Page 42

Raziskave kritje mezolitske ali celo paleolitske kulture. Bomo videli. Kot zanimivost še to: »V desnem, le do nekaj deset centimetrov visokem rovu, leži ob zadnji steni, do katere pa se zaradi nizkega stropa ne da priti, več skoraj celih lončenih posod. Na podlagi fragmentov, ki smo jih uspeli doseči, lončenino okvirno lahko datiramo v pozni srednji vek. Kako je lončenina prišla na današnje mesto v jami in pri tem ni bila uničena, ni jasno« (podrobnosti so v poročilu P. Jamnika). K navedenemu dodajmo še to, da so člani JKŽ (zlasti Ž. Šmit) že leta 1981 z detektorjem za kovine brkljali po ondotnih jamah in našli – nič!

Biologija V vrstah našega »ferajna« se občasno pojavi kak biolog, doslej pa ni bilo nobenega, ki bi ga življenje v podzemlju pretirano zanimalo, tako da v zvezi z Lučkim dolom lahko povemo le malo ali nič novega. Več poročil govori o najdenih številnih nekaj milimetrov velikih polžjih hišicah, množice proteusov smo že omenili, prav tako tudi nesrečnega klena, ki je smrt storil pod vejami leske v spodnjem delu Lučkega dola. K temu dodajmo še to, da je tam doli nekaj deset metrov dolga vodoravna jama z imenom Štupnikova lisična, kjer smo pred leti našli več gnezd in trupel jazbecev. Kdo in čemu jih je zastrupil, ni znano. Doslej v Vodnjaku potapljači še niso naleteli na ribe, pač pa je o njih poročal T. Vrhovec iz Viršnice, ki je tako rekoč v bližnji soseščini in za katero verjamemo, da je neposredno povezana z Lučkim dolom (tudi tam je P. Jamnik na vhodu naletel na presenetljive arheološke najdbe). Verjetna povezava sloni na opazovanju voda, ki se ob visokih vodah valijo v Viršnico in iz Jame v Lučkem dolu, podobnih imenih ter na relativno majhni oddaljenosti med vhodoma. V obeh primerih se bo nad vodo težko

še kaj bistveno novega našlo. Perspektiva je brez dvoma pod vodo.

Geologija V geologiji nobena stvar ni slučajna in današnje stanje je lahko, kot posledica preteklih dogodkov, le takšno kot je in niti za odtenek drugačno. Tako je tudi v Lučkem dolu. Današnji vhodi v jame so na križiščih serije prelomov in razpok v smeri 320° ± l80° in približno 30° ± l80° ter so večinoma vertikalne. Med Lučko jamo 2 in Spodmolom je jasna plastovitost z vpadom v smeri okoli 20° in približno istim naklonom. Med skladi izstopa plast z več nekaj 10 cm širokimi kanali. V Lučki jami 2 so trije izraziti kamini. K1 in K2 sta skoraj vzporedna s kapom spodnjega vhoda, K3 pa je nekoliko umaknjen in usmerjen v smeri 320° ± l80°. Tik pod spodnjim vhodom je ob isti razpoki visokovodni izvir, ki bi ga kazalo razširiti. K1 in K3 sta v pretežni meri verjetno delo tekoče vode, K2 pa tektonike. Je precej visok, deloma zakapan in v njegov zgornji del se je verjetno skril pred Turki prednik današnjih Pajkov v Lučah. Sige v teh jamah praktično ni. V Jami sploh nič, nekaj zaradi zmrzali razpadle sige pa je v Spodmolu in Lučki jami 2. Nekaj posebnega pa je situacija okoli Vodnjaka v Jami. Iz Vhodne dvorane se na desno stran rahlo spustimo do dolge in le nekaj deset centimetrov široke razpoke, ki se sprva strmo spušča, potem pa polagoma zravna in Vodnjak je prav sredi te izravnave. V bistvu smo v nekakšni »gubi«. Če je tu prišlo še do kakšnih horizontalnih premikov, pa še nismo uspeli ugotoviti. Tako oblikovanih in tako spranih rovov po slovenskih jamah ni prav veliko. Na prehodu v Vhodno dvorano so po tleh rova praktično samo apnenčasti prodniki, podobno v Vhodni dvorani. Zanimivo pa je, da na samem vhodu v Jamo naletimo na pretežno silikatno mivko, ki jo voda prinese izpod Sv. Gre-

40

bilten 01 prvi.p65

40

10.2.2004, 12:56

Profile for JK Zeleznicar

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Advertisement