Page 55

Raziskave kov, ki so pritekali s permokarbonatov nekdaj verjetno vzhodno, danes pa severno od vhodov v brezni. Kontakt (in potoček) je dandanašnji kakih 20 m pod vhodom v Veliko Suhadolnikovo brezno na severovzhodni strani grebena. Pred leti smo nedaleč od tod, vendar na južnem pobočju Kamne Gorice, z macolo raztolkli solidno skalo na vhodu v poševno jamo. Vhoda ne najdemo več, sicer pa je bila tudi ta jama pod kriteriji za registracijo, pa še precej blatna povrhu.

Rudnik Drenov Grič, severni rov Kat. št.: seveda nima. Koordinate: X = 5095 760, Y = 5446 950, z = 306 m Dolžina je nekaj deset metrov (nismo merili), vodoravno. Opomba: Umeten sledilni rov v kompaktnem rožastem apnencu. Navajamo, da ne bi kdo mislil, da gre za naravno jamo. Vhod v sam rudnik je bil nekoliko niže, proti jugu in je zasut.

Vrtina s termalno vodo Koordinate: X = 5095 17, Y = 5448 53, z = 291 m Globina: baje okoli 100 m Opomba: Lego vrtine omenjamo kot zanimivost (Drenov Grič 38). Tedaj, pred dobrimi stotimi leti, jih je bolj zanimal premog kot pa topla voda. Ni bila prav topla – menda okoli 24 °C. Bila je pod pritiskom, tako da je iz vrtine baje švigala vsaj deset metrov visoko. Že pred vrtanjem pa so opazili, da tam okoli raste rastlinje, ki rabi toplejše okolje. Zaradi relativno tankih plasti antracita (pod en meter) se pridobivanje premoga kmalu ni več izplačalo. Potem je rudnik še nekaj časa životaril in ugasnil. Nekateri, ki radi zadeve zavijejo v celofan, bi rekli, da je izpolnil svoje poslanstvo. •••

Vemo še za brezno severovzhodno od Kavške jame, vendar ga še nismo našli – verjetno pa ne bo kaj pretresljivega. Seveda so tu še jame in brezna v kamnolomu Lesno Brdo. Vsaj dve še čakata na izmero. Vsakih nekaj let pa se tako ali tako pokaže vedno kaj novega.

Sklep Med vasico Lesno Brdo in Drenovim Gričem se vleče bolj ali manj izrazit gorski greben v grobem v smeri zahod–vzhod. Gradijo ga različni apnenci (tudi barvno), ki so zlasti v Kuclerjevem kamnolomu in kamnolomu v Kalcah (Kavcah) čudovito zgubani. V tej okoli tri kilometre dolgi in v povprečju par sto metrov široki zaplati apnencev s površino največ 1,5 kvadratnega kilometra je tudi nekaj deset jam in brezen. Natančna določitev površine ni mogoča, ker so apnenci marsikje prekriti s škrilavci, peščenjaki pa tudi silikati. Skupna dolžina vseh znanih rovov v teh speleoloških objektih je več kot 1 km! Presenetljivo veliko za tako malo površino. Gostota jamskih rovov je seveda največja v kamnolomu Lesno Brdo, kjer nam jame tako odlično razrežejo, da lahko jamske prostore občudujemo trodimenzionalno. Ej, tega ne zmore niti računalnik! Težava je le v tem, da se nam v tem kamnolomu kopičijo brezstenske jame, saj nam stene pa tudi dno oziroma jamska tla prej ali slej odpeljejo. Jame in brezna pa menda ostanejo, ali kaj? Filozofsko vprašanje, na katerega zaenkrat še ni točnega odgovora. Jasno pa je, da se bo na tem krasu zelo verjetno še kaj našlo oziroma prekopalo. Tale članek predstavlja predvsem rezultat prizadevanj članov nekdanje JS PDŽ (zlasti A. Jenc, V. Menart, J. Barbič itn.) oziroma sedanjega JK Železničar (T. Petek, M. Brenčič, I. Perpar) na speleološkem področju v krasu Lesnega Brda v zadnjih petintridesetih letih.

53

bilten 01 prvi.p65

53

10.2.2004, 12:56

Profile for JK Zeleznicar

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Advertisement