Page 1

vizualizirana statistika republike slovenije

Jure Kožuh

diplomsko delo Vizaulizacija statistike z uporabo po meri oblikovane črkovne družine UDK: 766:659.2(043.2) Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, Julij 2013


1920

1918

1919

1920

1929

1. december – Ustanovitev Kraljevine shs (Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev) – Združitev s Kraljevino Srbijo 29. oktober – Ustanovitev shs (Samostojna država Slovencev, Hrvatov in Srbov)

17. avgust – Jugoslovanske čete zasedejo Prekmurje in ga priključijo Kraljevini shs

12. november – Rapalska pogodba – ureditev meje z Italijo, izguba Z dela Slovenije 10. oktober – Koroški plebiscit – Slovenija izgubi J Koroško, ki jo dobi Avstrija

3. oktober – Preimenovanje Kraljevine shs v Kraljevino Jugoslavijo

SHS 1910

1900

1890


vizualizirana statistika republike slovenije

Jure Kožuh

diplomsko delo Vizaulizacija statistike z uporabo po meri oblikovane črkovne družine UDK: 766:659.2(043.2) Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, Julij 2013


Pričujoča knjižica vizualno analizira in predstavlja stanje in pozicijo Republike Slovenije v mednarodnem okolju. Vsebina temelji na statističnih podatkih, ki so vizualno interpretirani v namen preprostega razumevanja vsebine. Podatki so predstavljeni v dveh poglavjih. Prvo, krajše poglavje, Republiko Slovenijo podatkovno oriše in služi kot uvod v drugo, vsebinsko bolj bogato poglavje, ki statistične podatke Republike Slovenije vizualno interpretira in primerja z drugimi državami. Za zavihki platnice knjižice se nahaja časovni trak, ki opisuje zgodovino slovenskega naroda in države od nastanka prvega slovenskega političnega programa — Zedinjena Slovenija (1848) — do današnjih dni.


kazalo

5

podatki

15

statistika

3


podatki

6

ime

7

simboli

8

ureditev

10

demografija

11

geografija

13

podnebje

5


6

podatki

ime

Polno ime

Republika Slovenija

Okrajšano ime

Slovenija

Mednarodno ime

Slovenia


simboli

Himna

Zdravljica* (7. kitica) * Besedilo: dr. France PreĹĄeren, Melodija: Stanko Premrl

Grb

* akad. kip. Marko PogaÄ?nik

Zastava

Ostali povezljivi simboli

Triglav, lipov list

podatki

7


8

podatki

ureditev

Ustanovni datum

25.6.1991

Ureditev

Parlamentarna republika

Vodja države

Predsednik* * Petletni mandat

Izvršilna oblast

Vlada z ministri in predsednikom* * Štiriletni mandat

Uradni jeziki

Slovenščina, Italijanščina*, Madžarščina* * Občine z narodnimi skupnostmi

Glavno mesto

Ljubljana

Upravna razdelitev

210 občin* * 11 s statusom mestne občine


Valuta

Koda un

SVN

Državna koda

SI

Domena

.si

Klicna koda

+386

(Euro)


10

podatki

demografija

Število prebivalcev

2.060.000

Nacionalni prebivalec

Slovenka / Slovenec

Nacionalnost

Slovenska

Etične skupine

Slovenci

83,06%

Srbi

1,98%

Hrvati

1,81%

Bošnjaki

1,10%

Muslimani 0,53% Madžari

0,32%

Albanci

0,31%

Makedonci 0,20% Romi

0,17%

Črnogorci

0,14%

Italijani

0,11%

Avstrijci,

0,1%

Čehi, Nemci, Poljaki, Rusi


geografija

Površina

20.273 km2

Geometrično središče

S 46°07'12" V 14°48'55"

Ekstremne geografske točke

/ S 46°52'38" V 16°14'18" 0 S 45°25'18" V 15°10'56" 1 S 46°28'34" V 16°36'08" 2 S 46°17'54" V 13°23'48"

Dolžina meje

1370 km

Dolžina obale

46,4 km

Najvišja gora

Triglav, 2864 m

podatki

11


Povprečna višina

556 m

Geografsko okolje

Alpsko Dinarsko Panonsko Sredozemsko

Časovni pas

Centralno evropski CET (UTC+1) standardni CEST (UTC+2) poletni

Sosednje države

Avstrija (at) Hrvaška (hr) Italija (it) Madžarska (hu)

at

hu

it hr


podnebje

Povprečna temperatura

9.8°C

Povprečna količina padavin

1452 mm/m2

Podnebje

Alpsko Celinsko Sredozemsko

podatki

13


statistika

21

geografija

29

prebivalstvo

39

standard

47

zdravstvo

57

izobrazba

61

kultura

69

ekonomija

81

davki

87

raziskave in razvoj

91

varstvo okolja

101

transport in infrastruktura

121

komunikacija

15


Svet — Najvišja vrednost

Evropska unija — najvišja vrednost

Slovenija — vrednost

Evropska unija — najnižja vrednost

Svet — najnižja vrednost


metoda primerjave

statistika

Statistika nosi najvišjo sporočilno vrednost kadar je pravilno umeščena v širši, situaciji primeren kontekst Republika Slovenija je polnopravna članica Evropske unije in obenem del svetovne družine držav. Da bi najlažje razumeli njeno pozicijo v mednarodnem okolju, jo je torej potrebno primerjati s članicami Evropske unije in obenem z ostalimi državami sveta. Ta poglavje statistične podatke Republike Slovenije primarno primerja z državami Evropske unije sveta

in sekundarno z državami celotnega

, na način, ki v smiselnem zaporedju prikaže najvišje

in najnižje

vrednosti specifiče teme.

Vsebine predstavljajo najbolj ažurne vrednosti javno dostopnik podatkov. Podatki izvirajo iz različnih virov. Seznam virov se nahaja na strani 126.

17


18

statistika

metode vizualizacije

Različni podatki zahtevajo različne metode vizualizacije To poglavje vizualizira statistiko podatkov o površini, višini, deležu in številu. Za vsakega izmed teh podatkov uporabi njemu najbolj primerno metodo vizualizacije.

Površina V primerih, ko primerjani podatki predstavljajo površino države, so ti vizualizirani ilustracijsko. V sorazmerju z drugimi prikazujejo realno velikost in obliko države.

Višina V primerih, ko primerjani podatki predstavljajo višino gore, so ti vizualizirani ilustracijsko. V sorazmerju z drugimi prikazujejo realen obris in višino gore.


Delež V primerih, ko primerjani podatki predstavljajo delež med 0 in 100 odstotki, so ti vizualizirani v formi piktograma. Zapolnjeni del piktograma prikazuje delež.

Število A V primerih, ko primerjani podatki predstavljajo število in ne vključujejo negativnih vrednosti, so ti podatki vizualizirani z multiplikacijo kvadratne ploskve. Posamezna ploskev predstavlja specifično vrednost, ki je ob vizualizaciji določena in izpostavljena. Za natančno določitev skupne vrednosti podatka je uporabljena ena izmed ploskev, ki je podatku primerno zapolnjena. Enako so vizualizirani deleži, ki vključujejo vrednosti večje od 100 odstotkov.

Število B V primerih, ko primerjani podatki predstavljajo število in so količinsko sorodni, ter lahko vključujejo negativno vrednost, so ti podatki vizualizirani stolpično. Enako so vizualizirani deleži, ki vključujejo vrednosti nižje od 0 odstotkov.


geografija

22

površina – kvadratura

24

najvišja gora – nadmorska višina

26

pokritost z vodo – delež

27

pokritost z gozdom – delež

statistika

21


22

statistika

geografija

547.030

površina – kvadratura

km2

Francija

20.273

Slovenija je glede na svojo

km2

Slovenija

0,44

km2

Vatikan

316

Malta

km2

površino 155. izmed 196 držav na svetu.


17.080.000.000

Rusija

km2


24

statistika

geografija

najvišja gora – nadmorska višina

8.848

m

4.810

m

2.864

m

Mount Everest (Nepal/Tibet)

Mont Blanc (Italija/Francija)

Triglav je bil prvič osvojen leta 1778. Jakob Aljaž, dovški župnik, je po tem ko je za 5 goldinarjev odkupil 16 m2 vrha gore, leta 1895 na njem postavil Aljažev stolp.

Triglav (Slovenija)


območje komercialnih letalskih poletov

10.000 m

9.000 m območje smrti = premajhna količina kisika za vzdrževanje življenja 8.000 m

7.000 m

6.000 m

5.000 m

4.000 m

3.000 m

2.000 m

1.000 m


26

statistika

pokritost z vodo – delež

geografija

0

%

0

%

Več držav

Malta, Luksemburg

0,7

%

Slovenija

18

%

28

%

Nizozemska

Bahamski otoki


pokritost z gozdom – deleŞ

0,01

%

0,66

%

geografija

Oman

Malta

66

%

Slovenija

77

%

Finska

94,7 %

Suriname

Letni prirast lesa v Sloveniji je 8 milijonov m3, od tega ga posekamo le 37,5%.

statistika

27


prebivalstvo

30

prebivalci – število

32

poselitev – gostota

34

prebivalci glavnega mesta – število

36

rast prebivalstva – delež

statistika

29


30

statistika

prebivalstvo

prebivalci – ťtevilo

= 10.000.000 prebivalcev

10.000

prebivalcev

Nauru, Tuvalu

410.000

prebivalcev

Malta

2.060.000

prebivalcev

Slovenija

81.100.000

NemÄ?ija

prebivalcev


1.350.000.000 Kitajska

prebivalcev


32

statistika

prebivalstvo

poselitev – gostota

= 100 prebivalcev / km2

1,8

prebivalca / km2

16

prebivalcev / km2

Mongolija

Finska

101

prebivalcev / km2

Slovenija


1.307

prebivalcev / km2

7.301

prebivalcev / km2

Malta

Singapur


34

statistika

prebivalstvo

prebivalci glavnega mesta – ťtevilo

= 250.000 prebivalcev

391

prebivalcev

Ngerulmud (Palau)

6.966

prebivalcev

Valetta (Malta)

Iz drugih obÄ?in v Ljubljano

280.278

prebivalcev

Ljubljana (Slovenija)

vsak delovni dan migrira 111.000 ljudi.


8.174.000

prebivalcev

London (Velika Britanija)

13.185.500

Tokio (Japonska)

prebivalcev


36

statistika

prebivalstvo

rast prebivalstva – delež

Od osamosvojitve Slovenije v povprečju beležimo pozitivno rast prebivalstva (0,13%).

0,17

%

Slovenija

-1,01

%

Moldavija

-0.78

%

Bolgarija


6%

4,93

Katar

% 5%

4%

3%

1,77

Irska

%

2%

1%

0%

-1 %

-2 %


standard

40

pod nacionalnim pragom revščine – delež

41

socialna zaščita – delež bdp

42

bruto plača – povprečje

43

brezposelni – delež

44

human development index

statistika

39


40

statistika

standard

pod nacionalnim pragom revščine – delež

1,2

%

5,9

%

Taiwan

Latvija

12,3

%

Slovenija

21

%

80

%

Bolgarija

Haiti


socialna zaščita – delež bdp

standard

Ni podatka

17,6

%

Romunija

24,8

%

Slovenija

33,7

%

Francija

Ni podatka

Izdatki za socialno zaščito so se v Sloveniji v času krize povišali za dobre 3%.

statistika

41


42

statistika

standard

bruto plača – povprečje

Ni podatka

= 1000 € / mesec

417

€ / mesec

Bolgarija

1,545

€ / mesec

5.095

€ / mesec

Slovenija

Danska

Ni podatka


brezposelni – delež

0,5

%

Tajska

4,6

%

Danska

13,6

%

27,2

%

59,5

%

Slovenija

Grčija

Džibuti

standard

statistika

43


44

statistika

standard

human development index

0,892

Slovenija

0,782

Bolgarija

Na lestvici Human Development Index (indeks človeškega razvoja) se Slovenija uvršča na 35. mesto.

0,304 Niger


0,995 0,921

Norveška

1

Nizozemska 0,9

0,8

0,7

0,6

0,5

0,4

0,3

0,2

0,1

0


zdravstvo

48

življenska doba – povprečje

50

starost – povprečje

52

zdravniki – število / 1000 preb.

53

bolniške postelje – število / 1000 preb.

54

rojstva z zdravniškim nadzorom – delež

55

kadilci – delež

statistika

47


48

statistika

zdravstvo

življenska doba – povprečje

76,9

72,2

Latvija

32

let

Svaziland

let

let

Slovenija


100 let

81

let

Francija

84,4

let

90 let

Macao 80 let

70 let

60 let

50 let

40 let

30 let

20 let

10 let

0 let


50

statistika

zdravstvo

starost – povprečje

Slovenija se uvršča med države z najvišjo poprečno starostjo. Spada na 11. mesto.

41,7

35

Slovenija let

Irska

15

let

Uganda

let


100 let

90 let

80 let

70 let

60 let

43,8

let

NemÄ?ija

45,7

let

50 let

Monako 40 let

30 let

20 let

10 let

0 let


52

statistika

zdravstvo

zdravniki – ťtevilo / 1000 preb.

= 5 zdravnikov / 1000 prebivalcev

0,02

zdravnika / 1000 prebivalcev

1,92

zdravnika / 1000 prebivalcev

2,36

zdravnikov / 1000 prebivalcev

5,02

zdravnikov / 1000 prebivalcev

Malavi, Tanzanija

Romunija

Slovenija

GrÄ?ija

47,35

zdravnikov / 1000 prebivalcev

San Marino


bolniške postelje – število / 1000 preb.

= 5 postelj / 1000 prebivalcev

0,1

postelje / 1000 prebivalcev

3,4

postelj / 1000 prebivalcev

4,8

postelj / 1000 prebivalcev

8,4

postelj / 1000 prebivalcev

Angola

Španija

Slovenija

Češka

14,1

postelj / 1000 prebivalcev

Japonska

zdravstvo

statistika

53


54

statistika

rojstva z zdravniškim nadzorom – delež

zdravstvo

6

%

Etiopija

99

%

6 držav

99,8

%

Slovenija

100

%

100

%

15 držav

55 držav


kadilci – delež

4,3

zdravstvo

statistika

%

Etiopija

22

%

Švedska

26,5

%

Slovenija

51,8

%

51,8

%

Grčija

Grčija

Delež kadilcev se v Sloveniji (zaradi draženja tobačnih izdelkov in spreminjanja navad) stalno zmanjšuje.

55


izobrazba

58

pismenost – delež

59

izobraževanje – delež bdp

statistika

57


58

statistika

izobrazba

pismenost – delež

18,16

%

92,36

%

99,68

%

Afganistan

Malta

Slovenija

100

%

100

%

Luksemburg

Več držav


izobraževanje – delež bdp

0,6

%

Ekvatorialna Gvineja

1,92

%

5,19

%

7,83

%

18,7

%

Lihtenštajn

Slovenija

Danska

Kuba

izobrazba

statistika

59


kultura

statistika

62

gledališča – število obiskov / leto / 1000 preb.

63

muzeji in galerije – število obiskov / leto / 1000 preb.

64

izdane knjige – število / leto

66

knjižniške knjige – število / 1000 preb.

61


62

statistika

kultura

gledališča – število obiskov / leto / preb.

Ni podatka

= 1 obisk / leto / prebivalca

0,12

obiska / leto / prebivalca

Portugalska

V Sloveniji gledališke

0,3

obiska / leto / prebivalca

Slovenija

0,92

obiska / leto / prebivalca

Estonija

Ni podatka

predstave letno obišče približno 600.000 ljudi


muzeji in galerije – število obiskov

kultura

statistika

/ leto / preb.

Ni podatka

= 1 obisk / leto / prebivalca

0,4

obiska / leto / prebivalca

Belgija

V Sloveniji muzeje

1,4

obiska / leto / prebivalca

Slovenija

1,7 obiska / leto / prebivalca Švedska

Ni podatka

in galerije letno obišče približno 2.700.000 ljudi

63


64

statistika

kultura

izdane knjige – število / leto

= 5000 knjig / leto

0

knjig / leto

Več držav

237

knjig / leto

Malta

6.139

knjig / leto

Slovenija


110.965

knjig / leto

238.355

knjig / leto

Velika Britanija

Zdru탑ene dr탑ave Amerike


66

statistika

kultura

knjižniške knjige – število / 1000 preb.

= 250 knjig / 1000 prebivalcev

0

knjig / 1000 prebivalcev

Več držav

71

knjig / 1000 prebivalcev

Poljska

V Sloveniji je 432 knjižnic,

676

knjig / 1000 prebivalcev

Slovenija

ki so članice bibliografskega sistema COBISS.SI.


1.714

knjig / 1000 prebivalcev

Estonija

16.335

Gruzija

knjig / 1000 prebivalcev


ekonomija

70

rast bdp – delež

72

primankljaj – delež bdp

74

nacionalni dolg – delež bdp

75

izvoz – delež bdp

76

bdp / preb. – znesek

78

inflacija – delež

statistika

69


70

statistika

ekonomija

rast bdp – delež

Slovenija je največji padec BDP (od leta 1991 dalje) zabeležila v letu 2009. Znašal je -8%.

-5,7

Grčija

-41,8

Libija

%

-3 %

%

Slovenija


18,9

Tajska

% 20 %

15 %

5,1

10 %

%

Latvija

5%

0%

-5 %

-10 %

-15 %

-20 %

-25 %

-30 %

-35 %

-40 %

-45 %


72

statistika

ekonomija

primankljaj – delež bdp

Slovenija je največji delež primakljaja BDP (od leta 1996 dalje) zabeležila v letu 2012. Znašal je -6.4%.

-4,6

-8.5 Irska

-29,6 Kiribati

%

%

%

Slovenija


30 %

23,9

Brunei

% 25 %

20 %

15 %

10 %

0,1

5%

%

NemÄ?ija

0%

-5 %

-10 %

-15 %

-20 %

-25 %

-30 %

-35 %


74

statistika

ekonomija

nacionalni dolg – delež bdp

= 100 %

0,4

%

Severna Koreja

8

%

Estonija

Slovenski nacionalni finančni dolg

54,1

%

Slovenija

170

%

236

%

Grčija

Japonska

je najnižjo raven dosegel v letu 2009. Znašal je 20% BDP.


izvoz – delež bdp

= 100 %

5

%

Burundi

25

%

72

%

Grčija

Slovenija

176

%

Luksemburg

225

%

Hong Kong

ekonomija

statistika

75


76

statistika

ekonomija

bdp / preb. – znesek

= 10.000 € / prebivalca

85

€ / prebivalca

Demokratična republika Kongo

2.016

€ / prebivalca

9.771

€ / prebivalca

Bolgarija

Slovenija


40.115

â‚Ź / prebivalca

Luksemburg

132.990 Monako

â‚Ź / prebivalca


78

statistika

ekonomija

inflacija – delež

Slovenija je najvišjo inflacijo dosegla v letu 1993. Znašala je 22.8%.

1,1

%

Grčija

-0,9 Švica

%

2,5

%

Slovenija


90 %

79

%

Ju탑ni Sudan

80 %

70 %

60 %

50 %

40 %

30 %

20 %

5,6

%

10 %

Mad탑arska 0%

-10 %


davki

82

plača – delež

83

osebni prihodek – delež

84

korporativni prihodek – delež

85

delež bdp

statistika

81


82

statistika

davki

plača – delež

0

%

0

%

0

%

Več držav

Slovenija

Slovenija

50,5

%

50,5

%

Madžarska

Madžarska


osebni prihodek – delež

0

%

Več držav

0—15

%

Litva

16—41

%

35—67

%

Slovenija

Danska

50

%

Senegal

davki

statistika

83


84

statistika

davki

korporativni prihodek – delež

0

%

Bahami

10

%

17

%

Bolgarija

Slovenija

35

%

40

%

Malta

Japonska

Stopnja davka na dobiček podjetij se v Sloveniji znižuje. V letu 2015 naj bi dosegla planirano raven 15%.


dele탑 bdp

0,9

%

Ekvatorialna Gvineja

28,5

%

37,6

%

Romunija

Slovenija

49

%

Danska

63,1

Lesoto

%

davki

statistika

85


raziskave in razvoj

88

delež bdp

89

raziskovalci – število / 1000 preb.

statistika

87


88

statistika

raziskave in razvoj

dele탑 bdp

Ni podatka

0,42

%

1,87

%

Ciper

Slovenija

3,88

%

Finska

Ni podatka

Cilj Evropske unije glede dele탑a BDP vlo탑enega v raziskave in razvoj je 3%.


raziskovalci – ťtevilo / 1000 preb.

raziskave in razvoj

= 1 raziskovalec / 1000 preb.

0,007

raziskovalca / 1000 prebivalcev

Jamajka

0,6

raziskovalca / 1000 prebivalcev

2,5

raziskovalcev / 1000 prebivalcev

7,8

raziskovalcev / 1000 prebivalcev

7,8

raziskovalcev / 1000 prebivalcev

Ciper

Slovenija

Finska

Finska

statistika

89


varstvo okolja

92

izpusti toplogrednih plinov – t / leto

94

poraba elektrike – mwh / leto

96

obnovljivi viri elektrike – delež

97

nuklearna proizvodnja elektrike – delež

98

odpadki – kg / leto / preb.

99

nevarni odpadki – kg / leto / preb.

statistika

91


92

statistika

varstvo okolja

izpusti toplogrednih plinov – t co2 / leto

= 100.000.000 t CO2 / leto

103.997

t CO2 / leto

Monaco

10.880.000

t CO2 / leto

Latvija

V Sloveniji se izpusti

20.390.000

Slovenija

t CO2 / leto

toplogrednih plinov od leta 1991 dalje vztrajno poveÄ?ujejo.


1.001.000.000

t CO2 / leto

7.241.000.000

t CO2 / leto

Nemčija

Združene države Amerike


94

statistika

varstvo okolja

poraba elektrike – mwh / leto

= 100.000.000 MWh / leto

17.583

MWh / leto

Niue

12.030.556

MWh / leto

Malta

93.280.000 Slovenija

MWh / leto


× 10.000 4.152.777.780.000

MWh / leto

Nemčija

× 10.000 29.750.000.000.000 Združene države Amerike

MWh / leto


96

statistika

obnovljivi viri elektrike – delež

varstvo okolja

0

%

Več držav

0,2

%

Malta

27,1

%

Slovenija

70

%

Avstrija

100

%

Albanija, Lesoto, Paragvaj


nuklearna proizvodnja elektrike – delež

0

%

0

%

varstvo okolja

statistika

Več držav

Več držav

38

%

Slovenija

75

%

75

%

Francija

Francija

Nuklearna elektrarna Krško je stara 32 let. Njena predvidena življenjska doba se izteče leta 2023.

97


98

statistika

varstvo okolja

odpadki – t / leto / preb.

Ni podatka

= 5 t / prebivalca

0,66

t / leto / prebivalca

Latvija

V Sloveniji se količina na

2,48

t / leto / prebivalca

Slovenija

22

t / leto / prebivalca

Bolgarija

Ni podatka

odlagališčih odloženih odpadkov postopoma zmanjšuje.


nevarni odpadki – t / leto / preb.

Ni podatka

= 5 t / prebivalca

0,022

t / leto / prebivalca

0,057

t / leto / prebivalca

Grčija

Slovenija

6,68

t / leto / prebivalca

Češka

Ni podatka

varstvo okolja

statistika

99


transport in infrastruktura

statistika

102

cesta, dolžina – km

104

avtomobili – število / 1000 preb.

105

umrli v prometnih nesrečah – število / 1000 preb. / leto

106

cesta, prevoz blaga – t / leto

108

železnica, dolžina – km

110

železnica, potniki – število / leto

112

železnica, blago – t / leto

114

voda, blago – t / leto

116

zrak, potniki – število / leto

118

zrak, blago – t / leto

101


102

statistika

transport in infrastruktura

= 100.000 km

8

km

Tuvalu

2.200

km

Malta

Gradnja slovenskega

38.925 Slovenija

km

avtocestnega križa se je pričela leta 1969.

cesta, dolžina – km


951.500

km

Francija

6.500.000

km

Zdru탑ene dr탑ave Amerike


104

statistika

transport in infrastruktura

avtomobili – ťtevilo / 1000 preb.

= 1000 avtomobilov / 1000 prebivalcev

2

avtomobila / 1000 prebivalcev

Togo

197

avtomobilov / 1000 prebivalcev

521

avtomobilov / 1000 prebivalcev

606

avtomobilov / 1000 prebivalcev

Romunija

Slovenija

Italija

1.263

avtomobilov / 1000 prebivalcev

San Marino


umrli v prometnih

transport in infrastruktura

statistika

nesrečah – število / 1000 preb. / leto

= 1 smrt / 1000 prebivalcev / leto

0,03

smrti / 1000 prebivalcev / leto

0,03

smrti / 1000 prebivalcev / leto

Švedska

Švedska

V Sloveniji se število

0,1

smrti / 1000 prebivalcev / leto

Slovenija

0,14

smrti / 1000 prebivalcev / leto

Grčija

0,48

Eritrea

smrti / 1000 prebivalcev / leto

smrtnih žrtev v prometu znižuje.

105


106

statistika

transport in infrastruktura

cesta, prevoz blaga – t / leto

Ni podatka

= 100.000.000 t / leto

27.315.000

t / leto

Malta

81.025.000

Slovenija

t / leto


2.734.605.000

Francija

Ni podatka

t / leto


108

statistika

transport in infrastruktura

= 10.000 km

0

km

0

km

Več držav

Ciper

V Sloveniji se je zadnja

1228

km

Slovenija

gradnja železniške proge zgodila v letu 2001.

železnica, dolžina – km


33.778

km

Francija

226.205

km

Zdru탑ene dr탑ave Amerike


110

statistika

transport in infrastruktura

železnica, potniki – število / leto

= 1.000.000.000 potnikov

0

potnikov / leto

0

potnikov / leto

Več držav

Ciper

15.782.000

Slovenija

potnikov / leto


2.323.243.000

potnikov / leto

NemÄ?ija

22.670.243.000 Japonska

potnikov / leto


112

statistika

transport in infrastruktura

= 100.000.000 t / leto

0

t / leto

0

t / leto

Več držav

Ciper

9.797.000

Slovenija

t / leto

železnica, blago – t / leto


97.206.000

t / leto

NemÄ?ija

3.919.000.000

Kitajska

t / leto


114

statistika

transport in infrastruktura

voda, blago – t / leto

Ni podatka

= 100.000.000 t / leto

833.000

t / leto

Češka

Luka Koper je edino

6.561.000

Slovenija

t / leto

slovensko trgovsko pristanišče. Obratuje od leta 1957.


842.986.000

Nizozemska

Ni podatka

t / leto


116

statistika

transport in infrastruktura

zrak, potniki – število / leto

Ni podatka

= 100.000.000 potnikov / leto

1.382.341

potnikov / leto

Slovenija

Število letalskih potnikov

1.382.341

Slovenija

potnikov / leto

na letališču Jože Pučnik se v zadnjih letih zmanjšuje.


785.337.559

Velika Britanija

Ni podatka

potnikov / leto


118

statistika

transport in infrastruktura

Ni podatka

= 100.000 t / leto

6.071

t / leto

6.071

t / leto

Slovenija

Slovenija

zrak, blago – t / leto


4.099.072

NemÄ?ija

Ni podatka

t / leto


komunikacija

statistika

122

penetracija interneta – delež

123

strežniki – število / 1000 preb.

124

telefon, mobilni priklopi – število / 1000 preb.

125

telefon, stacionarni priklopi – število / 1000 preb.

121


122

statistika

komunikacija

0

penetracija interneta – delež

%

Severna Koreja

44

%

72

%

Romunija

Slovenija

94

%

95

%

Norveška

Islandija

Slovenija spada med države z največjo dostopnostjo optičnega internetnega priključka. Uvršča se na 7. mesto.


strežniki – število / 1000 preb.

komunikacija

= 1 strežnik / 1000 prebivalcev

0,000014

strežnika / 1000 prebivalcev

Etiopija

0,007

strežnika / 1000 prebivalcev

0,095

strežnika / 1000 prebivalcev

Romunija

Slovenija

0,6

strežnika / 1000 prebivalcev

1,8

strežnika / 1000 prebivalcev

Danska

Lihtenštajn

statistika

123


124

statistika

komunikacija

telefon, mobilni priklopi – ťtevilo / preb.

= 1 priklop / prebivalca

0,02

priklopa / prebivalca

Burma

1

priklop / prebivalca

Francija

1,05

priklopa / prebivalca

Slovenija

1,6

priklopa / prebivalca

2,8

priklopa / prebivalca

Finska

Quatar


telefon, stacionarni priklopi – ťtevilo / preb.

= 1 priklop / prebivalca

0,0005

priklopa / prebivalca

Afganistan

0,2

priklopa / prebivalca

SlovaĹĄka

0,45

priklopa / prebivalca

Slovenija

0,6

priklopa / prebivalca

Malta

1,03

priklopa / prebivalca

Monako

komunikacija

statistika

125


126

viri

COBISS

www.cobiss.si

Compendium

www.culturalpolicies.net

Data Market

www.datamarket.com

Dr탑avni svet Republike Slovenije

www.ds-rs.si

Dvajset let samostojne Slovenije

www.dvajset.si

European Group on Museum Statistics

www.egmus.eu

Eurostat

epp.eurostat.ec.europa.eu

Global Extension of Social Security

www.ilo.org/gimi

Index of Economic Freedom

www.heritage.org

Maps of World

www.mapsofworld.com

Munich Personal RePEc Archive

mpra.ub.uni-muenchen.de

Nationmaster

www.nationmaster.com


OECD Better Life Index

www.oecdbetterlifeindex.org

OECD Stat Extracts

stats.oecd.org

Share the Worlds Resource’s

www.stwr.org

Slovenska Pomlad

www.slovenskapomlad.si

StatistiÄ?ni urad Republike Slovenije

www.stat.si

Trading Economics

www.tradingeconomics.com

UNESCO Institute for Statistics

www.uis.unesco.org

United Nations Data

data.un.org

Wikipedia

www.wikipedia.org

Wolfram Alpha

www.wolframalpha.com

World Atlas

www.worldatlas.com

Worldometers

www.worldometers.info


vizualizirana statistika republike slovenije diplomsko delo Vizaulizacija statistike z uporabo po meri oblikovane črkovne družine UDK: 766:659.2(043.2) Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, Julij 2013 avtor Jure Kožuh mentor red. prof. Ranko Novak somentor red. prof Lucijan Bratuš uredil Jure Kožuh oblikovanje Jure Kožuh priprava za tisk Jure Kožuh uporabljena črkovna družina Stat Pro, Jure Kožuh naklada 6 izvodov


1970

1941

1943

1945

1953

1963

1980

1987

1989

1990

1991

22. junij – Ustanovljeno glavno poveljstvo partizanskih sil 26. april – Ustanovljena Protiimperialistična fronta (pozneje preimenovana v osvobosilno fronto of) 17. april – Kapitulacija Kraljevine Jugoslavije 11. april – Vdor Italijanske in Madžarske vojske 6. april – Vdor Nemške vojske

29. november – Ustanovitev Jugoslavije – federacije petih narodov Oktober – Vključitev Slovenije v novo Jugoslavijo

29. november – Federativna ljudska republika Jugoslavija (flrj) Josip Broz Tito postane predsednik vlade in zunanji minister 10. avgust – Demokratična federativna Jugoslavija (dfj)

13. januar – Josip Broz Tito postane dosmrtni predsednik

1950

1960

7. april – Preimenovanje v Socialistična federativna republika Jugoslavija

4. maj – Umre Josip Broz Tito (Klinični Center, Ljubljana)

Februar – Izide 57. številka Nove revije (opozocijski nacionalni program)

8. maj – Majniška deklaracija (Tone Pavček, Kongresni trg, Ljubljana)

23. december – Plebiscit o osamosvojitvi Slovenije (za glasuje 88,2% volilnih upravičencev) April – Izvoljena Milan kučan (Predsednika predsedstva) in demos (organizirana opozicija) Marec – Slovenija odstrani iz svojega imena besedo “socialistična” 20. januar – Slovenski komunisti zapustijo 14. kongres ZKJ

26. junij – Začetek desetdnevne vojne 25. junij – Razglasitev samostojnosti Republike Slovenije

YU 1940

1930


Vizualizirana statistika Republike Slovenije (Diplomsko delo - Priloga)  

Jure Kožuh, DIPLOMSKO DELO, Vizualizacija statistike z uporabo po meri oblikovane črkovne družine, UDK: 766:659.2(043.2), Univerza v Ljub...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you