Issuu on Google+

LISTEK. Nadučitelj Fran Papler.

Rojen je bil 15. januarja 1842. 1. na Brezovici pri Kropi. V Borovnico je pri­ šel leta 1875. in je tam služboval kot nad­

učitelj do leta 1903. Bil je dober učitelj, predka. Njegovega pogreba dne 17. de­ in marsikdo ve kako zgodbico povedati o cembra 1911. se je udeležilo ogromno njem. Veliko je imel učencev v Borov­ občinstva iz domače občine in sosednih nici, ki ga ne morejo prehvaliti. Skladal krajev. Njegov učenec dr. Švigelj je pri­ je pri raznih prilikah pesemce ter neka­ peljal s sabo »Ljubljanski Zvon«, ki mu je zapel ginljivi nagrobnici. Drug njegov tere tudi uglasbil. V družbi je bi! zabaven, dober go­ učenec visokošolec Ramovš se ga je pa vornik in pevec ter zvest prijatelj. Pečal v nagrobnem govoru spominjal kot vr­ se je tudi s sadjarstvom in uvedel v bo­ lega učitelja. rovniško dolino »Paplerjevo parmeno«. ki Takoj po pogrebu se je sešel odbor, ji pravijo Nemci grosser Bohnapfel. Na ki je začel pri prijateljih in učencih pokoj­ stotine dreves je ljudem precepil s to nikovih zbirati prispevke, da se zasluž­ vrsto in zopet na stotine dreves je dal nemu možu postavi dostojen nagrobni med ljudi iz šolske drevesnice. Vodil je spomenik. V ta namen so prispevali so­ petje in bil več let občinski tajnik. Več rodniki, prijatelji in hvaležni učenci po­ let je tudi bil načelnik ognjegasnega dru­ kojnikovi toliko, da bo še nekaj ostalo in štva, ki ga je v priznanje njegovih za­ se porabilo v nadaljno izobrazbo na­ slug za društvo volilo svojim častnim roda. Ta nagrobni spomenik je izdelal na­ članom. Tudi občinski odbor ga je imeno­ darjeni kamosek g. Karel Novak v Št. val častnim občanom. Vidu nad Ljubljano v splošno zadovolj­ Leta 1903. je šel v pokoj, a ostal je v nost. Odkrii sjo ga jako slovesno dne svoji ljubi Borovnici, kjer bi bil najrajši 19. maji t. 1. »Ljubljanski Zvon«, kate­ pocepil vse rožne divjake ter jih razdal rega je zopet pripeljal v Borovnico hva­ med svoje prijatelje. Ni čuda potem, da ležni Paplerjev uečnec odvetnik dr. A. je zavladala splošna žalost, ko se je zve­ Švigelj, je zapel pod spretnim vodstvom delo 15. decembra 1911.. da je umrl v de­ svojega vodje g. Zorka Prelovca najprvo želni bolnici v Ljubljani ta vzorni učitelj, »Usliši nas Gospod!« Potem je prav lepo zvesti prijatelj in vneti pospešitelj na­ govoril nagrobni govor deželni poslanec

tov. E. Gangl iz Idrije, ki je orisal življe­ nje in delovanje dragega pokojnika, zlasti poudarjajoč njegove zasluge kot učitelja preljube slovenske mladine. Koncem go­ vora je položil na grob krasen šopek rož Paplerjevih ljubljenk. Na to je zopet zapel »Ljubljanski Zvon« mešan zbor »Vigred se povrne« in moški zbor »Blagor mu« tako kraso in ginljivo, da je skoraj v vsa­ kem očesu mnogobrojnega občinstva za­ lesketala solza. U deležba je bila jako častna. Borovniška šola z učiteljstvom, »Ognjegasci« in »Sokoli« so dali častno stražo in veliko drugega občinstva je po­ častilo pokojnikov spomin; posebno iz Ljubljane je prihitelo veliko pokojnikovih prijateljev. Po obedu pri g. Drašlerju se je pri­ redil izlet v divni »Pekel«, ki mu je ranjki Papler zapel: Peklenski ogenj tu ne peče, nebeški le se širi hlad. Po slapih bistra voda teče, po grlih naših — trte sad. Iz »Pekla« so šli Ljubljančanje k »Ivanu« na odpočitek. kjer se je zbralo tudi toliko domačega občinstva, kakor še


nikdar. Tu je ob izvrstni kuhinji in dobri kapljici zavladalo pravo slavnostno raz­ položenje. »Ljubljanski Zvon« je pa do mraka tako krasno prepeval kakor še v tem »Ivanovem kotu« — takorekoč skrajni meji kulture — ni bilo nikdar slišati. Potem so se vračali v Borovnico in v gostilni pri g. A. Drašlerju še rekli mar­ sikatero. Tako je prešel ta dan, kakršnega menda še ni doživela Borovnica, vseskozi v lepem in svečanem razpoloženju. Vsa slavnost je bila prirejena čisto preprosto. Nikogar niso nadlegovali za denar in nikogar vabili. Prostovoljni pri­ spevki za spomenik so leteli kar tako skupaj in brez vsake reklame — s pre­ prostim obvestilom, kdaj se odkrije spo­ menik — se je zbrala tako ogromna mno­ žica, da počasti spomin moža­učitelja! To je dokaz, kako spoštuje narod svoje zveste učitelje. Narodu, ki tako ceni svoje prave učitelje, gotovo zašije lepša bo­ dočnost. Slava spominu vrlega učitelja ­a na Paplerja!


Nadučitelj Fran Papler