Page 18

Raziskave

Roparska jama JERNEJ PETROVČIČ ed Staro Vrhniko (2 km zahodno od Vrhnike), Zaplano in smučiščem Ulovko leži hrib Planina (n. v. 735 m) z razglednim stolpom. Še ne dve leti nazaj je bila v okolici Planine znana samo ena jama: Lokančevo brezno.

M

Terenski ogledi Oktobra 2002 sem med pregledovanjem terena v okolici Lokančevega brezna (v njegovi bližini je bila takrat že eno leto znana Buža) našel več dihalnikov, med temi tudi dihalnik, iz katerega se je odprla Roparska jama. Nobeden izmed njih ni dihal tako kot Buža, tako da nisem vedel, katerega bi se lotil. Ko sem pozimi hodil opazovat dihalnike, je bil ta nekakšna udrtina premera 2 m, ves sneg na vrhu pa je bil stopljen. Zima je skoraj že minila, ko mi je med pogovorom Ljubo omenil, da so dihalniki v bukovem gozdu lahko precej zatrpani s humusom. To mi je dalo še nekaj dodatne motivacije pri kopanju. Prišel je dan 25. februar 2003, ko sem se odločil, da odkopljem ta pretopljen ugrez. Tokrat so bili zadnji dnevi za prepihe, nekaj zaplat snega je bilo še in s tem ugodna temperatura.

1. marec 2003 To je bila tretja manjša popoldanska akcija, ko sva z Gorazdom odprla ugrez in se je pojavila odprtina premera 20 cm, iz katere je udaril močan prepih. Videlo se je brezno, globoko okoli 10 m, v njem pa se je slišalo kapanje vode.

4. marec 2003 Z Gorazdom sva razširila vhod. Nad brezno sem postavil vejo, da sva vrv spe-

ljala po sredini, ker ni bilo primernega mesta za izvedbo sidrišča. Gorazd se je prvi spustil v jamo, jo pregledal in našel dve možni nadaljevanji. Za njim sem se ves nestrpen spustil še jaz, da pogledam, kaj se obeta. Vhod je 12 m globoko brezno v obliki zvona. Dno je v premeru široko 6 m. V smeri proti severu se odpira komaj prehodna odprtina, iz katere se čuti prepih. Po dveh metrih spusta se razširi v manjši prostor, iz katerega se vidi še neprehoden meander. Druga možnost nadaljevanja pa se je kazala pod vhodnim breznom, kjer je bilo treba splezati čez sigovo kopo, za katero se je čutil prepih iz bližnje Polhove kamrice. Prehod vanjo je bil tisti trenutek nemogoč.

8. marec 2003 Sedaj se je začelo nekoliko bolj zares. Z Milanom sva se odločila, da bova sledila vodi, zato sva širila ožino v meandru pod vhodnim breznom. Delo je bilo zelo težavno, saj je iz stropa precej curljalo. Prebila sva se skozi nekaj težavnih ožin in pred nama se je pojavil odmev v še neznan prostor, danes ga imenujemo Baza. Ovira je bila 15 cm široka in 3 m dolg razpoka – Hilti ožina.

13. – 21. marec 2003 Za preboj skozi to ožino so bile potrebne tri popoldanske akcije. Odprlo se je 12 m globoko brezno z ravnim dnom premera 6 m, voda pa se je odtekala po 10 cm ozki špranji, skozi katero ni bilo čutiti prepiha. Nad špranjo, ki se je odpirala skoraj do stropa, je Gorazd z reflektorjem opazil, da se tam nekaj dogaja.

16

bilten 01 prvi.p65

16

10.2.2004, 12:56

Profile for JK Zeleznicar

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Bilten št. 23, letnik 2003  

Bilten št. 23, letnik 2003

Advertisement