Issuu on Google+

SVETSKITE BIZNIS LIDERI PROTIV KRIZATA:

MARK HRD, HEWLETT PACKARD: VODI SMETKA ZA SEKOJ CENT  STRANA 14

14 APRIL 2010 GODINA VO STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA

D-R POL FI[ER VE SOVETUVA KAKO DA GO OSVOITE RUSKIOT PAZAR WWW.MCHAMBER.MK

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI... PETOK, 9. APRIL. 2010 | BROJ 16 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

SE OTVORA GOLEMATA TEMA...

NA ZATVORAWE, V^ERA 08.04.2010, 13.00~.

CRVENKOVSKI VO "KONTRA NAPAD" OKOLU PRIVATIZACIJATA!? 7 POMIRUVAWE NA LIDERSKATA SREDBA CRVENKOVSKI I GRUEVSKI POSTIGNAA KONSENZUS OKOLU BARAWATA NA ALBANSKITE PARTII!

MBI 10 MBID OMB

0,31% 0,79% 0,00%

EVRO/DENAR DOLAR/DENAR EVRO/DOLAR

61,62 46,19 1,33

NAFTA BRENT EURORIBOR

84,94 1,22%

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (08.04)

INTERVJU

VIKTOR MIZO DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII

MAKEDONIJA E PREPOZNATLIVA ZA STRANSKITE INVESTITORI

6

TIKVE[: VO PARLAMENTOT SUDIR, AKCIITE SÈ U[TE STABILNI!

16

2


2 09.04.2010

NAVIGATOR

PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

PETOK 9 APRIL 2010

FASCINANTNO!

o`e so denovi da se doka`uvame koj dobi, a koj izgubi od makedonskata privatizacija i dali treba{e da bide takva. Mo`e nie i so godini da se zanimavame so privatizacijata, kako su{tinski proces od tranzicijata koj im bode o~i na mnogumina, a posebno na politi~arite. No, {to od toa? ]e letaat glavi na menaxeri ili na politi~ari? Ili mo`ebi }e se izvadat navodnite kriminali na videlina, kako {to toa go napravi VMRO-DPMNE so toa {to vo komercijalen oglas gi objavi imiwata na 66 firmi koi, spored niv, bile uni{teni od SDSM, so {to javno i bez sudska postapka preku vesnik ve}e gi osudi tie {to privatizirale? No, vistinskoto pra{awe e zo{to sekoja vladeja~ka partija ili opoziciona redovno privatizacijata ja koristi za “politi~ka hrana”!? Zo{to nadle`nite institucii vo izminatite 20 godini zami`uvale ako imalo nezakonska proda`ba na celi kompanii, ili dr`avni udeli? Ako se trgne od izjavite na VMRO-DPMNE i na SDSM, izleguva deka ima kriminal vo privatizacijata i za toa nikoj ne odgovaral!? Pa i ednite i drugite imaa mo`nost da go re{at ova. Zna~i, ako VMRO-DPMNE go tretira liderot na SDSM, Branko Crvenkovski, za sinonim za “kriminalna privatizacija”, toga{ vladata na Qub~o Georgievski od 1998 do 2002, vo koja sega{niot premier be{e minister za finansii, treba{e krivi~no da go goni. Toga{ niedno delo nema{e da bide zastareno.

M

A, i Crvenkovski podocna, od 2002 do 2006 godina, mo`e{e da im se “revan{ira”, bidej}i i Georgievski prodava{e i toa na stranci. Me|u drugite, vo toj period bea privatizirani i najgolemite makedonski kompanii – Makedonski telekomunikacii i Okta!? Vistinata e {to site zdelki vo izminatite dve decenii bea zatvoreni {to vo ~etiri o~i, {to preku javni oglasi, {to so neposredni dogovori, {to so “tajni aneksi”. I nikoj ne pra{a, nitu ka`a {to se slu~i vo pozadina na toa. Sega odedna{ Crvenkovski predlo`i da se otvoraat dosiejata, odnosno da nema “smrt” za storeniot kriminal. Pa, {to sme ~ekale dosega? Nie, pak, mislevme deka vo demokratska i pravna dr`ava toa i se podrazbira, i deka ovie ne{ta ne se proizvod na politi~ka opredelba! Mislevme deka razvrskata so kriminalot se obvrska na Policijata, Obvinitelstvoto, sudovite. Treba da se ka`e deka privatizaciskiot proces vo Makedonija ne e vizba polna so ve{terki koja treba da se otvori za site da se pu{tat vo lov. Toj te`i nad 2,5 milijardi evra, a opfati pove}e od 2.000 kompanii. Privatizacijata e eden normalen del od tranzicijata, niz koja pominuvaa site postkomunisti~ki zemji! Samo {to vo nekoi be{e mnogu pove}e regulirana, a vo drugi pomalku. Zavisno od celta {to treba{e da se postigne i od apetitite {to treba{e da se zadovolat. Za `al, vo Makedonija pomina so mnogu zakonski dupki i izmeni po vkus na vlasta kako se rede{e. Zatoa nikoj ne treba da bide amnestiran od krimi-

USTAVOT OSTANUVA NEDOPREN! SPASIJKA JOVANOVA jjovanova@kapital.com.mk jov anova@ @kappital.com.mk

nalot. Ama potragata po profiterite ne se pravi organizirano, kako {to svoevremeno najavi deka }e pravi porane{niot minister za finansii Nikola Popovski! Pa se otka`a!? So javna objava za revizija na privatizacijata se frla crna damka vrz aktuelnata biznis-klima vo zemjava, se ~epka vo xebot na stranskite kompanii {to ve}e se prisutni ovde, se pra}a lo{a poraka do potencijalnite investitori deka vo Makedonija ni{to ne e sigurno i izvesno, se udira po cenite na akciite na Makedonskata berza kade {to kotiraat mnogu od privatiziranite kompanii. I samo zatoa {to politi~kite partii ne mo`at da si gi ras~istat smetkite dokraj. Ili zatoa {to na ve~nata tema “privatizacija”, koja sekoga{ e interesna za gra|anite, sakaat da proturkaat drugi raboti!? Vo momentot vo Makedonija se otvoreni mnogu pra{awa, kako {to se imeto, izborite, ustavniot poredok... Bidete sigurni deka dodeka ja otvorame privatizacijata, edno od ovie pra{awa }e se zatvori.

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIK

Qup~o Zikov

OFFICE MANAGER I FINANSII:

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104 nikolova@kapital.com.mk

Spasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIK

Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101 pretplati@kapital.com.mk

Igor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandar Pisarev

REKLAMA

GRAFI^KI I IT DIREKTOR

Aleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103

Nikolaj Toma{evski

marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJA

OGLASI

Nade Toma{evska, Igor Toma{evski

Dijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105

FOTOGRAFIJA

gulakova@kapital.com.mk

G

 I PO VTORATA LIDERSKA SREDBA

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010 telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o Zikov IZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

15

olemi turisti~ki agencii i {est mediumi od Kina ispratija svoi pretstavnici vo Makedonija za da se zapoznaat so makedonskata turisti~ka ponuda i da ja pretstavat na kineskiot pazar. Kinezite smetaat deka Makedonija i Ohrid bi mo`ele da bidat interesni za nivnite turisti, pa ne ja isklu~ija mo`nosta u{te godinava makedonskiot turizam da se najde na kineskiot pazar. Tie se odu{eveni od bogatoto kulturno nasledstvo i od istorijata na Makedonija. Po vra}aweto vo Kina, novinarite }e objavat specijalizirani reporta`i za Makedonija, a turoperatorite }e ja stavat Makedonija kako destinacija vo nivnata turisti~ka ponuda. Zemjava e interesna za postarite i poiskusni turisti od Kina koi sakaat da otkrivaat novi destinacii.

Aleksandar Ivanovski

SPECIJALNI PRILOZI:

LEKTOR

Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102,

Meri Kondoska

prilozi@kapital.com.mk Pe~ati: Grafi~ki Centar Skopje Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura za nedelnikot “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot. Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Gruevski i Crvenkovski postignaa konsenzus i decidno ka`aa “NE” na albanskite barawa za promena na Ustavot

guva vo temi koi se KATERINA SINADINOVSKA sprotivni na konceptot sinadinovska@kapital.com.mk na Ramkovniot dogovor. Da se nosat odluki iderite na vo Ustavniot sud vrz najgolemite principot na Badenter politi~ki partii pov- e nelogi~no i za Nikola Gruevski i za Branko torno ne Crvenkovski, koi za ova postignaa po sredbata izlegoa so generre~isi isti izjavi. alen konsenzus okolu “ Odgovorot na barawapredlo`enite ustavni ta na ND e definitivno izmeni. I vtorata lid“ne”. Tie ne se vo soerska sredba pomina glasnost so Ramkovniot bez konkretni rezultati dogovor. Kolku {to i samo so dogovor za mo`ev da vidam i onie formirawe na rabotna na DUI se vo taa nagrupa sostavena od soka, pa duri i posilni, eksperti (predlo`eni {to zna~i deka i tie se od partiite), koi bi gi neprifatlivi. Ako ovie razgleduvale barawata barawa se uslov za i bi donesle zaklu~oci. prifa}awe na na{ite Niedna partija ne predlozi za ustavnite popu{ta vo stavovite, izmeni, toga{ nema da no ona {to e vidlivo e deka za klu~nite bara- prifatime voop{to da se otvora Ustavot”, jasen wa izgradeniot konsenzus e podelen po etni~ka be{e premierot Gruevski po sredbata. linija. Toj dodade deka {to se Otkako na barawata na odnesuva do Ustavniot Nova demokratija za izsud, toj e institucija borot na Vladata da se koja {to mora da glasa so voveduvawe na raboti i da nosi odluki Badenteroviot princip, bazirani na stru~nost, a i istiot princip da se ne na etni~ka osnova. vovede i vo Ustavniot Na ista linija vo sud i vo Republi~kiot razmisluvawata e i sudski sovet, kako i negoviot rival Crvenkpri izglasuvaweto na ovski. Buxetot, na pismeno im se priklu~i i DUI “ Skepti~en sum za (pretstavuvaj}i gi kako barawata na Nova svoi i dopolnuvaj}i gi demokratija. Badenter so novi potto~ki) – so mo`e da se primeni vo zaedni~ki, no sprotiven institucii kade {to se stav, izleze i makedonnosat politi~ki odluki, skiot politi~ki blok. vo Sobranieto ili vo VMRO – DPMNE I SDSM sovetite na lokalnata postignaa me|useben samouprava, no ne i konsenzus deka takvite vo Ustavniot sud. Toj e barawa na albanskiot institucija koja ima cel blok se ednostavno da ja ocenuva ustavnosta neprifatlivi, zatoa na zakonite i tamu se {to so niv se navleraboti ekspertski”, veli

L

Crvenkovski. Po vakvite jasni poraki, albanskite lideri nade`ta ja gledaat tokmu vo formiraweto na ekspertska grupa (inaku, predlog na Ahmeti). Liderot na DUI, po sredbata izjavi deka dobro e barawata da im bidat prifateni . “Zaka`avme u{te edna liderska sredba i ako ekspertite uspeat da se usoglasat otkako }e gi izanaliziraat site predlozi, bi bilo dobro da se prifatat na{ite barawa”, ka`a Ahmeti vo kusata izjava. Za liderot na Nova demokratija, Imer Selmani, formiraweto na rabotnata grupa e samo gubewe vreme, no toj sepak dal poddr{ka vo nasoka na iznao|awe na konsenzus. “Ni be{e ka`ano deka na{ite predlozi vodat kon binacionalna dr`ava. Ne e taka, tie se vo nasoka na konsenzualna demokratija”, izjavi Selmani. Na liderskata sredba, pokraj ova, se otvorija i predlozite na SDSM za dopolnuvawe na ~lenot 52 od Ustavot, so koe Crvenkovski bara zakonska mo`nost da se otvorat i onie sporni privatizacii za koi ne e pokrenata krivi~na postapka, kako i za delovnikot, okolu koj s$ u{te se nemaat dogovoreno so vladeja~kata partija, oti razli~no gi tolkuvaat preporakite na Venecijanskata komisija.


NAVIGATOR LIDERI

09.04.2010 NE IM BE[E DENOT

POBEDNIK

 3

PROVETRUVAWE VO ANTIKORUPCISKATA KOMISIJA dna od prvite rabotii koi gi najavi i gi ob-javi novoizbraniot pretsedatel na Dr`avnata antikorupciska komisijaa Ilmi Selami e deka: Bor-bata protiv korupcijata i sudirot na interesi e ob-oto vrska na site vo op{testvoto i vo dr`avata i deka vo taa borba nema nikoj da bide po{teden. So ova Selami vnesuva nova klima vo rabotata na ova va`no telo. Prva seriozna najava na negovata aktivnost e preispituvaweto na nekolklu slu~ai koi se eklatanten primer na sudir na interesi i zloupotreba na funkcijata. Selami ima{e hrabrost i doblest javno da gi ka`e koi se tie slu~ai i najavi deka sekade kade {to postoi vakva situacija Dr`avnata antoklorupciska komisija }e pobara slu`benikot da bide razre{en od edna od funkciite koi gi izvr{uva. Vo negoviot operativen plan taksativno se nabrojani devet rizi~ni to~ki kade {to mo`e da postoi sudir na interesi, a edna od niv i nepotizmot

E ZORAN ZAEV

IVICA DA^I]

ACO SPASENOVSKI

KURMANBEK BAKIEV

}e ja d najblizok ~ovek evizijata otkri deka rie vo Kirgistan, a Gnovradona~alnikot zali~i Strumica so Ona Milo{evi} stana Rkako minister za zem- Vglavna meta e pu~ot plo{tad najgolem Evropeec vo jodelstvo nezakonski na opozicijata protiv Srbija

potro{il eden milion denari

pretsedatelot

 DALI MAKEDONIJA ]E GO SLEDI PRIMEROT NA SRBIJA

ZA DR@AVNITE FUNKCIONERI NEMA PLATA OD POVE]E MESTA?! Sekoj {to izvr{uva pove}e javni funkcii vo Srbija, za 15 dena }e mora da ka`e od site, edna koja }e ja zadr`i. Pretsedatelot na Antikorupciskata komisija Ilmi Selami vetuva deka i Makedonija aktivno }e go re{ava ovoj problem. GABRIELA DELOVA delova@kapital.com.mk

e se stavi li kraj na praktikata eden dr`aven funkcioner da prima plata od pove}e rabotni mesta? Pretsedatelot na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, Ilmi Selami, vo intervjuto za Kapital, {to integralno }e go objavime vo sledniot broj na nedelnikot, veli deka }e baraat od dr`avnite institucii da gi razre{uvaat licata koi izvr{uvaat pove}e funkcii. “Sekade kade {to postoi vakva situacija nie barame od nadle`nata institucija da go razre{i slu`benikot od edna od funkciite koi gi izvr{uva. Posleden vakov slu~aj e so vicepremierot za evropski pra{awa Vasko Naumovski (koj neodamna stana docent na Pravniot fakultet n.z.). Site slu~ai {to }e oddeknat vo javnosta, a se od na{ interes, DKSK gi proveruva. Hendikepot na Komisijata e {to nie ne sme nevladina organizacija ili slobodni eksperti i ne mo`eme vedna{ da ka`eme na{e mislewe. Toa bi bilo neseriozno. Nie sme zakonski obvrzani da gi proverime site ob-

]

vinuvawa, da ja utvrdime fakti~kata sostojba i vrz osnova na toa da go ka`eme na{eto mislewe bazirano na fakti”, veli Selami. Imenuvanite funkcioneri ~esto ja izbegnuvaat i obvrskata da popolnat anketen list i izjava za interesi. Godinava rokot iste~e na 7 fevruari, a ministerot Vele Samak i prateni~kata Kosana Mazneva-Nikoli}, na primer, go probija. Spored Selami, toj {to ne dostavil izjava vo utvrdeniot rok }e dobie prekr{o~na prijava. “Maliot broj na dostaveni izjavi mo`e da bide poradi toa {to tie ne znaat deka postoi vakva obvrska, a odreden broj slu`benici najverojatno krijat ne{to. Od ona {to go vidov vo informacijata dostavena od Sekretarijatot, raduva faktot {to postoi svest kaj slu`benicite deka treba da dostavat Anketni listovi i Izjavi za interesi. No, zagri`uvaat korupcijata i sudirot na interesi vo lokalnata administracija. Od 85 gradona~alnici, 25 do 30 ne dostavile vakva izjava”, tvrdi Selami. Makedonija e dobro da go sledi primerot na Srbija koja najavi ostra bitka so dr`avnite funkcioneri koi sakaat da primaat plata od pove}e rabotni mesta. Pretsedatelot na odborot

 3 FAKTI ZA...

0,7% 8,7% 4,7%

PORASNALE TRO[OCITE ZA @IVOT VO MART 2010 GODINA VO ODNOS NA MART 2009 GODINA

NAJGOLEM PORAST NA CENITE IMA VO TRANSPORTOT

NAJGOLEM PAD NA CENITE IMA VO KOMUNIKACIITE

ILMI SSELAMI EL ELAM LAM AMI I ili unapreduvawe i davawe prednost pri vrabotuvawe po semnejna linija. Selami za uspe{na rabota na ova va`no dr`avno telo ne gleda pre~ka vo zakonskite ramki, no vo negoviot mandat }e bara site zakoni koi se vo funkcija na spre~uvawe na ova zlo da se sstavat vo funkcija, a rezultatite od rabotata da bidat javno prezentirani. So toa Selami najavi deka negovata rabota vo naredniot period }e bide poseopfatna i potransparentna. Komisijata }e bide otvorena za gra|anite, a sekoj slu~aj }e ima sigurna zavr{nica. So ovie novini, Selami vnesuva nov duh vo rabotata na Komisijata.



GUBITNIK

NA POGRE[NA STRANA A d Ali Ahmeti lider na DUI o~ekuvavme pove}e }e iskrenost vo vodeweto to na zaedni~kata politika voo vlada vo koja e koalicionenn partner. Me|utoa, negovoto odnesuvawe vo poslednite nedeli nedvosmisleno potvrduva deka se prodol`uvaa so dvodeceniskata praktikaa albanskte partii koi se vo vlasta javno da upotrebuvaat at edna retorika i da glumat at “umereno krilo” a koga se vo opozicija da bidat radikalni vo svoite barawa. Me|utoa koga se na svoj teren i vo svoja sredina o~igleden e konsenzusot vo celiot albanski politi~ki blok za ostvaruvawe na nivnite nacionalni interesi. Posmatraj}i niz prizmata na politi~ka teorija, toa e dobra praktika za da se ostvarat strate{kite interesi na nacijata, politi~kata grupa ili partijata, no toa ne smee da bide na {teta na drugata etni~ka zaednica, vo ovoj slu~aj makedonska. Odnesuvaweto na Ali Ahmeti i negovoto priklonuvawe kon radikalnite strukturi koi ja zagovaraat federalizacijata

O

na srpskata Agencija za borba protiv korupcijata, ^edomir ^upi}, tvrdi deka funkcionerite se odnesuvaat despotski. “Sekoj funkcioner koj izvr{uva pove}e funkcii, a do 1 april ne se izjasnil koja }e ja zadr`i, po zakon mu prestanuvaat site funkcii osven taa {to prva po~nal da ja izvr{uva. Dokolku prodol`i da se odnesuva kako ni{to da ne se slu~ilo, go kr{i zakonot i vleguva vo zona na kriminalni aktivnosti”, veli ^upi}. Spored nego, toa zna~i deka funkcionerite ne }e mo`at da primaat plata od pove}e mesta, a ako ne go po~ituvaat toa, }e mora da gi vratat parite. Vo javnosta bea objaveni pove}e slu~ai vo koi makedonski funkcioneri izvr{uvaat pove}e funkcii, pred s$ kako ~lenovi na upravni odbori, a pritoa

pove}eto ne ka`uvaat nitu vo kolku UO ~lenuvaat nitu kolku pari im se slevaat na smetkite. Kaznite se dvi`at od 1.000 do 3.000 evra. Opozicijata bara da se zabrani ~lenuvawe na slu`beni lica vo upravni odbori formirani od Vladata ili Sobranieto, a i negoduva na zakonskoto re{enie koe zabranuva, no po isklu~ok dozvoluva dr`aven slu`benik. „Postra{no e {to dr`avnite slu`benici se ~lenovi i na pove}e upravni odbori. Dr`avniot sekretar na ministerot za finansii e ~len na sedum upravni odbori. [efot na kabinetot na ministerot za transport i vrski e pretsedatel na komisija za dodeluvawe na zemji{te”, izjavi neodamna Jani Makraduli od SDSM.

 PROCENKI...

ALI AHME AHMETI METI ME TI na Makedonija, voveduvaweto na konsenzualna demokratija i vo onie sferi za koi ne va`i takanare~enoto Badinetrovo pravilo, e direkitno zagrozuvawe na interesite na mnozinskata zaednica vo ovaa dr`ava. Ahmeti ni edna{ ne se ogradi od izjavite na Ta~i deka: ”ako nema izbori }e ima vojna”. Ako do sokro Ahmeti go smetavme za “mirotovorec” koj stavi svoj potpis na Ramkovniot dogvor so koj se garantira{e zedni~kata idnina na ovaa dr`ava, sega vo na{ite o~i e gubitnik bidej}i e na stranata na onie koi ne & mislat dobro na dr`avava.

MISLA NA DENOT

 ERVAN FUERE

ambasador na EU vo Makedonija

EDNA TRETINA OD MAKEDONCITE @IVEAT POD STANDARDI

iroma{tijata i socijalnata isklu~enost ostanuvaat realnost vo na{ite op{testva. Iako EU e edna od najbogatite oblasti vo svetot, se procenuva deka 17% od nejzinite `iteli imaat ograni~eni resursi i ne mo`at da si gi obezbedat osnovnite potrebi. Nekoi procenki poka`uvaat deka 28% od `itelite vo Makedonija `iveat pod ili na granicata na minimalnite standardi, re~e evroambasadorot Ervan Fuere na v~era{nata panel diskusija „Zaedni~ko gradewe na op{testvo za site, predizvici na siroma{tijata i neednakvosta” po povod 8 April - Svetskiot den na Romite. Site strani, posebno Vladata treba da se zalo`at i da poka`at pogolema posvetenost vo odnos na potrebite i problemite so koi se soo~uvaat Romite. Neophodno e da se podobri socijalniot dijalog vo zemjata.

S

DA SE RAZBEREME, AKO SE ZAINTERESIRANI SAMO ZA DA ZARABOTAT GOLEMI PARI, TOGA[ POLITI^ARITE NEKA ODAT DA RABOTAT VO INDUSTRIJATA

ANGELA MERKEL KANCELAR NA GERMANIJA


4 09.04.2010

NAVIGATOR

 SVET

0-24 

...ATRAKCIJA I OPASNOST

...[ANGAJ EKSPO

...PRETSEDATELSKI BISTI

Promenet re`im na aerodromot vo Zadar

Idninata na gradskiot soobra}aj

Trgnati Linkoln i Kenedi

onstruiran e nov gradski avtomobil koj treba da n$ a nekoi, sletuvaweto na avionite na aerodromot Zemugromnite bisti na porane{nite pretsedateli, Abraham K spasi od zagaduvaweto so jaglerod dioksid. Proizveden OLinkoln i Xon F. Kenedi vo pretsedatelskiot park vo Zrealna nik, vo Zadar, preku patot be{e atrakcija, a za voza~ite e vo SAD, te`i 500 kilogrami, dolg e 1,5 metar, a }e bide Perlend, Teksas, se rasklopeni i trgnati od parkot. opasnost. No, po 40 godini, opasnata krstosnica e zatvorena.

 FOTO NA DENOT

izlo`en na World Expo 2010 vo [angaj.

Pu~ vo Kirgistan Zgradata na vladata e metata na opozicijata vo Kirgistan, kade {to ve}e tri dena traat protestite protiv vlasta vo Bu{ek. Premierot Danijar Usenov proglasi vonredna sostojba. Policijata puka vo demonstrantite i ve}e se brojat desetici zaginati. Demonstrantite upadnaa i vo zagradata na dr`avnata televizija. Sudirot me|u policijata i opozicijata se slu~i koga pove}e iljadnici mladi, ogor~eni od apseweto na najmalku deset opoziciski lideri obvineti za “te{ki zlodela”, se obidoa da vlezat vo zgradata na vladata.

 DVA, TRI ZBORA “SAD i Rusija, so potpi{uvaweto na ovaa spogodba sakaat na celiot svet da mu pratat jasna poraka deka se podgotveni da se otka`at od golem del od nuklearnoto oru`je, {to treba da bide primer za drugite zemji” BARAK OBAMA pretsedatel na SAD

“Objavenite podatoci na Interenet ne se edinstveniot registar na braniteli, tuku samo del. Nadle`nite tela pokrenaa istraga kako stignale podatocite na Internet i koj stoi zad toa, bidej}i se za{titeni so Ustav” TOMISLAV IVI] minister za odbrana na Hrvatska

“Zakonot za zabrana za koristewe ferexe na liceto e usvoen vo nekoi evropski zemji i smetame deka i nie treba da se dobli`ime do evropskite standardi, pa zatoa SNSD }e predlo`i usvojuvawe na toj zakon i na deklaracijata” MILORAD DODIK premier na Republika Srpska

 GADGETS

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

PLAYSTATION 3 SLIM PRETVOREN VO PRENOSNA KONZOLA

P

laystation e gaxet koj naviknavme da go koristime vo kombinacija so televizorot, no japonskata kompanija Hori dodade model Playstation 3 slim monitor i na toj na~in go pretvora vo vistinska prenosna konzola. Vo ovaa pro{irena varijanta, Playstation 3 slim ima LCD-monitor i rezolucija od 720 pikseli, {to zna~i deka,

osven za igrawe, mo`e da se koristi i za gledawe na HD-sodr`ina. So ogled na toa deka ostanatite funkcii na Playstation 3 ostanuvaat nedopreni, ova voop{to ne e lo{a ideja, osobeno za nekoj koj osven vo Playstation 3 planiral da investira i vo prenosen blu-rej reproduktor. Cenata na ovoj ured e 275 dolari, no, za `al go ima samo vo Japonija.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


6 09.04.2010

INTERVJU

VIKTOR MIZO,

DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII

MAKEDONIJA E PREPOZNATLIVA ZA STRANSKITE INVESTITORI

BROJOT NA POSETITE OD STRANSKI KOMPANII ZAINTERESIRANI ZA INVESTIRAWE KONTINUIRANO RASTE I NA PO^ETOKOT NA OVAA GODINA ZABELE@UVAME TREND NA ZGOLEMUVAWE NA POSETITE I VO KVALITETOT NA POSETITE. TUKA VLEGUVAAT NE SAMO KOMPANII OD REGIONOT, TUKU I OD EVROPA, SEVERNA AMERIKA I OD AZIJA. NIE SME PRVATA DESTINACIJA ZA SEKOJA KOMPANIJA KOJA SAKA DA INVESTIRA VO NA[ATA ZEMJA. POTOA NIE GI ISPRA]AME STRANSKITE KOMPNII DO INSTITUCIITE, OBI^NO MINISTERSTVATA KOI MO@AT NEKOI RABOTI PODETALNO I POKONKRETNO DA GI OBJASNAT. VERICA JORDANOVA

jordanova@kapital.com.mk

ladata predlaga zakonski izmeni so koi Agencijata za stranski investicii }e go promovira i izvozot? Dali ovaa ideja proizleze od faktot {to kaj investiciite nemame mnogu rezultati, pa sega se preorientirame na izvozot ili faktot {to vo drugite zemji postojat vakov tip agencii? Mizo: Stopanstvenicite i komorite pobaraa pomo{ pri izvozot i pobaraa od Agencijata za stranski investicii da go prezeme toa kako odgovornost. Ako se gledaat rezultatite vo privlekuvawe stranski investicii, treba da se zeme celata slika {to i kolku e napraveno vo ovie tri godini i kade sme stignati vo procesot na investirawe i kako stranskite kompanii n$ gledaat sega vo sporedba so porano. Ako se gledaat brojkite na zemjite so koi Makedonija naj~esto se sporeduva – sosednite zemji, mora da se ka`e deka golem del od investiciite se pod vlijanie na nekolku faktori. Prvo, privatizacijata vo razli~ni zemji e vo razli~en stadium. Tuka e i goleminata na doma{niot pazar od koja zavisi i vidot na investiciite, dali e akvizicija, dali investicijata e nameneta za lokalniot pazar ili za izvoz. Ne se za zanemaruvawe i geostrate{kite prednosti, kako {to e izlezot na more. Pri analizata na stranskite investicii treba da se zemat predvid site uslovi. Ne mo`e samo direktno i vo apsolutni brojki da se sporeduvaat investiciite vo edna ili vo druga zemja. Pozitivnoto e {to na{ata promocija ja pretstavi Makedonija kako zemja vo koja se pravat reformi, se podobruva biznis klimata, uslovite. Toa dava rezultat i toa se gleda preku brojot na kompniite koi n$ stavaat vo prviot krug na zemji koi tie gi analiziraat, so cel da investiraat. Koe e Va{eto merilo za uspeh?

V

Dali go merite uspehot spored brojot na zainteresirani kompanii ili spored brojot na realizirani investicii? Mizo: Procesot na privlekuvawe investicii e dolgotraen i zavisno od kompanijata i dejnosta, mo`e da trae razli~no. Naj~esto na sekoi 5 do 7 godini pogolemite kompanii pravat nova investicii. Prvo treba da se vidi koga nie to~no sme vlegle vo nivniot radar, dali tie nas n$ percepirale ili nie sme gi kontaktirale, ili vo koj del od ciklusot toj kontakt nastanal. Promoterite se prvi vo toj proces. Tie se tie istureni igra~i koi se vo stranstvo. Ovoj proekt trae dve godini so toa {to prvata grupa promoteri, koja be{e mala samo od trojca, zamina pred dve godini. Nivnata rabota prvenstveno e da vospostavuvaat kontakti, da dogovaraat sostanoci, da pravat prezentacii. Tie treba da go zgolemat interesot na investitorite od taa zemja za Makedonija za na kraj da se odlu~at da dojdat da ja posetat Makedonija i da gi sogledaat mo`nostite. Osven Makedonija tie }e razgledaat mo`ebi u{te 5-6 drugi zemji. Toa e prviot krug, posle vo vtoriot krug se pravat dlabinski analizi po koi mo`ebi samo tri zemji }e vlezat vo igra. Vo mnogu slu~i sme vlegle vo potesniot krug od tri zemji. Poradi sostojbata od vtorata polovina na 2008 godina do po~etokot na ovaa godina, avtomatski ovie preocesi se prolongiraa. Tehni~ki kolku i da bil dolg procesot, mo`e da se dodade i periodot od 18 meseci koga svetskata ekonomija “{lajfuvala� na nekoj na~in. Do kade se investiciite na kompanii so koi potpi{avte memorandumi, na primer so Haer i Trivju ili Montipe? Mizo: Haer i Trivju cvrsto stojat na odlukata deka Makedonija e lokacijata za nivnata investicija na joint venture-kompanijata. Poradi brzata promena na tehnologijata za LCD-televi-

zori, tie pravat vnatre{no prestrukturirawe za da gi sledat potrebite na pazarot. Od samite kompanii i od nivnite analizi zavisi koga }e zapo~nat tie so investicijata. Mnogu pove}e zavisi od niv otkolku od nas ili koj bilo drug. Dali Kerfur koj {to najavi deka }e investira vo regionot, vklu~uvaj}i ja i Makedonija ostvari kontakti so vas? Mizo: Sme ostvarile del od konataktite, del od kontaktite bea ostvareni preku drugi institucii na drugo nivo, bidej}i ponekoga{ takov vid na inviesticii koi se vo uslu`nata dejnost, mnogu se razli~ni od investicite vo proizvodstvenata dejnost. Nie nemame nikakov problem so Kerfur ili so IKEA, no prvo treba da se vidi kolkav e lokalniot pazar i dali toa gi zadovoluva nivnite uslovi, a potoa kakvi investicii bi mo`ele da vlijaat vrz doma{nite igra~i vo tie sektori. Ova e drug tip analiza. Izve{taite poka`uvaat deka vo svetot pa|a udelot na grinfild investicii, a raste udelot na akvizicii. Investicii koi Agencijata gi promovira prete`no se grinfild. Dali ima interes i dali promovirate investicii za nekakov tip akvizicii? Mizo: Akvizicija e naj~esto spojuvawe na privaten so privaten biznis. Tuka bi nastanalo me{awe na dr`avata pome|u dve kompanii, doma{na i stranska. Imalo barawa za kompanii vo nekoi sektori, no nie vo takov slu~aj im davame informacii za kompaniite, odnosno ona {to go imame kako znaewe za taa kompanija i toj sektor. Tuka posebno gledame na avtomobilskiot sektor, koj ni e va`en posebno za privlekuvawe grinfild investicii kako i za autsorsing za nekoi kompanii od ovoj sektor. Apsolutno tuka imalo interes i sorabotuvame mnogu dobro. Interes postoi i za ~etirite kompanii koi se ostanati za privatizacija. Nie aktivno sme vklu~eni vo

barawe investitori i za niv preku mre`ata na promoterite na sekakov na~in da se promoviraat i prezentiraat tie kompanii kako mo`na cel za akvizicii. Postojat zainteresirani kompanii, no normalno treba da se pomine celosno procesot na privatizacija. Direktno nie ne mo`eme da sme vklu~eni vo toj proces na akvizicija. Nie ne mo`eme da sme konsultanti na doma{nite firmi bidej}i dr`avata ne smee da se me{a kade {to ne treba. Od prvi juli Agencijata }e go promovira i makedonskiot izvoz. Kako planirate da ja realizirate ovaa seriozna zada~a? Mizo: Od prvi juli so izmenite vo zakonot nie ja prezemame ovaa aktivnost. Toa zna~i deka so site donorski organizacii koi se vo Makedonija, koi pomagaat i sorabotuvaat vo nekoi klasteri, ili rabotat vo izvozot kako {to se USAID, GTZ, UNDP, SIPO, holandskata vlada preku SBI, Svetskata banka, ve}e sme razgovarale za da ni pomognat vo podgotvuvawe i adaptirawe na strategii za promocija na izvoz. Bez razlika dali e toa vo IT-sektorot ili vo vinskiot sektor, avtomobilskata ili tekstilnata industrija. Nie izgotvuvame strategija {to }e gi obedini site tie institucii, i privatniot sektor i stopanskite komori, za da se znae komu treba da se pomaga, vo koja nasoka i na koj na~in. Generalno, se znae deka nema da pomagame za izvoz na berzanski proizvodi, kako {to se proizvodite na metalnata industrija ili poluprerabotenata ruda. Treba da se pomogne na proizvodite so dodadena vrednost. Vo momentot se izrabotuva strategija od strana na Ministerstvoto za ekonomija, vicepremierot za ekonomski pra{awa, donatorite i drugi. Taa strategija }e poka`e koi kriteriumi treba da se zadovolat za kompaniite da dobijat poddr{ka. Treba da se iznajde najdobar na~in da im se pomogne na

kompaniite vo sektorite koi se konkurentni. Da se vidi na koj na~in mo`e da im se pomogne tie kompanii da dobijat sertifikati za kvalitet za da imaat konkurenten proizvod. Sigurno }e se kreira poseben sektor vo samata Agencija koj }e raboti samo na ovoj del, na poddr{ka na izvozot. Promoterite koi se vo stranstvo }e funkcioniraat kako agenti za da go trasiraat kanalot preku koj edna kompanija }e nastapi na toj pazar. Dali vie kako dr`avna agencija }e promovirate odredeni industrii koi se konkurentni ili }e promovirate potencijali na odredeni kompanii? Mizo: Vo ramkite na industrijata postojat kompanii. Ako se promovira mo`nosta na avtomobilskiot klaster toa se edinkite na toj klaster. Na tie kompanii }e im se najde kanal preku koj }e mo`at polesno da go prodadat svojot proizvod ili da najdat partneri koi bi mo`ele da otkupuvaat del od proizvodstvoto. Mnogu od ovie industriski sektori se na nekoj na~in klasterski povrzani, bidej}i so toa samite na sebe si pomagaat. Volumenot na pretstavuvawe i mo`nostite gi zgolemuvaat na~inite za izvoz. ]e izrabotime data baza na site kompanii koi imaat sertifikati. Rabotata e da se pomogne na site onie kompanii koi gi zadovoluvaat barawata na stranskite pazari. Na primer na saem za organska hrana, ako nekoja kompanija gi nema potrebnite sertifikati so koi }e poka`e deka nejziniot proizvod e organski, nema logika nie da ja vikneme na takov nastan. Dali }e im pomagate i pri sertificiraweto? Mizo: Ne. Postojat drugi institucii koi mo`at da pomognat vo toj del, a nie }e pomagame isklu~ivo vo toj izvozen faktor- na koj na~in da najdat klienti, kanali i distributeri za nivniot proizvod. Nivniot proizvod, kvalitetot i sertificiraweto na proizvodot e obvrska na kompaniite.

Dali so ova se otvara mo`nost za diskriminacija? Mo`e li da se slu~i edna kompanija koja se poznava so nekoj promoter da dobie podobar tretman od druga? Mizo: Diskriminacijata po nikakva osnova, ne samo {to ne e planirana, tuku ne sakame ni da navlezeme vo mo`nosta nekoj da percepira ili razmisluva deka takva diskriminacija bi postoela. Ako se kreiraat nekakvi kriteriumi bez razlika koi se, zatoa tuka }e se vklu~eni site faktori za da mo`e objektivno da se razgovara koj e sektorot ili industrijata. Nie sme otvoreni za sorabotka so kompanijata koja e otvorena za izvoz. Zo{to ne be{e prifaten predlogot na opozicijata ~lenovite na Upravniot odbor da se biraat od sobranieto, a ne od vladata? Mizo: Ministerstvoto za ekonomija e predlaga~, pa ne mo`am da vi odgovoram vo nivno ime. Nie sme vladina agencija. Imame li lu|e koi {to imaat znaewe da ja rabotat ovaa rabota, pred s$ vo delot na promocijata na izvozot, ili vo momentot }e se obu~uvaat? Mizo: Vo momentot }e se obu~uvat lu|e bidej}i ovaa e nova komplementarna aktivnost vo nekoi od sektorite, a vo nekoi ne. Vo odnos na finansiskite sredstva se razgovara donorskite institucii za i tie da pomognat so svoi sredstva i ekspertiza. Imate li komentar za soznanijata koi gi izvadi dr`avniot zavod za revizija za raboteweto na va{ata agencija, za nenamensko tro{ewe na sredstvata. Mizo: Jas ne vidov deka DZR nekade ka`a deka imalo nenamensko tro{ewe na sredstvata od agencijata. Nie sme totalno otvoreni za sorabotka i za prezentirawe na seto ona {to nekoj saka da go proveri.


FOKUS

09.04.2010

7

 SE OTVORA GOLEMATA TEMA ...

CRVENKOVSKI VO “KONTRA NAPAD” OKOLU PRIVATIZACIJATA!? ALEKSANDRA SPASEVSKA spasevska@kapital.com.mk

pozicijata predvodena od SDSM bara revizija na privatizacijata vo Makedonija, kako i revizija na proda`bite na dr`avnite kompanii, smetaat ekspertite! Ekonomskite i politi~kite analiti~ari smetaat deka so ovoj predlog na Branko Crvenkovski se otvora “Pandorinata kutija” okolu privatizacijata na makedonskite kompanii? Ne{to {to e tema celi dvaeset godini kolku {to e Makedonija nezavisna

O

dr`ava! Kapital v~era ja analizira{e ovaa najnova ideja na opozicijata! Sepak, dali e mo`na i izdr`ana idejata da se vratat slu~aite povrzani so transformacijata na dr`avniot vo privaten kapital!? Dali za ovaa opredelba na SDSM treba da se smeni Ustavot, ili toa e ovozmo`eno so sega{nite odredbi? Koj dobiva, a koj }e gubi ako se poni{ti privatizacijata na golemite kompanii!? Dali sevo ova e samo politi~ki marketing i predizborno ostrewe na me~evite na vlasta i opozicijata? Analizite poka`uvaat deka vo periodot na tranzicijata koj trae ve}e 20 godini, dr`avata preku Agencijata za privatizacija prodade okolu 2.000 pretprijatija za okolu 2,4 milijardi evra. Vo niv rabotea pove}e od 40.000 rabotnici! Golem del od niv ostanaa na ulica, i vo posledno vreme se narekuvaat `rtvi na tranzicijata. Za re~isi site kompanii koi minaa niz privatizacijata ima{e somne`i i obvinuvawa za kriminalno prodavawe! @estinata na obvinuvawata doa|a{e vo zavisnost od toa koj kako {to

se menuva{e na vlast – SDSM ili VMRO-DPMNE! Za del od niv be{e pokrenata i sudska postapka da se utvrdi nezakonskata proda`ba koja so tekot na godinite ne dobi sudska razre{nica i procesite zastarea, a za ovie 20 godini be{e donesena samo edna pravosilna presuda za nezakonska privatizacija i toa za slu~ajot “Slavija”. Ekspertite se so sprotivni mislewa. Del od niv smetaat deka treba da se revidira privatizacijata, a del od niv, pak, velat deka ova e u{te eden politi~ki marketing. Stavot na Verica Haxivasileva-Markovska, porane{na direktorka na Agencijata za privatizacija e deka treba da se napravi revizija na celiot proces na privatizacija! Taka kone~no }e prestane lovot na ve{terki koj trae so godini. “Smetam deka treba da se napravi revizija na procesot na privatizacija. Ako ima krivi~ni dela zo{to da ne se otvorat, toa }e go zgolemi kredibilitetot na procesot na privatizacija. Ako nekoj ne{to lo{o napravil neka se vidi {to e i kade e. Procesot na privatizacija na dr`avnite kompanii e proces koj mora{e da se slu~i, zatoa kone~no neka razre{at so

BRANKO CRVENKOVSKI PRETSEDATEL NA SDSM

Neposredno pred liderskata sredba, pretsedatelot na opozicijata Branko Crvenkovski, pod ~ie vladeewe e sozdaden i realiziran konceptot na makedonskata privatizacija na golemo kritikuvana, javno pobara - so narednata ustavna izmena da se dodade odredba deka nema da zastari kriminalot i goneweto za dela storeni so privatizacijata ili vo proda`bata na golemite dr`avni kompanii vo Makedonija, glavno prodadeni na stranski korporacii ...”. Ova vo su{tina zna~i barawe za revizija na privatizaciite vo Makedonija! Vakvoto barawe na Crvenkovski vo tekot na v~era{niot den predizvika {ok vo makedonskata delovna i ekspertska javnost! No, i vo nekoi od partiite vo vlasta!

Zakonite mo`at da imaat povratno dejstvo i vo slu~aite povrzani so zastaruvawe na krivi~nata odgovornost za transformacija na pretprijatijata so dr`aven i op{testven kapital toa”, veli Markovska. Za pravnicite, pak, predlogot na opozicijata e konfuzen i necelosno objasnet. “Smetam deka ova e samo politi~ki marketing i voop{to ne e precizirano, za koi kompanii i za koi krivi~ni dela se misli. Ova e samo ideja koja e mnogu konfuzna so edinstvena cel da zemat pove}e poeni”, veli advokatot Nikola Polenak. NEMA POTREBA OD USTAVNI IZMENI Idejata na Branko Crvenkovski e da se dodade u{te eden amandman na ~lenot 52 od Ustavot so koj }e se onevozmo`i zastaruvawe na krivi~nite dela povrzani privatizacijata na kompaniite. Spored opozicijata, noviot amandman koj bi se dodal vo Ustavot bi glasel: “Zakonite mo`at da imaat povratno dejstvo i vo slu~aite povrzani so zastaruvawe na krivi~nata odgovornost za transformacija na pretprijatijata so dr`aven i op{testven kapital” . Obrazlo`enieto na opozicijata e deka predlo`eniot

amandman }e bide osnova za nosewe na zakonsko re{enie za da se izvr{i revizija na transformacijata na pretprijatijata so dr`aven i op{testevn kapital kako i osnova za izmeni na krivi~niot zakonik vo delot na zastarenosta na eventualnite krivi~ni dela storeni vo procesot na transformacijata na pretprijatijata so dr`aven i op{testven kapital. Ovoj predlog ne se odnesuva na delata koi ve} e se zastareni i za delata za koi e zatvorena sudskata postapka, tuku samo za onie za koi ima somne` deka se storeni i za koi vo momentov ima otvorena sudska postapka. Ova se objasnbuvawa na SDSM vo vrska so amndmanot {to go predlagaat! Od vladeja~kata partija, pak, izlegoa so stavot deka vo Ustavot postoi zabrana za retroaktivno zna~ewe na zakonite koi se na {teta na strankite vo procesot i deka predlo`enite izmeni na opozicijata se nevozmo`ni i deka Crvenkovski samo bara na~in da se amnestira sebe si za s$ {to napravil vo kriminalnata privatizacija. Spored ekspertite, pak, ako se pro~ita Ustavot, nema potreba od nikakvo dopolnuvawe i sega{niot tekst ja ovozmo`uva idejata na opozicijata. Spored misleweto na pravnite eksperti nitu opozicijata koja bara izmena na Ustavot, nitu pak vlasta koja veli deka ne postoi mo`nost ne si ja napi{ale doma{nata zada~a. Imeno vo ~lenot 52 od Ustavot se veli - “Zakonite i drugite propisi ne mo`at da imaat povratno dejstvo, osven po isklu~ok, vo slu~ai koga toa e popovolno za gra|anite”. Analogno na toa kompaniite koi vo procesot na privatizacija bea prodadeni bea op{testveni, odnosno vo sopstvenost na site gra|ani, i vo toj slu~aj re{avaweto na kriminalnite dejstva pri nivnata proda`ba sekako deka bi bile vo interes na gra|anite. Za da mo`e da se realizira idejata na Crvenkovski potrebna e samo izmena vo krivi~niot Zakonik. Stavot, pak, na Ustavniot sud za ovaa ideja na opozicijata za dopolnuvawe na Ustavot e deka nemaat nadle`nost da komentiraat, ili pak, da odlu~uvaat za pra{awa podneseni od neformalni sredbi pome|u poedinci i politi~ki partii. “ Ustavniot sud nema nadle`nost da rasprava za pra{awa za izmeni i dopolnuvawa na Ustavot, poradi {to nema da prezememe nikakva aktivnost za toa” veli Jugoslav Milenkovi}, portparol na Ustavniot sud. KAKVA BE[E MAKEDONSKATA PRIVATIZACIJA Za transsformacija na dr`avnite kompanii vo 1993 godina Vladata na SDSM po predlog na Jane Miqoski, toga{en vladin sovetnik za ekonomski pra{awa, go donese Zakonot za privatizacija na pretprijatijata

VERICA HAXIVASILEVAMARKOVSKA PORANE[EN DIREKTOR NA AGENCIJATA ZA PRIVATIZACIJA Smetam deka treba da se napravi revizija na procesot na privatizacija. Ako ima krivi~ni dela, zo{to da ne se otvorat.Toa }e go zgolemi kredibilitetot na procesot na privatizacija. Ako nekoj ne{to lo{o napravil neka se vidi {to e i kade e. Procesot na privatizacija na dr`avnite kompanii e proces koj mora{e da se slu~i, zatoa kone~no neka razre{at so toa so op{testven kapital, a po dve godini i Zakonot za prestrukturirawe na del od pretprijatijata koi rabotat so zagubi. So posledniot be{e napravena prvata lista na 25-te firmi-zagubari koi treba{e da pretrpat organizacisko i finansisko prestrukturirawe. Vo taa lista bea: Rudnici i `elezarnicaSkopje, Makedonka, Hemteks, Treska-mebel, Gazela, Mikron od Prilep, FAS 11 Oktomvri, Zletovo - rudnici, Makedonski `eleznici, Prespateks... Spored slobodni procenki, nivnata vrednost se procenuva{e od 800 milioni do edna milijarda evra. Od tie {to se prodadoa, se sobraa edvaj 30 milioni evra. Del od firmite od listata zagubari dosega se privatiziraa, del bea likvidirani i nikoga{ ne prorabotija.. Kaj nekoi firmi kako Jugohrom, sega{en Silmak i Feni ste~aite traeja nekolku meseci, a potoa so likvidacija i proda`ba na tender se prodadoa na stranski firmi. Kako najuspe{ni privatizacii vo 1999 godina se ocenuvaat onie na Feni i na OKTA, kade {to site vraboteni ostanaa na rabota. Onie {to nikoga{ ne uspeaja vistinski da se prodadat se: Hemteks, Frinko, Godel, Gazela, Karpo{ - Kriva Palanka... Nekoi se prodadoa, no nikoga{ ne prorabotija, kako {to se Silika i Treskamebel, delumno i FAS 11 Oktomvri. Po mnogu tenderi i peripetii se prodadoa i rudnicite Sasa, Toranica, Bu~im i Zletovo. Vo ovie pretprijatija rabotea pove}e od 40.000 rabotnici. Pogolemiot del od niv do denes ne uspeaja da najdat rabota. Preku Agencijata za privatizacija se prodadoa okolu 2.000 pretprijatija, a od celiot proces na privatizacija se sobraa samo 2,4 milijardi evra.

GORDANA JANKULOVSKA MINISTER ZA VNATRE[NI RABOTI Veruvam deka i gospodinot Crvenkovski znae deka ona {to toj go ka`a vo delot za zastaruvaweto na krivi~nite dela ne mo`e da bide prosledeno bez edna posistematska analiza na Ustavot, {to vo krajna linija bi zna~elo i promena na drugi odredbi koi se odnesuvaat na osnovnite principi na koi po~iva na{iot Ustav. Vsu{nost, na~eloto za zabrana na retroakvivnoto dejstvo na zakonite e edno od osnovnite na~ela i temelni vrednosti na Ustavot na dr`avata. Toa e ~lenot 14. Ona {to toj go promovira, prakti~no zna~i naru{uvawe na na~eloto za retroaktivno dejstvo na zakonite, spored koe nikoj ne mo`e da bide suden za delo koe ne bilo krivi~no delo vo momentot koga nastanalo. Eventualnoto bri{ewe na ovaa temelna vrednost bi zna~elo doveduvawe na na{iot Ustav vo konflikt so Konvencijata za ~ovekovi prava i vo krajna linija bi zna~elo naru{uvawe na fundamentalnite slobodi i prava na gra|anite. Na krajot na krai{tata, kako koncept koj se predlo`uva od Crvenkovski, toa treba da bide testirano od stru~nata javnost. Vakviot predlog so koj se predlo`uva bri{ewe na na~eloto za zabrana na retroaktivnoto dejstvo na zakonite vodi do edna pravna nesigurnost koja ne & dolikuva na edna demokratska dr`ava. Dokolku gospodinot Crvenkovski i SDSM go prerabotat predlogot vo pismena forma, sekako deka e vreden za razgleduvawe, posebno ako e predlog koj vistinski } e pomogne za borbata protiv korupcijata i kriminalot. Revizijata na privatizacijata, vo smisla na prezentirawe na novi dokazi, na na~in kako {to go propi{uvaat toa pozitivnite propisi, e sekoga{ legitimna i mo`e da se napravi, odnosno da se analiziraat odredeni dejstva {to se slu~ile vo minatoto vo kontekst na nivnata zakonska i pravna izdr`anost. Me|utoa, ona {to go slu{navme v~era za intervencija vo delot na Ustavot ja pokriva zastarenosta na krivi~nite dela, {to e ramka koja se odnesuva na drugi zakoni. ^ovekot koj gi izvr{uval najvisokite dr`avni funkcii bi trebalo da znae deka Ustavot e najvisokiot praven akt koi gi dava osnovnite prava i propisi i da gi regulira i precizira rabotite koi posle treba da gi precizira zakonot.


K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

O

N

M

E

R

C

I

J

O

G

L

A

S

A

L

E

N

K

O

M

O

G

L

A

S

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


VESTI

09.04.2010

NA "ALEKSANDAR VELIKI" ]E SE GRADI ZA MESEC I POL?! rade`nite aktivnosti na skopskiot aerodrom }e zapo~nat za mesec do mesec i polovina,- izjavi v~era Murat Ornekol, generalen direktor na TAV, vedna{ po sredbata so vladiniot vrv. Toj ne saka{e da ka`e za {to se razgovaralo v~era vo Vladata i re~e samo deka povodot ne bil od problemati~en karakter. No, doznavame deka sredbata bila svikana incidentno.

G

“Imavme obvrska da po~neme od 1 mart, no ima aktivnosti koi treba da se napravat odnapred, kako {to se dizajnot i nekoi odobrenija koi ne zavisat od nas, a golem del zavisat od Vladata i ~ekame da gi dobieme. No, vo isto vreme po~nuvame so site raboti i ne ~ekame samo na odbrenijata�, informira Ornekol. Spored nego, site imotni pra{awa koi pretstavuvle problem za po~etok

OBJAVEN TENDER ZA VISOKOKATNICI I HOTELI VO OP[TINA AERODROM

inisterstvoto za transport i vrski denovive objavi tender za izgradba na visokokatnici i hoteli vo op{tina Aerodrom. Lokacijata za izgradba na dva hotela se nao|a pokraj rekata Vardar, vo ~ija okolina treba da se gradat pove}e sodr`ini, me|u koi, zabaven akva-park, sala za hokej, teniski igrali{ta i drugi atraktivni objekti. Lokacijata predvidena za izgradba na visokokatnica e na krstosnicata na dvata frekventni bulevara "Treta makedonska brigada" i "Srbija�. Ministerstvoto za transport i vrski objavi i tender za ottu|uvawe na grade`no zemji{te, sopstvenost na Republika Makedonija, po pat na javno naddavawe, koe se nao|a vo naselbata Mi~urin vo Aerodrom, {to }e bide nameneto za izgradba na delovni prostorii.

M

PRATENICITE GO IZGLASAA ZAKONOT ZA VINO o izglasanite izmeni vo Zakonot za vino se regulira postapkata za izdavawe odobrenija za sadewe loznici, za registrirawe na povr{inite pod lozovi nasadi, za zadol`itelnite deklaracii za koli~estvoto nabrano i otkupeno grozje od poslednata berba, kako i za proizvodstvoto na vino i koli~estvoto uvezeno vino. Noviot zakon gi definira osnovite za klasifikacija na vinskite sorti grozje, zabranetite enolo{ki sredstva i postapki, metodite za fizi~ko-hemiska analiza na vinoto i registarot na proizvoditelite na vino. So Zakonot se definirani osnovite za proizvodstvo, ozna~uvawe i za{tita na vinata so geografski naziv, prometot na vinoto i klasifikacijata po kvalitet.

S

PA\AAT CENITE NA UGOSTITELSKITE USLUGI ndeksot na cenite na ugostitelskite uslugi vo mart godinava e namalen za 1,3% vo sporedba so prethodniot mesec, poka`uvaat najnovite podatoci na Dr`avniot zavod za statistika. Namaluvawe od 0,5% e registrirano kaj hranata, 4,8% kaj alkoholot, 4,1% kaj bezalkoholnite pijalaci i za 1,3% e namalen indeksot na cenite na uslugite za no}evawe.Edinstveno indeksot na cenite na lebot i gotovite jadewa vo mart godinava ostana nepromenet vo sporedba so fevruari, dodeka najdrasti~en pad od 14,8% ima kaj indeksot na cenata na slatkite raboti. Porast od 3,7% e registriran kaj toplite i ladni predjadewa.Indeksot na cenite, pak, na ugostitelskite uslugi e zgolemen za 0,5% vo mart godinava, vo sporedba so istiot mesec, lani.

I

VLADATA GI NAMALUVA KAZNITE I GLOBITE ZA KOMPANIITE

na grade`nata faza bile re{eni, a sega se ras~istuval terenot i se pregovaralo so makedonskite grade`ni kompanii. Se o~ekuva 5-6 firmi za okolu 50 dena da po~nat da rabotat na teren. Od TAV velat deka se trudat da gi kompletiraat i dokumentite vo delot na finansiskata konstrukcija, no deka toa bara vreme i zgolemena sorabotka so me|unarodnite banki.

K

O

M

E

o vtorata polovina od godinata se o~ekuva namaluvawe na kaznite i globite za prekr{ocite koi gi pravat firmite, vo prosek za 50%. So v~era{nata odluka na Vladata se opfateni okolu 6.000 kazneni odredbi vo 166 zakoni, soop{ti zamenik-pretsedatelot na Vladata za ekonomski pra{awa, Vladimir Pe{evski. Toj pojasni deka, vo najgolem broj, kaznite i globite }e bidat namaleni, no vo odredeni sektori, sepak, }e ima i dvojno zgolemuvawe na globite. Soglasno izmenite, se o~ekuva namaluvawe na kaznenite globi za neprijavuvawe na

V

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

vraboteni lica kako i za neprijavuvawe na danok za 50%, dodeka za 100% }e se zgolemat kaznenite globi za nepo~ituvawe na Zakonot za seme i semenski materijal i Zakonot za ve{ta~ki |ubriva, kade {to so prodavawe na otrovni i nesoodvetni |ubriva ili semiwa se predizvikuvaat te{ki posledici po bezbednosta, `ivotot i zdravjeto na lu|eto.

A

S

9


10 09.04.2010

OP[TESTVO

 PRATENICITE OD VMRO-DPMNE GO ODLO@IJA ZAKONOT ZA DR@AVNA REVIZIJA

PRVO SPORNI AMANDMANI, PA “BOJKOT”

 Vladeja~koto

mno mnozinstvo nadvorr od sobraniskat sala se skata koor koordinira{e koj p da prisustvuva K na Komisijata za ffina finansirawe i buxe ux no dojdoa buxet, samo Talat Xafer i Sowa Delori va-S va-Stojanovska.

nova za podnesuvawe krivi~na prijava. Toa zna~i deka tamu kade {to sme uvidele prostor za dopolnitelna analiza, sme go iskoristile ovoj indikator i sme napravile dopolnitelna proverka. Ovde naj~esto stanuva zbor za krivi~ni prijavi za zloupotreba na slu`bena polo`ba. Izve{taj od DRZ ne mo`e da bide dovolna osnova za podnesuvawe krivi~na prijava", veli Jankulovska.

GORDANA JANKULOVSKA MINISTERKA MINISTERKA ZA ZA VNATRE[NI VNATRE[NI RABOTI RABOTI ”Dr`avniot ”Dr`avniot zavod zavod za za revizija revizija kokoristi risti metodologija metodologija ii terminologija terminologija na na prezentacija prezentacija koja koja ee prifatena prifatena vo vo evropski evropski ramki, ramki, aa koja koja mora mora da da bide bide potkrepena potkrepena so so dokazen dokazen materijal materijal za za podnesuvawe podnesuvawe krivi~ni krivi~ni prijavi. prijavi. Za Za nas nas izve{taite izve{taite se se dodobar bar indikator, indikator, no no ne ne se se osnova osnova za za podnesuvawe podnesuvawe krivi~na krivi~na prijava“. prijava“. KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk

ratenicite od vladeja~kite partii & vra}aat na opozicijata i v~era go bojkotiraa soo~uvaweto so pratenicite od SDSM i LDP za da da gi usvojat predlog-izmenite i da gi re{at nedore~enostite

P

kkaj Zakonot za ddr`avna revizija. VVladeja~koto mnoziinstvo nadvor od ssobraniskata sala sse koordinira{e kkoj da prisustvuva nna Komisijata za ffinansirawe i buxet, no dojdoa buxet d samo Talat Xaferi i Sowa DelovaStojanovska. Poradi toa opozicijata prokomentira deka “~a{ata e preleana” otkako partijata na vlast podnese amandmani so koi treba da se izbri{e zakonskata osnova za pratenicite da dobijat ot~et kade i kako se tro{at narodnite pari i za Sobranieto da gi razgleduva izve{taite na Dr`avniot zavod za re-

vizija (DZR). Noviot Zakon za dr`avna revizija ne se donese, vo koj, sprotivno na predlo`enite amandmani od VMRO-DPMNE, pi{uva deka celta e da se zajakne mestoto i ulogata na Dr`avniot zavod za revizija kako najvisoka nezavisna revizorska institucija vo zemjava. Potrebata od nov Zakon za dr`avna revizija, koj go ispora~a ministerot za finansii Zoran Stavreski, se objasnuva so nu`nosta da se usoglasi raboteweto na DZR so standardite i kriteriumite na Evropskata unija, so {to treba da se zasilat operativnata i finansiskata nezavisnost na Zavodot za revizija.

Xaferi i Stojanovska ne objasnija zo{to go “bojkotiraat” noviot Zakon, a vo me|uvreme predlagaat izmeni so koi Vladata ima “odvrzani race” nikomu da ne dade ot~et za potro{enite pari. AMANDMANI KONTRA PREPORAKITE NA BRISEL Ne e jasno zo{to pratenicite od vlasta taktiziraat okolu donesuvaweto na ovoj zakon, dotolku pove}e {to Evropskata komisija (EK) vo Izve{tajot za napredokot na Makedonija za minatata godina oceni deka sorabotkata me|u Dr`avniot zavod za revizija i Sobranieto ne e na zadovolitelno nivo, kako i deka nedostigaat adekvatni

proceduri za izve{taite na DZR i preporakite na revizorite. Ovaa preporaka na Brisel se kosi so idejata na prateni~kata na VMRODPMNE, Stojanovska, celosno da se ukine sorabotkata so ovaa nezavisna institucija, koja kontrolira kako se tro{at dr`avnite pari. Od Osnovnoto obvinitelstvo, koe postapuva po naodite na Zavodot za revizija, i v~era ne dobivme stav okolu podnesenite amandmani na vladeja~koto mnozinstvo. Ministerkata za vnatre{ni raboti Gordana Jankulovska za Kapital objasnuva koga i kako MVR postapuva po revizorskite izve{tai. "Za nas revoizorskite izve{tai se dobar indikator, no ne se os-

ANTIKORUPCIONERITE KRITIKUVAAT Spored pretsedatelot na Komisijata za za{tita od korupcijata, Ilmi Selami, na ovoj na~in Vladata vr{i atak vrz programite za antikorupcija. “Ova govori za nedovolna politi~ka volja za borba protiv korupcijata. Najvisokite instanci treba da bidat primer vo borbata protiv korupcijata. Ako Sobranieto i Vladata vaka se odnesuvaat i baraat izve{taite na Zavodot da ne se razgleduvaat vo Sobranieto, toa definitivno govori za namaluvawe na transparentnosta. Ovie izmeni }e onevozmo`at javna rasprava po ovie izve{tai i se sprotivni na propi{anoto vo dr`avnata programa za spre~uvawe i represija na korupcijata”, objasnuva Selami.


OP[TESTVO

09.04.2010  Dali pomalata bankarska garancija kone~no }e donese koncesioneri za ^ebren i Gali{te?

 SE MENUVA ZAKONOT ZA KONCESII

IDNITE KONCESIONERI SE MAMAT SO POMALA BANKARSKA GARANCIJA KATERINA POPOSKA poposka@kapital.com.mk k k i l k

e namaluva minimalniot iznos na bankarskata garancija od dosega{nite 3% na 0,25% od procenetata vrednost na koncesijata, potrebni za u~estvo vo postapkite za dobivawe koncesii ili na drugi vidovi javno-privatno partnerstvo. Sobranieto v~era ja usvoi inicijativata na Ministerstvoto za ekonomija, da se izmeni i dopolni Zakonot za koncesii i drugi vidovi na javno-privatno partnerstvo. Ako dosega potencijalnite koncesioneri za da se prijavat na tender treba{e da

S

prika`at bankarska garancija od najmalku eden milion evra, sega toj iznos se skratuva na 25 iljadi evra. Iako opozicijata gi prifati ovie zakonski izmeni, potencira deka ovaa bankarska garancija e preniska i otvora mo`nost potencijalniot investitor iako go dobil tenderot, podocna da ne sklu~i dogovor. “Cenam deka ovaa minimalna vrednost za garancijata od 0,25% e mnogu niska. Za potencijalniot koncesioner utre tokmu toa mo`e da bide i uslov vo periodot od 90 dena potreben da se sklu~i dogovorot, da se otka`at od realizacijata na proektot. Za nekoi subjekti mo`ebi

garancijata e dobra, no za nekoi proekti niska. Smetam deka podobro bi bilo da se utvrdi gornata granica so koja bankarska garancija } e se odi. Vo odnos na ovie zakonski izmeni, ne mislam deka e dobro ona {to ste go predvidele, da go uslovuvate i vtoro rangiraniot potencijalen koncesioner da ostane vo igra i da ja ~uva bankarskata garancija, vo slu~aj prvo rangiraniot da se otka`e”, veli Marijan~o Nikolov, od SDSM. Opozicijata pobara vlasta da bide potransparentna koga stanuva zbor za odlo`uvaweto na rokovite za koncesii. “Dolgo vreme samo se prolongiraat rokovite

APTEKITE ISPLA[ENI OD KAZNITE NA FONDOT ZA ZDRAVSTVO ekoja apteka samostojno }e odlu~uva dali }e izdava lekovi na recept vo dve smeni ili, kako {to be{e slu~aj denovive, lekovi od pozitivnata lista }e se izdavaat samo vo smenata vo koja ima diplomiran farmacevt. Od Farmacevtskata komora potvrduvaat deka ima apteki koi ne izdavaat lekovi, no velat deka sekoja apteka individualno odlu~uva za rabotata. „Nemame zaedni~ki stav za na~inot na rabotata na aptekite. Vo ovoj

S

slu~aj, sekoja apteka sama procenuva dali }e izdava lekovi na pozitivna lista vo slu~aj koga nema diplomiran farmacevt vo smena. Sepak, mora da se po~ituva zakonot dodeka ne se donese akt od Ministerstvoto za zdravstvo. Koga aptekite }e dobijat pi{an dokument deka imaat period na adaptacija do 2017 godina, toga{ }e mo`e da rabotat kako i dosega” veli Lidija Petru{evska Tozi, pretsedatel na Farmacevtska komora. Od

Ministerstvoto za zdravstvo i Biroto za lekovi velat deka go izvestile Upravniot odbor na Farmacevtskata komora deka zakonska izmena e pu{tena vo vladina procedura, so cel aptekite da prodol`at da rabotat normalno i vo idnina. Sepak, od Biroto i od Ministerstvoto ne dadoa odgovor koga aptekite }e dobijat pi{an dokument vo koj }e stoi deka imaat period na adaptacija do 2017 godina, so {to }e mo`at da rabotat kako i do sega.

za odredeni koncesii, so objasnuvawe deka koncesionerite go barale toa od vas. Treba da ste potransparentni okolu izvestuvawata za odlo`uvawata na rokovite, a ne zatvoreni, samo so {turo objasnuvawe deka potencijalniot investitor baral odlo`uvawe na rokot”, kritikuva Nikolov. SE “TAPKA” TERENOT ZA NOVI INVESTITORI Zamenikot minister za ekonomija, Metodij Haxi Vaskov ne objasni dali izglasuvaweto na zakonskite izmeni vo itna postapka, e povrzano so odlo`uvaweto na rokot od dva meseca, za dostavuvawe na ponudi za izgradba na najgolemite hidrocentrali vo

zemjava, ^ebren i Gali{te. Edinstveno re~e deka, imaj} i gi predvid uka`uvawata na me|unarodnite institucii i konsultantski ku} i, ovie izmeni treba da gi podobrat uslovite za idnite koncesioneri”. Dosega garancijata od 3% be{e previsoka osobeno za golemi proekti i gi odvra}a{e kompanii da ne u~estvuvaat vo postapkite za dodeluvawe na koncesija, veli Haxi Vaskov. ^EBREN I GALI[TE Od Vladata objasnuvaat deka vremeto od dva meseca, kolku {to go prodol`ija rokot za dostavuvawe na ponudi za izgradbata na dvete najgolemi hidrocentrali kaj Debar, } e go iskoristat zaedno so

11

 Go podgotvuva li

Vladata, terenot, za kone~no da najde investitor za izgradba na dvete najgolemi hidrocentrali vo zemjava, ^ebren i Gali{te? Sobranieto ve}e gi usvoi zakonskite izmeni na Zakonot za koncesii i javn javno-privatno par r partnerstvo, so koi se namaluva pot potrebnata bankarska garancija kar

anga`iraniot me|unaroden konsultant IFC, podobro da gi sogledaat problemite i mo`nostite za iznao|awe na investitor na ^ebren i Gali{te, vredni 700 milioni evra. Ako ovoj pat tenderot uspee, dvete najgolemi centrali bi trebalo da se gotovi za osum godini. Analizata na Kapital poka`uva deka dosega, dr`avata gubela najmalku po 30 milioni evra sekoja godina poradi neuspehot da gi izgradi ovie dve klu~ni hidrocentrali, koi treba da proizveduvaat polovina od vkupnoto proizvodstvo na struja dobieno od voda vo zemjava. Vo poslednite dve godini se poni{tija ili bea prekinati 8 tenderi za golemite hidrocentrali.

PORADI PRITISOK OTKA@AN [TRAJKOT NA @ELEZNI^ARITE trajkot na nezavisniot Sindikat na ma{inskiot personal na Makedonski `eleznici – Transport se otka`a poradi zakanata so otkaz na negoviot pretsedatel, Risto Pejovski. Pejovski tvrdi deka zakanata do{la direktno od direktorot na M@ Transport, Blagoja Krstevski. Ma{inovoza~ot Pejovski be{e otstranet od rabotno-

[

to mesto zatoa {to uka`a na lo{ata bezbednosna sostojba na makedonskite vozovi. Pod pritisok na zakanata, Pejovski koj voedno e i pretsedatel na nezavisniot Sindikat, odlu~il da go odlo`i {trajkot. Na pra{aweto na dene{niot brifing so novinarite, kolku od lokomotivite {to soobra}aat niz Makedonija gi ispolnuvaat

minimalnite standardi za bezbednost, toj izjavi: "]e me obesat ako ka`am deka vo soobra}aj se pu{taat neispravni lokomotivi". Pejovski re~e deka Sindikatot povtorno }e ja razgleduva odlukata dali }e ima {trajk po peticijata na ~lenovite na nezavisniot sindikat so koja mu se dava celosna poddr{ka na liderot Pejovski.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


KOMENTARI I ANALIZI

09.04.2010

13

 KOMENTAR VOZI MI[KO I PO PRUGA ostojbata vo Makedonski `eleznici, od koja direktno zavisi bezbednosta na patnicite e strogo ~uvana tajna vo ova javno pretprijatie. Sekoj obid javno da se progovori za lo{ata infrastruktura, dotraenite lokomotivi i posebno sistemite za zapirawe koi mo`at da predizvikaat katastrofa strogo se sankcionira. Nekolku fakti uka`uvaat na toa. Pred nedela dena, direktorot na Transport vo JP Makedonski `eleznici, Blagoja Krstevski, donese naredba so koja na vrabotenite strogo im se zabranuva da komuniciraat so novinarite i da zboruvaat za bezbednosnata situacija vo `elezni~kiot soobra}aj. Spored nego podobro e da se slu~i nesre}a, otkolku javno da se zboruva za bezbednosta na patnicite. I namesto da bide nagraden, zatoa {to predupredil i odbil da upravuva so neispravna lokomotiva, Risto Pejovski, ma{inovoza~ot vo JP Makedonski `eleznici i pretsedatel na Nezavisniot sindikat na ma{inskiot personal, dobil re{enie so koe e smenet od rabotnoto mesto, a vo me|uvreme mu e vra~ena i zakana so otkaz ako i ponatamu zboruva za ona {to site go znaeme- deka na{ite

S

vozovi se opasni, za{to na sekoi nekolku dena od {inite izletuva po nekoj voz. Duri ni na sostanokot na nezavisniot sindikat Pejovski ne smee{e da progovori za ovaa sostojba, pa zatoa edn os tavn o gi spu{ti

MAKSIM M AKSIM RISTESKI risteski@kapital.com.mk ristes ris teski@ tes ki@ @kap appita tall.c l.com com o .mk om. mk mk

ramenata i re~e: “Ne smeam da zboruvam za sostojbata so lokomotivite. Ako ka`am }e me “obesat”. Zna~i podbro e da se mol~i, otkolku da se predupredi deka nekoj mo`e da zagine vozej}i se so na{ite vozovi.Haosot vo `eleznicata najdboro go ilustrira i faktot deka ispravnosta na lokomotivite se proveruva “od oko” namesto da se po~ituvaat normativite od zakonot za `elezni~ki soobra}aj, koj ja garantira bezbednosta na patnicite.

POMIRUVAWE ! o 20 godini nezavisna dr`ava, do~ekavme da gi vidime lutite rivali vo makedonskiot politi~ki blok, VMRO–DPM NE I SDSM obedineti okolu edn o va`n o pra{awe – Ustavot. Postignatiot konsenzus na Gruevski i Crvenkovski deka barawata na albanskite partii za ustavni izmeni se neprifatlivi, pa duri i opasni, go zaseni faktot deka sredbata vo Klubot na pratenici i pomina bez nikakov konkreten ishod (ako se isk lu~i ekspertskata grupa koja }e se formira da tro{i vreme vo rasprava, a da ne se dogovori!?). Dvajcata lideri ne samo {to isto razmisluvaat, tuku po sredbata izlegoa so re~isi ist vokabular, jasno pora~uvaj}i deka nema da dozvolat pred s$ da se zadre vo rabotata na najvisokiot sudski organ. O~igledno e deka dvajcata lideri uspeaja da se krenat nad sopstvenite sueti i da gi pobedat, kako i da se otka`at od sekojdnevnite me|usebni “plukawa” vo ime na ne{to {to treba da im bide osnovna cel – branewe na dr`avnite interesi. Ova e za pozdrav! Makedonskata vlast ne smee da dozvoli da se naru{i rabotata na Ustavniot sud. Ako nejzina osnovna zada~a e da go “neguva” najvisokiot praven akt vo edna zemja, jasno deka e “suludo” baraweto istata da prestane da nosi odluki bazirani na stru~nosta na sudiite i da odlu~uva

P

vo korist na eden etnikum. A pritoa da ne se otvori pra{aweto dali mo`ebi toj etnikum nekoga{ }e ima barawa koi direktno se kosat so makedonskite vitalni interesi i Ustavot na

Katerina Sinadinovska sinadinovska@kapital.com.mk

dr`avata.Najopasno vo celata rabota e ako so predlo`enite ustavni promeni se dovedeme vo situacija odlukite na Ustaven sud da se donesu vaat spored politi~kata volja, a ne spored zakonot, odnosno najvisokiot praven akt vo dr`avata- Ustavot. Ona {to ostava gorko ~uvstvo kaj Makedoncite e - ako vo ovoj slu~aj Gruevski i Crvenkovski, koga se vo pra{awe najvisokite interesi na dr`avata, poka`aa d eka umeat is to da mislat, toga{ {to gi spre~uva da se soglasat vo stavovite i koga se raboti za vo ovoj mig naj~uvstvitelnoto pra{awe, {to isto taka e od vrven dr`aven interes - imeto.!?

ZADR@ETE JA NASMEVKATA! lova~kite eksperti sakaat da & pomognat na Makedonija za da se popravi biznis-klimata. Eden od prvite zaklu~oci na ekspertite be{e: vo Makedonija ima korupcija i zatoa, me|u drugoto, ima malku stranski investicii. Gledaj}i go pompezniot naslov na vesti, si pomisliv kakva li slika pobuduva ova kaj investitorite koi, sepak, investirale vo Makedonija. Mo`ni se dve ekstremni hipotezi. Od prvata bi proizleglo, deka vo aktuelno diskutiranata lista na spomenici, koi naskoro }e go razubavat Skopje treba da razmislat i za spomenik vo ~est na stranskite investitori – na borcite protiv korupcijata od po~etokot na 21 vek. Dali na ceremonijalnoto otkrivawe na vakviot spomenik, makedonskite mleko-proizvoditeli bi donele buket cve}e? Dali eden od golemite investitori od sektorot za telekomunikacii bi bil pretstaven za vreme na sve~enosta od strana na prisutniot direktor, i dali bi bile pokaneti i prethodnite direktori? Drugata hipoteza e od vremeto na dedo Noe. Ako nekoj zema potkup, toa zna~i deka go dava kaj nekoj drug. Kon krajot na januari gr~kiot parlament re{i da zapo~ne istraga, preku koja treba{e da se proveri dali eden od najgolemite germanski investitori i izvezuva~i daval potkup na politi~arite i im prefrlal pari na partiite za da si napravi podobri uslovi za rabota vo sferata na telekomunikaciite. Grupa prominentni lu|e u{te prethodno bea osomni~eni za perewe pari i korupcija za vremeto na op{to poznatite, olimpiski igri. Mnogu nevladini

S

organizacii koi se zanimavaat so otkrivawe na korupcija vo svetot zabele`uvaat deka direktnite stranski investicii i apetitot za izvoz na golemite me|unarodni firmi se ~esto pri~ina za korupcija. Iako nekoi korporacii otvoreno priznavaat deka gi finansiraat politi~kite partii, velej}i deka toa go pravat legalno. Denovite koga be{e sve~enosta po povod otpo~nuvaweto na izgradba na nova fabrika vo slobdnata ekonomska zona vo Skopje, direktorot za strate{ko planirawe, na novinarite im ka`uva{e kako negovata firma gi finansira – legalno i ~esno, ednakvo sekomu i na vladeja~kata i na opoziciskata partija vo Velika Britanija i vo SAD. Ne otkri za kolkavi sumi se raboti i zo{to firmata go pravi toa. Mo`ebi zaradi toa {to se gri`at za demokratijata? Statiite na tema korupcija vo golemite me|unarodni korporacii koi se pojavuvaat vo svetskite mediumi, naj~esto se op{ti i poka`uvaat kolku golem problem za biznisot e toa {to ne~esnite administrativci i politi~ari o~ekuvaat potkup. Najgolemata nevladina organizacija koja se bori protiv korupcijata vo svetot, Transparency International (TI) sekoja godina publikuva izve{tai za potkuplivosta. Vo niv mo`e da se pro~ita deka vo zemjite vo OECD, borbata protiv korupcijata e najsilna vo Germanija. Sepak, dokolku se pogledne podetalno izleguva deka na ~elo na firmite koi gi korumpiraat administrativcite od Avstrija do Argentina se nao|a golema germanska kompanija. Taa se vika Simens. Tokmu nejzinata rabota vo Grcija go zagri`uva parlamentot vo

ovaa zemja. Vo arhivskite primeroci na Fajnen{l Tajms mo`at da se najdat toni u`asni informacii. Na 13 dekemvri 2008 godina pi{uva vo vesnikot, deka Simens se soglasil na dr`avnite ministerstva vo SAD da im plati nad 800 milioni dolari penali, {to zaedno so kaznite predvideni od sudot vo Monahium iznesuvale ogromni 1 milijarda i 400 milioni dolari. Drugite vesnici isto taka zapo~naa da go ispituvaat 160-godi{noto rabotewe na firmata za da utvrdat deka i vo oblasta na potkupuvaweto ima neverojatni 100 i pove}e godini tradicija. Britanskiot nedelnik Ekonomist vo posledniot broj na vesnikot ima{e nekolku statii na tema pogre{no lepewe na etiketi vo zemjite na Isto~na Evropa. Koga be{e krizata, nekoi od zemjite vo regionot se poka`aa deka bea primer za stabilnost, zakon i red za razlika od, na primer, Italija ili Grcija. Vo toj kontekst avtorot na statijata ja spomna i Makedonija koja spored nego e dobra, „lesen zalak”, potencijalna zemja za ~lenstvo vo Evropskata unija. Izgleda deka na britanskite mediumi sega im e te{ko da pi{uvaat za korupcijata vo stranstvo, bidej}i vo najgolemite svetski korupciski skandali zame{ani se tokmu britanskite firmi. Po istragata od Institucijata za seriozna izmama (SFO), britanskiot tajkun vo industrijata za oru`je BAE Sistems ja prizna vinata i se soglasi da isplati kazna vo visina od 400 milioni – objavi FT na 5 fevruari 2010. I toa pomalku otkolku {to bi platile drugi me|unarodni firmi, zabele`al novinarot. Istragata be{e brgu zatvorena, navodno poradi britanskiot biznis na

STANISLAV PIGON ekspert za ekonomski razvoj i in inve vest stic iccii investicii

nacionalna bezbednost. Izve{tajot na TI ja opi{uva BAE Sistems kako treta po golemina firma za oru`je vo svetot. Srede somnevawata za korupcija koi se preispituvaat vo firmata se nao|aat i 1 milijarda funti potkup isplateni vo vrska so slavniot 43 milijardi vreden dogovor za proda`ba na voeni avioni vo Saudiska Arabija. Institucijata za seriozna izmama potvrdi deka ja ispituva ”rabotatat na fermata” i vo zemjite vo Isto~na Evropa, kako vo Ungarija, Romanija, ^e{ka i Bosna. A onie stotici milioni koi firmite gi pla}aat kako kazna? Za {to }e bidat tie potro{eni? Mo`e za dogovori za sovetuvawe na eksministrite za pravda da im poka`at kako cuti korupcijata vo zemjite na Jugoisto~na Evropa? Mi se ~ini deka Vladata na nejzinoto Viso~estvo izgleda nema da se odlu~i dodatnite prihodi vo buxetot da gi nameni za razubavuvawe na centarot na London. Gradeweto na spomenik, koj go slavi uspehot na ,,admiralite,, na britanskata industrija za oru`je na preminot me|u 20 i 21 vek verojatno ne vleguva vo ovaa smetka.


14 09.04.2010

FEQTON

FELJTON-4 IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

a fiskalnata 2004 godina, prihodite na tehnolo{kiot gigant Hjulit-Pakard (HewlettPackard) bea 80 milijardi dolari. Vo april 2005 godina, na ~elo na kompanijata zastana aktuelniot glaven izvr{en direktor, Mark Hrd, pod ~ie vodstvo HP dosega ima zabele`ano prose~en godi{en rast od 7%, so proda`ba od 115 milijardi dolari vo 2009 godina, a za prviot fiskalen kvartal od 2010 neto-prihodite se poka~eni za 25%. Impresivni rezultati, ako se zeme predvid deka poslednive dve godini se krizni. Rezultatite na Hrd se dol`at, pred s$, na dramati~noto kratewe na tro{ocite, standardizacijata na proda`bite so golem obem, kako onie na kompjuterite, i prili~no brutalnata kultura na podnesuvawe smetka za sekoj cent {to vleguva i izleguva od kompanijata. [efot na HP, isto taka, vovede bezmilosna efikasnost na najvisokite nivoa. So toa {to go popolni upravniot odbor i senior-menaxmentot so pove}e lu|e {to doa|aat nadvor od Silikonskata dolina, i so toa {to donese menaxeri koi se mnogu pove}e “hardkor” biznis-tipovi otkolku in`eneri i pronao|a~i, toj go remodelira HP po svoj kalap – da go predvodat biznis-lideri {to }e bidat postojano nezadovolni od postignatoto i `edni za ekspanzija.  Rast preku spojuvawa i akvizicii Postojaniot streme` za rast se gleda najdobro preku kupuvaweto na Electronic Data Systems vo avgust 2008 godina za 14 milijardi dolari, koga finansiskata kriza ve}e besnee{e vo SAD, i skore{noto prezemawe na 3Com, kineska kompanija za mre`ni re{enija, za 2,7 milijardi dolari. Hrd e postojano vo potraga da zgrap~i i drugi golemi kompanii. “Dve tretini od rastot doa|a od spojuvawata

Z

“KAPIT “KAPITAL” PO^NA SO SERIJAL STORII ZA TOA KAKO NAJGOLEMITE BIZNIS -UMOVI NA PLANETAVA GI PODGOTVIJA SVOITE STRATEGII ZA BORB BORBA PROTIV GLOBALNATA KRIZA. PRO^ITAJTE ZA TOA KAKVI ^EKORI PROTIV EFEKTITE OD RECESIJATA PREZEDOA ^ELNICITE NA SVETSKITE SVET BANKARSKI I INVESTICISKI GIGANTI I KORPORACII O OD VOL STRIT, NO I [TO SOVETUVAA POZNATI BIZNIS -TEORET -TEORETI^ARI VO TAA NASOKA.

BIZNIS -LIDERITE PROTI PROTIV KRIZATA: MARK HRD, [EF NA HEWLETT-PACKARD

VODI SMETKA ZA SEKOJ CENT [TO VLEGUVA I IZLEGUVA OD KOMPANIJATA  Rezultatite na Mark Hrd se dol`at, pred s$, na dramati~noto kratewe na tro{ocite, standardizacijata na proda`bite so golem obem, kako onie na kompjuterite, i prili~no brutalnata kultura na podnesuvawe smetka za sekoj cent {to vleguva i izleguva od kompanijata. i akviziciite, 25% e organski, a 10% od nova, golema ideja. Nie sega sme 20 milijardi dolari pogolemi od IBM, na pazarot za tehnologija {to te`i 1.700 milijardi dolari godi{no” veli Hrd. So eksplozijata na pazarot za kompjuterski mre`ni re{enija i serveri, na klientite {to sakaat pove}egodi{ni multimilionski dogovori za nabavka na oprema im treba snabduva~ {to mo`e da menaxira mnogu aspekti od mnogu biznisi i {to mo`e da im pomogne da postignat efikasnost vo ramkite na tie biznisi, no i me|u niv. “Klientite ne sakaat da si imaat rabota so desetina razli~ni prodava~i od isto tolku razli~ni kompanii sekojpat koga ja nadgraduvaat svojata oprema ili primenuvaat nekoja nova aplikacija”, veli Hrd.  Fokus na proizvodite so pogolema dodadena vrednost Vo momentov, novite titani na “edno{alterskiot” svet se: Oracle, koj {to neodamna go vklu~i i ona {to ostana od Sun Microsystems, proizvoditelot na kompjuterski server, vo svoeto carstvo na podato~ni bazi; IBM, dolgogodi{en {ampion na poleto na konsultantski uslugi, softver i pred toa, hardverski re{enija; Cisco, carot za mre`ni re{enija, koj {to sega ima i serveri vo svoeto portfolio; kako i prvencite vo ponudata na

re{enija za skladirawe podatoci, EMC i proizvoditelot na softver za virtuelizacija, VMWare. Mark Hrd nastojuva da prigrabi {to e mo`no pove}e od akcijata {to se slu~uva tuka. Minatata godina potro{i mnogu vreme zboruvaj}i so postoe~kite i potencijalnite klienti, imaj}i sostanoci so okolu 3.000 glavni menaxeri za informacii od cel svet, a godinava e na pat da ja nadmine taa brojka. Hrd saka da go naso~i HP kon kreacija na proizvodi so mnogu pogolema dodadena vrednost od personalnite kompjuteri i printeri, koi imaat niski profitni mar`i i so~inuvaat najgolem del od brendot HP, kako i kon ostvaruvawe na mnogu pove}e otkolku evtinite dogovori za autsorsing i odr`uvawe, kon koi kompanijata se naso~i pred negovoto doa|awe. Vo januari, Hjulit-Pakard ja objavi investicijata od 250 milioni dolari zaedno so Majkrosoft, za razvoj na hardver, softver i uslugi za t.n. “kompjuterski oblak”, platforma za iskoristuvawe na mo}ta na kompjuterite preku internet-prebaruva~. Sakaj}i da postigne nov imix na kompanijata, Hrd lansira{e kampawa pod sloganot “Ajde da pravime ~udesni ne{ta”, za koja potro{i

 “PRVIOT ZNAK DEKA ODIME NADOLU E KOGA SME ZADOVOLNI SO SRABOTENOTO”, ZNAE DA KA@E MARK HRD, [EFOT NA HJULIT-PAKARD. 40 milioni dolari. So drugi zborovi, Hrd, ima namera da vleze na teritorijata na IBM i Cisco, ~ii {to biznisi za konsalting i mre`ni re{enija se me|u onie so najvisoki profitni mar`i vo svetot na tehnologijata.  Kratewe tro{oci (i glavi) Koga dojde vo Hewlett-Packard od NCR (golema amerikanska kompanija za proizvodstvo na kasi, bar kod-skeneri za trgovija i sl.), Hrd ima{e reputacija na ~ovek {to nema milost vo krateweto tro{oci, podrazbiraj}i i otpu{tawa na vraboteni. Negoviot fokus e isklu~ivo kon oblasti so potencijal za rast, kako {to e hardverot za skladirawe podatoci. Prvata zabele{ka koga do{ol vo kompanijata mu bila okolu operativniot profit {to iznesuval skromni 5,3%. “Toa zna~i deka od 79 milijardi dolari prihod, nie tro{ime 75 milijardi. Pa se pra{av, kade li gi tro{ime?”, veli Hrd. Toj identifikuva{e 860 procesi {to se potrebni za da raboti kompanijata, vklu~uvaj }i i programi za vrabotenite i nivnite plati, koi {to imaa natprevaruva~ki karakter. Toj postavi odgovorni lu|e za sekoja softverska aplikacija, a gi ima{e 7.000, i pobara od niv da ja opravdaat pred tehnolo{kiot department. Na krajot, se svedoa na 2.000, brojka za koja Hrd re~e deka s$ u{te e pregolema. Hrd isto taka otpu{ti 15.000 vraboteni (10% od vkupniot broj toga{), i gi konsolidira{e centrite za upravuvawe so podatoci, od 85

na samo {est. Potoa, bea namaleni i tro{ocite za obuka na proda`niot personal, koi {to bea ogromni za biznis kade {to nekoi proizvodi traat pomalku od edna godina. I istra`uva~kiot oddel na HP, isto taka dojde “pod no`”. Negovite 120 golemi eksperimenti, {to bea vo tek, bea svedeni na samo 21. Podobroto koristewe na tehnologijata be{e inspiracija za nosewe na kriti~ni odluki za toa koi raste~ki biznisi }e bidat kupeni od strana na HP ili pak }e bidat izgradeni i potoa razvivani. “Na polovina pat od na{ata sopstvena konsolidacija, sfativme deka na~inot na koi {to klientite sakaat da gi koristat na{ite produkti e preku uslugite”, veli Hrd. Hrd ima reputacija na lider {to neverojatno mnogu bara od svoite podredeni, {to ima{e i svoja cena preku zaminuvaweto na golem broj menaxeri vo konkurentskite kompanii. Duri i negovite po~ituva~i velat deka ponekoga{ e naporna toa negovo nastojuvawe da se bide podobar i podobar. “Koga }e prestane da zboruva za tro{ocite, }e po~ne da zboruva za planovite za rast”, veli En Livermor, menaxerka na oddelot za serveri i uslugi, koja e vo kompanijata 28 godini. “Prviot znak deka odime nadolu e koga sme zadovolni so srabotenoto”, znae da ka`e Mark Hrd, {efot na HjulitPakard.


KOMPANII & PAZARI 15

09/APRIL/2010

VO MAKEDONIJA NAJPLATENI SE FONDOVSKITE MENAXERI I BANKARITE

NAJMNOGU PARI KAJ TIE ШTO RABOTAT SO NIV Vtori spored prose~nata plata se pilotite, kontrolorite na let, aerodromskite rabotnici i vrabotenite vo avionskite kompanii koi vo januari vo prosek zemale 38.773 denari. EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

rokerite, berzanskite rabotnici, onie koi rabotat so hartii od vrednost i so hipotekarno posreduvawe imaat najvisoka prose~na plata vo Makedonija, koja e dvojno pogolema od prosekot na dr`avno nivo. Spored podatocite na Dr`avniot zavod za statistika, ovaa grupa na vraboteni, ~ija {to profesija vo klasifikacijata na Zavodot se zaveduva kako “pomo{ni aktivnosti vo finansiskoto posreduvawe” vo januari

B

44.838 5

denari e najvisokata prose~na plata vo Makedonija vo fevruari

imale prose~na plata od 44.838 denari, i vo prviot mesec na ovaa godina zarabotile za 24% pove}e sporedeno so istiot period vo 2009. Vo prosek, vrabotenite vo ovie sektori lani zemale 41.535 denari mese~no. Aleksandar Manev od dru{tvoto za upravuvawe so fondovi “Ilirika” veli deka vo posledniot period nema zgolemuvawe na platite vo nivniot sektor, tuku naprotiv, imaat pad vo rabotata. “Vo posledno vreme e padnat biznisot. Lu|eto pomalku investiraat, {to zna~i pomalku provizija za brokerskite dru{tva. Konkretno vo Ilirika vo posledno vreme nemavme izmeni na platite”, objasnuva Manev. Vo izve{taite na Dr`avniot zavod za statistika pri klasifikacijata na rabotnata sila, vo delot na finansisko posreduvawe stoi potkategorijata koja glasi: Pomo{ni aktivnosti na finansisko posreduvawe. “Vo ovaa kategorija vleguvaat aktivnostite koi opfa}aat ili se povrzani so finansisko posreduvawe, no sepak, ne se bankite.

pati pove}e zarabotuvaat brokerite, i hipotekarnite posreduva~i vo sporedba so konfekciskite rabotnici

Ovde vleguvaat rabotite koi se povrzani so pazarot na hartii od vrednost, hipotekarno posreduvawe, upravuvawe i supervizija na finansiskiot pazar, berzata, brokerite, objasnuvaat od Dr`avniot zavod za statistika. Spored ekspertite, visokite plati koi gi zema ovaa grupa na lu|e se opravdani, zatoa {to se raboti za profesija koja e stresna i rizi~na. “Najvisokata plata vo dr`avata ja zemaat mal broj na lu|e, koi se visoko kvalifikuvani, imaat mnogu znaewe i ne bi rabotele za pomalku pari. Se raboti za visoko rizi~na profesija, koja ne bi ja rabotel sekoj, objasnuva profesorot Van~o Uzunov. Vtori spored prose~nata plata se pilotite, kontrolorite na let,

aerodromskite rabonici i vrabotenite vo avionskite kompanii koi vo januari vo prosek zemale 38.773 denari. Na treto mesto se vrabotenite vo elektro-energetika ~ii mese~ni primiwa vo presek se za 2.000 denari pomali od vrabotenite vo vozdu{niot soobra}aj. Ne slu~ajno rabotata vo banka e edno od najposakuvanite rabotni mesta vo dr`avata. Vo bankarskiot sekor prose~nata januarska plata e 36.000 denari. Vo ovoj sektor ima visokokvalifikuvani rabotnici, koi od druga strana ne bi rabotele za malku pari, velat analiti~arite. Najdobro platenite i atraktivni rabotni mesta se vo mal broj, i nivnoto zgolemuvawe, odnosno namaluvawe ne mo`e da vlijae mnogu na dr`avniot prosek. “Toa se mal broj na ubavi i dobro plateni rabotni mesta, koi {to se te{ko dostapni. Gi rabotat obrazovani lu|e koi se mnogu sposobni i koi ne bi rabotele za pomalku pari. Zaedno so bankarskiot sektor, nivniot broj ne nadminuva pove} e od 3.000 lu|e. Podatocite za nivnite visoki plati mo`e da bidat inspiracija za drugite”, veli profesorot Van~o Uzunov. ADMINISTRACIJATA ZEMA PROSE^NA DR@AVNA PLATA Od druga strana pak, mnogu

lu|e zemaat plata pomala od dr`avniot prosek. Iljadnici konfekciski rabotnici mese~no zarabotuvaat edna pettina od platata na eden broker. Platite vo tekstilnata industrija se okolu 9.000 denari. Vrabotenite vo zemjodelstvoto, kako i pove} e sektori od prerabotuva~kata industrija zemaat mnogu pomala plata od prose~nata. Uslu`niot sektor, vo koj ima malku lu|e koi zemaat mnogu pari vo golema mera go kreva dr`avniot prosek. Prose~nata neto-plata vo Makedonija za prviot mesec ovaa godina e 20.330 denari, {to e za 3,6% pove}e vo sporedba so istiot mesec lani. Golemo zgolemuvawe ima na platite vo sektorot Rudarstvo i vadewe kamen, kade {to prose~nata plata od 21.356 denari e za 12,6% pogolema vo sporedba so lani. Isto taka ima zgolemuvawe na prose~nata plata vo prerabotuva~kata industrija za 7,2%, soobra}ajot, skladirawe i vrski za 7,4 %. Javnata administracija, vo koja vleguvaat prosvetnite, socijalnite i zdrastvenite rabotnici, kako i javnite slu`benici ima prose~na mese~na plata od 21.663 denari. I pokraj namaluvaweto na nivnite primawa, sepak, spored primawata imaat za 1.000 denari povisoki plati od prose~nata.


16 09.04.2010

BERZA/AKCII/TRGUVAWE

 MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

 MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MVR PODNESE KRIVI^NI PRIJAVI ZA OTKUPOT NA AKCIITE NA TIKVE[

TIKVE[ VO PROBLEMI, VO PARLAMENTOTSUDIR, AKCIITE SÉ U[TE STABILNI!

EMILIJA STEFANOVA stefanova@kapital.com.mk

opstvenicite na vinarnicata Tikve{ v~era ne sakaa da gi komentiraat krivi~nite prijavi, koi protiv niv gi podnese MVR! Prijavite gi tovarat sopstvenicite na M6 za {teta {to ja pretrpele akcionerite, od 1 milion evra, predizvikana pri prezemaweto na Tikve{. VMRO-DPMNE bara detail za privatizacijata od Ministerstvoto za ekonomija! SDSM veli deka vo toj slu~aj treba da se razgleduva privatizacijata na site vinarski vizbi vo dr`avata. Rakovodstvoto na Vinarskata vizba Tikve{, grupacijata M6, i direktorot na brokerskata

S

1000

denari se kupeni najgolem del od akciite na Tikve{ pri prezemaweto

ku}a Investbroker ne sakaat da gi komentiraat najnovite obvinuvawa na vladeja~kata VMRO-DPMNE za kriminalnata privatizacija na vinarnicata, kako i krivi~nite prijavi na policijata za zloupotreba pri otkupot na akciite. Zav~era, Ministerstvoto za vnatre{ni raboti podnese krivi~ni prijavi protiv Vesna Pendevska-Pajvanska, porane{en pretsedatel na Komisijata za hartii od vrednost, Kiril Mitrovski, direktor na Investbroker i Svetlana Pendarovska,

upravitel na firmata “M-6 Svetlana i ostanatite” koi se osomini~eni deka ja zloupotrebile svojata polo`ba i prekr{uvajki gi zakonite gi o{tetile malcinskite akcioneri na Tikve{ za eden milion evra. Direktorot na vinarnicata Tikve{, Gorgi Petru{ev ne saka da gi komentira poslednite potezi na MVR. Spored nego, se raboti za slu~aj koj bil pred pove}e godini i vo vreme koga toj ne ja izvr{uval ovaa funkcija. Kiril Mitrovski, direktor na Investbroker za krivi~nat

1

milion evra spored MVR se o{teteni malcinskite akcioneri na Tikve{ pri prezemaweto

prijava od MVR ne bil oficijalno informiran, tuku doznal od mediumite i od vebstranata na Ministerstvoto. Toj veruva deka toa {to go napravil pred pove}e godini e ispravno i stoi zad svoite odluki. Mitrovski ne saka da dade nikakov komentar za slu~ajot. Spored informaciite na MVR, vo 2003 godina Vesna Pendevska, kako direktor na Komisijata za hartii od vrednost dozvolila na slobodniot pazar na hartii od vrednost

 OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

 Akciite na vinanrskata vizba Tikve{, v~era do zatvoraweto na Berzata vo Skopje ostanaa “mirni” samo zatoa {to so niv ne se trguva{e! Po trite krivi~ni prijavi od MVR kon menaxmentot na M6 sopstvenici na Tikve{, ostanuva deneska da se vidi kako }e se odviva berzanskiot den i poziciite na akciite na vinarnicata! Vo Parlamentot `estoka rasprava me|u vlasta i opozicijata na tema Tikve{! vo tri blok-transakcii da se istrguvaat vkupno 42.184 akcii na VV Tikve{, ~ija cena bila 1.000 denari po akcija, koi bile kupeni od M 6 koi prethodno poseduvale 44,15% od vkupniot broj na akcii. Spored policijata, za proda`bata trebalo da se dade javna ponuda za otkup na akcionerite, a akciite trebalo da se trguvaat po najvisokata cena na berzata vo poslednite 6 meseci, i toa po 1.901 denari, a ne 1.000 denari za kolku {to se prodadeni. So toa, malcinskite akcioneri se o{teteni za 38 milioni denari (618.000 evra). Pendevska vo april

2004 godina, sprotivno na zakonite im dozvolila na Pendarovska i Mitrovski da po~nat postapka za prezemawe na Tikve{, iako znaela deka kupuva~ite ve}e poseduvaat 64,56% od akciite, objasnuvaat od Ministerstvoto. Ottamu velat deka vo 2004 godina bile otkupeni nov bran na 10.875 akcii koi {to bile kupeni za 1.000 denari, namesto po 3.450, so {to malcinskite akcioneri bile o{teteni za u{te 26.5 milioni denar (430.000 evra). Prezemaweto na Tikve{ povtorno e tema za prepukuvawe pome|u najgolemite politi~ki partii. Vladeja~kata VMRODPMNE v~era pobara od Ministerstvoto za ekonomija da izleze so informacii za toa kako se slu~ila privatizacijata na Tikve{. Opoziciskata SDSM, koja be{e na vlast vo vremeto na privatizacijata smeta deka Ministerstvoto za ekonomija treba da informira za privatizacijata na site vinarski vizbi, a ne samo na Tikve{. “Ova e selektivna borba protiv nekoja nepravda. Vnimavajte kako se odnesuvate kon stopanstvoto. Ako ima malaverzacii za nekoi privatizacii, vie gi imate site mehanizmi da gi otvorite slu~aite. Zo{to ne sakate izve{taj za site vinarnici. Dali toa zna~i deka me|u niv ima nekoja va{a firma? Ova vi e ~ista marketingpolitika”, re~e Marjan~o Nikolov od SDSM. Ova ne e prv pat dvete najgolemi partii vo dr`avata da se prepukuvaat okolu prezemaweto na Tikve{. Vo 2005 godina se krena golema pra{ina okolu ova pra{awe. I toga{ temata be{e prezemaweto i otkupot na akciite. Isto taka se znae deka nekolku godini nanazad vinarnicata redovno vo sezonata na otkup na grozje se soo~uva so problemi na terenot, koi se ocenuvaat kako ne dokraj jasni od aspekt na toa koj gi organizira lozarite da {trajkuvaat!

 BERZANSKI INFORMACII

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, ~etvrtok-08.04.2010)


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


KOMPANII & PAZARI

18 09.04.2010

OBUKA ZA KORISTEWE NA ELEKTRONSKIOT SISTEM ]E SORABOTUVAAT MAKEDONSKI I ERMENSKI ZA JAVNI NABAVKI INFORMATI^KI KOMPANII akedonskite kompanii deneska }e imaat mo`nost da se zapoznaat so na~inot na koristewe na Elektronskiot sistem za javni nabavki, podgotven od strana na Biroto za javni nabavki. Biroto, koe {to e vo

M

sostav na Ministerstvoto za finansii, a poddr`ano od strana na proektot e-GOV na USAID i od strana na Stopanskata komora na Makedonija, besplatnata obuka ja odr`uva vo prostoriite na Komorata. Kompaniite }e bidat

zapoznaeni i za toa kako funkcioniraat elektronskite aukcii, no i za zna~eweto, nabavkata i upotrebata na digitalnite sertifikati. Prezenteri }e bidat Elena Stamatovska i Darko Janevski od USAID proektot e-GOV.

ode~ki kompanii od IKTsektorot od Ermenija izminative dva dena vo Skopje ostvarija kontakti vo ramkite na "Eden na eden biznis-sredbi". Za vreme na nastanot bea odr`ani golem broj delovni sostanoci, poseti na partnerskite firmi i sredbi so industriskite lideri. Nekolku makedonski, romanski i albanski kompanii, me|u koi i Semos Edukacija, Momenti, Seavus grupa i Euronetkom, ve}e

V

izrazija interes da vospostavat sorabotka so ermenskite partneri, so cel sproveduvawe na zaedni~ki proekti. Ermenskite kompanii prisutni na sredbite, rabotat vo oblasta na e-vlada, veb-dizajn, protok na dokumenti, proces na biznis-optimizacija i drugi moderni tehnologii. Ermenskata delegacija e koordinirana od strana na Unijata na informati~ka tehnologija za pretprijatija, koja e najgolema asocijacija

vo zemjata i ja so~inuvaat 39 ermenski informati~kotehnolo{ki kompanii.

 PORTUGALSKATA INVESTICIJA ZAGLAVENA VO BIROKRATIJA

SPORNO E ZEMJI[TETO KADE [TO TREBA DA SE GRADI AKVAPURA METODI PENOVSKI roektot Akvapura vo Prespa e zaglaven vo birokratska procedura, kako {to stojat rabotite vo momentov. Porane{niot gradona~alnik na Resen ja obvini aktuelnata vlast deka go ko~i po~etokot na izgradbata na turisti~kiot kompleks, so toa {to ne izdava finalna dozvola za gradba. Pobaravme odgovor od nadle`noto Ministerstvo za transport zo{to s$ u{te ne e zapo~nata izgradbata na kompleksot, a ottamu velat deka zaradi konstatirani nepravilnosti vo sklu~eniot dogovor za ottu|uvawe na zemji{teto vo tek e postapka za raskinuvawe na istiot pred nadle`en sud. “Ve informirame deka so-

P

 Op{tina Resen pokrenala inicijativa za raskinuvawe na dogovorot za zakup za zemji{teto kade {to treba da se gradi kompleksot Akvapura, veli porane{niot gradona~alnik Dimitar Buzlevski glasno Zakonot za gradewe, soodvetnite odobrenija za gradewe i celokupnata grade`no-tehni~ka dokumentacija za objekti od 3, 4 i 5 kategorija ja izdava lokalnata samouprava, vo slu~ajov op{tina Resen. Zaradi konstatirani neregularnosti vo sklu~eniot dogovor za ottu|uvawe na zemji{teto, vo tek e postapka za raskinuvawe na istiot pred nadle`en sud”. Poradi ovaa izjava kontaktiravme povtorno so porane{niot gradona~alnik Dimitar Buzlevski koj veli deka toa e to~no, no i deka

Sovetot na op{tinata dava odobrenie za gradba samo po prethodna dadena soglasnost od strana na Ministerstvo za transport i vrski za urbanisti~kiot plan donesen od strana na sovetot na op{tinata. “Sovetot na op{tina Resen go donese urbanisti~kiot plan so site neophodni izmeni po {to za istiot pobara soglasnost od Ministerstvoto za transport i vrski so cel da se izdade odobrenie za gradba. Bidej}i ne dobivme takva soglasnost ne bevme vo mo`nost da izdademe odobrenie“, re~e Buzlevski.

Vo vrska so nepravilnostite kaj sklu~eniot dogovor za ottu|uvawe na imotot porane{niot gradona~alnik veli deka toa ne e vo ingerencii na Ministerstvoto za transport i vrski i deka za site vidovi neregularnosti i sporovi postoi nadle`en sud. So cel da dobieme pojasna slika za slu~uvawata vo vrska so ovoj proekt se obidovme da go kontaktirame i sega{niot gradona~alnik na gradot Resen, Mihajlo Volkanovski koj poradi navodna prezafatenost ne be{e vo mo`nost da ni dade nikakov komentar. MENAXERITE NA AKVAPURA IZJAVILE DEKA PROEKTOT E VO IGRA Za razlika od vlasta, gra|anite na Prespa se najzainteresirani za idninata i realizacija na ovoj proekt poradi {to nekoi od niv samoinicijativno, vo tekot na izminatata godina, stapile po

elektronski pat vo kontakt so rakovodstvoto na Akvapura. Od izvr{niot menaxer na kompanijata dobile odgovor deka Akvapura i ponatamu e zainteresirana za realizacija na svojot proekt vo Prespa. Glavna pri~ina za negovo momentalno odlagawe pokraj birokratskite te{kotii sega e i ekonomskata kriza. Kapital v~era povtorno isprati mejl do menaxmentot na Akvapura, no do momentot na zatvorawe na brojot ne dobivme komentar od nivna strana {to se slu~uva so investicijata. @ itelite na Resen i Prespa se nadevaat deka dr`avnata i lokalnata vlasta }e prezemat konkretni ~ekori vo pogled na nadminuvawe na site birokratski pre~ki za realizacija na ovoj proekt. Na toj na~in ovozmo`uvaj}i go negovoto realizirawe vo narednite dve, tri ili pet godini }e dobie mnogu va`na referenca za promocija na

zemjava kako investiciski raj. Ako toa ne e dovolna pri~ina za realizacija na proektot toga{ od golema va`nost treba da bidat makroekonomskite efekti od negovata realizacija. Hotelskiot kompleks }e se gradi vo nekoga{nite turisti~ki mesta Ote{evo i Carina {to }e ovozmo`i restavrirawe na ovie nekoga{ni turisti~ki centri dobro poznati niz cel balkan. Kompleksot treba da vklu~uva ekskluziven hotel so 70 sobi i apartmani, 50 vili, spa-centar na povr{ina od 2.000 kvadratni metri, biznis-centar so sali za sostanoci koi }e imaat najsovremeni audio-vizuelni komunikaciski sistemi. Isto taka najavena e izgradba i na skija~ki centar na planinata Gali~ica i loven rezervat na povr{ina od 6.000 hektari. Proektot predviduva elitnata turisti~ka naselba da bide opkru`ena so za{titenata oblast na nacionalniot park Gali~ica vo radius od eden kilometar. Dokolku na ovoj na~in se realizira proektot toga{ sosema e jasno deka se ogromni benificiite vo pogled na mo`nostite za prihodi i razvoj na ovoj region i celata dr`ava. Vtora rabota koja isto taka e mnogu va`na e toa {to za izgradbata }e se anga`iraat grade`ni pretprijatija od Makedonija, a hotelskiot kompleks }e otvori 350 do 400 novi vrabotuvawa so tendencija ovoj broj da raste so {to gradot Resen bi bil lider vo pogled na namalena nevrabotenost na nivo na dr`avata.


KOMPANII & PAZARI SREDBA NA AMERIKANSKITE STOPANSKI KOMORI OD MAKEDONIJA I BUGARIJA merikanskata stopanska komora vo Makedonija Am ~am (AmCham) i Ambasadata na SAD vo zemjava zaedno }e bidat doma}ini na delovnata delegacija od Amerikanskata stopanska komora vo Bugarija. Firmi-~lenki na Amerikanskata stopanska komora vo Bugarija }e imaat mo`nost da se sretnat so potencijalni partneri vo Makedonija za biznis i za investirawe,

kako i da razgovaraat so vode~ki biznismeni i vladini pretstavnici od zemjava. Ovaa poseta e rezultat na naporite na Am ~am za da ja promovira zemjata, da dopre do biznisite vo SAD {to sakaat da se {irat so svoeto prisustvo i da izgradi mostovi na

A

sorabotka so drugite amerikanski stopanski komori vo regionot. Rakovodstvata na dvete Amerikanski stopanski komori i pretstavnici od Ambasadata na SAD }e oddr`at pres-konferencija vo Dnevnata sala na hotelot Holidej In, denes so po~etok vo 11:30 ~asot.

09.04.2010

19

LG PRETSTAVUVA NOVI PROIZVODI NA MAKEDONSKIOT PAZAR LG Electronics na makedonskiot pazar }e ja pretstavi programata Zero Pixel Guarantee, najnovata usluga koja na potro{uva~ite im dava apsolutna garancija za kvalitetot na novite LGmonitori. Na samiot nastan }e bidat pretstaveni i noviot LG LED LCD-monitor, model E50, kako i monitorite od novata LG Wserija, dostapni na na{iot pazar. LG Electronics e eden od

vode~kite svetski proizvoditeli na flet paneltelevizori, audio i video uredi, mobilni telefoni, razladuva~ki uredi i ma{ini za perewe. Vrabotuva pove} e od 84 iljadi lica, koi rabotat vo pove} e od 115 operativni centri, vklu~uvaj}i i 84 pretstavni{tva niz svetot. Vo 2009 godina kompanijata ostvari vkupna

proda`ba od 43,4 milijardi amerikanski dolari.

TRENING-SEMINAR SO D-R POL FI[ER

PODGOTOVKA ZA VLEZ NA RUSKIOT PAZAR Na seminarot, u~esnicite }e imaat mo`nost da se zapoznaat so delovnite mo`nosti za sorabotka, pazarnite predizvici i mo`nosti, strategiite za vlez na ruskiot pazar, vode~kite uvozni sektori, karakteristikite na pazarot, regulativata, standardite na ovaa zemja, biznis-kulturata, na~inot na pregovarawe so ruskite partneri i sl. Interaktivniot karakter na seminarot dava mo`nost neposredno da se postavuvaat pra{awa i da se dobijat odgovori za aktuelnostite povrzani so problematikata za promocija na makedonskite proizvodi na ruskiot pazar. Na krajot od seminarot, u~esnicite }e imaat mo`nost da ostvarat individualna sredba so trenerot. Ruskata federacija e edna od pette zemji so koi Republika Makedonija ima najgolema trgovska razmena. Vo 2008 godina, taa iznesuvala 963 milioni dolari od koi samo 33 milioni bile za izvoz,

VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

ol Fi{er, vrven svetski ekspert od oblasta na poddr{kata na izvozot na ruskiot pazar i pazarite na Indija i na Kina, }e bide trener na ednodnevniot seminar so raboten naslov „Podgotovka za vlez na ruskiot pazar”, koj go organizira Centarot za edukacija pri Stopanskata komora na Makedonija vo sorabotka so Trejd-konsalting. Ovoj seminar ima za cel da ja poddr`i promocijata i izvozot na makedonskite proizvodi na ruskiot pazar. Seminarot }e se odr`i na 14 april 2010 godina vo prostoriite na Stopanskata komora i e namenet za generalnite i izvr{ni direktori na kompaniite, menaxerite vo sektorite za izvoz, distribucija i marketing vo malite, sredni i golemi kompanii.

P

K

O

M

E

R

dodeka vo 2009 godina trgovskata razmena iznesuvala 517 milioni, a izvozot e opadnat i iznesuva 22 milioni amerikanski dolari. Ruskiot pazar e eden od najgolemite evropski pazari so populacija od 141 milion i istovremeno e eden od golemite uvoznici na proizvodi. Vo 2009 godina vkupniot uvoz iznesuval 267 milijardi amerikanski dolari. Tie najmnogu uvezuvaat zemjodelski proizvodi i proizvodi od prehranbenata industrija, ruda, farmacevtski i hemiski proizvodi, ko`a i krzno i proizvodi od istite, drvo i proizvodi od drvo, tekstil i tekstilni proizvodi, obuvki, metal i proizvodi od metal, ma{ini i oprema i dr. Ovoj seminar pretstavuva dobra mo`nost za edukacija na doma{nite kompanii koi vo idnina planiraat da go naso~at svojot izvoz kon ruskata federacija i da gi pro{irat svoite biznisi na ruskiot pazar.

C

I

J

A

 Ekspertot za evroa-

ziskite pazari, Pol Fi{er, }e gi zapoznae u~esnicite so delovnite mo`nosti za sorabotka, pazarnite predizvici i mo`nosti i strategiite za vlez na ruskiot pazar.

renerot na ovoj seminar, D-r Pol Fi{er, po profesija e ekonomist, koj ima diplomi od pove}e fakulteti (Minhen, Pariz, Mastriht, i Moskva), vo delot na me|unaroden biznis i ekonomija, me|unarodni odnosi i pravo. Ima doktorirano na Univerzitetot Sorbona vo Pariz, na Moskovskata akademija za finansii i na Visokata {kola za ekonomija vo Moskva. Pol Fi{er e koavtor na pove}e publikacii za proda`ba na malo vo EU: "Fakti i brojki”, avtor e na knigata "Stranski direktni nvesticii vo Rusija: Strategija za industriska obnova" i "Pet ~ekori kon uspeh”, koi bea prevedeni na pove}e svetski jazici. Negova najnovo izdadena kniga e "Raste~kite mega-pazari vo Evroazija- Gradete ja svojata idnina vo Rusija, Indija i Kina" objavena vo 2010 godina. D-r. Fi{er bil anga`iran kako biznis-konsultant od pove}e me|unarodni institucii, kako visok sovetnik na ON i na Evropskata komisija i kako konsultant na germanskata vlada vo tekot na 1988-2008 godina. Prestojuval i rabotel vo nekolku evropski i aziski zemji, vo SAD, vo Rusija, a vo posledno vreme prestojuva i raboti vo Kina. Ima osnovano svoja konsultantska kompanija so sedi{te vo Minhen, Germanija, a ima kancelarii i vo Dalian (Kina), Puna (Indija) i Moskva. Toj e poliglot, zboruva germanski, italijanski, angliski, francuski, {panski, ruski i kineski.

T

L

E

N

O

G

L

A

S


20 09.04.2010

BANKI I FINANSII

PRESTANUVA SO RABOTA ШTEDILNICA FERШPED

ZIRAAT BANKA SO REKORDNA DOBIVKA OD NEJZINOTO POSTOEWE

uvernerot na Narodna banka na Makedonija izdade soglasnost za prestanuvawe so rabota na {tedilnicata Fer{ped, a vrz osnova na podneseno barawe od edinstveniot sopstvenik na {tedilnicata. Vo soop{tenieto od NBRM se naveduva deka istovremeno e ukinata i dozvolata za osnovawe na {tedilnicata i utvrdeno e deka se ispolneti uslovite za sproveduvawe na likvidaciska postapka.

Vrz osnova na ~lenot 170 od Zakonot za bankite, Narodnata banka go dostavi re{enieto, zaedno so predlog za otvorawe likvidaciska postapka na {tedilnicata, do nadle`niot sud. Soglasno ~lenot 157 od Zakonot za bankite, sudot donesuva re{enie po predlogot za otvorawe likvidaciska postapka na {tedilnicata, najdocna vo rok od tri rabotni dena od priemot na predlogot.

Makedonskite gra|ani najmnogu se zadol`uvaat vo banka za potro{uva~ki krediti. Analiti~arite komentiraat deka strukturata na zadol`enosta na makedonskoto naselenie poka`uva deka standardot na gra|anite e mnogu nizok i tie imaat potreba da pozajmat pari od bankite samo za da pre`iveat. Gra|anite se `alat deka nemaat dovolno pari i zatoa morale da se zadol`uvaat i za najosnovnite potrebi

SEKOJ MAKEDONEC VO BANKA DOL@I PROSE^NO PO 580 EVRA

G

ALEKSANDAR JANEV janev@kapital.com.mk

akedonskite gra|ani najmnogu se zadol`uvaat vo banka za potro{uva~ki krediti. Vkupnata zadol`enost na gra|anite vo fevruari dostigna do 1.160 milioni evra, a duri edna tretina od kreditite za naselenieto ili 338 milioni evra se zemeni za tekovni tro{oci na doma}instvata. Ako na toa se dodadat i kreditite od kreditnite karti~ki, koi zaklu~no so fevruari dostignuvaat do 219 milioni evra, proizleguva deka polovina od vkupnata zadol`enost na gra|anite se dol`i na pozajmuvawa za osnovna egzistencija, za kupuvawe na predmeti za doma}instvata, za pla}awe na smetki, za studirawe i za odmori. Po osnova na stanbeni krediti, gra|anite

M

.X. Ziraat banka od Turcija, koja ima svoja podru`nica i vo Makedonija, objavi rekordna dobivka za 2009 godina, od 1,6 milijardi evra. Spored generalniot menaxer na Ziraat banka, Xan Akin ^aglar, minatata godina bankata poka`ala pogolem rast i od prosekot na bankarskiot sektor, kako i toa deka visinata na aktivata na bankata dostignala 58,3 milijardi evra. Isto taka toj

T

se pofali i na iznosot na izdadeni krediti koj se dvi`i nekade okolu 16,7 miljardi evra so {to vo prosek bankata na nedelno nivo odobruvala krediti vo iznos od 466 milioni evra. Isto taka bankata vo tekot na godinata reprogramirala dolgovi na 172.600 lica vo vkupen iznos od 1,2 miljardi evra zavr{uvaj} i ja godinata so rekordna neto-dobivka vo nejzinata 100-godi{na istorija.

MAKEDONCITE SE ZADOL@UVAAT ZA DA PRE@IVEAT, SRBITE ZA DA KUPAT STAN!

dol`at vkupno 203 milioni evra, dodeka pak, za avtomobilski krediti, samo 57 milioni. Analiti~arite komentiraat deka strukturata na zadol`enosta na makedonskoto naselenie poka`uva deka standardot na gra|anite e mnogu nizok i tie imaat potreba da pozajmat pari od bankite samo za da pre`iveat. Gra|anite se `alat deka nemaat dovolno pari i zatoa morale da se zadol`uvaat i za najosnovnite potrebi. “^etiri~leno semejstvo ne mo`e da pre`ivee so edna prose~na plata. Decata studiraat, pa moravme da zememe kredit za da gi {koluvame niv i za da obezbedime za egzistencija. Osven toa, ~esto go koristime i dozvoleniot minus na karti~kata, platata ne stignuva samo za smetki”, veli edna gra|anka na Skopje.Za razlika od Makedoncite, pak, Srbite najmnogu se zadol`uvaat za da kupuvaat stanovi. Polovina od kreditnoto portfolio vo srpskiot bankarski sektor e nameneto za stanbeni krediti. MAKEDONCITE PRETPAZLIVI SO KREDITITE Prose~nata zadol`enost na makedoncite e mala ako se analizira vo sporedba so drugite zemji. Sekoj gra|anin vo zemjava vo bankite dol`i prose~no po 580 evra, {to e ednakvo na nivoto od minatata godina poradi zabaveniot krediten rast i zaostrenata kreditna politika na bankarite vo kriznata godina. “Makedoncite se mnogu pretpazlivi koga zemaat krediti od bankite i vo sporedba so evropskiot

prosek, nie sme na mnogu ponisko nivo. Toa pred s$ se dol`i na konzervativnata politika na bankite no i svesta kaj gra|anite da tro{at tolku kolku {to imaat. Od druga strana pak, od aspekt na strukturata na kreditite, podobro {to zadol`enosta e niska, bidej}i potro{uva~kite krediti se tro{at tekovno za osnovni potrebi, a ne za investicii vo nedvi`nini ili kupuvawe na avtomobili”, velat analiti~arite. Vo Srbija, gra|anite na bankite im dol`at prose~no po 750 evra, Crnogorcite dvojno pove}e ili 1500 evra, dodeka pak, prose~nata zadol`enost na ?esite do krajot na minatata godina dostigna do 3.800 evra. No, i tamu bankarite ne se zagri`eni bidej}i najgolem del od gra|anite na ^e{ka zele krediti za da kupuvaat stanovi {to se smeta za “pameten dolg”. Sepak, najpotonati vo dolgovi vo Evropa se `itelite na Irska, Portugalija, Holandija i Danska.Kompaniite, pak, vkupno dol`at 1.75 milijardi evra ili sekoja od niv po 25 iljadi evra. Sepak, tie se `alat deka te{ko doa|aat do krediti bidej}i bankite odbegnuvaat da gi plasiraat parite vo poddr{ka na ekonomijata, tuku pove}e im odgovara da kupuvaat blagajni~ki i dr`avni zapisi bez nikakov rizik. Samo za sporedba, na edna aukcija na dr`avni i blagajni~ki zapisi, NBM i Ministerstvoto za finansii sobiraat po okolu 150 milioni evra od bankite, dodeka pak, vkupnite krediti za stopanstvoto, vo fevruari iznesuvaat samo 16,5 milioni evra.

POTRO[UVA^KI KREDITI

338 milioni evra

KREDITINI KARTI^KI

219 203 57 milioni evra

STANBENI KREDITI

milioni evra

AVTOMOBILSKI KREDITI

milioni evra


BANKI I FINANSII

09.04.2010

NOVIOT SOPSTVENIK NA STATER BANKA SO DOBIVKA OD 11,4 MILIONI EVRA LANI

ZIRAAT BANKA SO REKORDNA DOBIVKA OD NEJZINOTO POSTOEWE

entralna kooperativna banka AD od Bugarija minatata godina ja zavr{i so profit od 11,4 milioni evra. Iznosot na depoziti vo pogled na pazarniot udel iznesuva 3,52%, dodeka na kreditite 12,4%. Bankata ima okolu eden milion klienti, pri {to ima izdadeno 749 iljadi kreditni i debitni karti~ki. Vkupnata aktiva na bankata iznesuva 941 milioni evra. Inaku, ovaa

.X. Ziraat banka od Turcija, koja ima svoja podru`nica i vo Makedonija, objavi rekordna dobivka za 2009 godina, od 1,6 milijardi evra. Spored generalniot menaxer na Ziraat banka, Xan Akin ^aglar, minatata godina bankata poka`ala pogolem rast i od prosekot na bankarskiot sektor, kako i toa deka visinata na aktivata na bankata dostignala 58,3 milijardi evra. Isto taka toj

C

banka e del do grupacijata Kimimport i po kupuvaweto na 317.864 zapi{ani obi~ni akcii od islandskata kompanija Majlstoun EHF stanuva sopstvenik na Stater banka AD od Kumanovo so u~estvo od 93,72% vo kapitalot na ovaa banka. Ovaa godina, celta na bankata e uspe{no spojuvawe na Centralna kooperativna banka AD vo Makedonija so Stater banka AD od Kumanovo.

T

NBM USPE[NO GO ODBRANI DENAROT OD KRIZATA

onetarnata politika za minatata godina be{e vodena vo uslovi na izrazeni rizici i postojana neizvesnost poradi efektite od globalnata ekonomska kriza vrz doma{nata ekonomija, zaklu~i Sovetot na NBM na v~era{nata sednica. Monetarnite posledici od prvite efekti na krizata bile seriozni pritisoci vrz kursot na denarot poradi {to NBM odlu~i da intervenira so proda`ba na devizi na devizniot pazar. Intervenciite na NBM na devizniot pazar zna~itelno vlijaeja na namaluvaweto na deviznite rezervi no pridonesoa za odr`uvawe na stabilnosta na nominalniot devizen kurs. So cel da se odr`i makroekonomskata stabilnost, NBRM gi zgolemi osnovnata kamatna stapka i stapkata na zadol`itelna rezerva na obvrskite na bankite vo devizi

M

i soodvetna monetarna Navremenata reakcija vo tekot na 2009 godina pridonese za zna~itelna korekcija na nadvore{nata neramnote`a, stabilizirawe na o~ekuvawata i obnovuvawe na doverbata na ekonomskite subjekti, velat vo Narodnata banka na Makedonija. i so devizna klauzula. Ve}e kon krajot na godinata, otkako se osigura stabilnosta na denarot i pooptimisti~kite o~ekuvawa za zazdravuvawe na ekonomijata, centralnata banka ja olabavi monetarnata politika namaluvaj}i ja osnovnata kamata za 0,5 procentni poeni. "Generalno, mo`e da se ka`e deka navremenata i soodvetna monetarna reakcija vo tekot na 2009 godina pridonese za zna~itelna korekcija na nadvore{nata neramnote`a, stabiliz-

irawe na o~ekuvawata i obnovuvawe na doverbata na ekonomskite subjekti. So toa, uspe{no be{e odr`ana i stabilnosta na devizniot kurs, kako nominalno sidro, i makroekonomskata stabilnost", velat od NBM. Svetskata kriza se prenese vo realniot sektor na doma{nata ekonomija, zna~itelno se namali izvozot na po~etokot na godinata, predizvikano od padot na stranskata pobaruva~ka, a vo ostanatiot del od godinata dojde i do zna~itelno

nadolno prilagoduvawe na doma{nata pobaruva~ka i soodvetno na toa i na uvozot. Vakvite trendovi se objasnuvaat pred s$ poradi vozdr`anosta na naselenieto i korporativniot sektor zaradi golemata neizvesnost, kako i zna~itelno namalenata kreditna poddr{ka. Sovetot na NBM analizira deka povolnite dvi`ewa na pazarot na rabotna sila prodol`ile i vo 2009 godina, i pokraj vlo{enata sostojba vo realnata ekonomija. Taka, stapkata na vrabotenost vo 2009 godina iznesuva 38,4%, nasproti 37,3% vo prethodnata godina, dodeka stapkata na nevrabotenost se namali od 33,8% vo 2008 godina, na 32,2%. Rastot na vrabotenosta, vo najgolem del, se objasnuva so pogolemiot broj lica vraboteni vo trgovijata i vo sektorite za javna uprava i odbrana, obrazovanie i zdravstvo. Edna od mo`nite

21

se pofali i na iznosot na izdadeni krediti koj se dvi`i nekade okolu 16,7 miljardi evra so {to vo prosek bankata na nedelno nivo odobruvala krediti vo iznos od 466 milioni evra. Isto taka bankata vo tekot na godinata reprogramirala dolgovi na 172.600 lica vo vkupen iznos od 1,2 miljardi evra zavr{uvaj} i ja godinata so rekordna neto-dobivka vo nejzinata 100-godi{na istorija.

17.03.2010 21

pri~ini poradi koja {to s$ u{te ne se zabele`uva prilagoduvawe na pazarot na trud e vremenskoto zadocnuvawe na negovata reakcija na promenata vo fazata na ekonomskiot ciklus. Ova delumno se potvrduva so faktot {to prviot signal za mo`no prilagoduvawe na pazarot na trudot vo Makedonija e zabavuvaweto na kvartalniot rast na vrabotenosta vo tretoto trimese~je na godinata i nejzino namaluvawe vo ~etvrtiot kvartal. Dopolnitelen faktor mo`e da bide i neizvesnosta vo pogled na ja~inata i vrem-

etraeweto na efektite od globalnata kriza, {to dovede do privremeni prekinuvawa na anga`manite na vrabotenite lica. Sepak, imaj}i gi predvid karakteristikite na makedonskata ekonomija (visok stepen na neformalna ekonomija i visoko u~estvo na dolgoro~nata, odnosno strukturnata nevrabotenost vo vkupnata nevrabotenost), isklu~itelno e te{ko da se odredat vistinskite pri~ini za pozitivnite pomestuvawa na pazarot na trudot vo uslovi na pad na ekonomskata aktivnost. A.J.


22 09.04.2010

BALKAN BIZNIS POLITIKA

GR^KITE BANKI DOBIJA 17 MILILJARDI EVRA DR@AVNA POMO[ r~kite banki dobija dr`avna pomo{ od 17 milijardi evra za da se garantira likvidnosta na bankarskiot sektor, dodeka ekonomijata se nao|a pod pritisok zaradi dol`ni~kata kriza. Toa go objavi Jorgos Papakonstantinu, minister za finansii, po sredbata so {efot na gr~kata Centralna banka, Jorgos Provopulos.

G

Kako {to izjavi Provopulos, kreditnata ekspanzija se ocenuva kako anemi~na zaradi lo{ata ekonomska konjuktura na pazarot. ^etiri golemi banki Nacionalnata banka, Evrobanka, bankata Alfa i bankata Pireos se obratile so molba za dobivawe na tie 17 milijardi evra i sekoja od niv dobila po okolu 3-4 milijardi evra. Vladata vo Atina odlu~i

da go prodol`i do juni rokot na svojot plan za pomo{ na likvidnosta na bankarskiot sistem, koj be{e validen do 31 dekemvri 2009 godina. Za da ja dobijat pomo{ta, bankite se zadol`ija so del od svoite akcii kon dr`avata i treba da napravat restrikcii za prihodite na rakovodstvata na bankite i nivnite akcioneri.

ZGASNUVA SRPSKOTO PRETPRIJATIE KORIDOR 10 dna godina po osnovaweto, pretprijatieto Koridor 10 prestanuva so rabota. Izgradbata na okolu 290 kilometri me|unaroden pat niz Srbija }e bide doverena na novata firma Avtopati Srbija. Vladata se odlu~i na vakov ~ekor so cel prodol`uvaweto na izgradbata na koridorot 10 da ne bide optovarena so dolgovi i so lo{a rabota na Pati{ta Srbija, pi{uva Blic. Kako {to doznava Blic, Av-

E

topati Srbija direktno }e bide odgovorna pred srpskata vlada, a }e bide zadol`ena za proektirawe, eksproprijacija i izgradba na avtopati na teritorijata na cela zemja. Nivnata prva zada~a }e bide izgradbata na koridorot 10, proekt na koj samo vo poslednite dve godini padnaa dve pretprijatija. Ne e jasno zo{to nikoj od Pati{ta Srbija ne e smenet dosega, nitu pak, na bilo koj drug na~in odgovara za lo{ite

rezultati na koridorot 10. Ne e jasno nitu zo{to, ako ve} e se znaelo deka Pati{ta Srbija rabotela lo{o, u{te vo startot ne e formirana nezavisna kompanija, tuku se potro{i u{te edna godina na osnovawe firma koja poradi zavisnosta od Pati{ta Srbija ne mo`e{e da bide efikasna. Rezultatite se, vo sekoj slu~aj, porazitelni - od predvidenite 250 kilometri soobra}ajnica, za godina dena se zavr{eni samo 47.

SKANDALOZNO

OBJAVENIOT REGISTAR NA HRVATSKITE BRANITELI JA OTVORI PANDORINATA KUTIJA VESNA KOSTOVSKA

v.kostovska@kapital.com.mk

den od naj~uvanite dokumenti na Hrvatskata demokratska zaednica (HDZ), registarot na braniteli vo vtornikot be{e objaven na internetstranicata www.registarbranitelja.com. Nikoj ne znae koj stoi zad ovaa rabota zatoa {to serverot na ovaa veb-stranica e vo SAD, a sopstvenikot na serverot ne go otkriva identitetot na liceto ili licata koi napravile promena i go otvorile registarot. Otvoreniot registar gi otkri dolgogodi{nite {pekulacii, deka me|u onie so status na branitel ima i takvi koi steknale status na branitel, a ne se borele vo vojnata. Mnogu od niv statusot na braniteli go steknale proletta 1996 godina, koga ve}e nema{e voeni sudiri. „Raskrinkaniot“ registar poka`a deka na tie listi se nao|aat mnogu sudii od porane{niot Voen sud, koi

E

sega tvrdat deka, voop{to, ne znaat dali imaat ili nemaat status na braniteli, bidej}i takvo pravo nitu dobile nitu barale. Objavuvaweto na registarot so imiwata na pripadnicite na hrvatskata vojska ja zbuni politi~kata scena. Koj stoi zad objavata na registarot na hrvatskite braniteli, a ne koj se nao|a na toj spisok e glavnata reakcija na objavata na 500.000 imiwa, koj se vodi vo Ministerstvoto za odbrana. Od vladata najavija itna istraga i strogo kaznuvawe na onoj koj go objavil registarot, a Dr`avnoto pravobranitelstvo ve}e podnelo krivi~na prijava protiv nepoznat storitel. Hrvatskata premierka Jadranka Kosor izjavi deka objavata na imiwata na 90% od branitelite e del od nekoja pogolema igra. „Na{ata ocenka e deka stanuva zbor za delo na pararazuznava~koto podzemje. Ova e mnogu seriozen problem i nie }e poka`eme kako funkcionira pravnata dr`ava“, izjavi Kosor. Pretsedatelot na Hrvatska

j na rregistarot r so imi Objavata

wata na branitelite gi otkri dolgogodi{nite {pekulacii, deka me|u onie so status na branitel ima i takvi koi voop{to ne bile vo vojnata. Mnogu od "branitelite" go steknale ovoj status proletta 1996 godina, koga voenite sudiri bea zavr{eni. Na taa lista se devet aktuelni ministri od hrvatskata vlada, politi~ari, sudii, poznati javni li~nosti

Ivo Josipovi}, koj smeta deka registarot na branitelite treba da bide objaven, se soglasi so premierkata deka hakerskiot ~in e neprimeren. „Mislam deka ova pretstavuva udar na vladeeweto na pravoto“, re~e Josipovi}. Za opozicijata, objavata na registarot e dobra vest bidej}i so toa }e im se pomogne na vistinskite braniteli. Opozicijata smeta deka e nelogi~no vo poslednite 15 godini brojot na branitelite od vojnata od 360.000 da porasne na 510.000, a brojot na voenite

ELEKTRONSKOTO GLASAWE E DOBRO RE[ENIE ZA ALBANIJA remierot na Estonija, Andreus Aspin, po sredbata so negoviot albanski doma}in, Sali Beri{a, izjavi deka oficijalna Tirana treba da razmisli za elektronsko glasawe na pretstojnite lokalni izbori. „Problemite koi se javuvaat vo dosega{niot izboren tek vo ovaa zemja mo`ebi }e se re{at so elektronsko glasawe, kako {to toa se slu~i vo Estonija,” re~e Aspin.

P

Albanskiot premier, Sali Beri{a, ne ja isklu~i mo`nosta da se razgleda ovoj predlog, za koj re~e deka e prifatliv. Pozitivna be{e i reakcijata na liderot na opozicijata, Edi Rama, koj dodade deka elektronskoto glasawe mo`e da bide dobro re{enie vo edna vakva sostojba. Albanskata opozicija ja obvinuva vlasta za falsifikuvawe na parlamentarnite izbori od juni minatata go-

invalidi godi{no da raste za 2.000. So zgolemuvaweto na brojot na branitelite se zgolemuvaat i sredstvata koi se izdvojuvaat za niv od dr`avnata kasa. JA OTVORIVME PANDORINATA KUTIJA Voenite sudii po avtomatizam na Ministerstvoto za odbrana, vlegle vo sostavot na listata. Od deset voeni sudii od 1992 godina sedum se na listata, a trojca gi nema. “Ministerstvoto za odbrana na Hrvatska n$ imenuva{e za voeni sudii i taka vlegovme vo toj sostav, no sega

me nema na toj spisok", izjavi sudijata od Vrhovniot sud, Dra`en Tripalo. Osven sudijata Tripalo, na spisokot go nema i sudijata Marko Ben~i}, nitu sudijata od @upanskiot sud Ratko [~eki}. Voeniot sud postoel do 1996 godina, a toj period na sudiite e naveden vo registarot. Tie ne bile na voenoto pole, tuku vo sklop na svojata rabota odele na teren isto kako {to istra`nite sudii od drugite gradovi ja vr{ele istata rabota. “Objavata na registarot ja otvori Pandorinata kutija, duhot izleze od lambata. Iako ima pozitivnosti, ne mo`e da se ignorira deka so objavata e prekr{en zakonot”, izjavi sudijata od @upanskiot sud, Ivan Turudi}.

Vo Hrvatska vo momentov listata na braniteli e top-tema koja ja razbranuva celokupnata javnost. Nikoj ne znae kako }e se zavr{i celava rabota, no edno e izvesno – objaveniot registar otkriva mnogu tajni i neregularnosti koi vo krajna linija gi potkopuva demokratskite temeli na edna zemja koja se stremi naskoro da stane ~lenka na Evropskata unija.

JADRANKA KOSOR PREMIER NA HRVATSKA "Na{ata ocenka e deka stanuva zbor za delo na pararazuznava~koto podzemje. Ova e mnogu seriozen problem i nie }e poka`eme kako funkcionira pravnata dr`ava“

CRNA GORA NUDI I POEVTIN PREVOZ ZA TURISTITE dina i baraat otvorawe na glasa~kite kutii i ostavka na premierot Sali Beri{a.

el od crnogorskite avtobuski prevoznici }e gi namalat cenite na povratnite bileti za 40%, a so toa }e & pomognat na kampawata na Nacionalnata turisti~ka organizacija (NTO) i Crnogorskoto turisti~ko zdru`enie (CTU). "Kampawite na NTO i CTU se spremni da poddr`at del od avtobuskite prevoznici, taka

D

{to cenite za povratnite bileti }e gi namalat za 40%" soop{tija od Ekonomskata komora na Crna Gora. Do krajot na nedelava, grupacijata na prevoznici do Ministerstvoto za turizam }e dostavi popis na site avtobuski prevoznici koi poka`ale podgotvenost da se vklu~at vo kampawata za popust i so toa da dadat pridones vo ekonomijata.


BALKAN BIZNIS POLITIKA

BAN KI MUN PREDUPREDI ZA MO@NO ZGOLEMUVAWE NA TENZIITE VO KOSOVO

AGROKOR NAJGOLEMA KOMPANIJA VO HRVATSKA oncernot Agrokor e najgolema kompanija vo Hrvatska spored ostvarenite prihodi. Agrokor go prezede liderskoto mesto na INA, otkako naftenata kompanija gi objavi delovnite rezultati za 2009 godina, so {to oficijalno se potvrdi deka INA ve}e ne e najgolema doma{na kompanija. Iako konsolidiranite finansiski rezultati na Agrokor za 2009 godina se o~ekuvaat kon krajot na letoto, vrz osnova na podatocite od 2008 godina, koga ima{e prihod od 3,7 milijardi evra, mo`e da se vidi deka ovaa kompanija go zazede mestoto na INA. Dokolku se zemat predvid i izjavite na potpretsedatelkata na Agrokor, Qerka Puqi}, deka rezultatite i vo kriznata 2009 godina }e

K

LETOVO VIZNA LIBERALIZACIJA ZA BIH retsedatelot na Partijata na demokratska akcija vo Bosna i Hercegovina, Sulejman Tihi}, izjavi deka na sostanokot na visokite pretstavnici na Evropskata unija i na zemjite od Zapaden Balkan, koj }e se odr`i vo juni vo Sareavo, }e bide objaveno deka na gra|anite na BiH od letovo }e im se ukinat vizite za patuvawe vo zemjite na Unijata. Toj tvrdi deka vakva informacija dobil za vreme na sredbata so amerikanskiot zamenikdr`aven sekretar Xejms Stajnberg i so {panskiot minister za nadvore{ni raboti, Migel Anhel Moratinos, koja se odr`a vo Saraevo. “Na junskiot sobir vo Saraevo, pokraj pretstavnici na zemjite~lenki na EU, }e bidat povikani i pretstavnici na ruskata federacija i na Turcija”, najavi Tihi}.

P

OBVINENIJA PROTIV MINISTRI VO BUGARIJA ugarskoto obvinitelstvo podgotvuva obvinenija za trojca porane{ni ministri, koi se tovarat za sklu~uvawe dogovori vo iznos od 1,08 milijardi evra za koi ne bile obezbedeni pari od buxetot. Obvinenijata }e bidat podneseni protiv porane{niot minister za finansii, Plamen Ore{arski, porane{niot minister za regionalen razvoj i urbanizam, Asena Gagauzova, i porane{niot minister za za{tita na `ivotnata sredina, Xevdeta ^akarova. “Vo momentot proveruvame dali tie dogovori mo`e da se poni{tat. Potoa }e bide jasno kako se izvr{eni javnite nabavki i koi merki }e gi prezememe”, izjavi ministerot za vnatre{ni raboti, Cvetan Cvetanov. Minatata nedela, ministerot za grade`ni{tvo na Bugarija, Rosen Plevneliev, objavi deka poni{til aneksi potpi{ani od negoviot prethodnik Gagauzova vo vrednost od 150 milioni evra.

B

SINDIKALEN PROTEST VO SLOVENIJA ette najgolemi slovene~ki sindikati najavija protest poradi predlo`enite reformi vo penziskiot sistem i izmenite vo Zakonot za rabotni odnosi. Idniot vtornik sindikatite KS 90, Neodvisnost, Alternativa, Solidarnost i Pergam }e go povikaat premierot, Borut Pahor, da go povle~e predlogot, a dokolku ne go stori toa, }e protestiraat ili }e organiziraat referendum. Sindikalcite smetaat deka 40 godini raboten sta` treba da bide edinstven uslov za penzionirawe, a ne i starosna granica od 65 godini za ma`i i 63 za `eni. Tie se nezadovolni i od ekonomskata situacija vo zemjata. Ekonomskiot rast vo Slovenija godinava bi trebalo da bide 1,3%, a slednata 1,8%. Stapkata na infla-cija }e porasne na 1,6%, a vo 2010 godina treba da padne na 1,4%.

P

bidat za nivo podobri otkolku vo 2008 godina, ne bi trebalo da postoi iznenaduvawe deka najgolemiot hrvatski i regionalen koncern }e zastane na prvo mesto spored prihodite. Vode~kite kompanii na koncernot: Konzum, Ledo, Jamnika, Beqe, Tisak, izminative denovi na berzata prijavija pogolemi prihodi ili na isto nivo kako pred dve godini i site poka`aa solidna dobivka. K

09.04.2010

eneralniot sekretar na ON, Ban Ki Mun e zagri`en poradi novata politika na Pri{tina vo severniot del na Kosovo, poradi {to ja povika kosovskata vlada da bide pretpazliva vo primenata na strategijata vo delot na zemjata kade {to `ivee mnozinsko srpsko naselenie. “Zagri`en sum poradi mo`nosta za zgolemuvawe na tenziite vo severniot del na Kosovo dokolku vladata ne ja sprovede svojata strategija transparentno i niz dijalog so lokalnite zaednici i drugite relevantni strani”, izjavi Ban Ki Mun. Toj apelira do Belgrad i Pri{tina da poka`at pove}

e fleksibilnost i da se fokusiraat na pronao|awe re{enie za prakti~nite pra{awa bez razlika na statusot, kako i da najdat formula za u~estvo na kosovskite institucii na regionalnite forumi. Generalniot sekretar na ON uka`a deka bezbednosnata situacija na Kosovo e relativno mirna, no i ponatamu krevka.

G

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

23


24 09.04.2010

SVET BIZNIS POLITIKA

POTPI[AN ISTORISKIOT DOGOVOR ME\U SAD I RUSIJA

RAZORU@UVAWETO OSTANUVA PREDIZVIK! VASE CELESKA

celeska@kapital.com.mk

okmu vo Praga, pred re~isi edna godina, amerikanskiot pretsedatel, Barak Obama, ja najavi svojata dolgoro~na cel - svet bez nuklearno oru`je. Noviot START-dogovor, koj v~era go potpi{a so negoviot ruski kolega, Dimitri Medvedev, isto taka vo Praga, go trasira patot kon ostvaruvaweto na taa cel. SAD i Rusija se soglasija za ovoj nov dogovor minatiot mesec, koj gi obvrzuva porane{nite neprijateli od Studenata vojna da gi namalat svoite zalihi na nuklearno oru`je na 1.550 boevi glavi, odnosno za okolu 30% od momentalno dozvolenoto oru`je. Ovoj dogovor go limitira i brojot na nuklearni lansirawa koj go pravi sekoja zemja. Noviot START-dogovor ja zamenuva Spogodbata za namaluvawe na strategiskoto vooru`uvawe (START) od 1991 godina, ~ij rok izmina minatiot dekemvri. Restrikciite so noviot dogovor treba da bidat implementirani vo narednite sedum godini. Na ovoj dogovor se rabote{e pove}e od edna godina. Liderite na dvete zemji se nadevaa deka toj }e bide potpi{an vo dekemvri, koga zavr{i rokot na prethodniot dogovor, no od dekemvri navamu ima{e podemi i padovi vo komunikacijata, s$ do posledniot telefonski razgovor pred dve nedeli, koga padna kone~niot dogovor.

T

 [panskata sala vo pra{kiot zamok Hrada~ani ostanuva zapi{ana vo istorijata kako mesto kade {to SAD i Rusija ja potpi{aa Spogodbata za proliferacija na nuklearnoto oru`je.

na me|unarodnata napnatost. Pretsedatelot na SAD, Barak Obama, na noviot START-dogovor gleda kako na najdetalen dogovor za kontrola na oru`jeto vo poslednite dve dekadi. So ogled na faktot deka {efot na ruskata federacija, Dimitri Medvedev, podolgo vreme e na pretsedatelskata funkcija, a spored ~e{kiot protokol „seniorot” pristignuva vtor na dr`avnite sredbi, „debitantot” - amerikanskiot pretsedatel Barak Obama - kako doma{en, go pre~eka svojot ruski kolega na sredbata vo pra{kiot zamok Hrad~ani kade {to prvo }e razgovaraat, a potoa }e go potpi{at istoriskiot dogovor. NUKLEARNA ODBRANA Ruskiot minister za nadvore{ni raboti, Sergej Lavrov, za potpi{uvaweto na noviot dogovor izjavi deka toj

30%

}e se namali nuklearnoto oru`je na SAD i Rusija

GOLEM ^EKOR ZA ^OVE[TVOTO Dimitri Medvedev pristigna vo Praga vo sredata i po sredbata so doma} inot, ~e{kiot pretsedatel, Vaclav Klaus, izjavi deka potpi{uvaweto na dogovorot e mnogu golem ~ekor vo procesot na razoru`uvaweto i vo procesot na ne{irewe na oru`je za masovno uni{tuvawe, i ja iska`uva sorabotkata vo sferata za razoru`uvawe na zemjite od celiot svet. ^e{kiot pretsedatel, pak, potseti deka dogovorot treba da pridonese i za namaluvawe K

O

M

E

R

C

I

J

A

postavuva novo nivo na doverba pome|u dvete zemji, no, isto taka, dodade deka Rusija mo`e da go napu{ti dogovorot ako se po~uvstvuva zakaneta od planovite za raketna odbrana na SAD. Ona {to go odlaga{e potpi{uvaweto na dogovorot bea gri`ite na Moskva za planovite na Va{ington vo odnos na raketniot {tit. Barak Obama go napu{ti prethodniot plan za raketen {tit baziran vo Polska i ^e{ka, so koj ne se soglasuva{e Rusija. Namesto toa, novite planovi na SAD vklu~ija presretnuva~ki raketni proektili postaveni vo Romanija, so koi Moskva se soglasi. Lavrov se soglasuva deka noviot START-dogovor e prv ~ekor od ambicioznata agenda za kontrola na oru`jeto koja ja postavi Obama. Analiti~arot za nuklearna proliferacija, L

E

N

O

G

L

Xozef Cirinsion, od SAD, veli deka Spogodbata signalizira golemo podobruvawe na odnosite me|u dvete supersili. “Ovoj dogovor gi resetira odnosite me|u SAD i Rusija, koi do pred 18 meseci, po vojnata vo Gruzija, s$ u{te bea na nivo na Studenata vojna”, veli toj. Dogovorot mu poka`uva na svetot, posebno na zemjite kako Iran i Severna Koreja, deka eden od top-prioritetite e da se zajakne globalniot neproliferaciski re`im i nuklearnite materijali da se dr`at podaleku od racete na pogre{ni lu|e. SPECIFIKACII Postojnite numeri~ki redukcii na vkupnoto nuklearno vooru`uvawe so noviot START-dogovor i ne se tolku jasni, kako na primer B-1 i B-2-bombarderite koi imaat mo`nost da nosat do A

S

20 nuklearni boevi glavi, a so dogovorot se brojat kako poedine~no oru`je. Ova e osnoven problem za pregovara~ite koi gi definiraa konstitutite na nuklearnite mo`nosti, no Va{ington i Moskva gledaat razli~no na ovoj problem. So spogodbata se brojat rasporedenite boevi glavi, a ne zalihite, i isto taka se fokusiraat na strate{ki postavenoto oru`je, a ne na takti~koto nuklearno oru`je. Toa e distinkcija koja se povrzuva so goleminata na oru`jeto, bidej}i strate{ki postavenoto oru`je ima pogolem obem. Noviot START-dogovor nema da stapi na sila s$ dodeka ne bide ratifikuvan od dvete strani. Dogovorot START- 2 od 1993 godina ne be{e ratifikuvan od Senatot na SAD se do 1996 godina, a ruskata federacija go ratifikuva duri vo 2000 godina. Rusija se povle~e od dogovorot START2 vo 2002 godina, eden den otkako SAD se povlekoa od Anti-balisti~kiot raketen dogovor. Obama }e se soo~i so odlagawe na ratifikacijata zaradi politi~kata klima vo SAD, bidej}i se potrebni dve tretini od senatorite da go poddr`at dogovorot. Dodeka Obama i Medvedev go potpi{uvaa dogovorot v~era, desetici aktivisti protestiraa. Likvidacijata na starite i nepotrebni oru`ja ne pretstavuva razoru`uvawe i deka takviot proces mora da ima jasen i javno objaven raspored.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


26 09.04.2010

PATOT DO USPEHOT

LEKCII OD SOFTVERSKIOT GIGANT

DESET RABOTI NA KOI [TO NE NAU^I GUGL  [to go pravi Gugl (Google) tolku revolucioneren? Ken Auleta, avtor na najnovata kniga za kompanijata, gi spodeluva svoite sogleduvawa okolu toa zo{to ovaa kompanija e tolku posebna vo svojot uspeh i {to zna~i toa za svetot na mediumite. Za vreme na istra`uvawata za svojata kniga ”Gugl: Krajot na svetot kakov {to go znaeme”, na avtorot Ken Auleta mu bil dozvolen {irok uvid vo na~inot na rabota na firmata i nejzinata sekojdnevna rutina. Ekskluzivno za For~n (Fortune) toj izdvoi deset lekcii {to gi nau~il od patuvaweto niz unikatniot uspeh na Gugl. IGOR PETROVSKI

igor@kapital.com.mk

1

STRASTA POBEDUVA Lari Pejx i Sergej Brin, osnova~ite na Gugl, uspeaja vo toa da gi inspiriraat site vraboteni da “im slu`at” na korisnicite, da prezemaat pogolem rizik, radikalno da gi podobruvaat istra`uvawata vo nasoka na {to poinovativni uslugi. Ili kako {to vo edna prilika izvr{niot direktor Erik [mid rekol: “Po~uvstvuvav deka Gugl }e stane va`na kompanija”, a osnova~ite, pak, smetale deka Gugl }e bide kompanija {to }e postavi novi standardi vo mnogu poliwa. Vedna{ otkako finansierot Majkl Mortiz go opi{a Gugl kako “retka” kompanija, Auleta go zapra{al, kako investitor vo po~etnata faza i vo Jahu i Gugl, dvata golemi konkurenti, dali koga investiral istiot entuzijazam go po~uvstvuval i za Jahu. Dvoumej}i se toj kone~no rekol: “Jahu e kompanija so koja dolgo vreme bev blizok i

kon istata ~uvstvuvav golema qubov i lojalnost. No, vo prvite 18 meseci otkako se povrzav so Gugl, sfativ deka stanuva zbor za mnogu poinakva kompanija od Jahu. Gugl e izgradena vrz temelite na Lari i Sergej, odnosno vrz nivnite intelektualni blesoci, dodeka Jahu e izgradena vrz temelite na Xeri i Dejvid, odnosno vrz nivnite interesi. Toa e mnogu razli~no i istoto sozdava golema bezdna me|u dvete kompanii”. Deficitot na strast e pri~inata poradi koja Xeri Jang i Dejvid Filo ne bea celosno posveteni vrz kompanijata koja {to tie ja sozdadoa. POTREBNA E FOKUSIRANOST Dokolku ne ja fokusirate strasta istata mo`e da ve navede da zastranite. Bil Kamfel, pretsedatel na kompanijata Intuit i mentor vo Silikonskata dolina, koj {to sekoja nedela po nekolku denovi pominuva vo Gugl, smeta deka klu~ot na uspehot na kompanijata e “fokusiranata strast. Spored nego, [mit e ~ovekot koj {to go donel fokusot vo kompanijata. Vo intervju so Betsi Moris od For~n, Stiv

2

 “Sergej Brin i Lari Pejx, osnova~ite na Gugl” Xobs ponudi interesna i tipi~na za nego, malku isprevrtena perspektiva za fokusot: Lu|eto mislat deka fokusot zna~i da se ka`e “da” na rabotata vrz koja {to treba da se fokusirate. No, toa voop{to ne e negovoto zna~ewe. Fokusot vsu{nost zna~i da se ka`e “ne” na drugite 100 dobri idei koi {to se okolu vas. Jas sum vsu{nost mnogu gord na mnogu idei {to ne gi realiziravme, za smetka na odli~no realiziranite idei. POTREBNA E I VIZIJA. Isto taka bez vizija, duri i najfokusiranata strast e baterija bez ured koj }e ja iskoristi. Namerite na Pejx i Brin da gi napravat dostapni “site informacii vo svetot” za site korisnici, e toa e vizija. Edni od najuspe{nite ostvareni vizii na kompanijata pokraj veb-prebaruvaweto be{e i toa da gi napravat vidlivi i knigite i vestite. Gugl pokraj toa ni pomogna da go pronajdeme najevtiniot proizvod, da gi najdeme nasokite za patot do nekoja destinacija, da gi ~uvame i prebaruvame svoite imejl poraki i u{te mnogu korisni raboti. Lari Pejx vo eden govor vo 2005 godina na studentite od Univerzitetot vo Mi~igen im re~e: “Ne mora da odite vo {kolite. Jas koga bev mlad gi pro~itav re~isi site biznis-knigi {to gi imav na policata i pome|u lekcijata {to gi nau~iv od niv e deka golem del od najgolemite ~uda koi se slu~ile vo svetot na biznisot doaa|at od lu|e koi vsu{nost i ne se vo biznisot”.

3

4

TIMSKATA KULTURA E VITALNA Mo`nosta vraboteniteda raspredelat 20% od rabotnoto vreme na proekti po svoj izbor, kaj niv sozdade ~uvstvo na posebna pripadnost i sopstvenost vo kompanijata. So toa kompanijata sozdade vmre`en menaxment {to funkcionira podednakvo dobro od dnoto kon vrvot i obratno. I vo dvete nasoki se stimuliraat idei. TRETIRAJTE GI IN@ENERITE KAKO KRALEVI Vo najgolem del od kompaniite vo Silikonskata dolina, in`enerite se ekvivalent na televiziskite scenaristi, filmskite re`iseri, ili avtorite na knigi. Tie se kreatori. Tie 20% od vremeto {to im go “podaruva” Gugl na in`enerite im dava ~uvstvo na sloboda za prezemawe na rizici i se vo mo`nost da ja sledat svojata pasija. Voop{to, ne e slu~ajno toa {to Pejx i Brin golem del od svoeto rabotno vreme go tro{at na sredbi so in`enerite. Za najgolem del od tradicionalnite tehnolo{ko-mediumski kompanii, in`enerite ne se vo tolku centralna pozicija. TRETIRAJTE GI I VA[ITE KORISNICI KAKO KRALEVI Glavnata pri~ina poradi koja Gugl e sekoga{ na vrvot na listite na brendovi na koi najmnogu im se veruva e ~uvstvoto koe kompanijata go nudi deka klientot sekoga{ e na prvo mesto. Advertajzingot mo`e da so~inuva 97% od prihodite na kompanijata, no i pokraj toj fakt korisnicite ne go ~uvstvuvaat toa. Najgolem del od servisite na Gugl se besplatni, i istite se prijatelski nastroeni kon svoite korisnici. SEKOJA KOMPANIJA E (NE)PRIJATEL Kako {to Lordot Palmerston edna{ rekol: Ne postojat zaedni~ki sojuzni{tva, tuku samo zaedni~ki interes. Medium kakov {to e Internetot gi izbri{a granicite me|u kompaniite. Gugl zapo~na kako prebaruva~, no za kratko vreme prerasna vo najgolem prodava~ na onlajn reklami vo svetot, a postojano svojata ponuda ja zgolemuva so novi proizvodi. Vakvata sostojba celosno gi izbri{a granicite me|u kompaniite sozdavaj}i me|u kompaniite dvojno rivalstvo, ednoto na sorabotka,

5

6

7

a drugoto na konkurencija. NE GO IGNORIRAJTE ^OVE^KIOT FAKTOR Gugl be{e mudar da ja zdobie doverbata na svoite korisnici, vo kreiraweto na timskata kultura, i vo razmisluvaweto na dolg rok. No, koga po~nuvate od ni{to, pretpostavkata deka starite na~ini na pravewe na ne{tata najverojatno se pogre{ni, mo`e da ve natera da napravite i nekoi gre{ki. Pejx zgre{i vo pretpostavkata deka Gugl mo`e vedna{ da gi digitalizira site knigi. Gugl ne bil sekoga{ tolku mudar vo izbegnuvaweto na naru{uvawe na pravata na privatnost, kr{ewe na avtorski prava i drugi problemi od praven aspekt. NI[TO NE E SIGURNO Denes, Gugl se ~ini nedosti`en. No, pred edna dekada ist be{e slu~ajot i so AOL. “Nema ni{to vo nivniot model {to gi pravi nedopirlivi”, izjavi vo edna prilika Klajton Kristensten, profesor na Harvard. Nikoj ne mo`e da pretpostavi kakov }e bide naredniot Gugl i dali utre }e se rodi nekoja nova kompanija “od gara`a” koja }e go promeni svetot. Zatoa sekoga{ vo fioka treba da imame u{te milion idei so koi }e se odbranime od konkurencijata. Iako Gugl vo momentov pravi pari od reklamite na Ju Tjub i operativniot sistem Android, tie, sepak, nemaat izlezeno so izdr`liv biznis-model za ovie dva proizvodi. @IVOTOT E DOLG, NO VREMETO E KRATKO Ovie zborovi mu pripa|aat na Erik [mit, izvr{en direktor na Gugl. “@ivotot e dolg poradi ~uvstvoto deka imame dolgi se}avawa. Vremeto e mnogu kratko i poradi toa treba da se dvi`ite mnogu pobrzo. No, te me|u kompaniite sozdavaj}i za mene najva`nata rabota e da znaete deka `ivotot ima na~in da gi izvede rabotite na povr{ina. Zaboravame mnogu brzo na toa kade bil problemot pred tri ili ~etiri godini. Taka {to mojot li~en stav kon `ivotot e deka sekoj problem e nova mo`nost. Toa e pri~inata da se nastapuva hrabro, ako toa {to go pravi Gugl, da se prezemaat rizici, namesto da se zaglavime vo se}avawata”.

8

9

10


MARKETING

09.04.2010

27

 DELOVNA ETIKA

MARKETINGOT SE PO^ESTO E “CRNA OVCA”

{to treba da se vratat.

 Moderniot biznis kako nikoga{ porano e optovaren so eti~ki dilemi i konflikti na interesi. Ona {to e legalno, istovremeno ne mora da bide i eti~ki. Kompaniite treba da procenat dali primenuvaat eti~ki, odnosno op{testveno odgovoren, marketing. Va`no e da se znae deka najcenetite firmi na svetot gi po~ituvaat pravilata za zadovoluvawe na interesot na potro{uva~ite, a ne samo sopstveniot ti~kite dilemi eskaliraa vo poslednite decenii i denes mnogumina go postavuvaat pra{aweto dali marketingot vo sovremeniot biznis ima negativna ili pozitivna uloga, i mo`e li delovnoto rabotewe voop{to da bide eti~no. Ednoobrazen odgovor na ova pra{awe te{ko mo`e da se dade, a marketin{kite stru~waci postojano mora da donesuvaat eti~ki odluki i pritoa da se gri`at za faktot deka eti~kite standardi se razli~no prifateni od razli~ni lu|e i vo razli~ni kulturi. Za toa osobeno mora da razmisluvaat kompaniite {to rabotat na me|unaroden pazar i razvivaat multinacionalen marketing. I odbiraweto na celnata grupa ponekoga{ mo`e da predizvika kontroverzii, a javnosta e posebno zagri`ena koga kako celni grupi vo edna marketing-kampawa se iskoristuvaat decata, starite i nemo} ni li~nosti, siroma{nite i sl.. Reklamiraweto `itarki za doru~ek, na primer, posebno e kritikuvano zaradi svojata naso~enost kon detskata populacija. Vo spotovite, decata so odu{evuvawe gi prifa} aat animiranite likovi i taka se pottiknuvaat na konzumirawe golema koli~ina na za{e}ereni `itarki. Na istiot na~in se kritikuvani i proizvoditelite na igra~ki ili restoranite za brza hrana, {to osobeno gi privlekuvaat decata. Istovremeno, pak, dokolku

E

na decata im se prezentira pozitivnoto dejstvo na nekoja pasta za zabi na prifatliv na~in, nikoj nema da polemizira okolu toa. Zaklu~okot e deka ne e va`no so kogo komunicirame, tuku na koj na~in i zo{to go pravi toa kompanijata. Op{testveno odgovorniot ili eti~en marketing, osven na kompanijata }e im slu`i i na interesite na celnite grupi kon koi e naso~en. Eti~kite dilemi osobeno se naglaseni pri definiraweto na site elementi na marketin{kiot miks kade {to stru~wacite mora da odlu~at za eti~kite dimenzii na kreirawe na proizvodot ili uslugata, odreduvaweto na cenite, izborot na kanali za distribucija i promociskite aktivnosti. NEISPRAVNI PROIZVODI Sekoj proizvod {to se plasira na pazarot mora da gi zadovoluva kriteriumite za sigurnost na potro{uva~ite. Zaradi namaluvawe na tro{ocite za testirawe na proizvodot, nekoi kompanii izleguvaat na pazarot znaej}i deka proizvodot e neispraven i deka ne ja pominal potrebnata kontrola i testirawe. Toa go pravat, osobeno, zaradi {to pobrzo izleguvawe na pazarot, kako bi ja pretrkale konkurencijata. Dolgoro~no, takvoto rabotewe mo`e da bide beskorisno, zatoa {to {tetata {to mo`e da nastane so koristeweto na takvite proizvodi }e bide pogolema od

za{tedata. [tetata ne mora da bide od finansiska priroda, tuku se raboti i za zdravjeto i bezbednosta na potro{uva~ite, kako i za reputacijata na kompanijata. Ponekoga{ vo farmacevtskata i prehranbenata industrija doa|a do eti~ki diskutabilno odnesuvawe, koga kompanijata gi plasira proizvodite isklu~ivo nadvor, bidej}i vo mati~nata zemja tie se zabraneti poradi postrogite standardi. Vo toj slu~aj, kompaniite baraat pazari vo pomalku razvienite zemji, kade {to propisite se pomalku rigorozni, a go izbegnuvaat istaknuvaweto na negativnite efekti od koristeweto na tie proizvodi. ODREDUVAWE NA CENI Vo praktikata ~esto se sre}ava nekorektno odreduvawe na cenite. Isto kako i vo prethodniot slu~aj, ovoj pristap ne mo`e da & donese korist na kompanijata na dolg rok. Potro{uva~ite }e ja sogledaat

nekorektnata politika na cenite i }e prestanat da gi kupuvaat proizvodite. Dokolku nekoja firma gi namali cenite zaradi golemata pora~ka na nekoj kupuva~, toga{ toa bi bilo eti~no rabotewe, zatoa {to se temeli na ekonomski efekti. No, neeti~no bi bilo ako sni`uvaweto na cenata e rezultat na preferirawe na eden vo odnos na drug deloven subjekt. NEPRIMERNA DISTRIBUCIJA Vo praktikata ~esto se slu~uva na trgovec na golemo ili malo da mu se dade pravo na ekskluzivna proda`ba na odredena teritorija. Se postavuva pra{aweto - "Kolku e toa eti~no odnesuvawe?", bide j}i eden deloven subjekt se favorizira vo odnos na drugite, no opravduvaweto e slednovo: opslu`uvaweto na nekoj pazar bara investicii vo skladi{ta, vozen park, maloproda`ni mesta, oprema i rabotna sila, {to bara zna~itelni finansiski vlo`uvawa

PROMOCISKI AKTIVNOSTI Ovoj element na marketing-miksot e naj~est predmet na prigovorite vrzani za eti~kite normi. Prigovorite doa|aat od razli~ni zdru`enija na potro{uva~i ili institucii, a se odnesuvaat na vistinitosta na reklamnite poraki {to mo`e da sozdadat zabluda kaj potro{uva~ite. Osven reklamiraweto, ~esti poplaki stignuvaat i na smetka na unapreduvawe na proda`bata, a vrzani se za podarocite {to im se davaat na najdobrite potro{uva~i ili pak proviziite {to se odobruvaat za dobro zavr{ena zdelka. Vo kontekst na promociskite aktivnosti, ~esto e diksutabilen i direktniot marketing.Marketin{kite stru~waci mora da bidat vnimatelni za da gi izbegnat kampawite {to gi iritiraat potro{uva~ite ili nudat falsifikuvani i nepostoe~ki proizvodi {to ja voznemiruvaat privatnosta na kupuva~ite.Nekoi kompanii vo direktniot marketing, osobeno kaj TV-proda`bata, gi iskoristuvaat impulsivnite ili pomalku sofisticirani kupuva~i,zatoa {to vo prezentaciite poka`uvaat qubezni doma}ini, namerno postaveni demonstracii na proizvodot, tvrdewa za drasti~ni vremenski ograni~eni namaluvawa na cenite, kako i lesna pora~ka za lu|eto {to ne mo`at da odoleat na ponudata.Se slu~uvalo ekspertite za direkten marketing da dizajniraat pisma so namera da gi dovedat kupuva~ite vo zabluda. Ima slu~ai na preuveli~uvawe na goleminata na proizvodot na fotografiite, la`ni tvrdewa za efektivnosta na proizvodot ili maloproda`nata cena. Ponekoga{ pismata izgledaat kako slu`beni dokumenti od nekoja institucija, pa taka gi motiviraat lu|eto da gi otvorat.Na toa se nadovrzuva i naru{uvaweto na privatnosta, {to denes e me|u najva`nite temi i na koja marketing-ekspertite treba da obrnat osobeno vnimanie.

 GRI@A ZA KORISNICI

NE GI TRETIRAJTE PODEDNAKVO SITE KLIENTI!

e, naslovot ne e gre{ka. Ubeden sum deka tretiraweto na site klienti na ednakov i fer na~in e gre{ka. Ne e profitabilno. Gi potcenuva vrabotenite i klientite. I ne e eti~ko. Sekako deka treba na fer na~in da gi tretirame lu|eto, no ne podednakvo. Ne zastapuvam nekakov Orvelovski dekret deka “nekoi `ivotni se poednakvi od drugite”. Ova nema nikakva vrska so vrednosta na klientot kako li~nost. Ova ima vrska so pru`aweto isklu~itelna usluga na isklu~itelnite klienti {to ja zaslu`uvaat. Zamislete deka eden den vleguvate vo va{iot lokalen supermarket kade {to sekojdnevno pazaruvate. Stavate nekolku produkti vo ko{ni~kata i odite do kasata da gi platite. Me|utoa imate samo banknota od 5.000 denari {to prodava~ot, koj patem, ve poznava ve}e i li~no, odbiva da ja primi, bidej}i navodno, politikata na dragstorot bila da ne prima tolku krupni banknoti. Vie ste potpolni svesni za faktot deka tie pravat pove}e od 5.000 denari promet na sekoj polovina ~as. Isto taka znaete deka vo izminatite nekolku godini imate vkupno ostaveno vo toj supermarket desetici, ako ne i stotici iljadi denari. No, i pokraj toa, tie odbivaat da vi ja napravat ovaa mala usluga. Kakva e sega va{ata lojalnost? Odbivaweto na va{ata banknota od 5.000 denari e neverojatno lo{a odluka na kasierot isto kako i na menaxmentot {to

N

 Potro{uva~ite retko spodeluvaat iskustvo za dobra

usluga. Prilikite koga se spodeluvaat informacii e koga uslugata e lo{a. Naravou~enie: Vrabotenite ne treba da se pla{at za eventualnite negativni posledici dokolku so nekoj od zna~ajnite klientite se odnesuvaat na poseben na~in. Ona {to treba da gi zagri`uva pove}e e negativniot efekt od tretiraweto na site klienti podednakvo. go sozdal “praviloto” da ne se dozvoluvaat isklu~oci za najdobrite mu{terii na prodavnicata. Problemot e tokmu vo definicijata za ednakvo tretirawe na site klienti, kolku i da e toa fer ili ne. VISTINATA ZA DOBRIOT GLAS “[to se slu~uva koga klientite zboruvaat edni so drugi?” Ova e edna od naj~estite dilemi na lu|eto {to rabotat direktno so klienti. Tie se pla{at deka dokolku izlezat vo presret na nekoe specijalno barawe od klient, toj }e se pofali na nekoj drug, i potoa vraboteniot }e bide pod pritisok da go stori istoto za site, {to se razbira deka ne e vozmo`no. So drugi zborovi, }e ima edna tolpa od nezadovolni potro{uva~i ako se zadovoli nekoe specijalno barawe. Drug na~in na interpretirawe na ovoj problem e sledniov: “Se pla{am deka ako obezbedam ekstra usluga za eden klient(zatoa {to sme napravile gre{ka ili klientot ima golem biznis so nas), toga{

}e gi razo~aram ostanatite klienti koi nemaat posebna pri~ina za dobivawe na ekstra usluga. Zatoa, za da ne se razo~araat tie, ednostavno }e napravime pravilo deka nikoj nema da dobiva specijalen tretman”. Pogre{no, mnogu pogre{no. Na toj na~in, }e gi razo~arame site, vklu~uvaj}i gi i klientite ~ija {to unikatna situacija zaslu`uva ekstra usluga. Klientite go razbiraat konceptot na fer odnos. Ako, nikoga{ porano ne sme vlegle vo prethodno spomenatiot supermarket, tuku incidentno sme vletale tamu za da pobarame da ni rasitnat petiljadarka, sigurno deka ne bi bile revoltirani dokolku ni re~at deka nemaat dovolno sitno i sl. No, ako ste redoven mu{terija tamu, i vi ja odbijat uslugata, poverojatno e deka }e bidete nervozni i luti poradi toa. A, ako vi izlezat vo presret, sigurno deka nema da se javite kaj site prijateli i da im ka`ete :” Ej, znae{ {to, vo dragstorot kaj mene mi rasitnija petiljadarka, a obi~no ne go pravat toa.

Zamisli?!”. Potro{uva~ite retko spodeluvaat iskustvo za dobra usluga. Prilikite koga se spodeluvaat informacii e koga uslugata e lo{a. Naravou~enie: Vrabotenite ne treba da se pla{at za eventualnite negativni posledici dokolku so

nekoj od zna~ajnite klientite se odnesuvaat na poseben na~in. Ona {to treba da gi zagri`uva pove}e e negativniot efekt od tretiraweto na site klienti podednakvo. Avtorot na ovoj tekst e Xef Movat, amerikanski konsultant i trener vo oblasta na gri`a za korisnici.


K

K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

O

N

M

E

R

C

I

J

O

G

L

A

S

A

L

E

N

K

O

M

O

G

L

A

S

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


09.04.2010

KULTURA  GRAD NA KULTURATA

KAVADARE^KA "NAPRAVIJA"  “Kavadarci i kavadar~ani zaslu`ija barem 365 dena da bidat centar na makedonskite kulturni zbidnuvawa” SILVANA JOVANOVSKA jovanovska@kapital.com.mk

a plo{tadot vo Kavadarci ve~erva }e se slu~i sve~enoto otvorawe na manifestacijata "Kavadarci-grad na kulturata 2010", a po toj povod e napravena programa vo koja }e u~estvuvaat Vladimir Temkov, slikar od Kavadarci, koj }e izlo`uva svoi dela; akterot Petre Temelkovski so monolog na tema - razvojot na Kavadarci vo kulturnata oblast; koncert na Gordana Josifova - Nedelkovska i nejzinite gosti Big Bend, Vlatko Stefanovski i Teodosij Spasov. Po~etokot e zaka`an za 21 ~asot, koga so zvukot na fanfarite i ognometot }e bide krenato festivalskoto zname, a manifestacijata }e ja otvorat ministerkata za kultura vo Vladata na Republika Makedonija, Elizabeta Kan~evska –Milevska, i gradona~alnikot na op{tina Kavadarci, Aleksandar Panov. Potoa }e sleduvaat promocii na likovni performansi, a za finaleto e planiran golem ognomet. “Kavadarci e vtor vo Makedonija po mnogu ne{ta: po ekonomskiot razvoj, nekoga{ go imavme vtoroto, po golemina, ve{ta~ko ezero vo porane{nata dr`ava. No, blagodarenie na kvalitetot i realiz-

N

150

aktivnosti vo tekot na celata godina

iraweto na nastanite od kulturata, kone~no zaslu`ivme da bideme prvi barem edna godina, i toa na poleto na kulturata. Kavadarci i kavadar~ani nesomneno go zaslu`ija ova {to }e ni se slu~i. Gradot na Daskal Kam~ev, Petar Mazev, Gligor ^emerski, Simon [emov, Ana Temkova, Vasil Haximanov, Nikola Badev i na mnogu drugi, porane{ni i sega{ni, slavni i doka`ani dejci vo kulturata, zaslu`i barem 365 dena da bide centar na makedonskite kulturni zbidnuvawa”, veli gradona~alnikot Aleksandar Panov. Kavadarci e {estiot grad proglasen za "Grad na kulturata 2010". Ovoj proekt e po~nat od januari i nastanite se ve}e vo tek. Vo tekot na godinata, vo Kavadarci }e se sprovedat 150 aktivnosti od sekoja oblast na kulturata: teatarot, promocii na film, knigi, i }e se prezentira i bro{urata vo koja }e bidat objaveni site nastani vo tekot na celata 2010 godina”, izjavi direktorot na Domot na kulturata Vladimir Temkov.

 RISIMA RISIMKIN, KOREOGRAF

OPTIMISTI^KIOT DUH NA SOVREMENIOT TANC STOJAN SINADINOV sinadinov@kapital.com.mk

o~etocite na sovremenata tancova scena vo Makedonija kriti~arite i stru~nata misla ja lociraat vo po~etokot na 90-tite, t.e. poto~no, so postavuvaweto na prvata avtorska pretstava na Risima Risimkin “Xenis”, prva koroedrama od makedonski avtor, kako festivalska premiera na Mladiot otvoren teatar (MOT) vo 1990 godina. Toa e prviot obid, na ovaa na{a koreografka, koja, iako klasi~no obu~ena kako tan~er, ima{e potreba da izleze od ramkite vo koi tvore{e vo toa vreme, (kako solist pri Baletot, na toga{niot Makedonski naroden teatar) i smelo da za~ekori vo poleto na

P

 TEATAR

NOVITE KRALEVI NA KOMEDIJATA  Komedijata “stend ap” e kratka pretstava vo koja komi~arot so mikrofonot kako svoj rekvizit, vo brz ritam i vo kontinuitet raska`uva ske~evi, humoristi~ni prikazni ili ismejuva devijantni pojavi vo op{testvoto ADRIJANA ATANASOVA atanasova@kapital.com.mk

o preksino}e{nata (7 april) pretstava vo kabareto Xuboks, za prv pat na makedonskata publika & se prika`a komedijata stand up . So cel da se zbogati no}nata zabava vo Skopje, a i poradi mentalitetot na makedonskiot narod koj mnogu saka da se nasladuva na svoja sopstvena smetka, se rodi inicijativata za vakov tip pretstava.Glumecot Sa{ko Kocev ja ima{e privilegijata da go skr{i mrazot vo Makedonija so vakov performans, koj na Balkanot se praktikuva podolg period. Vo Zagreb i Qubqana te~e pettata sezona na Komedijata od noga, kako i na festivalite za komediite “stend ap” koi ve}e tri godini se odr`uvaat vo Belgrad, Zagreb, Maribor, Qubqana...Komedijata “stend ap” ili komedija od noga e forma na komi~en performans namenet za publika

S

vo `ivo, kade {to naj~esto komi~arot direktno & se obra}a na publikata. Stanuva zbor za kratka pretstava vo koja komi~arot so mikrofonot kako svoj rekvizit, vo brz ritam i vo kontinuitet raska`uva ske~evi, humoristi~ni prikazni ili ismejuva devijantni pojavi vo op{testvoto. Komediite “stend ap” se izveduvaat vo no}ni klubovi, barovi, kade {to ima neposreden kontakt pome|u komi~arot i publikata. Brick wall ili yidot od cigli vo pozadinata na komi~arot stanuva za{titen znak za komediite “stend ap”. Vo vakvite izvedbi se izjasnuva stavot na komi~arot koj bez pardon kritikuva ismejuva ili pak fali. Temi za debatirawe ima mal milion.Komedijata od noga t.e. komedijata “stend ap” e teatarski `anr kako izmislen za Makedonija. Potrebni se samo eden komi~ar i eden mikrofon, {to pretstavuva buxet ne{to nad prosekot na

29

investicijata na R.Makedonija vo 90% od teatarskite produkcii.”Akterot se nao|a vo sendvi~ pome|u yidot i publikata”, veli Jovica Mihajlovski, akter, inicijator, a voedno i kospostvenik na kabareto Xuboks. Xuboks }e bide ”mestoto na zlostorstvoto”: sekoja sreda vratite }e bidat

 Ve}e stana voobi~aeno imeto na Risimkin da se vrzuva so aprilskiot termin na raste~kiot festival za sovremen tanc, “Tanc fest”, koj godinava se odr`uva po petti pat, od 14 do 19 april

nepoznatoto. Do den denes, Risimkin, uspe{no tvori i sozdava na poleto na sovremeniot tanc, ja razviva sovremenata tancova scena, otvoraj}i go patot i za drugite koreografi, koi se pojavuvaat kon sredinata na 90-tite i podocna. Ve}e stana voobi~aeno imeto na Risimkin da se vrzuva so aprilskiot termin na raste~kiot festival za sovremen tanc, “Tanc fest”, koj godinava se odr`uva po petti pat, od 14 do 19 april. ]e se otvori so gostuva~kata pretstava “Tretiot” na Roterdamskata tanc-akademija, vo nejzina re`ija. Koja e glavnata poenta na godine{niot “Tanc fest”? Glavnata poenta na godine{niot festival e odbele`uvaweto na dvete decenii sovremena tanc-scena, no, sekako, i pette godini razvoj na festivalot, koj smetam deka dostigna edno zavidno nivo na kvalitet. Treba da se odbele`i i festivalskata promocija na novi makedonski koreografii i obedinuvawe vo oblasta na tancot, a toa e golemata

parada na tancot koja }e se slu~i na 18 april. Potoa odime i vo Bitola so golema pretstava, a go voveduvame i t.n. strit dens, uli~en tanc na scenata, ne{to {to vo momentov e aktuelno vo Holandija, a nie go dr`ime ~ekorot so novitetite vo regionot. Do kade e ostvaruvaweto na proektot za formirawe na Akademija za sovremen tanc? Akademijata za sovremen tanc }e po~ne da funkcionira od 15 septemvri godinava, kako del na Univerzitetot ESRA Pariz-Skopje-Wujork, vo forma na studiska programa koja nie ja narekovme Skopje tanc-akademija, vo sorabotka so Tanc akademijata od Roterdam, poddr`ana od ambasadata na Kralstvoto Holandija vo Makedonija. Dali prethodnive dve decenii od voveduvaweto na sovremeniot tanc na na{ata scena bea predolg ili prekratok period za negovo vistinsko etablirawe? Mislam deka se napravija izvesni pomestuvawa na na{ata tancova scena. Ne znam dali se premalku ili premnogu, mene li~no mi se malku, posakuvam u{te 120 godini pred nas. Vo 1990 godina jas bev taa koja zapo~na so sovremeniot tanc, so koreodrama na makedonska scena, i znam kolku be{e te{ko vo toj moment. No, znam deka i denes povtorno e te{ko, no horizontite,

sepak, se otvoreni i umetnosta sekoga{ uspeva da se nametne. Vo momentot koga kaj nas }e profunkcionira Akademija za sovremen tanc i koga }e imame Tancov teatar, toga{ mladite generacii mnogu polesno }e mo`at da sozdavaat sovremen tanc. Kolkav, vo su{tina, e sudirot me|u klasi~niot balet i sovremeniot tanc? Ne mislam deka stanuva zbor za sudir, za mene toa e pove }e umetnost koja se dvi`i vo paralelni linii. I jas porano bev klasi~na balerina, koja sega se zanimava so sovremen tanc. Klasi~niot balet e s$ u{te del od sovremenata tancova scena, i mene li~no ne mi smeta. Kolku e realen proektot za doma{en tancov teatar? Za mene site proekti koi gi turkam se sosema vozmo`ni. Vo momentot koga }e se sozdadat site preduslovi za dobar tancov teatar, toga{ i }e go otvorime. A toa }e bide ve}e slednata godina, ako go pra{uvate optimistot vo mene. Vo sekoj slu~aj, realizacijata na idejata za tancov teatar e daleku povozmo`na sega, otkolku pred 20 godini.

ovoreni za onie koi sakaat da slu{nat tu|o mislewe, a i da se vklu~at vo debatata. Sleden na repertoarot }e nastapi Gorazd Cvetkovski, u{te eden akter od novata generacija koj se zafa}a so ovoj predizvik. “Ovoj prostor nema da bide rezerviran samo za renomirani imiwa, naprotiv mikrofonot mo`e da go zeme sekoj koj smeta deka ima {to da ka`e”, potencira Mihajlovski. Za toa

}e bide zadol`en re`iserot Bojan Trifunovski koj }e vr{i potraga po mladi talenti. Sekoja izvedba ima vremetrawe od 45-60 minuti, me|utoa dokolku publikata se “zapali” i ima interakcija pome|u nea i komi~arot, performansot mo`e i da prodol`i. ”Dovolno e publikata da se nasmee ili pak da se raspla~e”, veli Sa{ko Kocev. Cenata na biletot e 200 denari. Kolku za potsetu-

vawe, vakviot tip performansi se mnogu popularni vo SAD. So vakva tematika se re`irani i golem broj filmovi me|u koi “Leni Brus” so Dastin Hofman, “Kralot na komedijata” so Robert DeNiro i Xeri Luis, kako i “Razbesnatiot bik”, povtorno so maestralna izvedba na De Niro, bokserot koj izgubil s$, a dobil samo na kila`ata, pa zarabotuva kako “stendap”komi~ar...

20

godini od prvata sovremena koreodrama na doma{na scena


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


SPORT

09.04.2010

SPORT ODBOJKA

PRODOL@UVA DOMINACIJATA NA RABOTNI^KI

31

FUDBAL

NAVIVA^I ILI UPRAVITELI? D SR\AN IVANOVI] ivanovic@kapital.com.mk

 16ta titula ostvarena bez pari i sponzori. ez pari, bez sponzori, so ekipa sostavena od mladinci - timot na Rabotni~ki, sepak, uspea da triumfira vo odbojkarskoto prvensto na Makedonija i da ja prodol`i svojata dominacija, osvojuvaj}i ja 16-ta titula. Maksimalni 3:0 vo pobedi vo duelot so timot na Bezbednost, za ekspresno razre{uvawe na site dilemi postaveni od brojnite “stru~waci”, spored koi Rabotni~ki ja zagubi borbata za {ampionskata titula u{te pred po~etokot na sezonata, koga deceniskiot sponzor, kompanijata Fer{ped, se otka`a od sponzorirawe na timot. “Ovaa godina e karakteristi~na za nas poradi toa {to ostanavme bez sponzor, no i bez odbojkari, bidej}i od lanskiot prv tim ostana edinstveno kapitenot Dejan Simovski. Poradi besparicata, na ostanatite igra~i im ovozmo`ivme da zaminat vo stranstvo, a me|u niv bea i reprezentativcite Mitev, Ginov i Zafirov. Sepak, najmnogu n$ pogodi toa {to ostanavme bez sala. Bevme nabrkani od Gradski park i klubot mo`e{e i da

B

OVAA GODINA E KARAKTERISTI^NA ZA NAS PORADI TOA [TO OSTANAVME BEZ SPONZOR, NO I BEZ ODBOJKARI zgasne dokolku ne ni be{e ponudena pomo{ od rakometniot tim na Vardar Pro, po {to ni be{e dozvoleno da se preselime vo salata na Kale”, izjavi trenerot na {ampionskiot tim, Jo{ko Milenkovski. Mora da se istakne deka godinava, za razlika od prethodnite sezoni, prvenstvoto be{e mnogu poneizvesno. Sepak, Milenkovski e kategori~en deka toa se dol`i na poslabiot kvalitet, pred s$ vo negovite redovi. “Prvenstvoto e interesno bidej}i ima pove}e ekipi so sli~en kvalitet. No, toa ne e pozitivna tendencija vo doma{nata odbojka, bidej}i neizvesnosta e predizvikana, pred s$, od te{kite problemi vo koi se najde ekipata na Rabotni~ki, koja sega padna na nivoto na ostanatite konkurenti”, istakna Milenkovski.

ali naviva~ite mo`at da upravuvaat so fudbalskite klubovi? Ova e top- tema vo angliskite mediumi, kade {to ve}e podolgo vreme se pravat obidi da se napu{ti “gazdinskiot” model na upravuvawe, vo koj belosvetskite milijarderi vodeni ne retko i od sopstvenata sueta ja krojat sudbinata na klubovite, ~ija tradicija datira od 19 vek. Vo Makedonija mo`eme da se pofalime deka imame pogolemo iskustvo od Angli~anite, barem vo delot na fanovite i nivnoto u~estvo vo rakovodeweto so klubot. Naviva~kata grupa na Komiti, poddr`uva~ na FK Vardar, bezmalku dve sezoni ime{e pravo na glas vo klupskoto sobranie, a bea prezentirani od 15 svoi pretstavnici. Nivnata volja mnogu ~esto be{e i presudna vo donesuvaweto na odlukite pri izborot na upravniot i nadzorniot odbor na Vardar. “Godina i pol naviva~ite go vodea Vardar i uspeaja da go spasat timot od potpolno propa|awe. Komitite pomognaa vo momentot koga toa mu be{e najpotrebno na klubot. No, dali tie treba i

Ginat za klubot, no dali naviva~ite se podgotveni i da rakovodat so istiot? natamu da ja vodat ekipata, kategori~no velam ne”, izjavi aktuelniot pretsedatel na Vardar, Van~o [ehtanski. Sepak, vo najskapata i najgledana liga na svetot, angliskata, rabotite se pridvi`uvaat vo pravecot kade {to timot na Vardar se nao|a{e do pred izvesno vreme. Fanovite na Man~ester junajted ve}e ispratija ponuda od milijarda funti do “ozloglaseniot” amerikanski sopstvenik Malkom Glejzer. Vo skoro vreme se o~ekuva na ist na~in da postapat so svoite “jenki” i naviva~ite na Liverpul, koi ne mo`at da ja trpat prose~nosta na svoite fudbaleri, koi vo posledno vreme se samo senka od ona {to prestavuva imeto na

EDNA I POL GODINA KOMITITE U^ESTVUVAA VO UPRAVUVAWETO SO VARDAR najuspe{niot angliski tim na site vremiwa. “Rasvetleni se dvata najgolemi mita vo fudbalot. Prvo ne se znae{e dali naviva~ite } e sakaat da gi otkupat klubovite za koi navivaat i vtoro dali imaat pari toa da go storat.Od Man~ester junajted do Mansfild, postojat lu|e {to sebesi se narekuvaat poddr`uva~i i sakaat da ja prezemat odgovornosta za nosewe odluki”, izjavi pretstavnikot na organizacijata “poddr`uva~i direkt”, Kevin

VO ANGLIJA NAGOLEMO SE RAZMISLUVA ZA KLUBOVITE DA IM SE PREDADAT NA NAVIVA^ITE. VO MAKEDONIJA SE NAPU[TA ISTIOT MODEL. Raj, formirana od britanskata vlada. Od istata organizacija e poso~en modelot na Barselona, no i na pove}e klubovi od germanskoto prvenstvo, kade {to na demokratski na~in i na redovni izbori, se odbira pome|u kandidatite {to pretendiraat na rakovodnite funkcii.

LIGA NA [AMPIONI

NA KRAJOT GERMANCITE SEKOGA[ POBEDUVAAT udbalot e prekrasna igra vo koja na krajot Germancite sekoga{ pobeduvaat - ovaa izjava na legendarniot angliski fudbaler Gari Lineker, dadena po polufinalniot me~ od Svetskoto prvenstvo vo Italija vo 1990, e prifatena kako pogovorka od angliskite naviva~i i se povtoruva po sekoj neuspeh na ekipite od “ostrovoto” vo duelite protiv germanskite timovi. Milionskiot auditorium kraj malite ekrani te{ko deka }e mo`e{e da poveruva vo kakov bilo epilog osven sigurna i ubedliva pobeda na Man~ester junajted vo natprevarot so Baern Minhen, osobeno po furiozniot po~etok na “crvenite |avoli” i vodstvoto od 3:0. Vo toj period od igrata, qubitelite na fudbalot verojatno ja vidoa najdobrata timska igra vo istorijata

F

Ivica Oli} ja zaneme publikata na Old Traford

POSTOJANO SI “TR^KAA” POKRAJ SUDIJATA I PA\AA PO SEKOJ KONTAKT. TIPI^NI GERMANCI na {ampionskata liga. Fudbalerite na Baern ednostavno ne mo`ea da ja pominat polovinata, apsolutno potfrlaj}i vo sekoj duel so protivni~kite igra~i. E, tuka, mora da se istakne golot na Ivica Oli}, postignat vo situacija koga negovite soigra~i od sredniot red ne mo`ea da povrzat pove}e od dve dodavawa. “Sre}en sum {to Ivica Oli} postigna gol pred krajot na poluvremeto. Vo vtoriot del bevme odli~ni i igravme kako golem sostav, a golot na Roben be{e neverojaten”, veli trenerot na Bavarcite, Lui van Gal. Da, volejot na Arjen Roben go re{i pra{aweto na sevkupniot pobednik.

2

-ta gola na gosti mu ja donesoa pobedata na Baern

Doma{nite fudbaleri triumfiraa so 3:2, no prednosta na Baern od prvata sredba be{e 2:1. Gol pove}e vo gosti go nosi minhenskiot klub vo polufinaleto, kade {to po prv pat vo {est godini }e nema angliska ekipa. Eliminacijata na Junajted, menaxerot Aleks Ferguson ja opravda so crveniot karton na Rafael, koj vo prvoto poluvreme ima{e dobra kontrola vrz igrata po desnata strana. “Mladoto mom~e (Rafael n.z.) be{e odli~en na terenot, no tie go ispratija nadvor. Postojano si “tr~kaa” pokraj sudijata i pa|aa po sekoj kontakt. Tipi~ni Germanci”, istakna Ferguson. Vo polufinaleto, Baern }e igra protiv timot na Lion, dodeka vtorata polufinalna dvojka ja so~inuvaat Inter i Barselona.


K

O

M

E

R

C

I

J

A

L

E

N

O

G

L

A

S


016 Kapital 09 04 2010