR NASKORO ]E PO^NE SO IZGRADBA NA OTKUPNIOT CENTAR VO STRUMICA Hrvatskata kompanija Agrokor vo Strumica naskoro

I

zemjodelski proizvodi i so toa }e se sozdade podobra konkurencija za da se nadmine neramnote`ata na ponudata i pobaruva~kata na pazarot na zemjodelskite proizvodi. Nekoi zainteresirani investitori ve}e imaat izgotveno proekti za izgradba na vakvi distributivni centri i ~ekaat Vladata da gi postavi uslovite za da gi planiraat svoite investicii Holandskiot biznismen Piter Imanse, sopstvenik na kompanijata NL Agro Invest DOO, e zainteresiran za izgradba

na otkupen centar vo Ko~ani. Toj o~ekuva do krajot na godinata Vladata da objavi tender za izgradba na otkupen centar za da gi vidi uslovite koi se baraat i vrz osnova na toa da re{i dali }e investira vo vakov kapacitet. “Zainteresirani sme za gradewe na Zelen park vo Ko~ani, koj go zamislivme kako baza za distribucija na zemjodelski proizvodi za site balkanski zemji. Ova nema da bide samo centar za distribucija, tuku na proizvoditelite }e im po-

PRV NEZAVISNO ORGANIZIRAN TED NASTAN VO MAKEDONIJA

rviot nastan TEDx vo Makedonija }e se odr`i utre vo kinoto Frosina, pri Mladinskiot kulturen centar vo Skopje. Na TEDxSkopje }e se pretstavat 12 govornici, koi }e zboruvaat vo ~etiri sesii pred publika od 100 lu|e. Programata }e bide dopolneta so videoprezentacii od TED konferenciite. Celiot nastan }e bide prenesuvan vo `ivo na Internet preku servisot livestream.com, a prezentaciite potoa }e bidat titluvani i }e bidat postaveni na oficijalniot TEDxSkopje YouTube kanal. TED e neprofitna organizacija posvetena na mototo “Idei

P

vredni za spodeluvawe”. Po~na vo Kalifornija pred 25 godini kako konferencija koja zbli`i lu|e od tri sveta: tehnologijata, zabavata i dizajnot, a ottamu doa|a i imeto na TED (Technology, Entertainment, Design). Niz godinite ovaa konferencija prerasna vo poddr`uva~ na idei koi go menuvaat svetot preku golem broj inicijativi. Godi{nata konferencija e srceto na TED. Taa gi pokanuva svetskite lideri vo mislata i inovacijata da gi prezentiraat svoite idei vo 18 minuti. Vo duhot na “idei vredni za spodeluvawe”, TED sozdade

programa nare~ena TEDx – lokalni samoorganizirani nastani, preku koi se zbli`uvaat lu|e koi sakaat da go do`iveat TED iskustvoto. TEDxSkopje e nezavisno i samostojno organiziran nastan i pretstavuva inicijativa na neformalna grupa gra|ani koi se zalagaat za potkrevawe na intelektualnoto nivo na javnite diskusii vo na{ata sredina. Kako govornici na TEDxSkopje }e nastapat na{i univerzitetski profesori, etablirani profesionalci, kako i talentirani mladi lu|e koi se na po~etokot od svojata kariera.

PRATENICITE EKSPRESNO GI "^ITAAT I GLASAAT" ZAKONITE kspresno i bez mnogu diskusija na v~era{nata plenarna sednica vo Sobranieto pominaa okolu 10 izmeni i dopolnuvawa na aktuelni zakoni. Me|u niv bea i izmenite na Zakonot za Upravata za javni prihodi vo koi na UJP & se ovozmo`uva da napla}a radiodifuzna taksa. So ovoj zakon se sozdava i pravna osnova UJP da gi napla}a pari~nite kazni izre~eni vo parni~nite, prekr{o~nite, krivi~nite i upravnite postapki koi se vo korist na Makedonija. Sobranieto so brzina na svetlinata gi "pro~ita" i izglasa i predlog-

E

izmenite na Zakonot za platen promet, Zakonot za na~inot i postapkata na isplata na deponiranite devizni vlogovi na gra|anite za koi kako garant se javuva dr`avata. Ekspresno pomina i vtoroto ~itawe na predlo`enite dopolnuvawa vo Zakonot za dano~na postapka i izmenite na Zakonot za zadol`uvawe na zemjava so kredit od EBRD po finansiski dogovor za globalno finansirawe na mali i sredni pretprijatija i infrastrukturni proekti od lokalnata samouprava vo iznos od 20 milioni evra.

Predlo`enite izmeni i dopolnuvawa na zakonite koi go reguliraat platniot promet, kako i zadol`uvaweto na dr`avava, ne bea dovolno primamlivi za opozicijata. Otkako edna{ ja prezaka`a sednicata, v~era pretsedatelot na sobranieto, Trajko Veljanovski, u{te polovina ~as gi ~eka{e pratenicite da se soberat, so {to }e ima kvorum da se odr`i sednicata. Opoziciskite fotelji ostanaa prazni. Ima{e samo po nekoj pretstavnik od partiite koi se deklariraat kako protivte`a na vlasta.

RUDNIKOT SASA ]E INVESTIRA OKOLU OSUM MILIONI EVRA udnikot za olovo i cink od Makedonska Kamenica, Sasa, ovaa nedela dobi koncesija za eksploatacija od Ministerstvoto za ekonomija, so {to rakovodnite najavuvaat investicija od okolu osum milioni evra za da po~ne eksploatacijata na novi ~etiri milioni evra. Novoto nao|ali{te, so povr{ina od 0,8 kilometri kvadratni, za Sasa }e

R

zna~i i novi vrabotuvawa i 12 godini `ivot na olovocinkoviot rudnik. “Potrebni se okolu dve godini za podgotovka i izgradba na podzemnata infrastruktura, na novi tuneli, hodnici vo samata jama, kako i da se obezbedi voda i struja, no i transporten sistem. Nie rabotime vo toj pravec i za dve godini }e bideme podgotveni da po~neme so ek-

sploatacija na rudata”, veli direktorot na Sasa, Maksim Prokorov. Od Sasa objasnuvaat deka postojano rabotat na novi istra`uvawa vo nasoka da se prodol`i vekot na ovie “profitabilni” rudnici. Ovoj rudnik minatata godina ostvaril dobivka od 26,7 milioni evra, {to go vbrojuva me|u najprofitnite rudnici vo Makedonija.

treba da ja po~ne izgradbata na prviot otkupen centar od vakov vid vo zemjava. Od ovaa kompanija velat deka e zavr{ena izgradbata na infrastrukturata i dobivaweto na potrebnite dozvoli i im ostanuva u{te izbor na izveduva~ na grade`nite raboti za da mo`at da po~nat so izgradba. Vo izgradbata na infrastrukturata za ovoj centar Vladata investira{e 73 milioni denari. Od Agrokor procenuvaat deka celata investicija za izgradba na objektot }e ja ~ini kompanijata 14 milioni evra.

nudi i pomo{ vo tehnolo{ki re{enija i znaewe vo odnos na pouspe{no menaxirawe i postignuvawe na podobri prinosi”, veli Imanse. Osven vo Ko~ani, i vo Resen e planirana lokacija za izgradba na otkupen centar. Gradona~alnikot na Resen, Mihail Volkanovski, veli deka ve}e e utvrdena lokacijata za izgradba na otkupen centar. "Vo narednite 15 dena, otkako }e se kompletira celata dokumentacija za parcelata, }e bide raspi{an tender za K

O

M

E

R

zainteresirani kompanii koi bi sakale da gradat otkupen centar vo Resen", veli Volkanovski. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo velat deka ima nekolku subjekti koi se zainteresirani za investirawe vo ovoj sektor. "Ima interes za izgradba na vakvi kapaciteti. Na prviot oglas na IPARD ima{e prijaveno nekolku kandidati za izgradba na otkupni centri, C

I

J

A

L

E

N

{to zboruva za zgolemenata svesnost na biznismenite vo ovoj sektor deka nema uspe{no zemjodelsko proizvodstvo bez razviena marketing-infrastruktura", veli zamenikministerot za zemjodelstvo, Perica Ivanovski. Kako objasnuva toj za izgradba na otkupni centri se predvideni lokacii vo Gevgeliskovalandovskiot region, Rosoman, Bitola, Sveti Nikole i Ko~ani. O

G

L

A

S


14 29.10.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

PRESTRUKTUIRAWETO NA DR@AVNIOT KAPITAL ODI TE[KO

SRBITE PONI[TUVAAT PRIVATIZACII, CRNOGORCITE ZASEGA ZADOVOLNI  Privatizacijata na crnogorskite pretprijatija, koja e na samiot start, e golem predizvik za zemjata. Procesot vo Srbija e vo ponapredna faza, no vo edna ~etvrtina od slu~aite sopstvenicite ne gi ispo~ituvale obvrskite i vetenite planovi VESNA KOSTOVSKA

ZAMRENA PRIVATIZACIJATA VO BIH

v.kostovska@kapital.com.mk

a razlika od procesot na privatizacija vo Crna Gora, koj, spored nadle`nite institucii, gi ispolnuva postavenite celi, srpskata Agencija za privatizacija samo vo tekot na ovaa godina raskina 117 kupoproda`ni dogovori. Vo Srbija pove}e od ~etvrtina od novite sopstvenici ne gi ispo~ituvale prezemenite obvrski, nitu, pak, donele podobri denovi na kompaniite. Restrukturiraweto na crnogorskite pretprijatija preku privatizacija, kako {to ocenuva crnogorskiot premier, Milo \ukanovi}, pretstavuvalo golem predizvik. Privatizacijata stavila vo funkcija mnogubrojni proizvodni kapaciteti, obezbedila postojan anga`man za vrabotenite i redovno pla}awe na obvrskite kon dr`avata. “Toa e pat za da se sozdadat uslovi za efikasno rabotewe, pove}e rabotni mesta, podobar menaxment na kompaniite i pogolema konkurentnost.

Ovaa godina zamre procesot na privatizacija na kompanii vo Bosna i Hercegovina. Podatocite na Agencijata za privatizacija na FBiH poka`uvaat deka od devet planirani kompanii vo 2010 godina prodaden e del od dr`avniot kapital na saraevskata metaloprerabotuva~ka industrija Unis, a proda`bata na Energoinvest, Hidrogradba, remonten zavod Travnik, Bosnalijek i fabrikata za tutun Mostar be{e neuspe{na. Nadle`nite vo Agencijata kako glavni pri~ini za nedostigot od investitori gi naveduvaat ekonomskata kriza i nedostigot na politi~ka volja da se izvr{i privatizacijata.

Z

K

O

M

E

R

Privatizacijata izvadi na povr{ina mnogubrojni problemi, koi, poradi razli~ni potrebi, ideolo{ki ili socijalni, gi stavavme pod tepih”, izjavi \ukanovi}. Crnogorskiot premier objasni deka po sprovedenata privatizacija na Telekom i Jugopetrol bile generirani 200 milioni evra, a raboteweto na dvete firmi go karakteriziraat stabilni operativni finansiski rezultati i dobra pazarna pozicija, dodeka preku programata za restrukturirawe uspe{no e re{en problemot so vi{ok vraboteni. C

I

J

A

L

E

N

595

srpski kompanii neuspe{no privatizirani

Toj potseti deka noviot sopstvenik na Telekom, Maxar Telekom, investiral 65 milioni evra vo tehnolo{ko unapreduvawe na sistemot, dodeka Helenik Petroleum ne ja ispolnil obvrskata za investirawe 35 milioni evra vo Jugopetrol, poradi problemi vo odnosite so malcinskite akcioneri. Vkupniot efekt od privatizacijata e O

G

L

A

delo na elektroenergetskiot sistem od pove}e od 416 milioni evra, realizirani vo uslovi na kriza. Od druga strana, vo Srbija brojot na neuspe{no privatizirani pretprijatija se iska~il na 595, otkako od 2002 godina do denes se prodadeni vkupno 2.277 kom-

panii. Vo ovoj moment, Agencijata za privatizacija ja kontrolira privatizacijata na 700 kompanii, prodadeni po pat na javni aukcii ili tenderi. “Dogovorite vo nekoi pretprijatija }e bidat raskinati, no se nadevam deka nema da bidat raskinati vo nekoi

golemi kompanii”, neodamna izjavi direktorot na Agencijata, Vladislav Cvetkovi}. Najmnogu dogovori se raskinati vo tekot na 2009 godina i ovaa godina. Cvetkovi} istakna deka mora mnogu seriozno da se posvetat na podgotovka na tie pretprijatija za idna privatizacija.

S

VO GRCIJA SE UKINUVA DANO^NATA TAJNA vropskata komisija & dozvoli na Atina da ja ukine dano~nata tajna i dozvoli objavuvawe na dohodite na site Grci i kolkav danok pla}aat. Prethodno, gr~kiot minister za finansii, Jorgos Papakonstantinu, najavi deka na Internet }e bidat objaveni smetkite na 8,5 milioni gr~ki dano~ni obvrznici. So objavuvaweto na dano~nata tajna }e bide staven kraj na dano~nite izmami, koi iznesuvaat okolu 30% od brutodoma{niot proizvod (BDP). Gr~kite industrijalci i Sojuzot na trgovci soop{tija deka minatata godina godi{nata zaguba poradi dano~nite izmami dostignala 30 milijardi evra.

E

Vo odnos na dano~nite obvrski, Ministerstvoto za finansii najavi konstituirawe na pet rabotni grupi koi }e go nabquduvaat sproveduvaweto na dano~nite reformi.

GERMANIJA I POMAGA NA SRBIJA SO 123 MILIONI EVRA

otpretsedatelot na Vladata na Srbija, Bo`idar \eli}, v~era so pretstavnicite na germanskata Vlada potpi{a zapisnik za pregovorite na dvete vladi vo oblasta na razvojnata sorabotka za 2010 godina. Vkupnata vrednost na germanskata pomo{ za 2010 godina iznesuva 123,65 milioni evra i }e bide koristena za realizacija na proekti vo narednite godini. Vo ramkite na bilateralnata razvojna sorabotka, Germanija na Srbija & nudi dva oblici na pomo{: finansiska (donacii i zaemi) i tehni~ka (ekspertska) pomo{. Sredstvata }e bidat iskoristeni za realizacija na proekti vo tri oblasti:

P

unapreduvawe na javnata infrastruktura, unapreduvawe na kapacitetot na dr`avnata administracija i odr`liv ekonomski razvoj i pottiknuvawe na vrabotuvaweto.


BALKAN BIZNIS POLITIKA

PETOK

29.10.2010

15

VO OSVOJUVAWE NOVI PAZARI

MERKATOR INVESTIRA 80 MILIONI EVRA VO BUGARIJA

 Slovene~kata trgovska kompanija prodol`uva so ostvaruvawe na zacrtanata cel da bidat vode~ki trgovski sinxir na Balkanot. Osven otvorawe na mega trgovskiot centar vo Sofija, Merkator go merka i kosovskiot pazar VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

lovene~kiot trgovski sinxir Merkator prodol`uva da se {iri vo regionot, ovojpat otvoraj}i nov trgovski centar vo Sofija, a vo narednite dva meseci planira da go pro{iri svojot biznis so otvorawe na novi proda`ni mesta vo Varna i Stara Zagora. Vo narednite dve godini Merkator vo Bugarija planira da investira 80 milioni evra. Vo noviot mega trgovski centar vo Bugarija e pretstavena trgovskata marka Roda, ~ii glavni karakteritiki se niskite ceni, {irokata i raznovidna ponuda na proizvodi prilagodeni za potrebite i `elbite na kupuva~ite vo site dr`avi kade {to rabotat, kako i partnerstvo so lokalnite proizvoditeli. Roda e trgovska marka koja slovene~kata kompanija ja koristi vo Srbija i Crna Gora, a sega ja prenese i vo Bugarija. Merkator svojot prv trgovski centar vo Bugarija go otvori vo oktomvri minatata godina. "Prodol`uvame so razvivawe

10

milioni evra investicii vo Bugarija godinava

S

2,64

milijardi evra ostvaren prihod minatata godina

 Slovene~kata kompanija planira vlez i na pazarot na Kosovo, so {to }a ja zacvrsti pozicijata na najgolem trgovski sinxir na Balkanot. na na{iot biznis vo Bugarija so otvorawe na prviot mega trgovski centar Roda vo Sofija. Investiravme pove}e od ~etiri milioni evra, {to e samo del od vkupnite investicii koi planirame da gi investirame vo Bugarija do krajot na ovaa godina, a koi }e iznesuvaat pove}e od 10 milioni evra. Planirame da prodol`ime so investiciite i vo godinite koi sleduvaat, a celta ni e da postigneme

pazaren udel od 3% do krajot na 2012 godina", izjavi glavniot izvr{en direktor na Merkator, Branko Mici}. Toj istakna deka ne se pla{at od konkurencija i deka se natprevaruvaat so site glavni evropski maloproda`ni sinxiri, a Bugarija za negovata kompanija e mnogu interesen pazar. "Za nas, {ireweto na bugarskiot pazar so osum milioni `iteli e dobra mo`nost

za rast", naglasi @iga Debeqak, izvr{niot direktor na Merkator. Merkator minatata godina bila najgolema biznis-grupacija vo Slovenija so netoprihod od 2,64 milijardi evra. Slovene~kata kompanija isto taka planira da se ra{iri i na pazarot na Kosovo, so cel da ja zgolemi proda`bata i da ja zacvrsti pozicijata na najgolem trgovski sinxir K

EBRD GO KREDITIRA SVETI STEFAN vropskata banka za obnova i razvoj (EBRD) na kompanijata Adriatik Propertis od Budva & odobri zaem od 37 milioni evra za zavr{uvawe na rekonstrukcijata na hotelot Milo~er na Sveti Stefan vo Budva. Baraweto na gr~kiot biznismen Viktor Restis, koj e sopstvenik na kompanijata Adriatik Propertis, dobi zeleno svetlo i dogovorot za kreditot naskoro treba da bide potpi{an. Rekonstrukcijata na hotelot Milo~er bi trebalo da zavr{i do 2012 godina, a }e ~ini 90 milioni evra. Mediumite vo Crna Gora tvrdat deka

E

gr~kiot biznismen Restis e blizok so otfrleniot premier na Tajland, Taksin [inavatra, koj sega `ivee vo Crna Gora, a voTajland e osuden na zatvorska kazna

SRBIJAGAS PREZEMA 175 PRETPRIJATIJA rpskata energetska kompanija Srbijagas bi mo`ela da prezeme 175 kompanii (na koi im se zakanuva ste~aj poradi golemi neplateni dolgovi), za da gi naplati svoite pobaruvawa. Srbijagas ima namera da se presmeta so dol`nicite preku vodewe nova delovna politika, koja }e vklu~uva osnovawe na sektori: rizik-menaxment, pu{tawe na menici, podignuvawe na hipoteki i bankarski garancii. “Vo momentov postojat okolu 175 kompanii koi mo`eme vedna{ da gi prezememe poradi dolgovi. Vo sekoj slu~aj, podobro e kompanijata da ja prezeme Srbijagas, otkolku da otide vo ste~aj�, izjavi direktorot na Srbijagas, Du{an

S

Bajatovi}. Ova, kako {to se najavuva, }e bide del od novata delovna politika na srpskiot snabduva~ so gas.

LUKOIL VLO@UVA 100 MILIONI DOLARI VO TURCIJA ajgolemata privatna ruska naftena kompanija, Lukoil, ima namera vo slednite tri godini da investira pove}e od 100 milioni dolari vo razvojot na biznisot vo Turcija, izjavi pretsedatelot na kompanijata, Vagat Alekperov. Toj naglasi deka kompanijata go pro{iruva petrohemiskiot sektor vo Turcija, privlekuva novi dileri i gi pro{iruva i modernizira fabrikite za maslo i masti. Lukoil Euroasia Petrol, filijalata na Lukoil, vo 2008 godina za 555 milioni dolari ja kupi kompanijata Akpet, vo ~ija sopstvenost se okolu 700 benzinski stanici na turska teritorija, kako i fabrikata za proizvodstvo na motorni masla.

N

na Balkanot. "Vo narednite dve godini planirame da otvorime trgovski centri i vo Kosovo. Mo`e da se ka`e deka }e rabotime na teritorijata od Triglav do Crno More", izjavi izvr{niot direktor na Merkator, @iga Debeqak. Najgolemata slovene~ka kompanija po prihodi vo 2005 godina rabotela na ~etiri pazari vo jugoisto~na Evropa, no celta & e do 2013 godina da ja zgolemi svojata zastapenost na devet dr`avi od ovoj region. Merkator minatata godina otvori trgovski centri nadvor od teritorijata na porane{na Jugoslavija (vo Albanija i Bugarija), a so agresivno {irewe nastojuva

Alekperov u{te pred dve godini izjavuva{e deka Lukoil, perspektivno, nema da posvetuva posebno vnimanie na proizvodstvoto na nafta, tuku na nejzinata prerabotka, i toa ne na ruskiot, tuku na svetskiot pazar, potsetuvaat ruskite mediumi.

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

da gi sovlada posledicite od recesijata i silnata konkurencija od hrvatskata kompanija Agrokor, srpskata Delta holding i vo idnina francuskiot Kerfur. "Uslovite pod koi rabotime se te{ki, a ovaa godina ne o~ekuvame zna~itelno zazdravuvawe", izjavi Debeqak, koj smeta deka za celosno zazdravuvawe na regionalnata ekonomija se potrebni u{te tri godini. Slovene~kata kompanija minatata godina vo Srbija investirala 45 milioni evra i otvorila pove}e od 30.000 kvadratni metri trgovska povr{ina. "Osven pad na pazarot, vo Srbija minatata godina dojde do agresivno razvivawe na diskontniot format, poradi toa {to padna kupovnata mo} na gra|anite", izjavi pretsedatelkata na upravata na Merkator za jugoisto~na Evropa, Stanka ^urovi}. Spored nea, najgolema te{kotija za raboteweto vo Srbija pretstavuva devizniot kurs, bidej}i koga se rabotele planovite za Srbija devizniot kurs iznesuval 95 dinari za edno evro, a sega dostignuva 107 dinari za edno evro. O

G

L

A

S


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


SVET BIZNIS POLITIKA

PETOK

29.10.2010

 SVET

0-24 

...TEHNOLO[KI PRIMAT NA KINA

...OSVOJUVAWE NOV PAZAR

Kina e pobogata za eden superkompjuter

Wall Mart vleguva na “crniot” kontinenta

ovoizgradeniot superkompjuter, koj e podgotven da go prezeme svetot so svoite performansi, a go dizajnira Kineskiot nacionalen univerzitet za odbranbena tehnologija, pretstavuva u{te eden dokaz za tehnolo{kiot rast na Kina.

e}e podolgo vreme amerikanskiot sinxir na prodavnici e vo prgovori za vlez na pazarot vo Ju`na Afrika. Wall Mart planira da go osvoi ovoj pazar preku akvizicijata na Masmart, vredna okolu pet milijardi dolari.

N

V

RUSKIOT GIGANT SO GOLEMI INVESTICISKI PROEKTI

GASPROM ]E JA ZGOLEMI ISPORAKATA NA GAS ZA EVROPA

 Kako {to Gasprom sorabotuva so Zapadna Evropa, gigantot planira da gradi distributivnata mre`a na gas kon isto~na Azija. VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ogovorenite isporaki na gas od ruskiot Gasprom kon Evropa vo narednite godini }e dostignat okolu 180 milijardi kubni metri, a dokolku Evropa ima pogolema potreba od gas, isporakata }e se zgolemuva kontinuirano, veli zamenikot na izvr{niot direktor na Gasprom, Stanislav Cigankov. Toj dodava deka Gasprom, najgolemata ruska kompanija i najgolemiot ekstraktor na priroden gas vo svetot, isto taka e zainteresirana da razvie sorabotka so zemjite od Azisko-pacifi~kiot region. Toj smeta deka pazari koi najmnogu vetuvaat se kineskiot i indiskiot. Cigankov isto taka naglasuva deka Gasprom e podgotven da raboti spored novite evropski pravila, koi {to gi sproveduva EU. Zamenikot na izvr{niot menaxer isto taka dodade deka germanskite kompanii naskoro }e im se priklu~at na ostanatite akcioneri od gasovodot Ju`en potok. Imeno, Gasprom ima planovi da dostavuva gas do Evropa preku Polska. Ruskiot gigant i negovite polski partneri minatata nedela se sretnaa vo Moskva za da razgovaraat za ponatamo{niot del od dogovorot me|u dvete zemji, za tranzitot na gas do Evropa - via Polska. Spored noviot dogovor, Rusija postepeno

17

D

180

milijardi kubni metri }e dostigne volumenot za isporakata na gas do Evropa

}e ja zgolemuva dostavata na gas, do 11 milioni kubni metri, do 2012 godina. Na ovoj sostanok prisustvuvaa i vladini pretstavnici od dvete zemji. RUSIJA I AL@IR JA PREDIZVIKUVAAT ZAPADNA EVROPA Rusija i Al`ir, dvata najgolemi izvoznici na gas vo Evropa, jasno & stavija do znaewe deka principot “zemi ili plati” vo vrska so osnovnite dolgoro~ni dogovori treba da ostae nedopren i da ne bide predmet na revizija, kako {to neodamna pobara

Evropskata unija. Istoto go naglasi i pretsedatelot na Rusija, Dmitrij Medvedev, za vreme na negovata poseta na Al`ir. Ona od {to najmnogu se pla{i Zapadna Evropa e deka Rusija }e po~ne pregovori so Al`ir, Katar i Libija i drugite golemi proizvoditeli i distributeri na gas, so cel napravat cenoven zagovor. No, dosega ni{to od ova ne e dogovoreno, bidej}i reguliraweto na izvozot na gas na evropskiot energetski pazar ne be{e na agendata na poslednata sredba me|u

Rusija i Al`ir. Oficijalnite pretstavnici od Al`ir naglasile deka }e baraat od evropskite partneri da platat za dogovoreniot volumen na isporaka na gas po ve}e utvrdenite ceni. Zaradi toa {to Evropa bavno zazdravuva od globalnata finansiska kriza, pobaruva~kata za gas opa|a. Sepak, proizvoditelite na gas, vo ovoj slu~aj ruskiot Gasprom i al`irskiot Sonatra~, baraat garancii za izvoznite prihodi. Ovie garancii se klu~ni vo gradeweto na dolgoro~nata investiciska politika. Vo posledno vreme, Gasprom s$ poza~esteno investira vo stranskite nafteni i gasni proekti. Steknuvaweto novi sredstva isto taka }e mu go ras~isti patot na Gasprom i ruskoto prisustvo na energetskiot pazar vo Latinska Amerika. Spored dogovorot potpi{an vo Moskva minatata nedela, francuskiot proizvoditel na gas, Total, otstapuva od svoeto u~estvo vo proektot za razvoj na dve gasni poliwa vo Bolivija, koi treba da po~nat so rabota vo 2013 godina. Na sli~en na~in na koj Gasprom ja gradi sorabotkata so Zapadna Evropa, ruskiot gigant planira da izgradi infrastrukturna mre`a za distribucija na gas kon istokot na Azija. Iako Evropa e protiv ovie planovi na Rusija, tvrdi deka e za dobroto na liberalizacijata na energetskiot pazar.

...ZA HARMONI^EN @IVOT

Konferencija za biodiverzitet aponskiot premier, Natao Kan, v~era odr`a govor na Jbiodiverzitetot konferencijata organizirana od Obedinetite nacii za vo Nagoja, vo centralna Japonija.

 DVA, TRI ZBORA “Sekoj den eden tekoven masoven {trajk ja ~ini dr`avata od 160 do 400 milioni evra. Samo vo izminatite dve nedeli, od koga traat {trajkovite, poradi nezadovolstvoto na vrabotenite i mnogu drugi gra|ani od noviot Zakon, Francija e o{tetena za pove}e milijardi evra.” KRISTINA LANGARD

minister za ekonomija na Francija

“Slabeeweto na dinarot vo odnos na evroto e posledica na nedovolniot priliv na devizi vo Srbija. Na{ata stopanska struktura, kako posledica na desetgodi{nite tranziciski promeni, vo ovoj moment so svojot izvoz ne mo`e da obezbedi dovolen devizen priliv.” DEJAN [O[KI]

guverner na Narodna banka na Srbija

“Objavuvaweto na tajnite dokumenti na Pentagon za Irak na internet-stranicata Vikiliks pretstavuva propaganden podarok za teroristite. Nema opravduvawe za kakvo bilo nasilstvo ili za tortura vrz zatvorenici, no go osuduvam objavuvaweto na ednostranite informacii {to sega gi doveduvaat vo opasnost i britanskite vojnici na terenot.” VILIJAM HEJG

minister za nadvore{ni raboti na Velika Britanija


18 29.10.2010

FEQTON

PETOK

NAJSKAPOCENITE SVETSKI BRENDOVI SMIRNOFF

CARSKATA VOTKA PETAR GOGOSKI

gogoski@kapital.com.mk

ovekot doa|a od zemja i vo zemja }e zavr{i, a vo me|uvreme, dobro e da se napie nekoja ~a{ka votka”. So ovaa stara ruska pogovorka avtorkata Linda Himel{tajn ja po~nuva nejzinata kniga koja ja raska`uva biznis-prikaznata za Pjotr Smirnov, tatkoto na Smirnof. Za da ja napi{e knigata, Himel{tajn, porane{na novinarka na ekonomskiot magazin “Biznisvik”, preturala niz pove} e od 500 dokumenti vo arhivite na Rusija i amerikanskite vesnici od predminatiot vek, s$ so cel da otkrie pove}e raboti za najdobro prodavaniot brend na destiliran alhohol vo svetot. Smirnof (Smirnoff) e brend na votka koj sega go proizveduva britanskata kompanija Diageo. Moskovskiot pronajdok denes se distribuira vo 130 zemji vo svetot. I bidej}i “za vkusovite ne se diskutira”, a o~igledno Smirnof mo`e da se najde so mnogu razli~ni vkusovi, da pogledneme kakva istorija krie ovoj brend, koj poleka, no sigurno, stanuva sinonim za votka. RUSKOTO NASLEDSTVO Pjotr Smirnof ja osnoval svojata kompanija za destilacija na votka vo Moskva vo 60-te godini na predminatiot vek, pod imeto Smirnof koe go smislil za trgovska upotreba. Po ne{to pomalku od deset godini Smirnof napravil pionerski ~ekor vo jaglenata filtracija i stanal eden od prvite korisnici na reklamni prostori vo vesnicite. Iako bez obrazovanie, toj se doka`al kako genij za marketing. A koga po~nal da ja pravi votkata, vo

^

 Za da go “prosvetli” svojot imix, Pjotr Smirnof stanal istaknat ~len na Ruskata pravoslavna crkva i filantrop. Seto toa bilo del od negoviot uspe{en napor da stane oficijalen snabduva~ na votka za carot, titula {to ja dobil vo 1886 godina

1864 godina, brendiraweto bilo “mra~en” koncept. Rusija ne ponudila za{tita na trgovski marki s$ do 1896 godina, a Smirnof imal `elba i ideja negovata votka da stane najpresti`na vo zemjata. Taka, vo po~etokot, Pjotr razvil nov sopstven recept od naj~istite sostojki {to mo`el da gi najde i se pojavil so nov na~in za zgolemuvawe na pobaruva~katata. Vo nekoe moskovsko siroma{no predgradie }e gi sobrel pita~ite i }e gi odnesel doma da gi nahrani i napie. Potoa }e im platel za da se pojavat, da ja pobaraat i da ja pijat votkata “smirnof” na moskovskiot plo{tad. Za kratko, proda`bata po~nala da cveta, a “smirnof” uspeva da osvoi dve tretini od moskovskiot pazar. Celi osum godini Smirnof zarabotuval 600 iljadi rubqi godi{no, re~isi 7 milioni dokolku se pretvorat vo dene{nite dolari. Za da go “prosvetli” svojot imix, Smirnof stanal i istaknat ~len na Ruskata pravoslavna crkva i filantrop. Seto toa bilo del od negoviot uspe{en napor da stane oficijalen snabduva~ na votka za carot, titula {to ja dobil vo 1886 godina. “Kralot na Votkata”, Smirnof, osnoval familijarna prodavnica nasproti zadninata od burni nastani koi ja tresele Rusija. Iako Smirnof nikoga{ ne se soo~il so {trajk vo negovata fabrika (verojatno poradi dobriot odnos kon vrabotenite), negoviot biznis se soo~il so zakana od antialkoholnata kampawa predvodena od Lav Tolstoj i Anton ^ehov, koi

veruvale deka votkata ja uni{tuva nacijata. Carskata vlast ja prezela kontrolata vrz proizvodstvoto na votka vo Moskva vo 1901 godina, {to pretstavuvalo te`ok udar za biznisot. Koga Pjotr po~inal, negova uspe{na zamena }e stane tretiot sin, Vladimir Smirnof. Vo toa vreme, biznisot procvetal, a kompanijata proizveduvala pove}e od 4 milioni {i{iwa votka godi{no. Za vreme na Oktomvriskata revolucija, familijata Smirnof morala da zamine. Vladimir Smirnof

povtorno ja osnoval fabrikata vo 1920 godina vo Istanbul. ^etiri godini podocna toj se premestil vo gradot Lavov (toga{ vo Polska, a denes ukrainski grad) i po~nal da ja prodava votkata pod (toga{ sovremeniot) francuski izgovor na imeto “smirnof”. Noviot proizvod bil uspe{en i do krajot na 30-te godini bil izvezuvan vo pogolem broj od evropskite zemji. Druga dopolnitelna fabrika bila otvorena vo Pariz, 1925 godina. Vo 30-te godini Vladi-

mir se sretnal so Rudolf Kunet, Rusin koj emigriral vo SAD vo 1920 godina. Semejstvoto Kunet bilo dostavuva~ na ~ist alkohol (kako resurs za proizvodot) za kompanijata Smirnof vo Moskva pred Revolucijata. Vo 1933 godina Vladimir mu go prodal pravoto na Kunet za proizvodstvo na votkata vo Severna Amerika. Kako i da e, biznisot vo Amerika ne bil tolku uspe{en kako {to se nadeval na Kunet. Vo 1938 godina toj ne bil vo mo`nost sam da gi pla}a licencite potrebni za proda`ba, pa ostvaril razgovor za zdelka so Xon Martin, pretsedatelot na kompanijata Hublein, koj se soglasil da gi kupi pravata za “smirnof” za

PRIKAZNI OD WALL ST

MAIL.RU ]E PRAVI IPO O  Ruskata internet-kompanija planira da gi ponudi svoite akcii po cena koja bi se dvi`ela vo interval me|u 23,7 i 27,7 dolari za akcija

M

 Del od prihodite, vo iznos od 876 milioni dolari, koi }e bidat sobrani od

napravenata javna ponuda na akcii, se planira da bidat iskoristeni za da se zgolemi u~estvoto vo najgolemata socijalna mre`a vo Rusija, vKontakte.

ail.ru Group, internet-kompanijata od Rusija, koja poseduva del od akciite na socijalnata mre`a Facebook, naskoro }e pravi IPO vredno okolu 5,7 milijardi dolari preku bankite Goldman Sachs i JP Morgan, koi }e treba da bidat globalni menaxeri na celokupnata ponuda. Vo soop{tenieto koe denovive be{e objaveno od strana na ovaa internet-kompanija se veli deka od idnite inves-

titori }e se bara povisoka cena od prvi~no objavenata cena za akciite koi }e bidat dadeni na proda`ba preku ovaa prva inicijalna javna ponuda na kompanijata. Spored analizite na “Vol Strit `urnal”, novite povisoki ceni na akciite }e & ovozmo`at na Mail.ru da ostvari pazarna kapitalizacija od 5,7 milijardi dolari. Od objaveniot prospekt na kompanijata stanuva jasno deka ovaa internet-kompanija, koja ja dr`i najpoznatata


FEQTON

PETOK

“Kapital” zapo~na so serija napisi za toa kako nastanale i se razvivale najgolemite svetski brendovi-kompanii. Doznajte gi prikaznite za nivnite podemi i padovi, za toa koi se tajnite {to gi odr`uvaat na vrvot na skalata na najpoznati i najomileni svetski brendovi so decenii

 Iako Smirnof nikoga{ ne se soo~il so {trajk vo negovata fabrika (verojatno poradi dobriot odnos kon vrabotenite), negoviot biznis se soo~il so zakana od antialkoholnata kampawa predvodena od Lav Tolstoj i Anton ^ehov, koi veruvale deka votkata ja uni{tuva nacijata

SMIRNOF I SMIRNOV

 Bestselerot za Pjotr Smirnof

Votkata “smirnov” mo`e da se smeta za ruska verzija na “smirnof”. Ja proizveduva Smirnov Trejding Haus (Smirnov Trading House), kompanija-podru`nica na ruskata Alfa Grup i Diageo, sopstvenikot na brendot Smirnof. Vodkata “smirnov” e lansirana vo 1991 godina, a po mnogu zakonski raspravii, koi rezultiraa so zabrana za brendot od strana na toga{nata ruska dr`avna formacija, ZND (Zaednica na nezavisni dr`avi), ruskiot brend stana “sestrinski” proizvod na “smirnof”.

spoila so Gines (Ginness) pa go formirale Diageo vo 1997 godina, koj denes e glavniot potpisnik za profitot. RUSKITE VOJNICI I SMIRNOF Vo poslednata dekada na vekot padna Berlinskiot yid, a Helmut Kol napravi dogovor so Gorba~ov ovozmo`uvaj}i povtornoto soedinuvawe na Germanija da obezbedi sovetskata armija da se vrati vo Isto~na Germanija i tri godini da

29.10.2010

19

bide platena od Zapadna Germanija. Naedna{, 500 iljadi sovetski vojnici bea “te{ko” plateni i nemaa ni{to drugo {to da pravat osven da pijat. Golemite pari gi tro{ea na cigari “marlboro”, farmerki “levis” i votka “smirnof”. Amerikanskite verzii na “smirnof” bea osobeno popularni. Kancerlariite na Hublein vo London bea preplaveni so nara~ki. Spored podatocite, vo mestata kade {to se nao|ale vojnicite se tro{elo po 200 litri votka vo edna no}. Sovetskite sili stanaa najgolemiot pazar za Smirnof vo Evropa, nadvor od granicite na Britanija. Okolu 20 iljadi {i{iwa dnevno iznesuval izvozot za Germanija. Pazarot za “moskovskaja” i “stoli~naja” padnal za re~isi 100%. Vo tie godini, eden od naslendicite na Pjotr Smirnof po~na so proizvodstvo na votka vo Rusija, tvrdej}i deka toa e “edinstveniot vistinski Smirnof”. Po mnogu zakonski presmetki, britanskiot Smirnof uspe{no ja vospostavi svojata za{titna marka, otkako vo 2006 godina, kompanijata Diageo odlu~i da se pridru`i na brendot. Vo naredniot broj na “Kapital” doznajte pove}e za najpoznatiot brend na baterii, Duracell

vrednosta na opremata za destilacija. Bordot na kompanijata bil na mislewe deka pretpostaveniot poludel. Iako na po~etokot proda`bata te~ela bavno, najposle po~nale ubavite denovi. Vo Kentaki, distributerot po~nal so reklamirawe na “smirnof” kako “belo viski, bez vkus, bez miris”. Vo 1982 godina Hublein be{e akviziran od kompanijata RJ Rejnolds Tobako (R.J. Reynolds Tobacco) za 1,4 milijardi dolari. Vo 1987 godina taa be{e preprodadena na Grand Metropolitan. Golemata kompanija se

TREET

OD 5,7 MILIJARDI DOLARI PREKU GOLDMAN SACHS I JP MORGAN ruska elektronska po{ta, }e ponudi na proda`ba 3,03 milioni novi akcii, no i 28,59 milioni ve}e izdadeni akcii po cena koja bi trebalo da se dvi`i vo interval me|u 23,7 i 27,7 dolari za akcija. Kako kompanija koja bele`i brz i dinami~en razvoj vo ovoj biznis-sektor, se o~ekuva najgolem interes za akciite na kompanijata da projavat stranskite investitori. Isto taka, o~ekuvawata na analiti~arite se deka vakvoto IPO na kompanijata so sigurnost }e pomine daleku podobro od prethodnite nameri, kako i obidi za IPO na ostanatite ruski kompanii. Ispituvawata na amerikanskata kompanija za analizi comScore, poka`uvaat

deka internet-korisnicite vo Rusija pominuvaat pove}e vreme vo koristewe na socijalnite mre`i, otkolku internet-korisnicite vo drugite delovi na svetot. Vremeto koe Rusite go pominuvaat na Internet e duri za dva pati pogolemo od svetskiot prosek na koristewe na Internet. Sepak, spored analiti~arite, ovaa cena na akciite na Mail.ru e premnogu visoka, {to ja pravi ovaa kompanija poskapa od koja bilo druga vakva internet-kompanija vo svetot, izzemaj}i gi internetkompaniite vo Kina. Del od prihodite, vo iznos od 876 milioni dolari, koi }e bidat sobrani od napravenata javna ponuda na akcii, se planira da

bidat iskoristeni za da se zgolemi u~estvoto vo najgolemata socijalna mre`a vo Rusija, vKontakte. Planovite na Mail.ru se da bidat kupeni 7,5% od kapitalot na kompanijata vo iznos od 112,5 milioni dolari, del koj na pazarot na kapital se ocenuva na iznos od 1,5 milijardi dolari. Grupacijata na Mail.ru e sostavena od elektronskata po{ta za koja ve}e ka`avme deka e edna od najpopularnite vo Rusija, potoa stranica za onlajn-igri, mesinxer ICQ, socijalnata mre`a Odnoklasniki.ru, kako i del vo socijalnata mre`a vKontakte i sistemot za onlajn-pla}awa Qiwi. Isto taka, grupacijata poseduva i del od kapitalot na Facebook, Zynga i Groupon. Ruskata

socijalna mre`a vKontakte, vrz osnova na ispituvawata na amerikanskata kompanija za analizi comScore, ima za {est pati pogolem broj posetiteli otkolku globalno popularniot Facebook, iako brojot na ~lenovite na ovaa socijalna mre`a vo Rusija s$ pove}e se zgolemuva. Akcionerskata struktura na samata internet-kompanija Mail.ru ja vo najgolem del ja so~inuvaat akcioneri od Rusija, Kina i Ju`na Afrika. Me|u imiwata na ovie akcioneri se spomenuvaat ruskiot miljarder Ali{er Usmanov, ju`noafrikanskata mediumska kompanija Naspers Ltd, investiciskata banka od SAD Goldman Sachs i fondot za delovno investirawe Tiger Global Management.

 Bankite od SAD }e bidat globalni

menaxeri za proda`ba na akciite od prvoto IPO na Mail.ru.


20 29.10.2010

PETOK

RABOTA / MENAXMENT / OSIGURUVAWE / PRODA@BA / SMETKOVODSTVO

Izbor na aktuelni oglasi SMETKOVODSTVO I REVIZIJA Izvor: Dnevnik

Objaveno: 22.10.2010-05.11.2010 EL-TE in`enering ima potreba od: Smetkovoditel CV, kratka biografija i fotografija ispratete na e-mail: elte@t-home.mk i elte@elte-inzenering.com.mk, ili na adresa: ul.@elevo br.2/2-10 Skopje. Tel.022033453,2033473 i faks 2033-454 Kraen rok na dostavuvawe na dokumenti: 05.11.2010 god.

OSIGURUVAWE, Izvor: Dnevnik

Objaveno: 27.10.2010 - 31.10.2010 KROACIA OSIGURUVAWE - @IVOT AD objavuva oglas za Pomlad Interen zastapnik za proda`ba vo redoven raboten odnos so skrateno rabotno vreme. Adresa za aplicirawe: contact@cro.mk i m.stankovska@cro.mk Oglasot e objaven vo Dnevnik na 27.10.2010 i trae do 31.10.2010god.

MENAXMENT, UPRAVUVAWE Izvor: Vest

Objaveno: 22.10.2010 Tineks-Mt ima potreba od popolnuvawe na slednive rabotni pozicii: -Grafi~ki dizajner (1 izvr{itel) Rok za prijavuvawe:31.10.2010 Zainteresiranite kandidati potrebno e da ispratat molba za priem, kratka biografija i zadol`itelno portfolio (vo PDF) na: email:tinex@tinex. com.mk ili ul.Treta Makedonska Brigada b.b. 1000 Skopje -Menaxer na market (10-deset izvr{iteli) Rok za prijavuvawe 27.10.2010 Zainteresiranite kandidati potrebno e da ispratat molba za priem, kratka biografija kako i kontakt telefon na: Ul.Treta Makedonska Brigada, b.b. 1000 Skopje ili na email: tinex@tinex.com.mk

KOMERCIJA, PRODA@BA, DISTRIBUCIJA Izvor: Vreme

Objaveno: 22.10.2010 Avon ima potreba od: Kreativen preveduva~ na tekstovi i slogani na na{ite pe~ateni materijali. Ispratete go va{eto CV so motivacisko pismo na angliski jazik, ne podocna od 5-ti noemvri 2010 na e-mail:Magdalena.Velova@avon.com

SAMO VO 

IT Izvor: Vreme

Objaveno: 27.10.2010 - 05.11.2010 ONE Telekomunikaciski uslugi AD raspi{uva otvoren oglas za pribirawe na aplikacii za slednite rabotni pozicii: Biling In`ener; Softver In`ener; Ekspert za informaciska bezbednost i Agent za delovna proda`ba. Detalnite informacii se navedeni vo oglasot objaven vo Vreme na 27.10.2010 koj trae do 05.11.2010god.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010 JZU Centar za javno zdravje Veles raspi{uva: Javen Konkurs za imenuvawe na direktor na JZU Centar za javno zdravje Veles kako rabotodaven organ Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavuvaat do JZU Centar za javno zdravje Veles ul.„Lazo Osmakov” br.14 Veles, so naznaka „Za Komisija za sproveduvawe na postapka za imenuvawe na direktor, vo rok od 15 (petnaeset) dena, smetano od naredniot den od denot na objavuvaweto.

ZDRASTVO I NEGA, FARMACIJA, STOMATOLOGIJA Izvor: Ve~er

Objaveno: 21.10.2010-04.11.2010 JZU „Centar za javno zdravje” [tip raspi{uva konkurs za imenuvawe na direktor na JZU „Centar za javno zdravje” [tip Rok za podnesuvawe na prijavite e 15 dena od denot na objavuvawe na konkursot vo dnevnite vesnici.Prijavite so potrebnata dokumentacija da se dostavat do JZU „Centar za javno zdravje” [tip, ul.Hristijan Karpo{ bb [tip so naznaka za konkursna komisija

Izbor na aktuelni oglasi

RABOTA  TENDERI

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА: 

REVIZORSKI I DRUGI FINANSISKI IZVEШTAI  SOOPШTENIJA

PO PROMOTIVNI CENI! Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: gulakova@kapital.com.mk


OBUKI / BIZNIS / IT / FINANSII I SMETKOVODSTVO

PETOK

29.10.2010

21

OBUKA ZA VOVEDUVAWE, ODR@UVAWE I MODIFIKACIJA NA HACCP SISTEM ZO[TO OBUKA NA HACCP TIM? Sostavuvaweto na HACCP (AOKKT) tim vo sekoja kompanija e eden od klu~nite elementi za ispolnuvawe na ovoj sistem. Timot treba da bide multidisciplinaren i da vklu~uva razli~en personal (proizvodstvo, laboratorija, sanitacija, in`eneri, lica odgovorni za kvalitet i dr). Po`elno e vo timot da ima i ~len od upravata, osobeno koga se re{ava za investicii neophodni za implementacija na ovoj sistem.

Na 12.11.2010 godina prezentacija na belgiskata kompanija „KOVANER„ vo Stopanskata komora na Makedonija

SOVREMEN ALAT NA IDNINATA Stopanskata komora na Makedonija, vo sorabotka so makedonskobelgiskata kompanija „Kovaner Balkan„ DOOEL, koja e del od belgiskata kompanija „KOVANER„ organizira prezentacija na ra~en alat so vrven kvalitet. Ovoj alat nao|a primena vo grade`ni{tvoto, drvnata industrija, obrabotkata na mermer i kamen i kaj zanaet~iskite raboti. Prezentacijata, na koja{to }e bidat postaveni alatite i }e bide objasneta nivnata primena, }e se izvr{i pod mototo „Sovremen alat na idninata”. Predvidena e interaktivna razmena na iskustva i soznanija od primena na ra~niot alat. Prezentacijata }e se odr`i na 12.11.2010 godina, so po~etok vo 10:00 ~asot, vo Stopanska komora na Makedonija, sala 1 na 5-ti kat. Od 11– do 11.30 ~asot }e ima koktel-pauza, a potoa se predvi-deni bilateralni razgovori. Stopanskata komora na Makedonija gi pokanuva site makedonski kompanii zainteresirani za u~estvo na prezentacijata da go prijavat svoeto u~estvo najdocna do 3.11. 2010 godina. Prijavniot list mo`e da se prezeme od veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija: www.mchamber.mk KONTAKT:

CELI NA OBUKATA U~esnicite vo obukata se zdobivaat so prakti~ni znaewa koi }e im ovozmo`at:

    

Da vovedat HACCP vo svoeto pretprijatie Da go odr`uvaat vovedeniot sistem Da vr{at modifikacii na vovedeniot sistem Da gi obu~at ostanatite vraboteni kako da go odr`uvaat sistemot Da bidat vnatre{na kontrola vo drugi pretprijatija.

SODR@INA NA OBUKATA Sodr`inata e zasnovana vrz generalniot model na Vodi~ za primena na sistemot za Analiza na Opasnosti i Kriti~ni Kontrolni To~ki (AOKKT), na Komisijata na Codex Alimentarius. Predavawata se prosledeni so prakti~ni ve`bi od strana na site u~esnici. Sekoj HACCP tim izrabotuva HACCP plan za svoeto pretprijatie, pri {to se diskutiraat razli~ni fazi od negovata izrabotka i od voveduvaweto na HACCP sistemot. VREMETRAEWE I MESTO NA ODR@UVAWE NA OBUKATA



3 - dnevna intenzivna obuka (09 - 16 ~asot) vo prostoriite na Konsalting i trening centar KLU^, Ul. Mito Haxi-Vasilev Jasmin, 52-1/3 - Skopje..

02 / 3211 - 422 contact@key.com.mk www.key.com.mk KONSALTING I TRENING CENTAR KLU^

Va{iot klu~ za uspeh!

Mirjana Koceva

E-adresa: Mirjana@mchamber.mk Tel:3244-035; Faks: 3244-088

ALEKSANDRIJA EDUKATIVEN CENTAR

OBUKA NA TEMA

COMPTIA SECURITY+ OBLAST: IT- KOMPJUTERSKI MRE@I  Termin: vtora polovina na oktomvri 2010 Vremetraewe : 40 ~asa Veb link (internet stranica so pove}e detali): http://www.alexandria.com.mk/ProfesionalniKursevi.asp Opis na obukata: Kako avtoriziran provajder na CompTIA® re{enija za obuka, Aleksandrija nudi kursevi koi{to vi gi razvivaat onie ve{tini koi{to vi se potrebni dokolku sakate da rabotite kako kompjuterski serviseri i profesionalci za mre`i vo bilo koe mesto. Nastavnata programa na CompTIA, e od golema pomo{ za site profesionalci koi {to sakaat da se sertificiraat preku CompTIA programata za testirawe. CompTIA Network+ za mre`ni profesionalci, opfa}a: bezbedost na sistemi, mre`na infrastruktura, kriptografija, procenki i proverki.

DINAMIKA: dva pati nedelno po 4 {kolski ~asa vo ve~erni termini Vklu~eno vo cenata

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO (72 ^ASA)

 Obuka vo laboratorija pod vodstvo na sertificiran instruktor (Instructor Led Training),  Literatura koja po zavr{uvaweto na kursot ostanuva vo sopstvenost na posetitelot,  Edno besplatno testirawe na steknati znaewa po zavr{uvaweto na kursot,  Diploma za uspe{no zavr{en kurs so osvojuvawe na minimum 75% bodovi.

Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno osposobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo. Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal. Upisot e vo tek.

Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Aleksandrija Edukativen Centar Atinska 12, 1000 Skopje tel. (02) 307 3443, e-mail: obuki@alexandria.com.mk

Ruzveltova 6, 1000 Skopje

tel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: centarkds@yahoo.com;

www.alexandria.com.mk

kdsa@t-home.mk www.kds.com.mk

AD EuroComputer Systems-ECS ITIL Education center Information Technology Infrastructure Library OBUKI Information Technology Infrastructure Library (ITIL) pretstavuva mno`estvo na koncepti i tehniki za upravuvawe na IT infrastrukturata, razvojot i operaciite. ITIL e izdaden vo niza od knigi, taka {to sekoja od niv pokriva odredena tema od oblasta na IT management. ZO[TO ITIL?  ITIL dava adaptiven i fleksibilen plan za upravuvawe so IT servisite 

i ohrabruva da se razmisluva logi~ki, otkolku da se sledat nekoi strogi pravila. ITIL kreira vzaemno razbirawe pome|u IT personalot, nabavuva~ite, izveduva~ite i korisnicite vo biznisot. ITIL ima golema uloga vo za{teduvaweto na organizacijata, bidej}i obezbeduva optimalen broj na kadar, procesi i tehnologija. Proaktivniot management i postojaniot napredok na servisite pomagaat vo zgolemuvaweto na kvalitetot i namaluvaweto na celokupnite tro{oci.

ITIL PRIDOBIVKI:  Namaleni tro{oci  Usovr{uvawe na IT servisite so upotreba na doka`ani, najprakti~ni  

procesi Podobruvawe na zadovolstvoto na korisnicite preku poprofesionalen pristap kon obezbeduvaweto na servisot Usovr{uvawe vo obezbeduvaweto na third party servisi preku ITIL specifikaciite Standardi i vodstvo

 

Podobrena produktivnost Usovr{uvawe na ve{tinite i iskustvoto AD EuroKompjuter Sistems – ECS vo sorabotka so ITSM CENTER Slovenija zapo~na so organizacija na obuki za ITIL, koi se pove}e stanuvaat realnost i neophodnost na kompaniite vo Republika Makedonija. Obukite {to se planirani da se odr`at vo naredniot period se:

EDNODNEVEN SEMINAR NA TEMA „E-BIZNIS STRATEGII ZA PODOBRUVAWE NA EFIKASNOSTA I EFEKTIVNOSTA VO RABOTEWETO NA KOMPANIITE VO GLOBALNOTO OKRUЖUVAWE” 3 noemvri 2010 godina (sreda) Stopanska komora na Makedonija, sala 3 na 3 kat 9:30-16:00 ~asot Konkurentnosta na makedonskata ekonomija e 79-ta od 139 ekonomii. Spored apsorbcijata na tehnologiite od strana na kompaniite Makedonija e na 113-to mesto, spored sofisticiranost na proizvodniot proces na 90-to mesto, a spored sofisticiranosta na biznisot na 96-to mesto od 139 ekonomii vo svetot. (http://www.weforum.org/). PREDAVA^ NA SEMINAROT:  MIJALE SANTA, Ekonomski fakultet pri Univerzitet

„Sv. Kiril i Metodij„ vo Skopje.  Izlagawa na pretstavnici na firmi koi

implementirale elektronski biznis.

ITIL V3 Foundation Po~etok na obukata

Oktomvri 2010

Vremetraewe

3 dena

Broj na slu{ateli

min. 10 slu{ateli; maks.14 slu{ateli

510,00 EUR 140,00 EUR

Zainteresiranite za u~estvo na ovoj seminar mo`at da se prijavat najdocna do 1 noemvri 2010 godina.

Rok za prijavuvawe

Originalni ITIL sertifikati za zavr{ena obuka, originalna literatura na angliski jazik, ru~ek, kafe i osve`itelni pijaloci. Vo prostoriite na AD EuroKompjuter Sistems-ECS Skopje (Belasica Br.2 1001 Skopje, Administrativna zgrada na Skopski saem ERA City) Najdocna 7 dena pred po~etokot na kursot, po telefon

Poop{irno na veb-portalot na Stopanskata komora na Makedonija, od kade {to mo`e da se prezeme i prijavniot list: www.mchamber.mk

Otka`uvawe na prisustvo

Najdocna 7 dena pred po~etokot na kursot, po faks

KONTAKT:

Pla}awe

7 dena od dostavuvawe na fakturata

Len~e Zikova

Cena na obukata Cena na ispit Vo cenata e vklu~eno

Lokacija na odr`uvawe

Za pove}e informacii obratete se na:

Suzana Xepi}

+389 (0)2 3114 568 suzana.dzepic@ecs.com.mk

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Elizabeta Eftimova:

tel: 02 32 44 074 faks: 02 32 44 088 e-mail: beti@mchamber.mk


22 29.10.2010

MAGISTERSKI STUDII / EU

PETOK

SEMINAR USPE[NO U^ESTVO NA 7. RAMKOVNA PROGRAMA NA EU Skopje, petok 19 noemvri 2010 godina Vo ramkite na evropskiot proekt WBC-INCO.NET, Slovenian Business & Research Association, SBRA od Brisel, organizira seminar na tema: Kako da se pridobijat sredstva od 7. ramkovna programa za istra`uvawe i razvoj na EU (FP7)?. Se pokanuvaat site zainteresirani pretstavnici na pretprijatijata, nau~nite ustanovi, lokalnite zaednici i nevladinite organizacii, da ja iskoristat mo`nosta, besplatno da se informiraat za prednostite na EU-programata i uslovite, kako da bidat uspe{ni na konkursite. FP7 programata }e trae u{te 3 godini, me|utoa ve}e zapo~naa prvite diskusii za predlozite za 8. OP – za {to isto taka }e bidete informirani. Na seminarot, pokraj makedonskite pretstavnici, }e zemat u~estvo i zainteresirani od sosednite zemji vo regionot na JI Evropa. Vo organizacijata na seminarot sorabotuvaat ECPD Regionalniot institut za razvojni studii od Skopje, i Stopanskata komora na Makedonija, vo ~ii prostorii i }e se odr`uva seminarot. Raboten jazik e angliskiot na koj treba da se popolnat i prijavite. Zainteresiranite se povikuvaat da se prijavat na slednata e-adresa info@sbra.be so kopija do ecpdrirs@t-home.mk do 3 noemvri 2010 godina. KONTAKT:

Len~e Zikova

tel: 02 32 44 054 faks: 02 32 44 088 e-mail: lence@mchamber.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie- Aktuelni obuki U~ewe so pomo{ na Power reading 30.10 - 31.10.10 In Optimum Makedonija Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Emocionalna inteligencija na rabotno mesto 30.10 – 31.10.10

CS Global Prezentaciski ve{tini 30.10.10 ESP Konferencija TEDxSkopje 30.10.10 TEDxSkopje Online kursevi po angliski jazik non stop Go! EnglishMak Kurs za kancelarisko rabotewe 31.10.2010 Aleksandrija Edukativen Centar

OBUKA ZA APLIKACIJA NA EU FONDOVI EU - otvoren pazar koj gi o~ekuva Va{ite proizvodi. Sekojdnevno iljadnici proekti apliciraat za finansiska poddr{ka vo fondovite na EU.

Nekoi ja dobivaat, nekoi ne. Samo mal del od proektite se realiziraat i privlekuvaat povtorni investicii od donatorite.  Kako va{ata ideja da ja napravite uspe{en i konkreten proekt?  [to e RSM – rakovodewe so proekten ciklus – cel i znaewe?  Kako da podgotvite proekt koj }e gi zadovoli EU standardite?  Koj treba da ja poseti obukata?  Proekt menaxeri i IT menaxeri, menaxment konsultanti  In`eneri koi prevzemaat menaxerski obvrski, vraboteni vo dr`avna i op{tinska administracija  Site koi sakaat da apliciraat za dobivawe na sredstva od pretpristapnite fondovi na EU Po~etok: 4 Noemvri 2010 Trener: Irena Bojaxieva Vremetraewe 16 ~asa

Info@clearview.com.mk www.clearview.com.mk 02/ 24 61 477

Psihodrama vo tek 400 ~asa Trinova MPM Finansiska edukacija za kreditni `ongleri Oktomvri 2010 Sinergija + Nau~i i zbogati se! Oktomvri 2010 Sinergija Plus Osnovi na finansiska pismenost Oktomvri 2010

Sinergija Plus Obuka za Eklekti~na psihologija vo tek 400 ~asa Trinova MPM Business & Personal Coaching Oktomvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Creative communication (Tailor Made Training) Oktomvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii NLP Nevro Lingvisti~ko pro-

gramirawe Oktomvri 2010 Ksantika, Agencija za komunikacii Podgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SAT sekoj 1vi i 15ti 6 sedmici Obrazoven Informativen Centar Korporativno Op{testvena Odgovornost 01.11 – 02.11.10 CS Global Trgovija i marketing menaxment 02.11. 10

30 ~asa/ 2 mes Kosmo Inovativen Centar Germanski jazik 02.11. 10 60 ~asa/ 4 mes Kosmo Inovativen Centar Uspe{ni sostanoci 04.11.10 CS Global Brzo ~itawe (Power Reading) 05.11 – 10.11.10 In Optimum Makedonija Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk


KONFERENCII

PETOK

29.10.2010

23


24 29.10.2010

KONFERENCII I SAEMI

PETOK

SEKOJ DEN VO OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:     

OGLASI ZA VRABOTUVAWE REVIZORSKI IZVE[TAI SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI TENDERI POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA  SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII  SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi! Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta! Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno. LICE ZA KONTAKT: DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105 e-mail: gulakova@kapital.com.mk

Od 10 do 13.11.2010 godina vo Republika Bugarija

INTERFOOD & DRINK VO SOFIJA Od 10 do 13 noemvri 23010 godina vo Sofija vo prostoriite na Inter Ekspo Centarot }e se odr`i saemskata manifestacija INTERFOOD & DRINK. Vo nejziniot sklop }e ima posebni specijalizirani izlo`bi kako MESOMANIJA, SVETOT NA VINOTO, BULPEK, SALON NA VINOTO I HRANA I PIJALOCI. Detalni informacii kako i prijavuvawe (vklu~itelno i formulari i uslovi za prijavuvawe) mo`e da se dobijat na oficijalnata veb strana na saemot - http://www.iec.bg/ i vo Stopanskata komora na Makedonija. KONTAKT LICE :

Vasko Ristovski Tel: (02) 3244014 Faks:(02) 3244088 Call Centar : (02) 15015 E-adresa: vasko@mchamber.mk


FUN BUSINESS

PETOK

KALIOPI - KONCERT I PROMOCIJA

MOB POTPI[A MEMORANDUM ZA SORABOTKA SO TOBAKO

PORAKA VO KOJA SEKOJ SAM SE PRONAO\A

USPE[NA MAKEDONSKA KOMPANIJA INVESTIRA VO KULTURATA

nivniot repertoar. Prostranata maloproda`na mre`a na Tobako }e ovozmo`i lesen pristap do biletite za repertoarot na MOB, pa, taka, `itelite na Makedonija mnogu polesno }e mo`at da gi prosledat aktuelnite pretstavi od repertoarot na MOB. Nivnata sorabotka vo idnina predviduva i donirawe na sredstva za rekonstrukcija na del od rabotnite prostorii od MOB. Ovaa sorabotka na Tobako so MOB e samo del od brojnite aktivnosti koi gi prezema kompanijata gradej}i visoka svest za op{testvena odgovornost, kontinuirano vlo`uvawe i pridones za razvojot na kulturata vo Makedonija.

N

Tobako. “Vo idnina, dokolku sakate da posetite nekoja operska ili baletska pretstava ili, pak, sakate da dobiete dopolnitelni informacii i raspored na pretstavi, toa }e mo`ete da go napravite vo site proda`ni saloni i kiosci na Tobako niz republikata”, izjavi Bo{ko Janev, sopstvenik na Tobako. Toj pojasni deka ovoj memorandum podrazbira proda`ba na bileti za site nastani organizirani od strana na MOB, so {to se poednostavuva procesot na kupuvawe bileti za K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

esettoto diskografsko izdanie na Kaliopi, koe go nosi imeto “Poraka”, svojata oficijalna promocija }e ja do`ivee utre (sabota, 30 oktomvri) na eden poinakov na~in. Namesto tipi~na promocija vo kafule ili nekoj lokal, Kaliopi na svoite obo`avateli }e im podari besplaten koncert, koj na nekoj na~in pretstavuva obele`uvawe na desetgodi{ninata na nejzinata producentska ku}a Kaliopi mjuzik prodak{n, koja ja osnova{e po vra}aweto od [vajcarija vo Makedonija. Koncertot }e se odr`i na skopskiot plo{tad, so po~etok vo 20 ~asot. Pokraj novite kompozicii od albumot, Kaliopi }e gi izvede i nejzinite najgolemi hitovi, bez koi ne mo`e da se zamisli nieden nejzin koncert. Noviot album na Kaliopi e pu{ten vo proda`ba od 19 oktomvri i sodr`i 11 kompozicii od koi osum se sosema novi. Za kompoziciite na albumot se veli deka samiot naslov ka`uva pove}e od site zborovi, sekoj porakata ja sfa}a na svoj na~in i samiot se pronao|a vo nea. Glaven muzi~ki producent i supervizor na albumot e Darko Juranovi} - D Nok od Zagreb, dodeka Tihomir Preradovi} e koproducent. Materijalot e snimen vo nekolku studija vo Hrvatska, a finalnata obrabotka e napravena vo

D

 Scena od “Sevilskiot berber” a 1 noemvri, po povod 20godi{ninata od postoeweto na Tobako, }e bide objavena sorabotkata me|u Makedonskata opera i balet i

25

29.10.2010

S

K

O

M

E

R

HUMANITAREN MJUZIKL VO ZAGREB

Denovive, dodeka se podgotvuva{e za skopskiot koncert, Kaliopi nastapi ~etiri pati vo mjuziklot “Plesni korak” (“Tancov ~ekor”) vo poznatiot teatar Gavela vo Zagreb. Vo mjuziklot Kaliopi izvede dve pesni: “So maki sum se rodila”, vo aran`man na Duke Bojaxiev, kako i Koenovata “Aleluja” (Hallelujah) vo pridru`ba na hrvatskata gitaristka Ema [tajn. Ovaa pretstava imala humanitarna cel - sobranite sredstva od prodadenite vleznici }e bidat nameneti za da se plati zaminuvaweto na decata na evropskoto i svetskoto prvenstvo vo show dance i step dance. [vedska. Pokraj Kaliopi, Juranovi} i Preradovi}, kako avtori na albumot se potpi{ani i Miroslav Rus i Rambo Amadeus, koj e gostin, tekstopisec i koaran`er na pesnata “Dojdi”. Vo pesnata “Ako nekoga{ padne sneg” (“Ako jo{ ikad padne snijeg”) gostin e Edin Karamazov, a na albumot se nao|a i pesnata “Zasekoga{“, koja be{e napi{ana od To{e Proeski i izvedena vo ramkite na proektot “To{e i prijatelite”. C

I

J

A

L

E

N

Albumot e snimen na makedonski, srpski i hrvatski jazik i }e bide objaven i vo zemjite od regionot. Vo Makedonija ova e prva promocija na album i obele`uvawe na jubilej od vakov tip, so besplaten koncert na skopskiot plo{tad, poteg koj ne mo`e da si go dozvoli sekoj. Toa e dokaz za goleminata i mo}ta na Kaliopi koja ve}e odamna e brend i primer za vistinski muzi~ar, koi s$ poretko gi ima na na{ite prostori. O

G

L

A

S


26 29.10.2010

FAN BUSINESS

PETOK

FILM

VRA]AWE NA PO^ETOKOT  Za

qubitelite na “Gospadar na prstenite” po~nuva u{te edna nova avantura - vra}awe na po~etokot, ne{to {to se slu~ilo pred trilogijata za prstenot. “Hobiti”, najnovoto filmsko ostvaruvawe na Piter Xekson, vredno 500 milioni dolari, ostanuva na tloto na Nov Zeland

ilmot vo dve prodol`enija, ”Hobiti”, koj }e go re`ira Piter Xekson, sepak, }e bide sniman vo Nov Zeland, potvrdil premierot na ovaa dr`ava, Xon Ki, koj ne go kriel zadovolstvoto poradi vakvata odluka na ekipata donesena po dolgi ubeduvawa. “Voodu{even sum {to dojdovme do vakov rezultat”, rekol Ki po dvonedelnoto pregovarawe so holivudskite pretstavnici, prenesuva Bi-Bi-Si. Negovoto zadovolstvo proizleguva od faktot {to snimaweto na ovie dva filma za Hobitite ne samo {to }e obezbedi rabotni mesta za iljadnici `iteli na Nov Zeland, tuku i na nekoj na~in }e zna~i prodol`enie na uspehot postignat so trilogijata “Gospodar na prstenite”, kako i promocija na ovaa dr`ava vo svetot. Inaku, realizacijata na filmot bila dovedena vo pra{awe so najavite na

F

 Filmskata adaptacija

na knigata “Hobit”, vredna 500 milioni dolari

sindikatot na akterite deka }e go bojkotiraat bidej}i se nezadovolni od rabotnite uslovi. Me|utoa, koga producentite se zakanile deka }e ja preselat produkcijata vredna 500 milioni dolari na druga lokacija, sindikatite nabrzina gi otka`ale protestite. Vo ramkite na dogovorot koj e postignat so producentite novozelandskata Vlada se obvrzala deka }e donese zakon koj }e gi razjasni obvrskite i pravata na nezavisnite rabotodava~i i na vrabotenite vo filmskata industrija. Nezadovolstvoto poradi preseluvaweto na “Hobiti” na drugo mesto minatata nedela rezultiralo so protesti niz pove}e gradovi vo Nov Zeland. Inaku, ”Hobiti”, filmot vo dve prodol`enija, treba da govori za

slu~uvawata koi & prethodele na prikaznata za “Gospodarot na prstenite”. Hobitite se specifi~na rasa od romanite na britanskiot pisatel Tolkin, mali su{testva so ~ove~ka visina koi `iveat vo zemjeni dupki. Noviot Hobit }e bide britanskiot akter Martin Frimen, poznat po komi~nata serija “Kancelarija”. Toj }e bide noviot akter vo likot na Bilbo Bagins, koj vo prviot i tretiot del na “Gospodar na prstenite” go igra{e Jan Holm. Snimaweto e najaveno za po~etokot na fevruari 2011 godina, a vo kinosalite treba da po~ne so prika`uvawe vo dekemvri 2012 godina, poto~no dekemvri 2013 godina. “Gospodarot na prstenite” e fantasti~no– avanturisti~ki serijal vo tri dela koj se prika`uva{e vo svetskite kino-sali od 2001 do 2003 godina. Serijalot e filmska

adaptacija na nau~nofantasti~niot roman “Gospodar na prstenite” na Tolkin. Prviot del e “Dru`inata na prstenot”, vtoriot ”Dvete kuli” i tretiot ”Vra}aweto na kralot”. Vo filmot glavnite ulogi gi tolkuvaat Ilajxa Vud, kako Frodo Bagins, nositelot na prstenot, potoa Ian Mekkelen kako Gandalf, Orlando Blum kako Legolas, Kejt Blan{et kako kralicata Galadriel i mnogu drugi. Spored podatocite na kino-blagajnite, prviot del od trilogijata vo svetski ramki zaraboti 870 milioni dolari. Vtoriot del 925 milioni dolari, dodeka posledniot, tret del, vkupno milijarda i 119 milioni dolari, ili, vkupno, trilogijata ima zarabotka od 2 milijardi i 915 milioni amerikanski dolari. Najpresti`nata filmska nagrada Oskar ne ja odmina trilogijata. Od vkupno 30 nominacii, vo nivni race zaminaa 17 zlatni mom~iwa.

ima svoja palata koja e najluksuznata ku}a vo Solun. Stanuva zbor, bukvalno, za zamok lociran vo centarot, so mnogu zelenilo i drva.

Poznatiot novinar Makis Triandafilopolus ja napravi svojata svadba vo ku}ata na biznismenot. So godini vo centarot na naselbata vo topla i golema ku}a `ivee srpskiot ko{arkar Bane Prelevi}, ~ija }erka Ana ja osvoila titulata “Yvezda na Grcija 2010”. Dvete }erki na porane{niot ko{arkar studiraat vo London, no koga se na odmor sekoga{ doa|aat vo ku}ata na tatko im. Ana po pobedata na natprevarot ima mnogu obvrski vo Atina i postojano e na relacija Solun-Atina-London. U{te edna vila vo Panorama e onaa na Cantalis, poznatiot proizveduva~ na uzo, potoa, tuka e domot na ministerot za nacionalna za{tita, Evangelos Venizelos i, sekako, gradona~alnikot na Solun, Vasilis Papageorgopulus.

KADE @IVEAT SOLUNSKITE VIP

PANORAMA NA LUKSUZOT ra{awe na status e za sekoja televiziska yvezda, poznata li~nost, politi~ar ili biznismen od Solun da imaat ku}a vo naselbata Panorama. Se nao|a vo isto~niot del od gradot, srede borova {uma i gleda nakaj gradot i morskiot zaliv Termaikos. Ima okolu 20 iljadi `iteli. Naselbata e edna od najluksuznite, so najskapite imoti vo severozapadniot del na Grcija. Vo ovaa naselba luksuzna ku}a ima voditelkata

P

Viki Haxivasiliu, vo koja prestojuva so soprugot i dvete deca koga ne e na snimawe vo Atina. Ku}ata ima spektakularen pogled, bazen i ogromna gradina, kade {to voditelkata prireduva zabavi. Peja~kata Hrispa nekolku meseci pred svadbata so biznismenot Panajotis Nikolau brza{e da najde soodvetna ku}a za niv vo solunskiot Beverli Hils. Ovaa naselba dobi u{te eden nov bra~en par, akterkata Elena Asimakopulu i fudbalerot Bruno

NAJDOBRO TAKSI

WWW.POTRCKO.MK DA GI OSTAVI[ SITE ZAD SEBE, NE E SAMO BRZINA

Kirilo, koi o~ekuvaat prinova. Po toj povod podgotvuvaat specijalna luksuzna detska soba. I voditelot Antonis Kanakis `ivee vo periferijata na naselbata. Toj uspea da ja izgradi ku}ata na negovite soni{ta do studioto kade {to se snima negovoto {ou. Obo`ava da gi kani svoite prijateli vo svojot dom, koi znaat da ostanat kaj nego i po nekolku dena. Toj duri napravil i fitnes-centar vo podrumot. Luksuzen apartman vo Panorama ima i pretsedatelot na fudbalskiot klub PAOK, Todoris Zagorakis, koj tamu `ivee so svoite dve deca i soprugata. Toj ima bazen i

igrali{te za negovite deca. Janis Raptopolus, sopstvenikot na Ekspres servis, iako na osiguritelnata kompanija IKA & dol`i 40 milioni evra,

 GADGETS MRAZ VO SEKOE VREME okolku sakate da napravite fantasti~na zabava za va{eto semejstvo i prijateli, a pritoa da ne rizikuvate deka mo`ebi }e vi nedostiga nekoj produkt ili, u{te polo{o, mraz za pijalakot, nemojte da pani~ite. Imame re{enie i za toa. Vi go prepora~uvame najdobriot na~in kako da imate mraz vo sekoe vreme. Best Countertop Ice Maker - ovoj ured mo`e da napravi 56% mraz pove}e otkolku pomal ured od vakov tip. Isto taka, stanuva zbor za mnogu tivok aparat koj ne pravi bu~ava. S$ {to treba da napravite e da go napolnite so voda i da ja odberete goleminata na kockite mraz. Ovoj korisen aparat }e ve ~ini 250 dolari.

D


SPORT

PETOK

SPORT

29.10.2010

27

FORMULA 1

BALKANSKA LIGA

KAVADAR^ANI SE VRATIJA NA POBEDNI^KITE PATEKI

I

K

O

M

E

R

C

I

J

A

SR\AN IVANOVI]

 So pobedata na gostinski teren, ko{arkarite na Feni potvrdija deka i godinava se seriozen kandidat za visok plasman vo regionalnoto natprevaruvawe.

ako mnogumina ne se nadevaa deka soglasno mo`nostite, ekipata na Feni Industri e sposobna da ostvari uspeh na gostuvaweto vo Bugarija, sepak, ko{arkarite na aktuelniot makedonski prvak se vratija so pobeda od duelot protiv Rilski Sportist, edna od najsilnite ekipi vo {ampionatot na na{iot isto~en sosed. Na duelot vo Samokov, vo ramkite od redovnoto kolo na balkanskata BIBL liga, Kavadar~ani pobedija so 86:76, no slobodno mo`e da se ka`e deka pobednikot be{e re{en u{te vo prvoto poluvreme koga Feni Industri ima{e prednost od 20 poeni razlika, odnosno na poluvreme se otide so 53:33. Doma}inite vo vtoriot del uspeaja samo da ja prepolovat ubedlivata prednost na makedonskiot {ampion. Dime Tasovski so 20 poeni be{e najefikasen igra~ vo pobedni~kiot tim. Po 13 poeni realiziraa Xarid Fraj i Ognen Stojanovski, Vojdan Stojanovski dade 12, a po 10 postignaa Du{an Kne`evi} i Goran

ivanovic@kapital.com.mk

E

N

O

G

L

A

upremo Uno, kako {to mnogumina go narekuvaat Berni Eklstoun, nitu na 80-godi{na vozrast nema namera da go predade svoeto upravuvawe so najpoznatata trka vo svetot, Formula 1. Sopstvenikot na komercijalnite prava na {ampionatot, kako i glavniot promotor na trkite pora~uva deka nema namera da bara naslednik na negovata pozicija i ima namera da ja predvodi organizacijata i vo narednite deset godini. Iako e te{ko da se zamisli deka nekoj e sposoben na 90 godini da bide na ~elo na eden tolku dinami~en i brz sport, sepak, lu|eto {to dobro go poznavaat Eklstoun se uvereni deka vo toa deka toj ednostavno & prkosi na prirodata, uveruvaj}i ja javnosta deka kusiot

S

Samarxiev. Ekipata na Emil Rajkovi} s$ e u{te neporazena po ~etiri kola vo doma{noto prvenstvo, a po posledniot uspeh vo regionalnoto natprevaruvawe e so izgledni {ansi za visok plasman vo grupata, vo koja {to }e treba da se baraat {to e mo`no podobri rezultati vo presret na eliminaciskata faza. Minatata godina Feni igra{e vo golemoto finale na BIBL ligata. Naredniot natprevar na{iot pretstavnik go ima na 11 noemvri, koga vo Kavadarci }e gostuva ekipata na Mure{ od Romanija. L

“DEDO BERNI” NE JA PREPU[TA FORMULA 1

S

 Berni Eklstoun stavi do znaewe deka i na 80-godi{na vozrast e kadaren da ja predvodi Formula 1

Toj }e bide del od Formula 1 s$ dodeka mo`e da se dvi`i i da razmisluva. Neverojatno e seto toa {to ovoj 80-godi{nik mo`e da go napravi vo eden den. Veruvajte mi deka Berni }e bide postojano tuka i vo narednata decenija. Ednostavno, toa e negoviot `ivot Britanec }e bide sposoben so golem uspeh da ja predvodi Formula 1 i vo vtorata decenija od 21-ot vek. “Toj }e bide del od Formula 1 s$ dodeka mo`e da se dvi`i i da razmisluva. Neverojatno e seto toa {to ovoj 80-godi{nik mo`e da go napravi vo eden den. Veruvajte mi deka Berni }e bide postojano tuka i vo narednata decenija. Ednostavno, toa e negoviot `ivot”, smeta Martin Vitmar{, timskiot {ef na timot na Meklaren. Iako pred nekolku meseci Eklstoun gi prodade svoite akcii od prvenstvoto na britanskata kompanija CVC, sepak, nekolku

klauzuli vo kupoproda`niot dogovor mu dozvoluvaat toj da se odnesuva kako sopstvenik do krajot na `ivotot. Toj pregovara za TV-pravata, gi odreduva doma}inite na trkite i im gi propi{uva standardite na klubovite. Nitu eden predlog {to se odnesuva na Formula 1 ne mo`e da pomine bez negovo odobruvawe. Vo momentov, golem broj negovi sorabotnici go ~ekaat negoviot predlog za naslednik, koj, ako ni{to drugo, bi sednal vo negovata “fotelja” za nekoi deset godini. “Poznavaj}i go Berni, mislam deka toj e poslednata li~nost vo svetot koja bi sakala da

govori za svojot naslednik. Ednostavno, toj ne razmisluva taka. Prepoln e so energija i `ivot, rabotej}i so istata dinamika kako i vo mladosta”, veli pretsedatelot na Internacionalnata avtomobilisti~ka federacija (FIA) i porane{en {ef na timot na Ferari, Francuzinot @an Tod. Za tie {to mislat deka Berni e prestar, vistinski {ok be{e i podatokot deka ovoj 80-godi{nik e vo intenzivna potraga po nova `ivotna sopatni~ka, otkako pred edna godina od nego se razvede soprugata Slavica.

RAKOMET

ESTONSKO ZAGREVAWE ZA BOSANSKIOT “LONEC”

obedata nad Estonija na startot od kvalifikaciite za narednoto evropsko prvenstvo o~igledno gi zale~i ranite vo redovite na makedonskata rakometna reprezentacija, predizvikani od neodamne{niot {trajk na del od reprezentativcite i ostavkata na selektorot Qubomir Savovski. Ubedlivata pobeda izrazena so pette gola prednost nad autsajderot Estonija vetuva deka vo ovoj obid, Makedonija, sepak, ima {ansi da obezbedi u{te edno u~estvo na evropskite prvenstva, {to samo po sebe }e zna~i ogromen uspeh za na{iot rakomet. Verojatno klu~en natprevar e onoj vo nedela, koga na gostinski teren }e treba da se ostvari povolen rezultat vo duelot so respektabilnata selekcija na Bosna i Hercegovina.

P

“Mora da ka`am deka Bosna i Hercegovina ima kvaliteten sostav so koj }e bide navistina te{ko da se natprevaruva. Normalno deka odime na pobeda vo Saraevo, no duri i da ne go ostvarime toj uspeh, nema da bide stra{no. Po ovie dva natprevari sleduva podolga pauza, koja }e ja iskoristime za da se podobrime i vo revan{ite da nadomestime dokolku sega propu{time ne{to”, izjavi v.d. selektorot Yvonko [undovski, koj im se oddol`i na reprezentativcite za nivnata golema poddr{ka pri izborot na funkcijata. Sepak, eventualniot poraz od selekcijata na BiH bi mo`el da bide mnogu nezgoden vo uslovi koga najgolem favorit za osvojuvawe na prvoto mesto vo na{ata kvalifikaciska grupa e reprezentacijata na Ungarija. Ungarcite raspolagaat

Eventualniot poraz od selekcijata na BiH bi mo`el da bide mnogu nezgoden vo uslovi koga najgolem favorit za osvojuvawe na prvoto mesto vo na{ata kvalifikaciska grupa e reprezentacijata na Ungarija so isklu~itelno kvaliteten sostav, koj nekolku pati dosega bil presilen za na{iot nacionalen tim. Ottamu, edinstveno so podobar me|useben rezultat vo duelot so bosanskata selekcija Makedonija mo`e da se nadeva na dobar plasman na tabelata vo kvalifikaciskata grupa. Natprevarot vo Saraevo e zaka`an v nedela so po~etok od 20 ~asot.

 Kire Lazarov - i so limitirana minuta`a povtorno najefikasen vo reprezentacijata


TOP 100

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

TOP 100

19. NOEMVRI, NOVA EDICIJA

KAPITAL 100 NAJGOLEMI Liderite na makedonskata ekonomija Kapital Media Group vo sorabotka so doma{ni analiti~ari i eksperti ja podgotvuva vtorata godi{na edicija KAPITAL 100. Po nekolkute uspe{ni edicii posveteni na bankite, izvoznicite, kompaniite, podgotvuvame nova edicija koja }e bide posvetena na liderite na makedonskata ekonomija. Vo edicijata }e bidat vklu~eni pove}e rangirawa i analizi:  100 najgolemi kompanii vo Makedonija za 2009  100 najprofitabilni kompanii vo Makedonija za 2009  Koi se najgolemite rabotodava~i vo Makedonija  Najgolemite problemi vo vremena kriza i kako da se re{at  O~ekuvawa na najgolemite za 2011 godina Site rangirawa }e bidat izraboteni vrz osnova na oficijalni i revidirani podatoci obezbzedeni od oficijalni institucii.

Vo edicijata vo posebni tekstovi }e bidat analizirani nekolku sektori preku obrabotka i izjavi na najgolemite i najsupe{nite kompanii koi rabotat vo slednive sektori:  Energetika i nafta i nafteni derivati  Crna i oboena metalurgija  Telekomunikacii  Grade`na industrija i grade`ni materijali  Prehranbena industrija  Trgovija Vo ramki na rangiraweto }e bidat vklu~eni u{te dve rangirawa:  TOP 100 najgolemi kompanii vo Adriatik regionot (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009) i  TOP 100 najgolemi kompanii vo Centralna Evropa (rangirani spored vkupni prihodi ostvareni vo 2009).

Za site informacii i pra{awa okolu oglasuvaweto obratete se do marketing sektorot na e-mail: prilozi@kapital.com.mk tel: 02 2551 441 lice za kontakt: Jasmina Savovska Tro{anovski


154 Kapital 29 10 2010