Page 1

www.kapital.com.mk www.total.com.mk

petok 15/10/2010

PODGOTVENI LI SE MAKEDONSKITE BANKI DA RIZIKUVAAT?

STABILNOSTA OBEZBEDI PROFIT, NO NE I KREDITEN RAST POSTROGI PRAVILA NA IGRA

BAZEL 3 TREBA DA SPRE^I NOVA BANKARSKA KRIZA EMILIJA SPIROVSKA PROKREDIT BANKA

PROKREDIT BANKA E DOLGORO^EN PARTNER NA PRETPRIJATIJATA FRANC KERBER [PARKASE BANKA

SE GLEDAME KAKO PARTNER NA MALITE I SREDNITE FIRMI

DALI BANKITE GI KREDITIRAAT KOMPANIITE?

KREDITNITE BARAWA SE ^ITAAT POD LUPA


 54 BANKI

BROJ 572  15/10/2010 www.kapital.com.mk

 Pod vlijanie na krizata, verojatno, pove}eto menaxeri }e priznaat deka kako nikoga{ dosega im se potrebni sredstva za finansirawe na tekovnoto rabotewe. Firmite nemaat pari {to }e gi vrtat i zatoa se obra}aat kaj bankite. Ima i kompanii koi baraat krediti za investicii. Tuka nekade zavr{uva, odnosno po~nuva problemot na makedonskite kompanii. Odgovorot, odnosno re{enieto, treba da go dadat bankite. Dali makedonskite banki se podgotveni da izlezat vo presret na barawata na biznis-sektorot? SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

ako da se dojde do kredit za finansirawe na biznisot? Pod vlijanie na krizata, verojatno, pove} eto menaxeri } e priznaat deka kako nikoga{ dosega im se potrebni sredstva za finansirawe na tekovnoto rabotewe. Za obezbeduvawe

K

DALI BANKITE GI KREDITIRAAT KOMPA

KREDITNITE BARAWA SE ^ITAAT POD LUPA

likvidni sredstva, koi ne mo`at da gi obezbedat preku naplata, bidej}i taa odi mnogu te{ko. Prviot ~ovek na Stopanskata komora vo Makedonija veli deka od 1 do 15 vo mesecot vo Makedonija nikoj na nikogo ne pla}a. Duri ni dr`avata. Firmite nemaat pari {to }e gi vrtat i zatoa se obra}aat kaj bankite. Ima i kompanii koi baraat krediti za investicii. Pra{aweto e sekoga{ za kakvi investicii, kolku se isplatlivi i rizi~ni proekti za da ja eliminiraat konzervativnosta na makedonskite banki koga stanuva zbor za kreditiraweto? Tuka nekade zavr{uva, odnosno po~nuva, problemot na makedonskite kompanii. Odgovorot, odnosno re{enieto, treba da go dadat bankite. Dali makedonskite banki se podgotveni da izlezat vo presret na barawata na biznis-sektorot? Dali se podgotveni da go sledat biznisot, za {to e neophodno pove}e ili pomalku da go napu{tat komoditetot na bezrizi~no ili niskorizi~no vlo`uvawe na sredstvata, koe garantira nivno sigurno oploduvawe. Rizikot sega e op{ta sostojba na celokupnata ekonomija, ne samo vo Makedonija, tuku i vo svetot. Vo ovoj prilog, “Kapital� analizira kolku bankite se otvoreni za kompaniite, no i kolku firmite se podgotveni da odgovorat na standardite i barawata na bankite, koi garantiraat stabilen i siguren bankarski sektor vo Makedonija?

Podatocite {to godinava gi dava Narodnata banka na Makedonija vetuvaat podobri uslovi za finansirawe na stopanstvoto od minatata godina, bidej}i ima izvesen stepen na rast na kreditiraweto. Od bankarski izvori doznavame deka toa se mnogu pove}e kreditni linii otvoreni kon ve}e postoe~kite i doka`ano dobri klienti, a pomalku kon novi proekti. “Godi{nata stapka na rast na

8%

porasna obemot na kreditirawe od bankite vo prvite tri kvartali godinava, {to e daleku od rastot od 39,1% vo 2007 godina

1,8 91,5

milijardi evra se plasirani vo privatniot sektor zaklu~no so avgust godinava

milioni evra plasiraa bankite vo korporativniot sektor za sedum meseci godinava

vkupnite krediti na bankite prodol`i da se zgolemuva od 6% vo juli na 7,1% vo avgust. Korporativnite krediti ostvarija rast od 9,5%, a kreditite na doma}instvata od 4,1%. Prodol`i trendot na namaluvawe na kamatnite stapki na kreditite, koj po~na na po~etokot na ovaa godina, pri {to mese~noto namaluvawe vo

juli e so najgolem intenzitet vo izminatiot period od godinata. Ponderiranata kamatna stapka na bankite na odobrenite krediti vo juli iznesuva 9,2%�, objavi Narodnata banka na Makedonija. Vo juli, vkupnite krediti za privatniot sektor se zgolemija za 964 milioni denari, {to pretstavuva mese~en porast od samo 0,5%. Za sedum meseci bankite plasiraa okolu 5.628 milioni denari (91,5 milioni evra) vo korporativniot sektor, {to e blisku do iznosot plasiran vo cela 2009 godina (okolu {est milijardi denari). Denarskite krediti porasnaa za 4,4% na godi{na osnova, a deviznite za 11,7%. Zaklu~no so avgust, vo privatniot sektor se plasirani krediti vo iznos od 112.264 milioni denari (1,8 milijardi evra), od koi 1,2 milijardi evra se vo denari, a 628 milioni evra se vo stranska valuta. Se procenuva deka vo prvite tri kvartali godi{nata stapka na rast na kreditite }e iznesuva 8%, {to e daleku od rastot ostvaren vo 2008 godina od duri 34,4% i vo 2007 godina od 39,1%. Centralnata banka procenuva deka stabilniot makroekonomski ambient, pro{iruvaweto na depozitnata baza i podobrite o~ekuvawa na bankarskiot i na privatniot sektor ovozmo`ija za`ivuvawe na ponudata na krediti. Za razdvi`uvawe na kreditnite tekovi, pozitiven impuls dade i nekolkukratnoto olabavuvawe na monetarnata politika. No, krizata vo real-


55 

ANIITE?

niot sektor kaj bankite se preslikuva preku zgolemuvawe na nenaplatlivite krediti, ~ij obem vo prvata polovina od godinata dostigna 10,1% od vkupnite krediti, {to e okolu 300 milioni evra. Od niv, 100 milioni evra ne mo`at da gi vratat gra|anite, a 200 milioni evra kompaniite. Toa gi natera bankite da se svrtat kon bezrizi~nite plasmani, manifestirano so dominantna odbivnost kon rizik. Zatoa, premijata za rizik i ponatamu pretstavuva bitno ograni~uvawe za pogolemo zabrzuvawe na kreditnata aktivnost i za namaluvawe na kamatite, odnosno za posilna finansiska poddr{ka na realnata ekonomija. Bankite ostanuvaat vnimatelni i selektivni pri odobruvaweto krediti.

DOBRI I LO[I PROEKTI Bankarite se kategori~ni deka ne se zatvoreni za kompaniite i deka nudat soodvetna poddr{ka na stopanstvoto. Spored niv, ne mo`e da se o~ekuva golem rast na kreditiraweto koga ekonomijata bele`i pad ili minimalen rast. Stavot na bankarite e deka sekoga{ ima pari za dobri proekti. Dali ova e samo floskula, koja se pretvori vo glaven kamen na sopnuvawe me|u bankite i kompaniite? [to e dobar proekt za bankite, a te{ko ostvarliva cel za stopanstvenicite? “Ne se soglasuvame vo celost so tezata deka bankite ne izleguvaat vo presret na barawata na

STRUKTURA NA KREDITI

klientite. Bankite se privatni institucii koi se osnovani so cel da ostvarat profit preku plasirawe na sredstvata pribrani po pat na depoziti. Ova podrazbira deka bankite imaat cel i interes da plasiraat sredstva vo forma na krediti za nivnite klienti. Sepak, kreditiraweto e dejnost koja e povrzana so niza rizici i potreba za nivno temelno i realno sogleduvawe. Sekoj plasman koj potoa neredovno se servisira od klientite povlekuva izdvojuvawe rezervacii, odnosno namaluvawe na dobivkata na bankata. Vo uslovi na ekonomska stagnacija, vlo{ena likvidnost, kako i ostanati negativni makroekonomski tendencii na doma{niot i me|unarodniot pazar, neminovno se zgolemuva i kreditniot rizik na bankata, {to povlekuva pogolema pretpazlivost i anticipirawe na potencijalnite rizici. Od druga strana, vo vakvi okolnosti vidno se namaleni i barawata na kompaniite, pred s$

za novi investiciski potrebi. Pazarnite ceni na imotot ili opremata {to se dadeni kako obezbeduvawe vo vlo{eni ekonomski uslovi bele`at nadolni trendovi, {to bara soodvetna korekcija na kreditnite limiti na dru{tvata vo odnos na vrednosta na kolateralot i obemot na rabota�, objasnuvaat od Komercijalna banka. Ovaa banka, zaklu~no so 30 juni godinava ima odobreno krediti vo iznos od okolu 44 milijardi denari (pove}e od 715 milioni evra), od koi najgolem del se na nefinansiski pravni lica. Vo 2009 godina, za firmite se odobreni krediti vo iznos pogolem od 35 milijardi denari (okolu 570 milioni evra), {to pretstavuva porast od 12% vo odnos na 2008 godina. Pove}e od polovina od vkupno odobrenite krediti od Komercijalna banka se dolgoro~ni. Vo strukturata na klientite dominiraat trgovskite firmi, so u~estvo od 28% vo vkupnoto kreditno portfolio vo 2009 godina. Sleduvaat prerabotuva~kata industrija so u~estvo od 25,3% i fizi~kite lica i trgovcite-poedinci so 18,1%. U~estvoto na grade`nite

Kaj strukturata na kreditite, se zabele`uva deka paralelno rastat i denarskite i deviznite krediti. No, pogolem pridones (52,7%) za rastot na vkupnite krediti imaat deviznite krediti. Ova se dol`i na faktot {to s$ u{te postoi nedoverba vo stabilnosta na doma{nata valuta. Od aspekt na ro~nosta, se zabele`uva pozasilen rast na dolgoro~nite krediti, {to e mnogu povolno. Na ova vo golema mera vlijae i podobruvaweto na depozitnata baza, kade {to raste brojot na dolgoro~ni depoziti. Sepak, ro~nata struktura s$ u{te e nepovolna, zatoa {to dominiraat kratkoro~nite krediti. firmi vo vkupnoto kreditno portfolio e 8,6%, dodeka drugite dejnosti se zastapeni so pomalku od 5%. Od Komercijalna banka sogleduvaat deka vo zemjava ima namalena ekonomska aktivnost, vlo{ena likvidnost i nadolni trendovi vo raboteweto na privatniot sektor. “Vo vakvi uslovi, kompaniite se naso~eni pred s$ na tekovnoto rabotewe, odnosno odr`uvawe na likvidnosta na smetka na investiciski vlo`uvawa. Vo taa nasoka se naso~eni i nivnite


 56 BANKI

BROJ 572  15/10/2010 www.kapital.com.mk

OHRIDSKA BANKA barawa kon bankite, so {to se zgolemuvaat odobrenite krediti za obrtni sredstva, a se namaluvaat dolgoro~nite investiciski krediti. Vakvi ekonomski uslovi neminovno povlekuvaat i opredeleni problemi vo redovnosta na servisiraweto na obvrskite na klientite. Komercijalna banka, vo ramkite na svoite mo`nosti prezema aktivnosti za polesno prebroduvawe na krizata i poddr{ka na klientite, bez da se zagrozi kapitalot na bankata i sigurnosta na klientite. Bankata nudi {irok spektar na kreditni proizvodi koi mo`e da gi zadovolat barawata na klientite od aspekt na nivnata konkretna potreba, period na otplata, na~ini na koristewe i sli~no. Aktivnite kamatni stapki se povisoki otkolku vo razvienite zemji, no toa e pred s$ rezultat na cenata na izvorite na sredstvata i rizikot od konkretniot plasman”, istaknuvaat od bankata. Za naredniot period o~ekuvaat blago i kontinuirano zgolemuvawe na kreditiraweto vo zavisnost od op{tite ekonomski sostojbi vo zemjata, me|unarodnite tekovi i mon-

“Ograni~eniot i baven rast na BDP nametnuva pretpazlivost, dodeka rastot na industriskoto proizvodstvo e ohrabruva~ki signal za idnite dvi`ewa. Sepak, zgolemenata inflacija, kako i visokata stapka na nevrabotenost se elementi koi zaslu`uvaat vnimanie. Ottuka, i ponatamu e prisutna neizvesnost za hrabri delovni potfati. Site ovie faktori vlijaat na kreditnata politika na bankite i na finansiskata vitalnost na kompaniite. Za zabrzan razvoj imperativ e otvorawe na masiven investiciski ciklus so javni doma{ni i stranski investicii.”

etarnata politika. Stopanska banka, zaklu~no so avgust godinava ima odobreno krediti vo iznos od 760,8 milioni evra. Vo strukturata na kreditnoto portfolio, 440,6 milioni evra (57,9%) se krediti na naselenieto, a 320,2 milioni evra (42,1%) na kompaniite. Vo korporativnoto portfolio, najgolemo u~estvo od 54% imaat kreditite dadeni na golemi kompanii, a kreditite na mali i sredni firmi i mikrokreditite

u~estvuvaat so 46%. “Mo`e da se o~ekuva deka do krajot na godinata stapkata na krediten rast }e se zgolemi. Sekako deka treba da se o~ekuva deka bankite }e prodol`at so svojata prudentna politika na odobruvawe krediti na profitabilni proekti, so {to se pravi najoptimalna alokacija na nacionalnoto {tedewe so pozitiven efekt za ekonomijata vo celina”, prognoziraat od Stopanska banka.

NIKOL^E PETKOVSKI PRETSEDATEL NA UPRAVNIOT ODBOR NA EUROSTANDARD BANKA

“Ekonomskiot rast i dinamiziraweto na kreditnata politika najmnogu zavisi od stapkata na novi investicii. Za toa da se slu~i, na kompaniite im se potrebni novi i kvalitetni biznis-idei so koi }e se generira posakuvaniot ekonomski rast, za {to preduslov se kvalitetni i jasno definirani biznis-strategii. Istoriski se poka`alo deka 50% od rastot na produktivnosta, koja e osnova za celokupniot ekonomski rast, doa|a od novi tehnologii. Neretki se primerite kade {to inovaciite i nivnite aplikacii pridvi`uvaat razvojni ciklusi i ekonomski bumovi, od parnata ma{ina, pa do internet-revolucijata. Na{ite pretprijatija treba da bidat vo ~ekor so ona {to }e bide sledno.”

Spored Anketata za kreditnata aktivnost, koja NBM ja objavi vo juli godinava, golemite banki vo zemjava, Komercijalna, Stopanska i NLB Tutunska, delumno gi zaostrile uslovite za kreditirawe na kompaniite vo prviot kvartal godinava. Generalno, site banki ne najavuvaat promena na uslovite i pokraj zgolemenata pobaruva~ka za krediti. Toa se dol`i na likvidnosnata pozicija na bankite i na o~ekuvawata za vkupnata ekonomska aktivnost vo zemjava. Vo [parkase banka ocenuvaat deka finansiskoto posreduvawe, mereno preku pokazatelot krediti/BDP, vo Makedonija e vo postojan porast i deka ovoj pokazatel e podobar otkolku vo drugi zemji, kako na primer Romanija, Polska i Slova~ka. “Ova uka`uva deka bankarskiot sektor vo izminatite pet godini e vo proces na ogromno vlo`uvawe vo kapital, oprema i obuka na kadri, so cel bankarskite uslugi da stanat pokvalitetni i podostapni do krajnite korisnici. No, za `al, postojat ograni~uva~ki faktori koi ne ni dozvoluvaat da se dvi`ime so posakuvanata dinamika. Eden od tie faktori be{e i globalnata ekonomska kriza vo 2009 godina, koja go zabavi zasilenoto tempo na porast na bankarskiot sektor”, istaknuvaat od [parkase. Vo prvite sedum meseci ovaa banka ima plasirano 45 milioni evra vo krediti, {to e pove}e od planiranoto. Vo sporedba so istiot period od


KOMERCIJALNA BANKA “Ne se soglasuvame vo celost so tezata deka bankite ne izleguvaat vo presret na barawata na klientite. Bankite se privatni institucii koi se osnovani so cel da ostvarat profit preku plasirawe na sredstvata pribrani po pat na depoziti. Sepak, kreditiraweto e dejnost koja e povrzana so niza rizici i potreba za nivno temelno i realno sogleduvawe. Vo uslovi na ekonomska stagnacija, vlo{ena likvidnost, kako i ostanati negativni makroekonomski tendencii na doma{niot i me|unarodniot pazar, neminovno se zgolemuva i kreditniot rizik na bankata, {to povlekuva pogolema pretpazlivost i anticipirawe na potencijalnite rizici.” minatata godina, toa e porast od 33%. Vo odnos na ro~nosta, dominiraat dolgoro~nite krediti so u~estvo pogolemo od 65%, a spored valutnata struktura, dominacijata e na strana na denarskite krediti (54%). “Vo vtoriot kvartal od 2010 godina e zabele`an nezna~itelen porast na kratkoro~nite kredi-

ti, {to e normalen rezultat na vozdr`uvawe na delovnite subjekti od kapitalni investicii poradi ekonomskata neizvesnost predizvikana od efektite na ekonomskata kriza”, objasnuvaat od [parkase. Od ovaa banka najavuvaat porelaksirani kreditni uslovi i pozasilena kreditna

poddr{ka vo naredniot period. Kako pri~ina za toa gi naveduvaat zgolemenata ponuda i pobaruva~ka na krediti, stabiliziraweto na rizicite, zgolemeniot konkurentski pritisok me|u bankite i porastot na depozitniot potencijal. Vo Ohridska banka velat deka ne postojat pre~ki koi

onevozmo`uvaat poddr{ka na kompaniite. “Naprotiv, vo kontinuitet i so stapka na progresiven krediten rast gi poddr`uvame biznisite, pred s$ so krediti od sopstveni izvori, kade {to imame prakti~no neograni~eni mo`nosti. Potoa, preku kreditnata linija na EIB (MBPR) i na EBRD. Vo analizite, sekako, posvetuvame vnimanie na bonitetot na klientot, negovata sposobnost za otplata na kreditot, stepenot na rizi~nost na industrijata od koja doa|a... Ne postoi op{ta formula po koja se kreditiraat kompaniite. Sekoja kreditna aplikacija zaslu`uva posebno vnimanie i individualno se razgleduva i odobruva”, objasnuvaat od Ohridska banka. Ovaa banka, zaklu~no so avgust, vo korporativniot sektor ima plasirano 6.975 milioni denari (okolu 113 milioni evra), {to pretstavuva porast od 33% vo sporedba so istiot period lani. Od toa, 60% se kratkoro~ni krediti, a 40% dolgoro~ni. “Ograni~eniot i baven rast na BDP nametnuva pretpazlivost, dodeka rastot na industriskoto proizvodstvo e ohrabruva~ki signal za idnite dvi`ewa. Sepak, zgolemenata inflacija,

57 


 58 BANKI

POVISOKI KAMATI ZA POVISOK RIZIK tkako Narodnata banka na Makedonija ja namali osnovnata kamatna stapka na 4,5%, po~naa da pa|aat i kamatite na kreditite {to gi nudat bankite. Spored podatocite na NBM, ponderiranata kamatna stapka na denarskite krediti vo juni godinava iznesuva{e 9,6%. Ponderiranata kamatna stapka na deviznite krediti iznesuva{e 7,3%. Vo narednite meseci se bele`i blago namaluvawe na aktivnite kamati, {to se dol`e{e i na zakonskata obvrska, koja proizleze od Zakonot za obligacioni odnosi. Generalno, ne mo`e da se utvrdi edinstvena stapka za eden vid korporativni krediti, bidej} i kamatite se utvrduvaat za sekoj klient oddelno vo zavisnost od negovite delovni i finansiski performansi. Stopanstvenicite smetaat deka kamatnite stapki

O BROJ 572  15/10/2010 www.kapital.com.mk

kako i visokata stapka na nevrabotenost se elementi koi zaslu`uvaat vnimanie. Ottuka, i ponatamu e prisutna neizvesnost za hrabri delovni potfati. Site ovie faktori vlijaat na kreditnata politika na bankite i na finansiskata vitalnost na kompaniite. Za zabrzan razvoj, imperativ e otvorawe na masiven investiciski ciklus so javni doma{ni i stranski investicii”, komentiraat vo bankata. Pomalite banki vo zemjava dobro se nosat so posledicite od krizata, no i so predizvicite za osvojuvawe pogolem del od pazarniot kola~. Pretsedatelot na Upravniot odbor na Eurostandard banka, Nikol~e Petkovski, veli deka zaklu~no so avgust imaat porast vo kreditiraweto na pravnite lica od 39% vo odnos na krajot od 2009 godina. Vkupnite kreditni plasmani na Eurostandard banka zaklu~no so avgust iznesuvaat okolu 25 milioni evra, a izdadenite akreditivi i garancii okolu 2,4 milioni evra. Od vkupnite kreditni plasmani, 86% se krediti na pravni lica. “Visokata stapka na zadol`itelnata rezerva, zgolemenata rizi~nost na pobaruvawata poradi namalenata likvidnost i kreditosposobnost na kompaniite, ote`natata naplata, nedostigot od inovativni i izdr`ani proekti se faktori koi vlijaat na slu~uvawata, ne samo vo bankarskiot sektor, tuku i na celokupnata sostojba vo stopanstvoto. No, kreditiraweto na stopanstvoto nikoga{ ne zamre. Na pretprijatijata otpa|aat 60% od plasiranite krediti od bankite. Ne mora problemot sekoga{ da e vo ponudata na krediti, koja mo`ebi nezna~itelno se namali poradi efektite od krizata koi predizvikaa pomali problemi

vo Makedonija se mnogu visoki. No, nivnata visina ja determinira i nivoto na kamatite na depozitite, koi ostanuvaat glavna baza za bankite za obezbeduvawe sredstva za krediti. Posebno vo ovoj period, koga na me|unarodniot pazar ima nedostig od izvori za finansirawe. No, karakteristi~no e deka i kreditite so relativno niska kamatna stapka, kako {to se tie {to gi nudat bankite od kreditnata linija na Evropskata investiciska banka, koja ja obezbedi Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot, so fiksna kamatna stapka od 6%, se malku iskoristeni. Tuka povtorno doa|aat do izraz strogite kriteriumi za odobruvawe krediti i bonitetot na firmite. Sekako, i namenata na sredstvata {to gi baraat kompaniite, koi vo najgolem del se za obrtni sredstva i za otplata na ve}e postojni krediti. Bankite se mnogu prebirlivi kon ovie kreditni barawa.

[TO TREBA DA ZNAE EDNA FIRMA PRED DA POBARA KREDIT? Pred da odobrat kredit, bankite vr{at analiza na baraweto od klientot i na samiot klient. Pove}e kriteriumi se zemaat predvid pred da se donese kakva bilo odluka od bankata, poka`uvaat izve{taite na NBM. Za site banki vo zemjava isklu~itelno va`ni se poznavaweto na klientot preku delovniot odnos {to go imale dotoga{ i bonitetot na klientot. Za najgolem del od bankite va`na e i lojalnosta na klientot kon bankata i negovata kapitalna mo}. Isklu~itelno va`ni za 72% od golemite banki se prihodite na firmata, kvalitetot na investiciskiot proekt i na upravuvaweto so kompanijata, kako i vrednosta na hipotekata. Mnogu va`na e visinata na u~estvoto vo finansiraweto na proektot od samata firma, a va`na e i kapitalnata mo} na garantite. vo depozitnata baza i nejzinata ro~nost. Neramnote`ata mo`e da se pojavi kako rezultat na zgolemuvawe na pobaruva~kata, pred s$ zaradi potrebata za likvidnost, a ne za razvoj”, veli Petkovski. Spored nego, bidej}i posledicite od krizata poleka se namaluvaat, bankite se popodgotveni da gi poddr`at kompaniite i nivnite biznisi. No, toj smeta deka sostojbata vo makedonskata ekonomija s$ u{te ne e na zavidno nivo. “Fakt e deka novite investicii se namaleni, s$ pomal e brojot na novi proekti, s$ pove}e se baraat krediti za refinansirawe ili za otplata na obvrski kon dostavuva~ite. Vo ovaa situacija na zgolemena nelikvidnost na stopanskite subjekti, bankite se mnogu vnimatelni pri plasiraweto na svoite sredstva i dokolku nema kvalitetni proekti, pove} e se orientiraat kon posigurni plasmani”, veli Petkovski.

IMA LI ZAEDNI^KI JAZIK? Vo analizata na ovaa sos-

tojba, postojano se nametnuva pra{aweto dali me|u bankite i firmite postoi zaedni~ki jazik, so koj tie mo`e da se razberat i da izlezat me|usebno vo presret na barawata? “Da. Imaj}i gi predvid zaedni~kite celi na bankata i klientot, a toa e uspe{no i profitabilno rabotewe na kompanijata, {to bi zna~elo i redovno servisirawe na obvrskite kon bankata, smetame deka komunikacijata na ovaa relacija vo najgolem del od slu~aite e konstruktivna i od zaemen interes na dvete strani. Sekako, ima i oddelni slu~ai vo koi dvete institucii imaat razli~ni stavovi, koi pred s$ proizleguvaat od razli~noto anticipirawe na rizikot i spremnosta toj da se prezeme. Dobrata komunikacija e pred s$ izrazena kaj klienti so koi bankata ima podolgoro~na sorabotka i izgradeni delovni odnosi”, velat od Komercijalna banka. Od [parkase banka istaknuvaat deka postoeweto kvalitetna

sorabotka me|u bankite i firmite e od primarno zna~ewe. I vo Ohridska banka se soglasuvaat deka samo preku zaedni~ki, konstruktiven dijalog firmite i bankite mo`e da razvivaat sorabotka. “Trivijalno e sfa}aweto deka bankite i kompaniite se na dve razli~ni, sprotivstaveni strani. Toa e kako pri~inskoposledi~na vrska, relacija koja podrazbira dijagnosticirawe na potrebite, sogleduvawe na mo`nostite i nao|awe soodvetna terapija za nivna realizacija. Ohridska banka ja razviva komunikacijata so svoite delovni partneri preku razvien sistem na sovremen menaxment za odnosi so klientite i preku sekojdnevno neguvawe na vospostavenite relacii. Delovniot odnos ne se sveduva edinstveno na krediten plasman, tuku i na posledovatelno sledewe na kompanijata, nao|awe na~ini za zaedni~ka sorabotka, stru~no sovetuvawe i finansiska ekspertiza za kompanijata”, velat od bankata. Prviot ~ovek na Eurostandard banka, Petkovski, sepak, priznava deka postoi malo raziduvawe me|u potrebite i `elbite na finansiskiot i na realniot sektor, a pri~inata ja locira vo efektite od krizata. “Zgolemeniot rizik na kreditirawe mo`ebi nekade ja zgolemi i nedoverbata kon firmite, no, sepak, ova e pra{awe na individualniot pristap i relacii koi sekoja banka gi gradi so svoite klienti. Na{ata filozofija na rabotewe e deka treba da im dademe celosna poddr{ka na na{ite klienti, osobeno vo te{ki vremiwa”, veli toj.


 60 BANKI

BROJ 572  15/10/2010 www.kapital.com.mk

 Kreditniot rast od re~isi 40% vo 2007 i 2008 godina poka`uva deka makedonskite banki voop{to ne se stesnuvaa da delat krediti za gra|anite i firmite koga ekonomijata ode{e nagore i vetuva{e dobar biznis. No, po svetskata ekonomska kriza, odnosno rastot na rizicite i na nenaplatlivite krediti, povtorno stanaa konzervativni i imaat averzija na rizik

PODGOTVENI LI SE MAKEDONSKITE BANKI DA RIZIKUVAAT?

STABILNOSTA OBEZBEDI PROFIT, NO NE I KREDITEN RAST

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

ol go e p r i s u t n a “kavgata” me|u makedonskite bankarski i biznis-krugovi za toa kolku bankite vo zemjava se podgotveni da rizikuvaat. Ako gi pra{ate bankarite, }e vi priznaat deka se pokonzervativni otkolku nivnite kolegi od razvienite zemji, no deka se na linija na potrebite na kompaniite koga tie imaat izdr`an i dobar proekt. No, ako gi pra{ate biznismenite, }e vi re~at deka bankarite se zihera{i. Koj e vo pravo? Kreditniot rast od re~isi 40% vo 2007 i 2008 godina poka`uva deka bankite voop{to ne se stesnuvaa da delat krediti za gra|anite i firmite koga ekonomijata ode{e nagore i

D

vetuva{e dobar biznis. No, svetskata ekonomska kriza gi natera da rabotat mnogu povnimatelno. Premnogu op{to i neprecizno e da se ka`e deka krizata go namali kreditiraweto. Bankite odobruvaat pomalku krediti zatoa {to porasnaa nenaplatlivite krediti vo nivnoto portfolio, {to avtomatski alarmira{e deka porasnale i rizicite vo makedonskata ekonomija. Spored poslednite podatoci, 10,1% od kreditite na bankite se nenaplatlivi, odnosno okolu 300 milioni

evra bankite klasificirale kako nenaplatlivi pobaruvawa. Vo vtoriot kvartal od godinava bankarite aktiviraa hipoteki vo vrednost od osum milioni evra, so {to vkupno zaplenetiot imot poradi nenaplateni krediti dostigna 68 milioni evra. Za period od edna godina, zaklu~no so juni 2010 godina, bankite aktiviraa hipoteki vo vrednost od 24,3 milioni evra. Se o~ekuva do krajot na godinata vkupnata vrednost na zaplenetiot imot da nadmine 80 milioni evra. Najgolem del od nefunkcionalnite krediti

se kaj malite banki (20%), grupata sredni banki u~estvuva so 10,8%, a trite golemi banki so 9,5%. Bankarite duri i se gordi {to pominale vaka “dobro” vo uslovi na kriza, vo sporedba so drugite zemji kade {to propadnaa nekolku banki, a i dr`avata spasi mnogu. “Nivoto na lo{ite plasmani vo bankarskiot sektor vo Makedonija, vo uslovi na globalna svetska recesija, e ponisko vo sporedba so ostanatite zemji od regionot, kako i na svetsko nivo. Toa e pozitiven pokaza-


tel za raboteweto na bankite, koj poka`uva deka bankite vo Makedonija vr{ele efikasna alokacija na resursite”, smeta pretsedatelot na Upravniot odbor na Stopanska banka, Gligor Bi{ev. No, dali ekonomijata se gordee so vakvi banki? Vo ovoj moment, stopanstvenicite, koi ne znaat kako da vrzat kraj so kraj, celiot gnev go isturaat vrz bankite. Nim im pre~i toa {to bankite slobodnite pari gi vlo`uvaat vo dr`avni i blagajni~ki zapisi, koi im nosat sigurna, iako mala kamata, a ne go finansiraat stopanstvoto. “Premijata za rizik i ponatamu pretstavuva bitno ograni~uvawe za pogolemo zabrzuvawe na kreditnata aktivnost, odnosno za posilna finansiska poddr{ka na realnata ekonomija”, priznavaat bankarite. Spored presmetkite, premijata za rizik gi zgolemuva makedonskite aktivni kamatni stapki za 3,5 procentni poeni vo odnos na avstriskite, na primer. I Anketata za kreditnata aktivnost za prviot kvartal godinava, koja ja sprovede NBM, poka`uva deka i pokraj pozitivnite pomestuvawa kon popovolni kreditni uslovi, najgolem del od bankite uka`uvaat na glavno nepromeneta kreditna politika. Premijata za rizik i ponatamu se odr`uva na visoko nivo, pri {to interesot za investirawe vo bezrizi~ni hartii od vrednost (blagajni~ki zapisi), i pokraj namaleniot prinos, i ponatamu e visok.

SIGURNOSTA PRED SÈ No, bankarite velat deka parite plasirani vo zapisi na NBM i na Ministerstvoto za finansii ne se ni edna ~etvrtina od tie plasirani vo pretprijatijata. Dali toa e dovolno za da se ka`e deka makedonskite banki ne sakaat da rizikuvaat? “Vo sekojdnevieto premnogu ednostavno se upotrebuva zborot rizik i ova tvrdewe za makedonskite banki e sosema neto~no. Spored izve{tajot na NBM, zaklu~no so 30 juni 2010 godina, na nivo na bankarski sistem, aktivata ponderirana spored rizik iznesuva 222 milijardi denari, a vkupnata aktiva iznesuva 282 milijardi denari. [to poka`uva ova, ako ne poddr{ka na ekonomijata. No, ne mo`e da se o~ekuva da se prezemaat rizici koi }e gi zagrozat interesite na akcionerite, deponentite i drugite zasegnati strani”, istaknuvaat od Komercijalna banka. Pri ocenkata na rizikot na

80

milioni evra do krajot na godinata se o~ekuva da dostigne vkupnata vrednost na zaplenetiot imot od bankite vrz osnova na aktivirani hipoteki

20%

odnosno najgolem del od nefunkcionalnite krediti se kaj malite banki

eden kredit bankite mnogu vodat smetka za istorijata na klientot. “Kolku podobro se zapoznavame so na{ite klienti, tolku podobro }e gi doznaeme me|usebnite specifiki vo raboteweto i } e imame pove}e razbirawe i kvalitet vo delovnata sorabotka. Komercijalnite banki se delovni subjekti kade {to principot na sigurnost vo raboteweto e pred principot na profitabilnost. Zo{to e toa taka? Bidej}i komercijalnite banki plasiraat specifi~en proizvod, a toa se za{tedite i slobodnite pari~ni sredstva na gra|anite i firmite. Tokmu poradi toa, pred da dademe pozitivna odluka na sekoe kreditno barawe, prvoto pra{awe so koe sme mnogu obremeneti vo odlu~uvaweto ne e kamatnata stapka (odnosno profitot), tuku dali kreditot } e bide vraten?”, objasnuvaat od [parkase banka. P oz n a t i o t n o b e l o v e c p o ekonomija, Xozef Stiglic, vo svoeto obra}awe pred amerikanskiot Kongres kako edna od pri~inite za globalnata finansiska kriza go navede “predatorskoto i neodgovorno kreditirawe”. “Bankarstvoto, vo osnova, e povrzano so rizicite i upravuvaweto so rizicite ne se sveduva edinstveno na kreditniot rizik, tuku poseben akcent se stava i na upravuvaweto so operativniot, pravniot rizik, rizikot od promena na kamatnite stapki, strategiskiot i reputaciskiot rizik. Dopolnitelno vlijanie ima i pazarniot rizik, neizvesnosta od idnite slu~uvawa i balansot me|u ponudata i pobaruva~kata na proizvodite i uslugite. Pazarnata pozicija vlijae i na konkurentnosta na kompaniite, doma i vo stranstvo. Nekade me|u potrebite na kompaniite za poddr{ka na ekonomijata i anticipiranite rizici, nie, kako banka, go identifikuvame pragot za kreditirawe. Ohridska

DOBIVKA NA BANKITE VO PRVITE [EST MESECI OD 2010 GODINA  KOMERCIJALNA BANKA - 8 MILIONI EVRA  STOPANSKA BANKA - 1,7 MILIONI EVRA  TUTUNSKA BANKA - 2,5 MILIONI EVRA  PROKREDIT BANKA - 406.000 EVRA  [PARKASE BANKA - 430.000 EVRA  OHRIDSKA BANKA - 130.000 EVRA  UNI BANKA - 180.000 EVRA

Bankarskiot sektor vo zemjava vo prvata polovina od godinata ostvari dobivka od samo osum milioni evra. Istiot period lani, bankite ostvarija za 20% podobar finansiski rezultat, so vkupna dobivka od 10,5 milioni evra. Trite najgolemi banki, Komercijalna, Stopanska i Tutunska, zaedno ostvarija dobivka od 12,2 milioni evra, a grupata sredni banki prijavi zaguba od 3,6 milioni evra. Malite banki ostvarija zaguba od okolu 500.000 evra. Najmnogu prihodi bankite ostvarija od kamati i provizii, a tro{oci koi najmnogu vlijaat na namaluvaweto na dobivkata se rezervaciite za kreditnata izlo`enost, odnosno za lo{ite plasmani. banka, sekako, deka gi kalkulira site rizici vo svojata kreditna politika, no toa ne n$ spre~uva aktivno da ja poddr`uvame ekonomijata. Krizata nametna konzervativen pristap, {to vo ovaa smisla podrazbira dobri proekti, solidno obezbeduvawe

za kreditot, sposobnost za otplata na kreditot, likvidnost na kompanijata”, pora~uvaat od Ohridska banka. Od Eurostandard banka istaknuvaat deka za bankite plasmanite vo krediti se najprofitabilni.

QUBE TRPESKI PROFESOR NA EKONOMSKIOT FAKULTET I PORANE[EN GUVERNER

“Bankite vo Makedonija vo celiot period od monetarnoto osamostojuvawe do denes vodea konzervativna (krajno pretpazliva) delovna politika vo pogled na plasiraweto na sredstvata i bea vo golema merka responzivni na supervizorskite preporaki na NBM. Toa pomogna takanare~enite lo{i, odnosno problemati~ni krediti, da se namalat od pove}e od 30% vo prvite godini po osamostojuvaweto na pomalku od 10% vo poslednite godini. Takvata nivna politika pomogna Makedonija da bide edna od retkite zemji vo tranzicija koja ne do`ivea sistemska bankarska kriza. Za takvata politika treba da im se oddade priznanie na organite na upravuvawe vo bankite. No, za volja na vistinata, treba da se ka`e deka bankite, koristej}i gi oligopolskata polo`ba vo finansiskiot sistem vo zemjava i permanentno pogolemata pobaruva~ka za krediti od ponudata, se odnesuvaat komotno, ~ekaat dobri komitenti i dobri proekti da im dojdat vo kancelarii. Vo zemjite so izostrena konkurencija vo bankarskiot i po{iroko, vo finansiskiot sektor, bankite se aktivni vo baraweto dobri komitenti i dobri proekti. No, takvata pozicija na na{ite banki ne treba da se nadminuva so apeli ili moralni ubeduvawa od vlasta (monetarna ili politi~ka), tuku so vnesuvawe konkurencija, bilo da e toa vo samiot bankarski sistem ili po{iroko vo nebankarskiot finansiski sistem. Samo taka mo`e da se vlijae baratelite polesno da doa|aat do krediti i so poniski kamatni stapki. Toa sekako }e pomogne i za pozabrzan i zdrav ekonomski rast vo Makedonija.”

61 


 62 BANKI

SO BLAGAJNI^KI ZAPISI NAPRAVEN OBRT POGOLEM OD 10 MILIJARDI EVRA ZA TRI GODINI tkako po~na bitkata me|u Narodnata banka na Makedonija i Ministerstvoto za finansii za emituvawe dr`avni hartii od vrednost, bankite samo preku investirawe vo blagajni~ki zapisi napravija fantasti~en obrt od pove}e od 10 milijardi evra. Samo na edna aukcija plasiraa po pove}e od 100

O BROJ 572  15/10/2010 www.kapital.com.mk

“Veruvajte deka sekoja banka bi sakala site sredstva da & se plasirani tamu. No, bankite mora da se gri`at za stabilnosta i likvidnosta na celokupnoto portfolio, zatoa {to mora da bidat sekoga{ likvidni kon deponentite. Izlo`enosta na sekoja banka kon stopanstvoto zavisi od nejzinata procenka na rizikot i ro~nosta na nejzinite izvori na sredstva. Ona {to go napravi krizata e koga gledate deka dol`nicite s$ poslabo gi servisiraat obvrskite, ve}e za slednite slobodni sredstva barate pomalku rizi~ni plasmani so poniska stapka na profit. Vo uslovi na kriza, duri i obezbeduvawata koi gi imame za plasiranite krediti gubat od svojata vrednost . Zna~i, ne e pra{aweto dali makedonskite banki }e go kreditiraat stopanstvoto, tuku kolku?”, smeta Nikol~e Petkovski, pretsedatel na UO na Euros tandard banka.

milioni evra, a po sekoja isplata na zapisite parite povtorno gi vlo`uvaa vo ovoj instrument. Dr`avni zapisi, koi gi emituva Ministerstvoto za finansii, imaat pravo da kupuvaat i drugi pravni i fizi~ki lica. Spored poslednite podatoci, do 6 oktomvri vo blagajni~ki zapisi na Narodnata banka bea plasirani 27.988.000.000

denari. Kamatnata stapka iznesuva 4,5% godi{no, {to e mnogu ponisko od 9%, kolku {to dostigna kamatata vo april 2009 godina. Posleden pat kamatite na blagajni~kite zapisi bea pogolemi od 9% vo 2005 godina. Na isto nivo se dvi`at i kamatnite stapki na dr`avnite zapisi koi gi emituva Ministerstvoto za finansii.

DALI OKRUPNUVAWETO NA BANKITE ]E GI POEVTINI KREDITITE? Vo makedonskiot bankarski sektor ima 18 banki. Se ocenuva deka toa se premnogu banki za tolku mal pazar. Prognozite se deka koga-toga{ malite banki }e mora da se okrupnat za da opstanat na pazarot. Restrukturiraweto na bankarskiot sektor e mnogu va`no i za sozdavawe pogolema konkurencija me|u bankite, {to }e sozdade podobri uslovi za kreditirawe. So okrupnuvawe, bankite bi go mobilizirale svojot kapital i bi bile pokonkurentni na pazarot. Toa }e vlijae i vrz kamatnata politika na bankite. No, bankarite ne se optimisti deka okrupnuvaweto bi imalo vlijanie vrz kamatnata politika na kratok rok. Tuka, povtorno, kako pri~ina se nametnuva zgolemeniot rizik vo makedonskata ekonomija. No, na dolg rok, se procenuva deka konkurencijata }e si go napravi svoeto i vo odnos na kvalitetot na uslugite i proizvodite na bankite i vo odnos na nivnata cena.

POVE]E KREDITI KOGA ]E ZAVR[I KRIZATA Dodeka ne se stabiliziraat uslovite vo ekonomijata, odnosno ne pomine globalnata finansiska kriza, ne mo`e da se o~ekuva pogolema poddr{ka od bankite za stopanstvoto. Toa }e dovede do zgolemena likvidnost i namalen krediten rizik, so {to }e se oslobodat golem del od rezervaciite koi stojat vo bilansite na bankite i }e se zgolemat limitite za finansirawe. Ova nema da se

GLIGOR BI[EV

PRETSEDATEL NA UO NA STOPANSKA BANKA

“Nivoto na lo{ite plasmani vo bankarskiot sektor vo Makedonija, vo uslovi na globalna svetska recesija, e ponisko vo sporedba so ostanatite zemji od regionot, kako i na svetsko nivo. Toa e pozitiven pokazatel za raboteweto na bankite, koj poka`uva deka bankite vo Makedonija vr{ele efikasna alokacija na resursite.”

slu~i preku no}. “Najdobar pokazatel za ovie tekovi e monetarnata politika na NBM, koja poleka se relaksira preku namaluvaweto na referentnata kamatna stapka. Se o~ekuva ovaa aktivnost da prodol`i i vo idnina preku relaksirawe i na drugite monetarni instrumenti, pred s$ zadol`itelnata rezerva. Tezata deka bankite direktno }e gi prenamenat sredstvata od smetkata na zadol`itelna rezerva vo blagajni~ki zapisi e samo delumno to~na. So takvoto investirawe tie }e ja zadr`at svojata dobra likvidnost i } e ja popravat profitabilnosta so prinosite od zapisite, no pogolem del od sredstvata } e gi upotrebat i za finansirawe na dobri i profitabilni proekti, poradi pogolemite kamatni mar`i. So zgolemenite prihodi od sigurnite plasmani vo blagajni~ki zapisi }e gi pokrijat rezervaciite za plasmanite vo ekonomijata. Vo takvi uslovi, mo`e da se o~ekuva i pozna~itelno namaluvawe na kamatnite stapki”, istaknuvaat bankarite.

SPECIJALEN PRILOG oktomvri 2010 Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo ul. Romanija bb. (fabrika Gazela) 1000 Skopje; p.fah:503 Republika Makedonija tel: ++ 389 2551 441 faks: ++ 389 2581 440 e-mail: kapital@kapital.com.mk Urednik na specijalni prilozi: Verica Jordanova Avtor na prilogot: Spasijka Jovanova Grafi~ki dizajn: Nikolaj Toma{evski Igor Toma{evski Fotografija: Aleksandar Ivanovski Fotoarhiva na Kapital Marketing: Jasmina Savovska Tro{anovski www.kapital.com.mk www.total.com.mk


 64 BANKI

Г-ДИN FRANC KERBER

prетsедател на nадзоrен одбоr на Шпаrкаsе Банка Македонија А.Д. Sкопје и член на Управен одбоr на Steiermärkische Bank und Sparkassen AG, Graz.

BROJ 572  15/10/2010 www.kapital.com.mk

SPASIJKA JOVANOVA jovanova@kapital.com.mk

 Svetskata finansiska i ekonomska kriza pove}e go pogodi realniot sektor vo Makedonija, a pomalku bankarskiot. No, negativnite vlijanija, sepak, gi ~uvstvuvaat bankite preku vlo{ena naplata na krediti, aktivirani hipoteki i zgolemen obem na rizi~ni plasmani. Kakva e sostojbata vo [parkase banka? Se razbira deka finansiskata kriza ostavi svoi tragi i vo [parkase banka-Makedonija. Me|utoa, vo poslednite dve godini uspeavme da izgradime visokokvaliteten sistem na upravuvawe so rizici. I ponatamu kriteriumite za kreditirawe }e prodol`at da se kreiraat vo zavisnost od te`inata na situacijata (slo`enosta na okolnostite vo ekonomijata), so cel bankata da ja prebrodi krizata - koja se nadevam naskoro }e bide nadminata – bez da pretrpi posledici.  Stopanstvenicite vo Makedonija se `alat deka nemaat finansiska poddr{ka od bankite za da se spravat so krizata. Bankite, pak, se pla{at od lo{i proekti za kreditirawe. Kako mo`e da se izleze od ovaa patsituacija? Jas bi rekol deka kaj bankite vladee strav od rizi~ni proekti i vo momentov tie pote{ko doa|aat do dobri proekti. Razumno e ovaa averzija na bankite kon rizicite da se sogleda i od aspekt na faktot {to bankite glavno rabotat so parite na {teda~ite, koi bi trebalo vo sekoe vreme da gi imaat svoite pari na raspolagawe. Za osiguruvawe na depozitite postoi {irokoopfatna

SE GLEDAME KAKO PARTNER NA MALITE I SREDNITE FIRMI

nacionalna i me|unarodna regulativa, so koja, me|u drugoto, se ureduva i zadol`itelnata likvidnosna rezerva. Bankata smee da odobruva samo krediti za koi e sigurna deka }e bidat otplateni, vo sprotivno i samata bi se pretvorila vo investiciska kompanija, {to ne e dozvoleno.  Kakvo e iskustvoto na [parkase banka na ova pole vo drugite zemji vo regionot? Vo ovoj pogled, najva`no e da sme svesni deka ne se raboti za uniformen region. Site {est zemji od porane{na Jugoslavija imaat razli~ni barawa, razli~ni silni i slabi strani, odnosno se borat so razli~ni problemi. I finansiskata kriza so razli~en intenzitet gi pogodi ovie zemji. Ona {to e zaedni~ko za site

ovie zemji e faktot {to aktuelnite stapki na porast vo finansiskiot sektor }e ostanat zna~itelno pod nivoto od 2008 godina. Na{ite kalkulacii se deka duri vo 2012 ili 2013 godina povtorno }e se vrati dinamikata na porast od pred po~etokot na krizata.  Kolkava e poddr{kata od [parkase banka za korporativniot sektor i kolkavo e zadovolstvoto od sorabotkata so kompaniite? [parkase banka-Makedonija se gleda kako partner na malite i srednite pretprijatija. Celime kon gradewe dolgoro~na sorabotka, bazirana na zaemna doverba. Vrvnite ekspertski soveti za pra{awa od oblasta na finansiraweto i procenkite ednostavno se podrazbiraat. Pritoa, s$ pointenziven e prilivot na

dolgogodi{nite iskustva od grupacijata [parkase, koja e aktivna niz cela Evropa.  Kakva e strukturata na kreditite {to gi baraat kompaniite od [parkase banka? Dali se toa krediti za investicii, obrtni sredstva ili za refinansirawe na stari dolgovi? Vo pogled na korporativnite krediti, registrirame koncentracija na barawa za finansirawe vo delot nabavka na oprema, kako i obrtni sredstva za servisirawe na tekovnite potrebi. Ovie sredstva se koristat vo oblik na krediti, no isto taka i vo forma na garancii i akreditivi. Potoa sleduva finansiraweto investicii, dodeka refinansiraweto na postoe~ki krediti bi go rangiral na poslednoto mesto.  Imaj}i ja predvid ekonom-


 [parkase bankaMakedonija se gleda kako partner na malite i srednite pretprijatija. Celime kon gradewe dolgoro~na sorabotka, bazirana na zaemna doverba. Vrvnite ekspertski soveti za pra{awa od oblasta na finansiraweto i procenkite ednostavno se podrazbiraat skata kriza, koi stopanski granki generalno nudat najgolem potencijal za rast i za isplatlivo kreditirawe? Dokolku se sudi spored iskustvata od Avstrija i vrz osnova na izve{taite na [parkase banka-Makedonija, kako sektor so najgolem potencijal bi go poso~il energetskiot – proizvodstvo i distribucija na energija. Pritoa, ne mislam samo na konvencionalnite formi, elektri~na energija i gas, tuku i na alternativnite na~ini na greewe, na primer. I vo Makedonija s$ pove}e dobivaat na zna~ewe ~istite izvori na energija, kako sonceto i veterot. Potencijal za razvoj gledam i vo tehni~kite sektori – proizvodstvo i uslugi, vklu~itelno i IT. Vo zemjodelstvoto, Makedonija bi trebalo da gi izgradi svoite prednosti preku podobruvawe na strukturite, osobeno vo delot na proda`bata, distribucijata i marketingot.  Vo koja nasoka }e odi kreditnata politika na bankata vo naredniot period vo delot na korporativnoto kreditirawe? Vo fokusot na [parkase bankaMakedonija ostanuvaat malite i srednite pretprijatija, soglasno ve}e doka`aniot deloven model. Za naredniot period, bankata ve}e raboti na razvoj na novi produkti. Me|u drugoto, se planiraat novi kreditni produkti po povolni uslovi za investicisko finansirawe, kako finansirawe na razvoj i studii. Ponatamu, se planira i skratuvawe na vremeto na odobruvawe na kreditnite

barawa. Vo ponudata i ponatamu }e ostanat kreditite od programite na IFAD i IPARD. So porastot na interesot za proektno finansirawe, bankata planira planira formirawe na poseben oddel od specijalno obu~en kadar za kreditno finansirawe.  Obemot i intenzitetot na kreditirawe vo golem del zavisat od visinata na kamatite. Kakva kamatna politika vodi [parkase banka, so cel odobruvawe na pove}e krediti? Dosega{nata kamatna politika na [parkase banka-Makedonija be{e adekvatna na pazarot. Poinaku ne mo`e da se objasni natprose~niot porast vo kreditiraweto od 34% vo prethodnata godina. Isto taka i porastot od 26% do krajot na avgust e zna~itelno nad prosekot. Stagnacijata zna~i nazaduvawe i [parkase bankaMakedonija }e prodol`i da raboti na novi produkti i unapreduvawe na postoe~kite, soglasno barawata na pazarot.

Vo pogled na finansiraweto na korporativniot sektor, bi se navratil na prethodnoto pra{awe. Fizi~kite lica se u{te edna zna~ajna celna grupa na [parkase banka-Makedonija. Tuka se, pred s$, hipotekarnite, odnosno stanbenite krediti, kako i potro{uva~kite. Na{a zada~a, kako strate{ki investitor, e da obezbedime dovolno povolni sredstva za bankata.  [parkase banka e del od semejstvoto na grupacijata [parkase ve}e nekolku godini. Kolku ste zadovolni od raboteweto na va{ata banka vo Makedonija i od investicijata vo zemjava, voop{to? Nie sme mnogu zadovolni od ovaa investicija. Samiot proces na transformacija, odnosno implementirawe na grupaciskite procesi i strukturi, poka`a deka bankata i nejzinite vraboteni vedna{ prepoznaa potencijal i mo`nost za uspe{na organizaciska i operativna struktura i odr`liv deloven model. Poddr{kata od makedon-

skite kolegi be{e tolku dobra, {to ovozmo`i kompletirawe na procesot so mnogu dobri rezultati i vo planiraniot rok. Isto taka, za vreme na ovoj proces bankata uspea, i pokraj tovarot na transformacijata, da ostvari profit i natprose~en porast. Nie cvrsto veruvame vo na{ata idnina.  Poradi globalnata finansiska kriza, Evropskata unija i SAD se dogovorija da gi zaostrat standardite i regulativata za bankite. [to }e zna~i toa za makedonskite banki? Za `al, od dene{en aspekt, toa s$ u{te ne mo`e da se predvidi. Pretstojnoto zaostruvawe na regulativata za sopstveniot kapital, sekako, deka } e inicira odredeni mislovni procesi vo bankite za toa kako da se obezbedi dopolnitelniot kapital. Postojat zna~aen broj re{enija. Golemi me|unarodni banki i banki so sposobni strate{ki investitori bi mo`ele da obezbedat sve` kapital preku berzata ili od svoite investitori, a kade {to toa ne e mo`no, treba da se baraat drugi re{enija, na primer, spojuvawa ili potraga po investitori. Pove} eto makedonski banki se dobro kapitalizirani, odredeni, pak, imaat potencijal da generiraat dovolno kapital, dodeka nekoi }e treba da najdat poinakvi re{enija. Me|utoa, sigurno e deka Steiermärkische Sparkasse }e ostane strate{ki investitor za svojata banka-}erka i ponatamu }e ja poddr`uva vo sekoj pogled.  Po krizata, vo koja nasoka }e se razviva bankarskiot sektor? Dokolku mislite na bankarskiot sektor vo Makedonija, veruvam deka s$ u{te se mo`ni nekoi prezemawa ili spojuvawa. Na dolg rok, ne bi trebalo da ostanat pove}e od 12–14 banki, mo`ebi i pomalku, {to e dovolno za zemja so golemina na Makedonija. Malite subjekti ne }e mo`at dolgo da rabotat pod pazarni uslovi, pritoa }e mora da ja po~ituvaat istata regulativa i da ja odr`uvaat istata skapa infrastruktura kako i pogolemite. Ponatamu, mora da se smeta na faktot deka konkurentskata borba }e stanuva s$ pointenzivna. Toa, sekako, }e vlijae na cenata i na kvalitetot na bankarskite produkti.

65 


 66 BANKI

BROJ 572  15/10/2010 www.kapital.com.mk

 Vrz osnova na analizite vo bankarskiot sektor, se ~ini deka pretprijatijata najmnogu baraat krediti za nadminuvawe na likvidnosnite problemi. ProKredit banka e prva banka koja ponudi posebna kreditna linija za likvidnost, so odobruvawe za 48 ~asa? Za kogo e nameneta ovaa kreditna linija i {to e posebno kaj nea? Svesni sme deka del od kompaniite u{te gi ~uvstvuvaat efektite od ekonomskata kriza, koi, me|u drugoto, vlijaat vrz profitabilnosta i namalenata likvidnost. Postojat dobri, solidni kompanii, koi isto taka se soo~ija so kratkoro~ni likvidnosni problemi poradi toa {to ne mo`at da si gi naplatat svoite pobaruvawa ili gi napla}aat so zadocnuvawe. Razbirame deka tokmu vo toj moment na pretprijatijata najmnogu im e potrebna poddr{ka i zatoa ponudivme nova kreditna linija za likvidnost.

EMILIJA SPIROVSKA

~len na Upraven odbor na ProKredit banka

PROKREDIT BANKA E DOLGORO^EN PARTNER NA PRETPRIJATIJATA Ona spored koe se vodevme koga ja kreiravme ponudata e brzinata vo odobruvaweto i namaluvaweto na administrativnata procedura, poradi {to odobruvaweto za ovaa kreditna linija e za samo 48 ~asa. Sekako, osobeno va`no e {to pretprijatijata ne gi optovaruvame so dopolnitelen zalog, kako hipoteka, tuku dovolna e solemnizirana menica. Kreditnata linija e nameneta za mali i sredni pretprijatija i iznosite se do {est milioni denari.  Voobi~aeno, bankite nudat podobri uslovi, vo smisla na pobrz odgovor na kreditnite barawa na svoite postojni klienti. Dali ovaa kreditna linija e nameneta samo za postojnite klienti na bankata ili i za novite klienti? Ovaa kreditna linija e nameneta kako za postojnite,

taka i za novite klienti, koi dosega ne sorabotuvale so bankata. Golem del od pretprijatijata imaat potreba od navremen odgovor za pokrivawe na nedostigot od likvidnost, kako rezultat na nenaplatenite ili zadocneti pobaruvawa. Tie znaat deka nivnite pobaruvawa }e bidat naplateni dolgoro~no, no ~esto sredstvata im se potrebni vedna{, za razli~ni potrebi: nabavka na nov repromaterijal, trgovska stoka, pla}awe na tekovni obvrski i sl., a pritoa ne se vo mo`nost da ostavat hipoteka vo zalog. Tokmu zatoa brzinata vo odlu~uvaweto i fleksibilniot zalog e ne{to {to e od su{tinsko zna~ewe za niv.  Za ProKredit banka vo biznis-zaednicata ~esto velat deka e dolgoro~en partner na pretprijati-

jata. Kako gledate Vie na toa? Brojot na klienti, zaklu~no so mesec septemvri 2010 godina, dostigna 112.000. Procentot na vkupno isplateni biznis-krediti vo prvata polovina od 2010 godina, sporedeno so prvata polovina od 2009 godina bele`i rast od okolu 53%, {to e apsoluten pokazatel za na{ata poddr{ka kon pretprijatijata. Ona {to nas osobeno n$ raduva ne e samo brojot na novite klienti, koj postojano raste, tuku i faktot {to vo tekot na izminatite godini uspeavme da sozdademe cvrsti, dolgoro~ni vrski so na{ite klienti, a nivnata lojalnost e odraz na na{eto razbirawe na nivnite delovni potrebi. Nie gi predvidovme mo`nite problemi so koi mo`e da se soo~at pretprijatijata i im ponu-


67

 Vo svoeto redovno rabotewe, pretprijatijata mo`e da se soo~at so nedostig od likvidnost poradi neredovna naplata na pobaruvawata. Koga stanuva zbor za likvidnosni potrebi na pretprijatijata, najva`na e poddr{kata vo vistinsko vreme, {to podrazbira brz odgovor, bez golemi optovaruvawa vo odnos na obezbeduvaweto. ProKredit banka-Makedonija za prv pat na pazarot ponudi posebna kreditna linija za likvidnost za mali i sredni pretprijatija, so odobruvawe za samo 48 ~asa i obezbeduvawe samo so menica divme razli~ni re{enija za nadminuvawe na problemite, s$ dodeka firmite ne se vratat vo normalen tek na rabotewe. Dopolnitelno, vodej}i se od idejata da ponudime podobro bankarstvo za pretprijatijata, koe se temeli na principite na brzina, fleksibilnost, transparentnost i individualen pristap, go vovedovme i konceptot na biznis-centri, specijalizirani za uslugi na pretprijatija. So otvoraweto na biznis-centrite na pretprijatijata im ovozmo`uvame na edno mesto da dobijat kompletna i visokokvalitetna bankarska usluga, so maksimalna efikasnost i brzina. So ogled na toa {to ima golem biznis-potencijal vo Skopje, logi~no be{e i toa {to prvite biznis-centri gi otvorivme tokmu vo glavniot grad. Vo tek se sli~ni

proekti za regionalni biznis-centri vo Bitola, Tetovo i Strumica. Pokraj toa {to bizniscentrite se mesto kade {to klientite mo`at da

dobijat kompletna bankarska usluga, istite }e bidat naso~eni i kon kontinuirano organizirawe na rabotilnici, seminari, forumi za biznis-zaednicata,

so {to }e pridonesat za razmena na iskustvo me|u pretpriema~ite i diskusija za realnite problemi i predizvici so koi se soo~uvaat.


 68 BANKI

BROJ 572  15/10/2010 www.kapital.com.mk

NIBanka AD Skopje zapo~na so rabota vo novata delovna zgrada koja se nadovrzuva na ve}e postoe~kata centrala na Bankata, locirana na ul. Maksim Gorki vo strogiot centar na Skopje, na plo{tad Makedonija . Administrativniot del na Bankata sega operativno raboti na povr{ina od 3.000 m2 spored najsovremenite bankarski evropski standardi. Vo noviot objekt locirana e i ekspoziturata na Bankata so kompletno nov izgled i pofunkcionalen rasopored {to ovozmo`uva pogolema udobnost za klientite pri koristeweto na sekojdnevnite bankarski uslugi. ‘’Sekoga{ se gri`ime kako za na{ite klienti, taka i za na{ite vraboteni. Ovozmo`ivme prijatna i moderna rabotna sredina za site vraboteni vo Centralata na bankata. Novata korporativna zgrada gi zadovoluva site kriteriumi za sigurnost i efikasnost. 2010 godina za nas e godina vo koja napravivme golemi investicii, nova delovna zgrada, vo oblasta na IT instaliravme novo mre`no re{enie, a vo faza na implementacija sme i na eden od najsovremenite sistemi za bankarsko rabotewe, I Flex. Do krajot

U

NOVA DELOVNA ZGRADA NA UNI BANKA na godinata klientite kompletno }e gi po~uvstvuvaat site povolnosti i pogodnosti od na{ite investicii.‘’ – izjavi Kosta

Mitrovski, pretsedatel na Upraven odbor na bankata. Kako Banka na klientot, UNIBanka postojano e vo ~ekor so potrebite na

klientite. Kako esenski promocii od Bankata najavuvaat nekolku novi kreditni produkti za fizi~ki i pravni lica.


69 

 Makedonskite banki ne se direktno zasegnati od novite pravila na igra, zatoa {to Makedonija ne e ~lenka na EU. No, indirektno }e ima vlijanie, zatoa {to pove}eto banki vo zemjava se vo sopstvenost na stranski banki tandardite Bazel 3 se novinata so koja narednata godina } e mora da se soo~at bankite vo Evropskata unija. Toa se mnogu postrogi standardi vo raboteweto i, pred s$, vo upravuvaweto so rizicite. Celta e da se namali rizi~noto rabotewe, so cel da se izbegne nestabilnost vo bankarskiot sektor, kako {to se slu~i vo izminatiot period pod naletot na svetskata ekonomska kriza. EU gi zajakna i drugite regulativi za bankite i im nametna novi dava~ki. Gi natera da formiraat poseben fond, od koj }e crpat sredstva dokolku se soo~at so nelikvidnost i nesolventnost. Ova treba da im bide kaznata na bankarite, koi se smetaat za glavnite vinovnici za svetskata finansiska kriza. Makedonskite banki ne se direktno zasegnati od novite pravila na igra, zatoa {to Makedonija ne e ~lenka na EU. No, indirektno }e ima vlijanie, zatoa {to pove}eto banki vo zemjava se vo sopstvenost na stranski banki. Bankite vo zemjava se porelaksirani i zatoa {to imaat mnogu dobri performansi vo odnos na adekvatnosta na kapitalot. Spored podatocite od NBM, zaklu~no so 30 juni 2010 godina adekvatnosta na kapitalot na makedonskite banki iznesuva 16,5%. Toa e mnogu dobar pokazatel, ako se zeme predvid deka

S

POSTROGI PRAVILA NA IGRA

BAZEL 3 TREBA DA SPRE^I NOVA BANKARSKA KRIZA zadol`itelniot minimum na evropsko nivo e 8%. Ovaa stapka vo Makedonija vo minatoto be{e u{te povisoka. Vo 2005 godina, na primer, iznesuva{e 21,3%. Bankarite tvrdat deka bankarskiot sistem vo Makedonija e stabilen i soliden i deka bankite se dobro kapitalizirani. “Mo`e da se ka`e deka duri 40% od bankite bez problem }e gi ispolnat standardite Bazel 3 za usoglasenost na kapitalot. Okolu 30%-40% }e treba da napravat opredeleni mali izmeni, dodeka samo 20% bi imale nekoi problemi vo usoglasuvaweto so ovaa regulativa. Vo bliska idnina mo`e da se o~ekuva samo ovie 20% od

bankite vo Makedonija da bidat cel za okrupnuvawe, poradi mobilizacija na kapitalot, odnosno usoglasuvawe so standardite Bazel 3”, smetaat bankarite. I me|unarodnite bankari

16,5%

e adekvatnosta na kapitalot na makedonskite banki zaklu~no so 30 juni 2010 godina, {to pretstavuva mnogu dobar pokazatel

i eksperti se soglasuvaat deka za zdravi ekonomii se potrebni zdravi banki. “Ako pravilno i striktno se primenat od strana na vladite, pravilata na Bazel

3 }e gi namalat rizi~nite zajmuvawa, }e go podobrat kvalitetot na kapitalot i }e ja zajaknat transparentnosta”, smeta Emilio Botin, pretsedatel na UO na {panskata Banco Santander. Otkako pomina prvata opasnost od propa|awe vo bezdna, vladite i regulatorite podgotvuvaat za{titni mehanizmi za da ne se povtori istorijata i ekonomiite da bidat poddr`ani od soliden, solventen i efikasen finansiski sistem. “Ekonomiite sega zazdravuvaat, iako ne so ramnomerno tempo, no, sepak, rastot s$ u{te e krevok. Vo ramkite na finansiskite reformi, vladite napravija ogromni napori za usogla-


 70 BANKI

BROJ 572  15/10/2010 www.kapital.com.mk

BANKARITE PROTIV DANOKOT NA BANKI Bankarite se protivat na voveduvaweto danok od koj }e se formira garanten fond za spas na bankite vo slu~aj na kriza. Tie smetaat deka ovaa merka ne e soodvetna i ja komentiraat kako diskriminatorska. No, vo EU ovaa merka ja smetaat kako dovolno efikasna kazna za bankite, koi se poso~uvaat kako glavni vinovnici za svetskata finansiska kriza. Sega, politi~arite sakaat da gi nateraat bankarite, namesto samo na profitite i bonusite, da mislat i na stabilnosta na bankite. suvawe na merkite vo vrska so likvidnosta, solventnosta i transparentnosta, {to treba da bidat postignati na dolg rok so cel da se kreira finansiski sistem kakov {to site posakuvame�, veli Botin. No, spored nego, potrebno e i pove}e od toa. Glavnata uloga }e treba da ja ima supervizijata so pro{iruvawe na opsegot i stavawe pogolem fokus vrz solventosta na bankite. Dobar supervizor mo`e

da gi popolni dupkite {to postojat vo regulativata, no ne postoi regulativa {to mo`e da ja pokrie lo{ata supervizija. Ako pravilno i striktno se primenat, pravilata na Bazel 3 }e gi namalat rizi~nite zajmuvawa, }e go podobrat kvalitetot na kapitalot i } e ja zajaknat transparentnosta. Tie treba da obezbedat bankite da odr`uvaat dovolni nivoa na likvidnost za da mo`at da gi pre`iveat eventualnite krizi na pazarot.

[EST VA@NI PRAVILA NA IGRA Finansiskata reforma {to be{e iscrtana vo Bazel treba da dobie kone~no odobruvawe na sledniot samit na G-20 vo Seul, vo noemvri. [est to~ki se osobeno va`ni vo ovaa ramka.  Vo supervizijata, zborovite da preminat vo dela.  Da se napravi jasna distinkcija me|u komercijalnoto i investiciskoto bankarstvo.  Po~etnite nasoki na Bazel 3 da bidat modificirani so cel podobro da se prepoznae stabilnosta na depozitite kako na~in na pribirawe sredstva vo bankite.  Celata dr`avna pomo{ {to ja dobija bankite treba da bide vratena. - Dilemata “premnogu golemi za da propadnat� ne treba da gi optovaruva golemite banki so dopolnitelno zgolemuvawe na kapitalot.  Setot od alatki za spravuvawe so krizite treba da sodr`i mehanizmi {to }e dozvolat mirno gasewe ili proda`ba na problemati~nite institucii bez nepotrebni tro{oci za dano~nite obvrznici.


00 banki 2010  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you