Page 26

Raziskave našel Bukovčev rov in obe »jezeri« za naravnim mostom pri koncu južnega rova. Prva ekipa (Ines, Miha, Kristina, Andrej in jaz) se je odpravila v Bukovčev rov, z Ljubom in Jernejem smo se dogovorili, da se dobimo kasneje pod naravnim mostom. Nad breznom (niti v breznu) nismo našli nobenega svedrovca. Očitno zadnje čase brezno ni bilo obiskano. Počasi smo se spustili do vode, 50 m daleč in 35 m globoko. To niti ni brezno, temveč bolj razpoka. Spodaj je jezero, skrajnih točk nismo videli, to nas čaka naslednjič v neoprenu ali celo skupaj s potopom. Možno je, da se ta razpoka še nadaljuje v globine. Iz desne prihaja po rovu en zelo sramežljiv potoček. Rov je dolg 25 m in se dvigne 15 m nad nivo jezera. Konča se z ujeto vodo, ki pa verjetno nima nadaljevanja. S Kristino sva se počasi odpravila pod Dietzovo okno po rezervne baterije, ostali so rov in brezno izmerili. Pod Dietzom je tudi »izginilo« več kot pol robe, ki smo jo pustili za južni rov. Po krajšem počitku se odpraviva do naravnega mostu, kjer sta ga Ljubo in Jernej že začela osvajati. Nad levo steno je prišel Ljubo s pomočjo »klamf«, v brezno zadaj se ni spustil. Nato se je zbrala cela ekipa in Ljubo je od zgoraj metal kladivo na vrvici. Po nekaj neuspešnih poskusih in skorajšnjem obupanju nam je le uspelo. Prvi gre gor Ljubo, naredi sidrišče, Jernej očisti več kot 10 cm debelo plast blata na robu in pridružimo se ostali. Ines, Kristina in Andrej medtem odidejo prodi izhodu. Ker je nekaj stvari žal ostalo pod Dietzovim oknom, smo morali to vrv odnesti naprej in se spustiti v brezno. Spodaj je suho, ta dvorana ima samo en prehod v spodnjo (levo) dvorano, ki je tudi suha. Najprej je Ljubo našel rov, dolg okoli 20 m, ki se verjetno konča z ujeto vodo. Nato je Jernej na nasprotni strani našel rov, v katerega je močno vleklo. Na tleh je zelo redko blato, tako da ne manjka veliko, da bi bilo zalito z vodo. Po okoli 10 m se preveč zoži za na-

daljevanje. Miha in Jernej sta poskušala z odmikanjem skal, vendar smo zaradi pozne ure odnehali. Akcija je trajala 11 ur. Naslednji dan so me za to akcijo na urgenci nagradili s šivom v roki, ki je bil posledica nepazljivega spuščanja v Bukovčev rov. K sreči je bila spodaj voda, v čeladi pa prva pomoč. In prav žal mi je, da se nisem pogel pridružiti širjenju te ožine, saj je bila zaradi ugodnih razmer načrtovana v najkrajšem možnem času.

Potop v novem breznu Vremenske razmere se od zadnje akcije niso spremenile, zato sem se odločil (kljub šivu v roki) narediti potop v novoodkritem breznu v južnem rovu. Odločil sem se za pritočni sifon, saj so nekateri upali, da bi za sifonom prišel v suha nadaljevanja jame. Nazadnje sem se preoblačil v blatu, kar se ni nabolje obneslo, tako smo tokrat vso opremo prinesli prav do zgornjega jezera, kjer je prostora za tri ljudi. Potopil sem se s kompenzatorjem plovnosti in dvema 7-litrskima jeklenkama. Sifon je prostoren (višina in širina čez 2 m), po tleh je mestoma mulj, mestoma droben pesek. Sifon gre v smeri 210 stopinj, se počasi spušča, skozi je bilo rahlo čutiti tok vode. Od 50 m dolžine gre strmo navzdol, nato se zopet zravna. Upi o suhem nadaljevanju so se počasi nehali in cca. 60 m daleč, 24 m globoko sem se obrnil. Vidljivost tja grede je bila 2 – 3 m, nazaj grede mestoma tudi 0. Potop je trajal 13 minut, temperatura vode je bila 10 °C. Sifon je perspektiven, nezahteven, vendar je dostop težaven, zato bi se rad zahvalil vsem za pomoč pri transportu opreme (poleg Coxa še Aleš Stražar, Borut Korošin, Božo Štupca in Primož Novak iz DZRJ Simon Robič Domžale). Samega brezna še nismo izmerili, vendar ocenjujemo, da je gladina jezer najgloblja točka jame (95 – 100 m), tako da sem verjetno dosegel globino okoli 120 m, to je

24

bilten 01 prvi.p65

24

10.2.2004, 12:56

Profile for JK Zeleznicar

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Advertisement