Page 84

Zanimivosti ime

dol`ina

globina

nadmorska višina

Bu`a nad Gunjači

275

Jama v rebri

5

5

420

Bu`a pod Hrpeljci

10

4

150

Pičurska jama

10

3

460

Bančinova jama

12

12

248

Tribanska jama

13

4

20

Kubik

292

10

434

Poljanska bu`a

876

91

310

povprečje

152

16

Osnovni podatki o jamah v flišu v Slovenski Istri

vhod v novo kratko jamico. Na pritočni strani je napredovanje onemogočeno zaradi podobnega greza, ki leži nekaj deset metrov višje, na odtočni pa rov zapirajo skale udora, ki jo je odprl. Rov, ki se nadaljuje proti severovzhodu, pa bi lahko bil pritočni rov južnega rova in je še neraziskan. Ta rov tudi kaže, da je jama starejša od vhodnega brezna, ki se je šele kasneje odprl nad že obstoječo jamo. Globlje v jami so bile najdene smeti, ki zelo verjetno niso posledica obiskov. To verjetno pomeni, da voda skozi vhodno brezno občasno še teče v jamo (vhod je v lepo oblikovanem lijaku na dnu doline). Delno pa k pretoku prispeva tudi voda iz pritočnega rova. Tok vode je vsaj občasno dovolj močan, da odplakne predmete, kot so kovinski lavor ali pločevinka piva. Na občasen močnejši tok v začetnem delu jame kaže tudi odsotnost finozrnatega sedimenta, ki je tako značilen za jame s flišnim zaledjem. Oba pritočna rova sta podobnih dimenzij. Severni rov pa se od točke 6 močno zoži

predvsem v vertikalni smeri. Višje po rovu so tudi inicialni rovi precej večji. Vse to kaže, da je vpad plasti glede na razpoko manjši. To potrjujejo tudi izmerjene vrednosti naklona plasti apnenčeve breče, ki so bile v spodnjem delu rova med 3 in 4°, od 6 točke dalje pa med 2 in 3°. Zaradi tega je v tem delu jame voda prešla v erozivno fazo kasneje in so korozivni deli rova (v plasti apnenčeve breče) širši. Še bolj pa se to pozna v erozivnemu delu rova (pod to plastjo). Prečni preseki rovov so v jamah v flišu tipično štirikotni (če odmislimo korozivno razširjeno razpoko). V kolikor rov ne meandrira, so prečni preseki trapezoidni z ožjim delom pri dnu ali pa so pravokotni. V meandru voda močneje erodira zunanjo stran rova, na notranji pa poteka sedimentacija. Zato so rovi v zavojih paralelogramske oblike. Korozivni deli jame (v apnencu) imajo običajno v prečnem prerezu obliko hruške. Ni še povsem razjasnjeno, zakaj je skrajni spodnji del plasti manj korodiran kot 5 do 20 cm višje v razpoki. Ponekod so ti deli tako zažeti skupaj, da se dotikajo. Možna razlaga je, da se je razvijajoči kanal hitro zapolnil s sedimentom, ki je zaščitil spodnje dele kanala. Hkrati z erozijo, ki rove bolj poglablja, pa jamo veča tudi podiranje s sten, ki verjetno nastaja zaradi razbremenitev in rove širi.

Viri in literatura Bagliani Bagliani, F., Comar, M., Gherbaz, F., Nussdorfer, G., 1990: Manuale di rilievo ipogeo. Direzione regionale della pianificazione territoriale, 216 str. Mihe vc, A., 1992: Gypsum in the caves Mihev Kubik and Tajna jama. Acta carsologica, XXI, str. 175 - 183. Pleničar Pleničar, M., Polšak, A., Škić, D. 1973: Osnovna geološka karta SFRJ, tolmač za list Trst, 1:100 000, Zvezni geološki zavod, Beograd, 68 str.

82

bilten 01 prvi.p65

82

10.2.2004, 12:56

Profile for JK Zeleznicar

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Advertisement