Page 31

Raziskave Za vhodom sem opazil novejšo vrvico, ki je bila položena v stranski, slepi rov, pa še okoli »ovinka« je bila speljana. Sam sem se odpravil v glavni rov, ki se spusti na 40 m. S seboj sem imel vrvico (2 mm) in sem jo polagal bolj provizorično, a sem jo vseeno pustil notri. Med potopom dva dni kasneje sem se s 40 m dvignil v večjo dvorano (v kateri sta bila že Miha in Igor), in našel izhod do vodne gladine. Nato sem pri vračanju opazil nadaljevanje na globini 20 m. V naslednjih treh potopih sem prišel po občutku 80 m daleč na globino 43 m, kjer je bilo na koncu precej zamuljeno, zato vrvice tam nisem pustil, saj sem presodil, da ni nadaljevanja. Naslednji dan pa sem jo pustil verjetno v drugem slepem rovu na globini 30 m. Zaradi tega novega nadaljevanja sem se odločil jamo izmeriti. Zanimalo me je namreč, v katero smer jama sploh gre in kolikokrat oz. kje vmes zavije. Napeljati je bilo treba označeno vrvico 3 mm. Zanimanje ostalih je po Velikem Okencu močno upadlo, zato sem nadaljeval sam. Začelo se je deževje, tako da sem prvi naslednji potop naredil šele konec julija in do konca avgusta še tri potope v vidljivosti okoli enega metra. V teh treh potopih sem položil 200 m vrvice. Če ne bi imel za »vodilo« moje prve vrvice 2 mm, še dolgo ne bi prišel do konca. V naslednjih treh potopih v začetku septembra sem označil vrvico in jamo izmeril do 200 m. Malo me je begal podatek, da sem v nadaljevanju dosegel globino okoli 30 m, dva meseca pred tem pa 43 m. Naredil sem dva nova potopa, našel pravo nadaljevanje in izmeril še ta, zadnji del. Kasneje se je izkazalo, da tako tisti del na 30 m kot tudi na 43 m nista vodila v pravo smer, ampak da gre nadaljevanje skozi zoprno nizek prehod navzdol. V začetku oktobra se me je za pomoč usmilil Simon, vendar ni prinesel sreče, ker ni mogel izenačiti pritiska. Počakal me je v jezeru, sam sem pa potegnil še približno

Uroš med pripravami na potop. Foto: Peter Gedei

25 m nove vrvice. Na dekompresiji pa me je Simon 15 minut zabaval z metanjem kamenčkov. Nadaljevalo se je počasneje. Malo je padla volja, ocenjenih 265 m dolžine na 45 m globine je že velik (in lahko nevaren) zalogaj za enega potapljača. Konec decembra sva hotela z Igorjem še enkrat noter, vendar je bil pretok premočen za resno delo. Nadaljeval sem marca 2003, ko sem v štirih potopih jamo izmeril do konca, kar je naneslo precej več od ocene – 285 m in končna globina 45 – 46 m. Med vsakim potopom sem gledal za nadaljevanje, a ga nisem našel, nisem pa še pregledal vsega. Takrat sem se tudi odločil, da sam ne bom nadaljeval, ker je prenevarno. V enem izmed zadnjih potopov mi je na koncu jame odpovedala primarna luč, prva rezervna pa je kazala, kot da ima prazne akumulatorje (kar se je potem k sreči izkazalo za provokacijo). Vseeno sem pri plavanju do izhoda postavil rekord.

29

bilten 01 prvi.p65

29

10.2.2004, 12:56

Profile for JK Zeleznicar

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Advertisement