Page 35

Raziskave pa gostilničarja Borštnika. Znan je predvsem po brinovcu, ki ga pošilja raznim državnikom po svetu. Leta 1980 smo »ajzenponarji« na Filozofski fakulteti organizirali XI. zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa, na Magistratu pa občni zbor JZS. Tam smo v preddverju pripravili tudi fotografsko razstavo z jamsko in jamarsko tematiko, na otvoritvi le-te pa je zapel celo Ljubljanski oktet – tedaj uradno še Študentski oktet. Ob tej priliki smo iskali primeren prostor za jamarski tabor in tedaj sem bil prvič pri Jami (uradno: Lučka jama 1, kat. št. 150). Ambient se je izkazal kot zelo primeren, saj je pred vhodom v Jamo nekakšen amfiteater, zahodno od njega kar velik spodmol (še brez katastrske številke) in še nekoliko naprej nekaj deset metrov dolg, do deset metrov širok in nekaj metrov visok jamski rov z dvema vhodoma (uradno: Lučka jama 2, kat. št. 2387). Spodmol in ta rov bi nam v primeru slabega vremena lahko nudila primerno zatočišče, kar se je tudi res zgodilo, le da ni šlo samo za slabo vreme, temveč kar za manjši vesoljni potop. Šotore smo postavili kar na travniku sredi tega naravnega amfiteatra. Za tabor smo seveda morali pridobiti občinsko dovoljenje, kmetu pa povrniti stroške za potacano travo. Vse omenjene jamske objekte smo tedaj ponovno premerili, to sta opravila M. Željeznov - Kiko in A. Potočnik - Toli. Žal sta oba že pokojna. Načrti niso bili najboljši – deloma zaradi težav s kompasom oziroma odčitavanjem deloma zaradi visoke vode, tako da nekateri deli v Jami niso bili dostopni. Načrte smo potrebovali za gradivo za strokovno ekskurzijo ob zborovanju, ki pa je zaradi premajhnega zanimanja žal odpadla (gradivo z naslovom Kras severozahodne Dolenjske je pripravil dr. A. Kranjc). V okviru omenjenega jamarskega tabora je bil opravljen verjetno prvi potop v Jami (potopil se je M. Krašovec), in sicer v Vodnjaku. To je sifon v desnem (zahodnem) delu tega,

iz več razlogov silno zanimivega speleološkega objekta, ki skupaj s Spodmolom in Starim gradom (prej omenjena Lučka jama 2) v bistvu tvori jamski splet.

Osnovni podatki o jamah Jama (Lučka jama 1) Kat. št.: 150 Koordinate: X = 5085 990, Y = 5479 050, z = 313 m Dolžina poligona: 303 m Denivelacija (razlika med doslej doseženo najvišjo in najnižjo točko): 73 m

Stari grad (Lučka jama 2) Kat. št.: 2387 Koordinate: spodnji vhod (T4): X = 5086 048, Y = 5479 021, z = 317 m zgornji vhod (T9): X = 5086 088, Y = 5479 021, z = 331 m Dolžina poligona: 56 m Denivelacija: 16 m

Spodmol Kat. št.: še nima Koordinate (T5): X = 5086 024, Y = 5479 018, z = 318 m Dolžina poligona: (50 m) Višina: do 20 m

Hidrologija Lučki dol je okoli tri kilometre dolga in do kilometer široka udorina ali depresija med Grosupeljsko kotlino oziroma njenim jugovzhodnim podaljškom z imenom Radensko polje in izviri reke Krke, na nadmorski višini dobrih 300 metrov (enaka višini Ljubljane). Umetna struga Radenščice je praktično celo leto suha, izjema pa so visoka vodna stanja, ko lahko voda iz Jame zelo hitro privre na dan, pa tudi hitro upade. Opraviti imamo

33

bilten 01 prvi.p65

33

10.2.2004, 12:56

Profile for JK Zeleznicar

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Advertisement