Issuu on Google+

UL FA

BRASIL 2007


intro POTEK EKSKURZIJE NA KRATKO 18.april - sreda:

BENETKE (17.55) >>> PARIZ (19.55) PARIZ (23.55) >>> RIO DE JANEIRO (06.00) 19.april - četrtek:

CIDADE UNIVERSITARIA >>> BENFICA >>> hostel 20.april - petek:

CONRADO, JARDIM BOTANICO, GAVEA, BARRA DA TIJUCA 21.april - sobota:

NITEROI >>> COPACABANA, IPANEMA 22.april - nedelja:

FLAMENGO >>> tempo livre 23.april - ponedeljek:

CENTRO de Rio de Janeiro 24.april - torek:

RIO DE JANEIRO (8.30) >>> BRASILIA (10.15) 25.april - sreda:

De um traço nasce a arquitetura. E quando ele é bonito e cria surpresa, ela pode atingir, sendo bem conduzida, o nível superior de uma obra de arte.

BRASILIA

26.april - četrtek:

BRASILIA (19.30) >>> SÃO PAULO (21.15) >>> hostel 27.april - petek:

AVENIDA PAULISTA >>> CENTRO de São Paulo 28.april - sobota:

Arhitektura se rodi iz črte. Če je ta lepa, lahko preseneti. Če je pravilno potegnjena, lahko postane umetniško delo. Oscar Niemeyer

IBIRAPUERA PARQUE >>> tempo livre 29.april - nedelja:

BARRA FUNDA >>> INPS - MÁRIO CADIM 30.april - ponedeljek:

LATINA A, SESC, CIDADE UNIVERSITARIA >>> BRATKE, BARDI 01.maj - torek:

SAO JOSE DOS CAMPOS >>> SÃO PAULO (19.25) 


pot




brazilija Lega Leži na vzhodnem in srednjem delu Južne Amerike; na S obsežno nizko porečje Amazonke z največjim porečjem in največjim tropskim deževnim gozdom na svetu; na izkrčenih gozdnih površinah pojav erozije; Brazilska planota na J in v osrednjem delu dežele, povprečna nadmorska višina 600900 m; v Gvajanskem višavju (S) se na meji z Venezuelo nahaja najvišji brazilski vrh Pico da Neblina, 3014 m; osem rečnih sistemov, pomembne reke so Amazonka (S), São Francisco (osrednja Brazilija), Paragvaj, Paraná (J); 30% prebivalcev je zgoščenih v ozkem, približno 100 km širokem obalnem pasu ob Atlantiku.

Časovni pasovi

ZEČ ZEČ GP ZEČ

-2 (atlanstki otoki); -3 (V); -4 (srednjiZ); -5 (skrajni Z)

Državna ureditev

republika

Neodvisnost (od Portugalske)

1822 1889

(razglašena),

1825

(priznana),

(republika)

Uradni Jezik Uradno ime

portugalščina

Federativna republika Brazilija

Etnične skupine

República Federativa do Brasil Državni moto

Ordem e Progresso Red in napredek

Glavno mesto

Brasília

15°45′S, 47°57′W

Največje mesto

São Paulo

11 016 703 prebivalcev (2006)

Površina

8 511 965 km2

belci

(55%),

mešanci

Verska opredelitev

katoličani

(89%),

real (BRR)

Menjalna vrednost

1 real = 0.368061 € april 2007

BDP

4400 USD/preb. (2006)

Telefonska koda

(2006)

Internetna koda

+55 .br

črnci

protestanti

Denarna enota

Število prebivalcev

188 078 261

(38%),

(6%)

Podnebje Skoraj povsod tropsko; čez S del poteka ekvator, čez JV del pa južni povratnik; v porečju Amazonke povprečno 1500-2000 mm padavin na leto; brez suhe dobe; povprečna opoldanska temperatura 27-32 °C; na SV suho območje, dolgotrajne suše; vroče tropsko podnebje na ozkem obalnem pasu, s padavinami, ki se v smeri S-J občutno spreminjajo; države na J imajo zmerno podnebje z letnimi časi. Gospodarstvo Ena največjih kmetijskih držav na svetu; kmetijstvo zaposluje 35% prebivalstva; največja svetovna izvoznica kave, druga največja izvoznica kakava in soje; zaloge




brazilija železove rude (verjetno največje na svetu); tretja na svetu po zalogah stavbnega lesa, vendar postaja uničevanje tropskega deževnega gozda Amazonije zaskrbljujoče; cestno omrežje skozi amazonski deževni gozd. Zgodovina 1500 Brazilijo odkrije Portugalec Pedro Alvares Cabral, prva naselitev v kraju Salvador da Bahia; 1808 portugalski kralj prenese sedež svoje vladavine v Brazilijo; 1818 se njegov sin Pedro razglasi za vladarja; 1822 Brazilija razglasi neodvisnost; 1831 se je Dom Pedro I. Prisiljen odpovedati prestolu; 1840 ga zamenja njegov 14-letni sin Dom Pedro II.; 1888 odprava suženjstva; 1930-45 vlada diktator Getúlio Vargas; 1946 Vargasa odstavi vojska, obnovitev republike; 1950 se Vargas vrne na položaj, vendar 1954 naredi samomor; 1960 glavno mesto preselijo iz Ria de Janeira v Brasílio; novi vojaški udar 1964, vzpostavitev vojaškega predsedniškega režima; 1969 odstavitev predsednika da Coste e Silve, nadzor prevzame vojaška hunta; 1985 nove volitve; 1988 sprejeta nova ureditev, oblast se prenese s predsednika na kongres; dvodomni nacionalni kongres:Predsednik države/vlade: 1956-96 Juscelino Kubitschek de Oliveira 1985-90 José Sarney 1990-92 Fernando Collor de Mello 1992-95 Itamar franco, začasno 1995- Fernando Henrique Cardoso

Arhitektura Salvador, glavnemu mestu kolonialne Brazilije od 1549 do 1763, je uspelo ohraniti mnogo pomembnih renesančnih in baročnih stavb. Posebna značilnost njegovega starega dela, v katerem je bilo od leta 1992 obnovljenih več kot 600 stavb in spomenikov, so živo pobarvane hiše z okrasi iz mavca na zidu. Olinda je tipično mesto iz 18. stoletja. Arhitekturno bogastvo in posebno atmosfero mu daje kar 20 baročnih cerkva, mnogo samostanov, kapele in hiše z rdečimi opečnatimi strehami. V São Luís-u se je ohranila celotna ureditev ulic mestnega središča iz 17.stoletja, skupaj z mnogimi zgodovinskimi stavbami, kot so elegantne graščine z barvitimi opečnatimi fasadami. Rudarska mesta iz 18.stoletja v pokrajini Minas Gerais prav tako hranijo kolonialna arhitekturna bogastva. Središčno mesto zlate mrzlice Ouro Preto krasi nešteto baročnih stavb, mnogo od njih jih je načrtoval genij brazilskega baroka Aleijadinho. Očarljivo mesto Ouro Preto, kot tudi Diamantina, mesto ki so ga ustanovili iskalci diamantov, sta bila uvrščena med svetovno dediščino. Tudi druga mesta iz države Minas Gerais, kot so Santa Bárbara in São João del-Rei, uživajo zaklade baročne dediščine.V brazilski arhitekturi 19. stoletja in na začetku 20.stoletja je čutiti mnogo vplivov francoskih arhitekturnih stilov. Neoklasicizem je prinesel veličastne graciozne konstrukcije, kot sta recimo Museu Nacional de Belas Artes v Riu de Janeiru in Theatro da Paz v Belému.

Art nouveau je prevzel Brazilijo na prelomu iz 19. v 20.stoletje. Izjemen primer le-tega je notranjost stavbe Confeitaria Colombo v Riu de Janeiru. Trideseta leta 20.stoletja so bila v znamenju art deco, v tem slogu so obliovani na primer centralna železniška postaja v Riu, kip Kristusa Odrešenika in hotel Central v Belému. Prav tako je v tridesetih letih vzniknila nova generacija brazilskih arhitektov, navdahnjena z modernističnimi idejami Le Corbusierja, ki je uveljavil čisto, funkcionalno arhitekturo z obsežno uporabo stekla in jekla. Modernizem v arhitekturi je povsem prevzel Brazilijo. Na čelu te generacije je bil Oscar Niemeyer, pomemben prispevek pa so dodali tudi Lina Bo Bardi, Alfonso Eduardo Reidy, Roberto Burle Marx, Lucio Costa, Paulo Mendes de Rocha, Joao Villanova Artigas in drugi. Izjemen dosežek pa je seveda Brasilia - glavno mesto Brazilije. Oscar Niemeyer, Roberto Burle Marx in Paulo Mendes de Rocha so ga med leti 1950 in 1960 ustvarili praktično iz nič. Nekateri mesto ljubijo, drugi sovražijo, vsekakor pa je svojevrsten dosežek. Urbanistični načrt Lucia Coste v obliki letala, Niemeyerjevi katedrala, Trg treh moči z vladno palačo, parlamentom ter sodiščem in še mnogo več. Konzulat Republike Slovenije Rua Prof. Miguel Mauricio da Rocha 507 Brooklin, Cep. 04 622-031, Sao Paulo/SP Tel: (+) 55 11 5093 90 29 Fax: (+) 55 11 5542 43 71




rio de janeiro Rio de Janeiro je ena izmed 27 brazilskih držav in ime nekdaj glavnega mesta Brazilije (17631960). Mesto, ki je drugo največje v državi za Sao Paulom, splošno znano tudi kot Rio, ima še en vzdevek Čudovito mesto. Znano je po spektakularnem naravnem okolju, Karnevalu, sambi, plažah, obdanih s hoteli, kot so Copacabana, Ipanema in Leblon, s pločniki okrašenimi z črno-belimi mozaiki. Nekatere najbolj znane mestne znamenitosti so: velikanski kip Jezusa, poznan kot Cristo Redentor, na vrhu hriba Corcovado 709 m nad morjem, Sambódromo, kjer poteka Karneval in Maracanã, ki je največji stadion na svetu. Rio se ponaša tudi z največjo gozdno površino znotraj urbanega področja imenovano Floresta da Tijuca. Mesto ima nekaj več kot 6 milijonov prebivalcev, z okolico okoli 12 milijonov in obsega 1180 kvadratnih kilometrov. Prebivalci Ria so znani kot Cariocas. Uradna himna Ria se imenuje Cidade Maravilhosa kar pomeni Čudovito mesto. Rio de Janeiro ima tropsko klimo. Poleti temperature presegajo 30°C, pozimi pa so temperature okoli 20°C. Mesto je razdeljeno na historično območje (Centro), turistom prijazen Južni del z znanimi plažami, industrijski Severni del in Zahodni del z novim okrožjem Barra da Tijuca. Rio je mesto kontrastov. Razlike med revnimi in bogatimi so gromozanske. Čeprav je mesto eno večjih svetovnih metropol, živi 15% ljudi v veliki revščini. Najbolj revna področja so poznana kot favelas, ponavadi natlačena ob pobočja. V favelah so razširjeni kriminal, povezan z drogami, spopadi med tolpami, pomanjkanje higiene in drugi socialni problemi povezani z revščino.




cidade universitรกria




arhitektura Rio de Janeiro

Cidade Universitária / Ilha do Fundão

Centro de Pesquisas de Energia Elétrica (CEPEL)

Raziskovalni center

Henrique F. Pastore, Armando M. R. Pereira 1975

Ta laboratorij je iz skupine Eletrobrás ustanovila vlada z namenom, da bi razvili specifikacije za sisteme, materiale in standarde električnih inštalacij. Projekt je zasnovala skupina arhitektov Promon Engenharia S.A., na 52 000 m2 velikem zemljišču v kampusu UFRJ zraven raziskovalnega centra Petrobrás. Uporabili so standarde, ki so bili postavljeni za mestno hišo Univerzitetnega mesta. Kompleksen progam je organiziran v štirih stavbnih telesih z največ tremi etažami. Različne funkcije so med sabo povezane s pokritim hodnikom. Da bi bilo zagotovljeno čim bolj nemoteno delo raziskovalcev, so bile posebej skrbno premišljene povezave funkcij in poti v objektih.




arhitektura Rio de Janeiro Cidade Universitária / Ilha do Fundão

Centro de Pesquisas da Petrobras

Center za raziskave Petrobras Sérgio Bernardes 1969

V stavbi inštituta nacionalne naftne družbe so različni oddelki za določene raziskave, ki zadovoljujejo pogojem funkcionalnosti in varnosti. Arhitekt je v dogovoru s podjetjem pripravil serijo študij in predlogov, iz katerih je bila izbrana krožna organizacija prostorov. Vodilna zamisel stavbe je centralna “krona”, na katero se pripenjajo radialno

razporejena krila, ki so načrtovana tako, da izpolnjujejo vsak svojo funkcijo.V kleti so nameščeni tehnični in servisni prostori ter skladišča. Vidni beton, ki prevladuje na zunanjščini stavbe, je oblikovan iz modularnih blokov. Stavba prevladuje v pusti pokrajini univrzitetnega mesta in tako izraža svojo pomembnost.




arhitektura Rio de Janeiro Ilha do Fundão

Cidade Universitaria - Faculdade de Engenharia

Fakulteta za strojništvo Jorge Machado Moreira

1956

Fakulteta za strojništvo je v Univerzitetnem mestu pojem za jasno razčlenjeno stavbo, ki jo sestavljajo glavno telo s šestimi etažami na stebrih in šest nanj prečno postavljenih kubusov. V glavnem bloku so pisarne uprave in administrativni servisi ter

predavalnice osnovne smeri. V ostalih blokih, z izjemo zadnjega, v katerem so restavracija in prostori za študentske aktivnosti, so manjše predavalnice in kabineti specializiranih smeri. Na koncu vseh kubusov so zahtevnejši laboratoriji.

10


arhitektura Rio de Janeiro

Ilha do Fundão, Guanabara Bay

Cidade Universitaria - Faculdade de Arquitetura e Urbanismo

Fakulteta za arhitekturo in urbanizem Jorge Machado Moreira

1957

Projekt je bil zasnovan za tisoč študentov, vendar velja njegovo velikost pripisati radodarno dimenzioniranim delovnim prostorom (vsak atelje sprejme sedem do deset študentov, ki imajo vsak svojo delovno površino), velikim odprtim prostorom, avlam in hodnikom. Radodarnost je sicer sinonim za razkošje, vendar v tem primeru minimalno in racionalno nista nujno povezana z

banalnim prostorom. Danes ta kakovost ni več tako zelo očitna, saj je obilje prostora privedlo do tega, da so prvotni program skrčili in namestili v stavbo še druge ustanove. Stavba je zasnovana po modularnem sistemu, ki prehaja različna merila od keramike na tleh do strukture na fasadi. Od tu izhaja natančnost detajlov in izdelave, harmonija in čista kompozicija .

11


arhitektura Rio de Janeiro Ilha do Fundão

Cidade Universitaria Univerzitetno mesto Jorge Machado Moreira

1949

Državna univerza v Rio de Janeiru (UFRJ) je največja državna univerza v Braziliji, kjer so zbrane najboljše univerzitetne ustanove v državi. Ustanovljena je bil leta 1932 pod imenom Univerza v Braziliji z združitvijo številnih, prej neznanih visokih šol v mestu. Takrat je bil Rio de Janeiro glavno mesto v državi, ustanovitev univerze pa je bil del vladne strategije, da pridobili

kvalificirane uradnike v upravi nove, samostojne Brazilije. Nekatere fakultete in šole UFRJ-ja so bile namreč ustanovljene še v času kolonialne brazilije.Postavljena je na treh različnih lokacijah (Fundão Island, Praia Vermelha in Humanities Core) in v dveh neodvisnih stavbah v centru mesta. Obsega 24 visokih šol, med drugim tudi Fakulteto za arhitekturo in urbanizem (FAU).

12


arhitektura Rio de Janeiro

Avenida Brasil 3141, Benfica

Refinaria de Manguinhos

Rafinerija Manguinhos

Firmino Saldinha, Humberto de Barros Kaulino, José Bina Fonyat Filho 1954

Različne zahteve za posamezne sektorje so narekovale delitev administracije, laboratorijev, delavnic, skladišč, garderob in garaž v ločene bloke. Način postavitve posameznih blokov je bila premišljena glede na izrazito linearno konfiguracijo zemljišča. Stavbe so med seboj

povezane s prehodi in hodniki, ki ustvarjajo skupaj z elementi nosilne konstrukcije plastično kompozicijo. Uporabljeni materiali sledijo kriteriju ekonomičnosti in trajnosti, dodano vrednost pa jim daje kvaliteta njihove teksture in izbor barv.

13


benfica

14


arhitektura Rio de Janeiro

Pça Natividade Saldanha 19, Benfica

SENAI - Construção Civil

Strokovna šola SENAI

Marcelo Roberto, Milton Roberto, Mauricio Roberto 1946

Strokovna šola SENAI - Nacionalni servis za industrijsko izobraževanje To je prvi projekt iz mreže šol, ki jih je razvil Senai v 40-ih in 50-ih letih. Šola za 1400 dijakov v dveh turnusih je locirana v industrijskem predelu mesta. Da bi čim bolje izrabili sorazmerno majhno parcelo nepravilne oblike, so šolo zasnovali iz več stavbnih teles, povezanih z rampami. Delavnice s težkimi stroji

in telovadnica-avditorij so kleti, v višjih etažah so delavnice z lažjo opremo. Organizacija prostorov in združitev detajlov kažejo težnjo po funkcionalnosti in udobju, značilno za arhitekturo bratov Roberto. Na severni fasadi so za senčila predvideli navpične betonske plošče, ki dajejo dajejo stavbi markanten videz, poudarjen z drznimi geometrijskimi linijami.

15


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Conjunto Habitacional Pedregulho

Stanovanjski blok

Affonso Eduardo Reidy

1947

Kompleks več stavb, imenovan Pedregulho, leži na obrobju mesta Rio de Janeiro z istim imenom, ki je bil pretežno industrijski. Zgrajen je bil za državne uslužbence, to je bil tudi pogoj za pridobitev stanovanja, ki si niso mogli privoščiti življenja v mestu. Pobudo za izgradnjo je dala Carmen Portinho, ki je za glavnega projektanta izbrala svojega moža, Affonsa Eduarda Reidy-ja, ki je želel

zgraditi povsem nov koncept bivanja. Pedregulho obsega 6 objektov na 50.000 m2, katerih glavni je 260 metrov dolg stanovanjski blok v obliki kače z 272 stanovanji. Obliko mu določa obstoječa topografija, pod njim ležita še dva 80 metrska bloka, v naselju pa so zgradili še osnovno šolo, telovadnico, bazen z garderobami, zdravstveni dom, otroška igrišča in vrtec.

16


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Unidades Habitacionais Stanovanjske enote Affonso Eduardo Eduardo Reidy Reidy Affonso

1947 1947

Izhodišče za zasnovo različnih stanovanjskih enot »unitades« so bila postavljena s študijami raziskavami in intervjuji bodočih uporabnikov socialnih stanovanj. Tlorisi stanovanj so namenjeni mestnim uslužbencem z majhnimi prihodki. Blok A stoji na najvišji koti terena, stavbni volumen je dolg 260 m, in dominira v celotnem prostoru. Dve različni tipologiji stanovanjskromnejših ‘’quintinete’’ in boljših

”duplex” stanovanj, deli vmesna etaža, ki se uporablja za igrišče. Blok B nosi na stebrih 4 etaže z duplex stanovanji, ki so namenjena za večje družine. Zazidava je linearna, posebnost bloka je stopnišče, ki je ločeno od stavbnega telesa. Fasade so zamišljene kot alternativa kvadratnemu tlorisu, da ublažijo togo formo , Prav tako uporaba barv v živih in toplih tonih povečuje vtis prostora.

17


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Unidades Lavanderia Habitacionais e Mercado Pralnica in trgovina Affonso Eduardo Eduardo Reidy Reidy Affonso

1947 1947

Že pred izgradnjo stanovanjskih blokov je arhitekt zagotovil enovito oblikovanje blokov in pripadajočih servisnih objektov, ki se med seboj razlikujejo zgolj po svoji funkciji in namenu. Tako je na primer skupna pralnica prirejena izključno za strojno pranje z namenom zmanjšati površino servisnih prostorov v stanovanjski enoti in s tem povečati

izrabo prostora. Poleg pralnice so v servisnem objektu tudi tržnica indrugi spremljajoči programi. Osrednjo površino glavne fasade zastirajo senčila, dostop pa je urejen iz strani, kjer je pod nadstreškom vhod. Streha v obliki črke V sovpada z okolico in omogoča naravno prezračevanje.

18


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Escola Unidades Primária Habitacionais e Ginásio Osnovna šola in telovadnica Affonso Eduardo Eduardo Reidy Reidy Affonso

1947 1947

Šolski kompleks je v središču soseske. Lamele z učilnicami in kabineti so povezane z večjo športno dvorano in bazenom. Šola je razmeroma majhna saj obsega le pet učilnic, ki lahko sprejmejo po 40 učencev.

Fasada telovadnice je obložena skeramičnimi ploščicami, medtem ko je na fasadi šole mozaik, delo Burle Marxa. Plastika in oblika konstrukcijskih elementov pripadata tedanji sočasni brazilski arhitekturi.

19


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Unidades Centro Habitacionais Sanitario

Zdravstveni center Affonso Eduardo Eduardo Reidy Reidy Affonso

1947 1947

V stavbi so zobna in splošna ambulanta, laboratorij za klinične analize, manjše kirurške sobe in pripadajoči pomožni prostori. Okoli osrednjega servisnega jedra so enostavno razporejene posamezne ambulante. Objekt je zaradi povečanja učinka zaščite proti soncu zastrl s senčili, na osojno stran pa odprt z manjšimi terasami. Fasada je obložena s keramičnimi ploščicami, delom Anisia Medeiros.

20


arhitektura Rio de Janeiro

Rua São RuaFrancisco Capitão Felix Xavier 50,601, São Maracanã Cristovão

SENAI - Centro Unidades de Tecnologia Habitacionais de Solda

Nacionalna služba za industrijsko poučevanje – Center za tehnologijo varjenja

Marcelo Roberto, Milton Roberto, Mauricio Roberto Affonso Eduardo Reidy 1964 1947

V stavbi sta bili prvotno šola in delavnica za avtomehanike, zdaj je tu šola za varilce, ena od mnogih šol, ki jih je v tem času dala zgraditi Nacionalna služba za industrijsko izobraževanje. Šola je bila ob izgradnji izredno inovativna in dobro tehnično opremljena. Najbolj vpadljivo je polžasto stopnišče, ki je obenem tudi pomemben oblikovni del sprednje fasade. Uporaba žaluzij, ki značilno oblikujejo sprednjo fasado, zagotavlja delovno ugodje v delavnicah. Modularni konstrukcijski sistem omogoča fleksibilnost oblikovanju in razporejanju notranjih prostorov. Materiali so preprosti in cenovno dostopni, oblika stavbe je izčiščena.

21


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Avenida Capitão Maracanã Felix 50,252, São Maracanã Cristovão

Unidades EstádioHabitacionais do Maracanã Štadion Maracanã

Raphael Galvão, Orlando Azevedo, Antônio Dias Carneiro, Paulo sReidy Bastos AffonsoPedro Eduardo

1949 1947

Stadion Jornalista Mário Filho, bolj znan kot Maracanã po predelu, kjer stoji, je eden največjih nogometnih stadionov na svetu. Otvorili so ga leta 1950 za Svetovno prvenstvu v nogometu, čeprav še ni bil povsem dokončan. Takratna kapaciteta

stadiona je bila kar 180 000 gledalcev. V finalu tega prvenstva je Brazilija igrala proti Urugvaju, ki je presenetljivo zmagal 2:1. To zgodovinsko tekmo si je ogledalo kar 210 000 ljudi, čeprav je bilo uradno prodanih samo 172 000 vstopnic. Od takrat naprej so na stadionu večinoma tekme med največjimi klubi v Riu de Janeiru, kot so Flamengo, Botafogo, Fluminense in Vasco da Gama, tukaj se prirejajo tudi druga tekmovanja in koncerti. Julija 1992 se je med tekmo porušila zgornja tribuna stadiona, kar je povzročilo smrt 3 navijačev in več kot 50 ranjenih. Po tem dogodku so kapaciteto stadiona močno zmanjšali. Ob 50letnici stadiona leta 2000 so pričeli z obnovitvenimi deli, po dolgih letih načrtovanja in obnavljanja so januarja 2007 stadion s sedeži za 97000 gledalcev zopet odprli.

22


arhitektura Rio de Janeiro

Campo Ruade Capitão São Cristovão, Felix 50, São Cristovão

Unidades Pavilhão de Habitacionais Exposições Razstavni paviljon

Affonso Eduardo Reidy Sérgio Wladimir Bernardes 1947

Prostorna stavba je namenjena za sejemske in kulturne prireditve. Tloris ovalne oblike se navezuje na dve jezeri, ki ležita na obeh koncih vzdolžne osi objekta. Vsi servisni prostori so razmeščeni na konceh prečne osi, da ne zakrivajo pogleda na vodno površino. Konstrukcija paviljona ima velik razpon brez vmesnih podpor, kar omogoča veliko fleksibilnost notranjega prostora. Razpon premagujejo jekleni parabolični nosilci, ki so pokriti s kovinskimi ploščami. Rešitev, povzeta po ameriških vzorih, določa značilno volumetrijo in obliko stavbne.

23


conrado, jardim botânico, gåvea, barra da tijuca

24


arhitektura Rio de Janeiro

Estrada da Barra de Guaratiba Rua Capitão 2019, FelixBarra 50, São da Guaratiba Cristovão

Sítio Unidades Roberto Habitacionais Burle Marx Kraj Santo Antônio da Bica Affonso Eduardo Roberto BurleReidy Marx 1947 1949

Leta 1949 je Roberto Burle Marx skupaj s svojim bratom kupil manjše posestvo s kmetijo in kapelo. Krajinski arhitekt je obnovil obe stavbi in začel urejati zbirko tropskih in subtropskih rastlin, ki jih je zbiral že od svojega šestega leta. Tako je ustvaril na 600 000 m2 botanični vrt na, ki je poln stebrov in kamntih kosov, ki so ostali od porušenih historičnih stavb. Sítio je verjetno njegovo najpomembnejše in najbolj osebno delo, v nobenem drugem projektu niso bolje izražene njegove ideje in sanje. Ničemur ni posvetil več energije in finančnih sredstev, kot tej posebni mešanici botaničnega vrta, laboratorija, rastlinjaka, galerije, studia in doma. Da bi ohranil enovitost posestva in pokril vedno večje stroške vzdrževanja, je leta 1985 podaril posestvo brazilski vladi. Danes so tukaj raziskovalni in izobraževalni center, umetniška galerija ter prostor za priložnostne koncerte.

25


arhitektura Rio de Janeiro

Estrada Rua Capitão das Canoas Felix2310, 50, São SãoCristovão Conrado

Unidades Casa Habitacionais das Canoas

Hiša kanujev - arhitektov dom AffonsoOscar Eduardo Reidy Niemeyer 1947 1951

V projektu za svoje lastno bivališče je Oscar Niemeyer raziskoval svobodno zarisane organske oblike v odnosu do funkcionalnih zahtev. V razgiban teren sredi gozda je vstavil objekt, ki deluje kot mala tropska oaza. Na nivoju vhoda so organizirani dnevni in servisni prostori, nočni del s spalnicami je na spodnjem nivoju, odkoder je razgled proti

morju. Hiša leži v senci in je v neposrednem stiku z okoliškim rastlinjem. Arhitekt je ohranil veliko skalo in jo uporabil kot element povezovanja notranjosti z zunanjim prostorom. To je dosegel z velikimi steklenimi površinami in enotnim nivojem tlaka, ki se razteza od dnevne sobe vse do bazena.

26


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Rua Sargento Felix 50, Jose SãoSilva Cristovão 3621

Unidades CostaHabitacionais Brava Clube Klub Costa Brava

Affonso Eduardo Reidy Ricardo Menesca

1947 1964-1970

Objekt je bil zgrajen med leti 1964 in 1970 v pri fazi divje pozidave obale mesta Rio. Stoji na izjemni lokaciji na pečini nad morjem. Oblika terena je narekovala zasnovo izrazito horizontalne stavbe, vstavljene v skalo tako, da s svojo gmoto izstopa iz pokrajine. Družabni prostori kluba

se nahajajo v enotnem stavbnemvolumnu, razvitem v več nivojih, ki se prilagajajo terenu. Na zahodni strani pečine je v skalo vgrajen bazen s slano vodo, nasproti so športna igrišča. Stavbo povezuje s celino armiranobetonski most z razponom 50 m.

27


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Rua Cicero Felix 50, Gois São Monteiro Cristovão 19

UnidadesObra Habitacionais do Berço Zibelka

AffonsoOscar Eduardo Reidy Niemeyer 1947 1937

V dveh stavbah na vogalu ulice je materinski dom in zavetišče za otroke, stare do 2 let. Kompleks sestavljata dva bloka: prednji ima štiri nadstropja in glavno fasado obrnjeno proti zahodu, ki je zaščitena

z vertikalnimi senčili. Zadnji blok ima dve nadstropji, poudarjena je horizontalna linija. V tem bloku je urejena krožna rampa za otroke in avtomobilčke.

28


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Benjamin Rua Capitão Batista Felix 180,50, Jardim São Cristovão Botanico

Edifício Unidades Antonio Habitacionais Ceppas Stavba Antonio Ceppas

Affonso Eduardo Reidy Jorge Machado Moreira, Roberto Burle Marxs 1947 1952

Stavba na pobočju Corcovada, ki je bila nagrajena na II.bienalu v Sao Paulu leta 1954, povezuje med seboj gozd Botaničnega vrta in laguno Rodrigo de Freitas. Lega na strmini je narekovala, da je kubično stavbno telo s šestimi nadstropji postavljeno na stebre. Na terenu so otroško igrišče in vrtovi, ki jih je uredil

Roberto Burle Marx. Vsako nadstropje ima 4 stanovanjske enote. Balkoni so pred soncem zavarovani z delikatno leseno mrežo, ki ustvarja igro svetlobe in sence. Velikost objekta je poskušal arhitekt ublažiti z uporabo rumene, modre in bele barvne kombinacije, ki spominja na projekt Lucie Costa v Guinle parku.

29


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Jardim Rua Capitão Botanico Felix 501,50, Jardim São Cristovão Botanico

Unidades Hospital Habitacionais Sul Américo Bolnišnica Južna Amerika AffonsoOscar Eduardo Reidy Niemeyer 1947 1959

Devet nadstropij visoka stavba pravilnih oblik se opira na stebre oblike V. Stroga geometrija stavbe je prekinjena samo z zaobljenim stopniščem, ki je odmaknjeno od vitke linije glavne stavbe na cestno stran. Vse bolniške sobe so orientirane na jug s pogledom na laguno,

medtem ko so ostali prostori obrnjeni na sever in proti cesti. Južna fasada je pred premočnim soncen zaščitena s perforirano opečnato steno. Na vrtu, ki ga je zasnoval Roberto Burle Marx, najdemo kapelo, ki ima markantno nosilno konstrukcijo v obliki loka.

30


arhitektura Rio de Janeiro

Avenida Rua Capitão PadreFelix Leonel 50, Franca, São Cristovão Gávea

Conjunto Residencial Unidades Marquês Habitacionais de São Vicente

Stanovanjski kompleks Marquês de São Vicente Affonso Eduardo Eduardo Reidy Reidy Affonso

1947 1952

Kmalu po izgradnji naselja Pedregulho je arhitekt Reidy zasnoval stanovanjski kompleks, ki je bil, prav tako namenjen socialno šibkejšim družinam. Kompleks je sestavljen iz dveh delov: skupine manjših blokov, ki so povezani s pokritimi vhodi, in zavitega stanovanjskega krila. Poleg stanovanjskih stavb sestavljajo

kompleks tudi osnovna šola, kapela, ambulanta, manjši nakupovalni center, zunanji avditorij, park z jezerom, športna igrišča in igrišča za otroke. Leta 1982 je bila zazidava občutno predelana, skozi spodnje etaže zavitega bloka so speljali mestno hitro cesto.

31


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Merques Rua Capitão de Sao Felix Vicente 50, São 476, Cristovão Gávea

Residência Unidades Walter Moreira Habitacionais Salles Inštitut Walter Moreira Salles

Affonso Eduardo Olavo Redig de Campos, Roberto BurleReidy Marx 1947 1951

Bivša rezidenca veleposlanika Walterja Moreire Sallesa je reprezentativna moderna vila. Poleg zasebnih prostorov so v njej prostori za druge družabne dogodke in javne prireditve. Organizacija prostorov je ločena na dnevni (knjižnica, sprejemnica, vstopni hall, jedilnica, kuhinja) in nočni del (spalnice), med katerima je velik dnevni prostor. Vse sobe so orientirane na drugo stran od atrija, od katerega jih ločuje

hodnik, kar jih ščiti pred vročino. Jedilnica s servisnimi prostori, ki so za njo, ločuje atrij od preostalega vrta. Od jedilnice vodi pokrita pot do nočnega krila s spalnicami, ki tako sklene atrij. Vrt s fontano in bazenom je uredil Burle Marx. Leta 1999 je bila vila restavrirana in je danes kulturni center s kinodvorano, gledališčem, razstavnimi prostori in lokalom.

32


arhitektura Rio de Janeiro

Avenida Rua Capitão Niemayer Felix 769, 50, São SãoCristovão Conrado

UnidadesHotel Habitacionais Nacional Hotel Nacional

AffonsoOscar Eduardo Reidy Niemeyer 1947 1968

Kot prva stavba na dotlej nepozidani plaži ta projekt ni bil omejen z urbanističnimi predpisi in je služil kot izhodišče za trasiranje cest v območju. Zasnovan je bil z namenom, da se vključi v podobo okoliške pokrajine, a obenem deluje kot vozliščna točka mesta in ima

temu primeren arhitekturni izgled. Prvotna zasnova je bila precej spremenjena, sedanja stavba je nižja in obsega okrogel stolp s 30 hotelskimi etažami, podstavek s 5 etažami za spremljajoče programe (recepcija, saloni, dvorane, bazen, uprava), podzemno garažo in servise.

33


niter贸i

34


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Mirante Capitão de Boa Felix Viagem 50, São s/n, Cristovão Niterói

Museu de Arte Contemporânea Unidades Habitacionais de Niterói Muzej sodobne umetnosti Niterói AffonsoOscar Eduardo Reidy Niemeyer 1947 1996

Muzej stoji v mestu Niterói znotraj Ria de Janeira, in je njegov razpoznavni znak. To je ena od najlepših arhitektur Oscarja Niemeyerja, ki jo je zasnoval z gradbenim inženirjem Brunom Contarinijem. Modernistična struktura v obliki letečega krožnika leži na klifu, pod katerim je plaža. Muzej s tremi nadstropji je visok 16m in ima v najvišji točki premer 50m. Odseva se v Boa Viagem – 817 kvadratnih metrov veliko vodno, ki obkroža valjasto bazo, na kateri

stoji okrogla stavba muzeja, po besedah arhitekta,kot roža na vodi. Široka klančina nas vodi v razstavno dvorano in naprej v galerijo, od koder je čudovit razgled na plažo Guanabara, Rio de Janeiro in Sladkorni vrh. V filmu o Oscarju Niemeyerju (2000), vidimo arhitekta, kako leti v neznanem letečem predmetu in pristane na obali. Mnogi so prepričani, da je ta kader prava razlaga izvorne zamisli o muzeju Niterói.

35


arhitektura Rio de Janeiro

Avenida Rua Infante Capitão Dom Felix Henrique 50, São58, Cristovão Centro

Museu Unidades de Arte Habitacionais Moderna Muzej moderne umetnosti Affonso Eduardo Eduardo Reidy Reidy Affonso

1947 1953

Osnovna zamisel stavbe je dialog s pokrajino, ki jo obdaja. Stavba je zato položena horizontalno, kar je v nasprotju z gorami, ki jo obkrožajo, s čimer le te pridejo do izraza. Postavitev treh volumnov je organizirana po sledečem vrstnem redu: muzej, šola in gledališče, ki pa je ostalo nedokončano. Posebna pozornost je bila namenjena razstavnemu delu muzeja, ki v samem prostoru ne

vsebuje stebrov in je s tem popolnoma prilagodljiv. Tla tega dela stavbe so položena na vrh „V“ stebrov, medtem ko je strop obešen na prečne nosilce. Vidna konstrukcija nosilnih elementov je s tem glavna značilnost stavbe. Krajino pred muzejem je oblikoval Burle Marx. Leta 1978 je razstavni del stavbe zajel požar in uničil mnogo del neprecenljive vrednosti.

36


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Merques Rua Capitão de Sao Felix Vicente 50, São 476, Cristovão Gávea

Unidades Parque Habitacionais Guinle Park Guinle

Affonso Eduardo Olavo Redig de Campos, Roberto BurleReidy Marx 1947 1951

Guinle je prijeten javni park z vrtovi in otroškimi igrišči, ki ga obdajajo ga značilni stanovanjski kompleksi. Med njimi so bloki arhitekta Lucia Coste, ki jih je zasnoval dosledno po načelih Le Corbusiera. Po tem modelu je arhitekt zasnoval tudi superbloke v Brasiliji.

37


copacabana, ipanema

38


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Copacabana Cristovão

Unidades Habitacionais Praia Copacabana Plaža Copacabana Affonso Eduardo Reidy 1947

Ena od najbolj znanih plaž na svetu se razprostira med morjem in strmimi pobočji okoliških hribov. Plaža je dolga 4,5 km in je obenem eno najgosteje poseljenih območij na svetu z več kot 25000 ljudi na km2. Ime Copacabana izvira iz istoimenske vasice ob jezeru Titikaka v Boliviji, ki se ni razvijala vse do leta 1891, ko so zgradili predor, ki je povezal območje z mestom. Kmalu zatem je postala Copacabana počitniška destinacija Južne Amerike številka ena za premožnejše sloje. Danes je tukaj mešanica lepote in nereda: prelepa plaža in luksuzni hoteli, poleg pa še vedno najdemo siromašne favele. Copacabana je tudi glavno zabavišče v mestu s številnimi bari, restavracijami, nočnimi klubi in bordeli.

39


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Barata Ribeiro 283, esq. Rua Rua República Capitão do Felix Perú 50,7,São Copacabana Cristovão

Edifícios Unidades Finusia/Dona Habitacionais Fátima Stavba Finusia

Affonso Eduardo Reidy Marcelo Roberto, Milton Roberto, Mauricio Roberto 1947 1952

Dve različni stavbi sta povezani v kompozicijo, ki se odziva na pogoje na zemljišču in išče najugodnejšo rešitev. V vsaki stavbi sta dve stanovanjski enoti s tremi ali štirimi sobami na etažo. Fasadi daje poseben vidni učinek razvita valovita površina, ki ustvarja občutek gibanja. Ta učinek so bratje Roberto

raziskali že pri svojih stavbah Marques de Herval in Guarabira ob plaži Flamengo. Odprta skeletna konstrukcija na stebrih, na katere je stavba postavljena - genialna rešitev, ki jo je Le Corbusier uporabil pri svoji Unité d’Habitacion v Marseillu, omogoča optimalno organizacija prostorov v višjih stanovanjih.

40


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Avenida Capitão Felix Epitácio 50, Pessoa, São Cristovão Lagoa

Posto de Abastecimento Unidades Habitacionais Catacumba Oskrbna postaja

Affonso Eduardo Dilson Gestal Pereira, Waldyr A. Figueiredo, Paulo Roberto M. de Souza, AlfredoReidy Lemos 1947 1968

Ob koncu 70-ih je podjetje Petrobras vstopilo na zelo konkurenčen trg dobave goriv. Celostna podoba podjetja je bila zaupana Aloísiu Magalhães, projekte za posamezne oskrbne postaje pa so zaupali različnim arhitektom, ki jim je bila dana vsa ustvarjalna svoboda. Osnovna zamisel je bila z dinamično in sodobno podobo, z uporabo barv in močnih oblik, privabiti nove stranke. Projekt Catacumba je bil prvi narejen s točno tem namenom. Zemljišče v srednjem pasu avenije Epitácio

Pessoa obkroža jo zelenje in laguna Rodrigo de Freitas, kar je v osnovi pogojevalo razvoj projekta. Prevladujoč element kompozicije je betonska nadstrešnica, ki je s štirimi oporami postavljena nad vodna ogledala in obdana s zelenjem. Upravo in poslovne prostore vsebuje manjši stekleni kubus, dvignjen nad terenom. Pod njim so na pol vkopani servisni prostori, prostor za plinske bombe, depozit, sanitarije in garderobe. Pozneje so dodali še razstavni prostor, pisarne in depozit.

41


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão RuaFelix Sambaíba 50, São 166, Cristovão Leblon

Unidades Edifício Habitacionais Sambaíba Stanovanjska zgradba

Affonso Eduardo Reidy Marcelo Roberto, Milton Roberto, Mauricio Roberto 1947 1952

V tem projektu so arhitekti razvili neobičajne razporeditve notranjih prostorov. To je bilo možno v času, ko poslovanje z nepremičninami še ni imelo odločilnega vpliva na arhitekturne rešitve. Ta stavba zaznamujejo najbolj očitne značilnosti arhitekture bratov Roberto: pazljiva postavitev stavbe na zemljišče, raznolika razporeditev prostorov in oblikovanje

fasad. Trikotno zemljišče na pobočju je opredelilo lego treh blokov, postavljenih v trikotnik. Bloki so med seboj povezani s pasažami, prehodi in hodniki v prvem nadstropju. V posamezni etaži je pet stanovanj s po dvema spalnicama, v enem od blokov je dvoetažno stanovanje z enako površine kot ostala stanovanja.

42


arhitektura Rio de Janeiro

Avenida N. Sra. Rua Copacabana Capitão Felix1267, 50, São Copacabana Cristovão

Unidades Edifício MMM Habitacionais Roberto Stavba MMM Roberto

Affonso Eduardo Reidy Marcelo Roberto, Milton Roberto, Mauricio Roberto 1947 1945

Stanovanjska stavba iz obdobja brazilske moderne ima za tisti čas tipično fasado v obliki mreže iz tankih betonskih plošč. Fasada funkcionira kot senčilo in zagotavlja prijetno klimo v notranjosti. Toga betonska mreža, ki je zasnovana tako, da ne moti pogleda na cesto, je kombinirana s prilagodljivimi lesenimi senčili.

43


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão Ipanema

Unidades Habitacionais

Praia Ipanema Ipanema Affonso Plaža Eduardo Reidy 1947

Plaža leži na južnem delu Rio de Janeira, in sicer med četrtima Leblon in Arpoador. Ime je dobila po izrazu za ‘’slabo vodo’’, zaradi stalnih valov, ki se preveč približajo obali in s tem odganjajo ribe. Ipanema je postala svetovno znana z začetkom glasbene zvrsti ‘’bossa nova’’, ki sta jo v svetu popularizirala lokalna glasbenika Antonio Carlos Jobim in Vinicius de Moraes s pesmijo’’Punca iz Ipaneme’’. Plaži Copacabana in Ipanema sta si zelo podobni, vendar je slednja bolj ekskluzivna posebna in zato območje z najdražjimi nepremičninami v mestu.

44


flamengo

45


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix Aterro 50, São do Flamengo Cristovão

Urbanização do Unidades ParqueHabitacionais do Flamengo

Urbanistična ureditev Flamengo parka Affonso Eduardo Alfonso Eduardo Reidy, Roberto BurleReidy Marx 1947 1962

Zahvala za enega največjih in najbolj znanih krajinskih zasnov dvajsetega stoletja gre Loti Macedo Soares iz premožne meščanske družine, ki je bila pobudnica projekta. Park, katerega obalni del je bil nasut z materialom iz morja, se razteza na več kot 1.3 miljona kvadratnih metrov. Javni prostor, ki ga park ponuja, naj bi bil uporaben podnevi in ponoči, zato vključuje najrazličnejša športna igrišča, sprehajalne poti, vso potrebno infrastrukturo in je ponoči razsvetljen. Na projektu so poleg Marxa sodelovali še botanik Luiz Emigdio

de Mello Filho in arhitekti Eduardo Reidy, Sérgio Bernardes in Jorge Moreira, ki so v parku zgradili različne paviljone, ki sooblikujejo programski in prostorski sistem parka. Kompromis z mestnimi oblastmi predstavlja dvoje cest, ki vodita skozi park z 11.600 dreves 190 vrst iz različnih delov sveta. Park z svojo veličino in podolgovato obliko predstavlja integralni del mesta, s katerim ga povezuje cela vrsta znamenitih stavb in ustanov, kot je Muzej moderne umetnosti.

46


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix Aterro 50, São do Flamengo Cristovão

Equimentos comunitarios do Parque do Flamengo Unidades Habitacionais

Urbana oprema in most v Parku Flamego Affonso Eduardo Alfonso Eduardo Reidy, Roberto BurleReidy Marx 1947 1962

V predlogu za urbanistično prenovo ceste in površin za pešce v Parku Flamengo je bila načrtovana tudi oprema javnih prostorov, ki naj bi se skladala z zasnovo ureditve parka. Projekt je dobil Affonso Eduardo Reidy. Dva paviljona za rekreacijo in pot sta zasnovana z upognjenimi, plastičnimi linijami iz armiranega betona. Brv pred Muzejem moderne umetnosti je elegantna mehka linija iz betona, dolga 100 in široka 10m. Navidezno podaljšuje vhod v muzej, in ga povezuje z vrtovi Roberta Burle Marxa.

47


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Cago Coutinho 66, Rua PauloRua César de Andrade 70-106, Parque Guinle Capitão Felix 50, São Cristovão

Edifícios Nova Cintra, Bristol e Caledônia Unidades Habitacionais Stanovanjski blok Nova Cintra Affonso Eduardo Lúcio Reidy Costa

1947 1948

Stanovanjski blok je del manjše urbanistične zasnove treh novih stanovanjskih objektov v obstoječem parku in bajerju, ki pripadata manjši palači. Naselje sledi CIAMovskim idealom stanovanjskih lamel v zelenju. Blok sledi Le Corbusierjevi ideji prostega pritličja na stebrih, ki omogočajo neovirano prehajanje pod lebdečim stavbnim volumnom, oblikovanje zavetja vhodom in pokritih javnih ter servisnih prostorov. Ideji prostega tlorisa

arhitekt sledi tudi z izmaknjenima komunikacijskima jedroma s krožnima stopniščema. Prav tako tudi stebri, ki dopolnjujejo sicer stensko konstrukcijo nadstropij, zagotavljajo večje in fleksibilnejše dnevne prostore stanovanj. Arhitekt Lucio Costa se je odpovedal le Le Corbusierjevemu pasovnemu oknu v prid ložam, ki so zasenčene s keramično mrežo arabeske, ki preprečuje prodiranje sončnih žarkov v notranjost stanovanj.

48


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Barata Ribeiro 283, esq. Rua Rua República Capitão do Felix Perú 50,7,São Copacabana Cristovão

EdificiosUnidades Guararapes, Habitacionais Bela vista

Stanovanjska stavba Marcelo Roberto, Milton Roberto, Affonso Mauricio Eduardo Roberto Reidy 1947 1954

Stanovanjska stavba stoji v mestnem parku Guinle, ki ga je oblikoval arhitekt Lucio Costa. Tloris stavbe ima obliko ukrivljenega podolgovatega pravokotnika, ki da je stavbi edinstveno podobo. Blok je v celoti dvignjen na stebrih in ustvarja pod seboj dolgo pokrito ulico. Stanovanja so orientirana proti SV in JZ. Konstrukcija je iz armiranega betona, betonska jedra so na sredi in na zunanji strani ob stavbi. Fasadni materiali so enotni. Za vzpostavitev dialoga med notranjostjo in zunanjostjo je arhitekt uporabil elemente živih barv, ki ustvarjajo nasprotje volumetrični togosti objekta.

49


arhitektura Rio de Janeiro

RuaPraia Capitão de Botafogo Felix 50, 190, São Cristovão Botafogo

Edifício Sede da Fundação UnidadesGetúlio Habitacionais Vargas Sedež fundacije Getúlio Vargas

AffonsoOscar Eduardo Reidy Niemeyer 1947 1955

Prvotna ideja za je bila postaviti dva vzporedna kubusa pravokotno na plažo. Obe stavbi bi povezoval še manjši kubus na stebrih, ki bi imel spodnji dve etaži prazni. Projekt je ostal nedokončan, tako je zgrajen samo en kubus, v katerem je sedež fundacije. Drugi kubus bi bil razdeljen v manjše prostore za pisarne, povezovalni del pa bi bil

namenjen za razstavne prostore,kino in avditorij. Arhitekt Oscar Niemeyer nameraval projekt še enkrat uresničiti kot del urbanističnega načrta za plažo Botafogo, po katerem naj bi bile vse stavbe enake višine in oblik v pasu zgrajene pravokotno na plažo, da bi ohranile pogled na silhuete hribov in okoliško krajino.

50


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Rua FelixFernado 50, São Ferrari Cristovão 61

Edifício Unidades Júlio Barros Habitacionais Barreto Stanovanjska zgradba

Affonso Eduardo Reidy Marcelo Roberto, Milton Roberto, Mauricio Roberto 1947 1947

Kompleks dveh povezanih stanovanjskih blokov je bil prvotno zgrajen za uporabnike inštituta. Bloka tvorita uravnoteženo kompozicijo. Dvoetažna stanovanja v večjem bloku imajo verande, zaščitene z mrežam, ustvarjeni so kvalitetni ambienti. Stopnišče je v samostojnem volumnu. Zanimiv je tudi izbor barv: preplet modre, rdeče in oker.

51


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix Morro 50, São do Corcovado Cristovão

Unidades Cristo Habitacionais Redentor

Kip Jezusa Kristusa Odrešenika Eduardo Reidy Heitor da Silva Affonso Costa, Paul Landowski 1947 1922-1931

Kip Jezusa Kristusa Odrešenika, visok 38m, stoji na vrhu 710m visoke gore Corcorvado v nacionalnem

parku Tijuca na južnem delu mesta Rio de Janeiro. Čeprav simbol krščanstva, je ta kip postal simbol Rio de Janeira. Ideja o postavitvi izvira iz leta 1850, ki so jo leta 1889 opustili, ko je Brazilija postala republika in se država ločila od cerkve. Zamisel so obudili leta 1921 na ‘’tednu za spomenik’’, kjer so med različnimi predlogi izbrali kip Jezusa z odprtimi rokami. Oblikoval ga je francoski kipar Paul Landowski, konstruiral pa Heitor da Silva Costa. Po predstavitvi idej Landowskega so se namesto za železno ogrodje odločili za armiran beton, zaradi ekstremnih vremenskih pogojev pa so beton prekrili s kamnom salovcem. Kip je 12. oktobra leta 1931 otvoril predsednik Getulio Vargas. Do pred kratkim je bila edina pot na goro po 222 stopnicah, leta 2002 pa so kip renovirali in mu med drugim dodali panoramska dvigala in tekoče stopnice.

52


centro

53


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Rua da Assembléia, Capitão Felix 1050, Sala São 511, Cristovão Centro

Centro Unidades Cândido Habitacionais Mendes Center Candido Mendes

Affonso Eduardo HarryReidy Cole 1947 1977

Projekt je na eni strani primer zgrešene urbanistične poteze, saj ruši skladnost območja in zakriva poglede na Convento do Carmo in Paco Imperial, po drugi strani pa predstavlja arhitekturni dosežek z vidika organizacije prostorov in oblikovanja arhitekturnih detajlov. Štiri nadstropja stolpnice so namenjena univerzi, večina programa je poslovnega. V spodnjih nadstropjih so storitveno-trgovski programi, v kleti je gledališče. Stavba iz leta 1978 je visoka 154m in ima 42 etaž v obliki črke H, Konstrukcija je iz armiranega betona, obešena dvojna fasada iz jekla in stekla. Dostop do spodnjih prostorov je možen iz več smeri, tako s strani ulice kot pod zemljo, glavni vhod je urejen s trga. Poleg maksimalnega izkoristka prostora in mešanih funkcij je bila sodobna hibridna stavba tudi presežek iz vidikov tehnologije komunikacij, varnosti, klimatizacije in požarne varnosti.

54


arhitektura Rio de Janeiro

Avenida Presidente Vargas Rua 670, Capitão esq.Felix Dos 50, Andrades, São Cristovão Centro

Unidades Edifício Sede Habitacionais do IPERJ

Inštitut za varnost države Rio de Janeiro Affonso Eduardo Eduardo Reidy Reidy Affonso

1947 1957

Zadnji projekt arhitekta Reidy-ja predstavlja pomemben prispevek k brazilski arhitekturi. Fasade stave so prilagojene legi objekta na zemljišču. Južna fasada, obrnjena proti aveniji President Vargas, je oblikovana enotno v kompoziciji pravokotnih oken s horizontalnim aluminijastim pasom preko 21. in 22. nadstropja, kateremu kontrapunkt je odprt

hodnik v 7. nadstropju uprave. Ko sonce zahaja, se preko betonskih senčil in aluminija ustvari igra gibanja svetlobe in plastičnosti oblik. V zadnjem času so z gradnjo visokih objektov v bližini inštituta, na mestu, kjer je bil prvotno predviden trg, pokvarili vtis njegove arhitekture v prostoru.

55


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix 50, Praca SãoPio Cristovão X, 118

Edifício Sede Unidades do Banco Habitacionais Boavista

Sedež banke Boavista AffonsoOscar Eduardo Reidy Niemeyer 1947 1946

Postavitev stavbe v centru mesta predstavlja mojstrsko in ustvarjalno rešitev. Objekt je v pritličju pomaknjen navznoter in nadaljuje vrsto galerij na obeh straneh avenije Presidente Vargas. Zasnova stavbe upošteva situacijo in sledi

funkcionalnim zahtevam. Njena konstrukcija je modularna in ne določa fasade, pritličje, mezanin in 10 nadstropij tipičnih etaž imajo odprt tloris. Tlorisi so razdeljeni v dva dela: servisnega in pisarniškega. Pritličje je v uporabi banke, del le tega je javen, pod konzolnim delom pa je ločen vhod v poslovne prostore v višjih etažah. Osnovni element kompozicije objekta je stena pritličja, sestavljena iz steklenih zidakov, ki se ovija pred konstrukcijo objekta in obogati notranjost banke. Tri fasade objekta so zahtevale vsaka svoj pristop. Južna (prednja) fasada, ki ni osončena, je zastekljena, zahodna (stranska) fasada je razdeljena z vertikalnimi lesenimi senčnili, ki se prilagajajo vpadnemu kotu sončnih žarkov glede na letni čas, severna (zadnja) fasada je oblikovana s horizontalnimi fiksnimi zasloni v betonskih ploščah.

56


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix 50, Rua São doCristovão Lavradio

CIEP - Centros Integrados Unidades de Educação Habitacionais Pública Šola Centros Integrados de Educação Pública José Pedro AffonsoOscar Eduardo Niemeyer Reidy 1947

Da bi v državi uspešno vpeljali veliko število novih šolskih središč CIEP, so potrebovali arhitekturni projekt za lepo, prostorno šolo, ki mora biti tudi ekonomična in omogočati hitro gradnjo. Ta izziv, kako združiti lepoto, nizke stroške in hitro izvedbo, so zaupali talentu Oscarju Niemeyerju, zaradi česar je projekt javnih šol zasijal v vsem sijaju. Enostavna konstrukcija je dovoljevala hitro in poceni izvedbo. Uporabil je tehniko plačevanja in betoniranja v dnevnih kampadah, kar je omogočilo, da so lahko zgradili celotno šolo CIEP v samo štirih mesecih. Niemeyer je

zasnoval projekt, ki je predvidel za 30% cenejši način izvedbe od običajnih gradbenih tehnik. Sodelujoči kalkulant inženir Jose Carlos Sussekind je dejal: “Arhitektura je neločljiv del celotne strukture, tudi kar se tiče inženiringa izvedbe.” Po Niemeyerjevem zasnovi vsak CIEP sestavljajo tri konstrukcije: glavna stavba, večnamenska dvorana in knjižnica.”To je preprosta konstrukcija, izdelana po načelu dnevnega plačevanja, in popolnoma prilagojena programu. Gre z tako inteligentno in inovativno rešitev, da je uspeh projekta zagotovljen.”

57


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Avenida Capitão Republica Felix 50, São do Cristovão Chile 245

Unidades Catedral Metropolitana Habitacionais

Katedrala sv. Sebastjana Affonso Eduardo Reidy Edgar Oliviera da Fonseca 1947 1976

Mestna katedrala stoji v samem središču mesta. Arhitekt Edgar de Oliveira da Fonseca jo je zasnoval v stožčasti obliki, vidna konstrukcija je sestavljena iz preprostih ravnih linij in vmesnih barvitih vitražev, ki segajo do kupole in delijo fasado na štiti dele. Katedrala, slovesno odprta leta 1979, je visoka 96 metrov, tlorisu premera 96 metrov, portal je okrašen z 48 bronastimi frizami v verski tematiki. V notranjosti se v štirih smereh neba razprostirajo

stekleni pasovi od tal do stropa, vsak vitraž je drugačne barve. Stekleni pasovi dopuščajo projiciranje svetlobe različnih barv, odvisno od ure v dnevu, in ustavarjajo mistično atmosfero. Notranjost je bila sprojektirana po navodilih duhovnika Paula Lachen Maier-ja, ki je oblikoval tudi novo zakristijo in krstni kamen. Skulpture so delo Humberta Cozzija, dva kandelabra v kapeli Santíssimo za zazkristijo pa sta delo Nicola Zanotta.

58


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Avenida Capitão Republica Felix 50, São do Cristovão Chile 230

Edifício Sede do Banco Nacional da Habitação Unidades Habitacionais

Nacionalna stanovanjska banka

Affonso Eduardo Reidy Heroldo Cardoso de Souza, Rogério Marques de Oliviera 1947 1968

Objekt je zasnovan iz treh enot: betonskega centralnega jedra (sanitarije, stopnišče in dvigali, servisni prostori) ter dveh visokih jeklenih

konstrukcij, polnjenih s steklom na obeh straneh pravokotnega jedra. Tu se nahajajo poslovni prostori.

59


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão AvenidaFelix Republica 50, São doCristovão Chile 65

Edifício Unidades SedeHabitacionais da Petrobras Sedež brazilske naftne družbe

Roberto Gandolfi, José Sanchotene, Abrão Assad, Luiz Forte Netto, José Maria Gandolfi, Affonso Eduardo Reidy Vicente de Castro

1947 1968

Stavba je namenjena upravi družbe. Po prerezu se deli na dve podzemni garaži, klet, stolp ter mansardo. V pritličju je recepcija, v mansardi so prostori uprave in direktorja in vse telekomunikacijske naprave. Tloris je kvadratne oblike, ki v nadstropjih izmenjujoče spreminja obliko črke H in obliko križa, s čemer ustvarja steklene atrije z vrtom okoli centralnega jedra. V jedru so združene vse vertikalne komunikacije, sanitarije in inštalacije. Fasado oblikujejo pomična aluminijasta senčila, ki imajo na severni fasadi horizontalne, na zahodni in vzhodni pa vertikalne lamele.

60


arhitektura Rio de Janeiro

Rua CapitãoRua FelixSenador 50, SãoDantas Cristovão 74

Unidades EdifícioHabitacionais Seguradoras

Stavba zavarovalnice

Affonso Eduardo Reidy Marcelo Roberto, Milton Roberto, Mauricio Roberto 1947 1951

Vogalna stavba je postavljena na križišču dveh avenij med Rua Senador Dantas in Rua da Veiga. Konstrukcija je skeletna, v centralnem jedru sta združena celotni komunikacijski in sanitarni sistem, okoli katerega je fleksibilen tloris, ki se prilagaja posameznim programom v

pritličju in tipičnih etažah. Fasada se z velikimi zastekljenimi površinami odpira proti jugu, zagotovljeno je naravno prezračevanje. Vogalni prelom objekta, kjer se stikata lameli, je poudarjen z mozaikom iz keramike, delom Paula Wernecka. .

61


arhitektura Rio de Janeiro

Avenida Rio Branco 185,Rua esq. Capitão Avenida Felix Alm. 50, Barroso, São Cristovão Centro

Edifício Unidades Marquês Habitacionais do Herval

Stavba Marquês do Herval

Affonso Eduardo Reidy Marcelo Roberto, Milton Roberto, Mauricio Roberto 1947 1952

Pritličje stavbe ima javni program, s trgovinami. Tipični tloris sestoji iz 30 spalnih enot z lastno kopalnico in shrambo. V mansardi pa so večja, dvoetažna stanovanja. Glavna fasada stavbe z aluminijastimi

senčili omogoča pogled na avenijo Rio Branco, nudi zaščito proti soncu, hkrati pa odraža raznolikost razpoloženj uporabnika, ki se ciklično spreminjajo.

62


arhitektura Rio de Janeiro

Avenida Rio Branco Rua Capitão 156, esq. Felix Rua50, SãoSão José, Cristovão Centro

Edifício Unidades Avenida Habitacionais Central

Stavba na Avenidi Central Affonso Eduardo Reidy Henrique E. Mindlin

1947 1957

Stavbni volumen je sestavljen iz dveh teles, različnih po programu in obliki. Nižje telo z javnim programom in garažami, ki zavzema celotni kare, je temelj visokemu stolpu. Tloris stolpa je trapezne oblike, njegova velikost pa je 4200m2. Organizacija tlorisa je zelo specifična in berljiva, centralno linijsko jedro, vse pisarne so porinjene ob fasado, po glavni vzdolžni osi tlorisa pa teče neprekinjen hodnik, od roba do roba fasade. Konstrukcija iz armiranobetonskih stebrov je postavljena ob rob notranjega hodnika in na fasado, na ta način konstrukcijski elementi določajo likovnost fasade. Fasadni elementi so protikorozijsko zaščiteni z aluminijem.

63


arhitektura Rio de Janeiro

Avenida Presidente Antônio Carlos 501,Rua esq. Capitão Avenida Felix Alm. 50, Barroso, São Cristovão Centro

Edifício Sede doUnidades Joquei Clube Habitacionais Brasiliero

Klub brazilskih jahačev Affonso Eduardo Lúcio Reidy Costa

1947 1956

Lúcio Costa je bil leta 1954 povabljen k načrtovanju novega sedeža jockey kluba. Stavba zavzema cel kare v centru mesta in združuje tri različne funkcije, ki so jasno definirane z glavnimi volumni: sedež kluba, ki zaseda glavni kubus nasproti Av. Presidento Antonio Carlos,

medtem ko trgovine in pisarne oblikujejo črko U okoli jedra, kjer je garaža z 800 parkirnimi mesti. Garaža, ki obsega 13 nadstropij, ima kombinirano betonsko in jekleno konstrukcijo. Preostali del stavbe je iz armiranega betona.

64


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Araújo PortoRua Alegre Capitão 71, esq. Felix Rua 50,México, São Cristovão Centro

Unidades EdifícioHabitacionais Sede da ABI

Sedež Združenja novinarjev Brazilije Affonso Milton Eduardo Reidy Marcelo Roberto, Roberto 1947 1936

Ta stavba je bila prvi primer moderne arhitekture večjega merila v Braziliji. Arhitektura je bila izbrana na natečaju leta 1938. Gre za prefabricirano gradnjo iz armiranobetonskih elementov, ki so jih po izgradnji prekrili in zaščitili z belim cementom. Sistem sončne zaščite so armirano betonska senčila na obeh fasadah, ki ustvarjajo dvojno fasado in omogočajo dodatno prezračevanje. Z izjemo prvega in drugega nadstropja, ki se oddajajo, je stavba namenjena brazilskemu novinarskemu združenju (ABI). Posebnost so prostori kot rekreacijska soba, avditorij, galerijske sobe in restavracija z vrtom na strehi ter garaža. Fasada je obložena z brazilskim marmorjem (travertino), stebri so obloženi z brazilskim granitom, v interieru najdemo lesene in aluminijaste elemente.

65


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Felix Rua50, DoSão Imprensa Cristovão 16

Ministério Unidades da Educação Habitacionais e Saúde

Ministrstvo za izobraževanje

Affonso Reidy Lúcio Costa, Affonso Eduardo Reidy, Oscar Niemeyer, Roberto BurleEduardo Marx, Le Corbusier 1947 1942

Stavba je postal simbol moderne brazilske arhitekture in prva monumentalna stvaritev, izvedena dosledno po idejah Le Corbusierja. Stavba je sestavljena iz dveh volumnov, bloka s štirinajstimi nadstropji, ki je na stebrih dvignjen 10 metrov od tal in horizontalnega pritličnega dela. Programsko je stavba razdeljena na tri dele, administrativni del, avditorij in razstavne dvorane. Konstrukcija je betonska. Severno in južno fasado zaznamujejo neprekinjena pasovna okna s senčili na severni (prisojni) strani, med tem ko sta vzhodna in zahodna fasada glavnega volumna gladki in oblečeni v rožnatosiv granit. Zidovi nizkega dela so obloženi s posebnimi modro-belimi keramičnimi ploščicami -azulejos. Na zahodni fasadi je mozaična freska Candida Portinarija. Pohodna streha, ki je urejena v park, je dostopna le iz ministrovih prostorov.

66


arhitektura Rio de Janeiro

Avenida Presidente Wilson 281, esq. Avenida Presidente Antonio Carlos, Centro Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Academia Brasiliera de Letra Unidades Habitacionais

Brazilska akademija za književnost AffonsoMarcio Eduardo Reidy Mauricio Roberto, Roberto 1947 1972

Stavba je bila postavljena v historično bogato okolje. Sosednji objekt Petit Trianon je ohranjen kot jedro akademije in se vizualno navezuje na novejši del, ki daje kljub temu vtis markantnega volumna. Tloris je rešen izjemno preprosto, konstrukcija pušča odprte možnosti za različne ureditve prostorov. V pritličju so elementi razporejeni ob daljši fasadi skladno z orientacijo objekta.

67


arhitektura Rio de Janeiro

Avenida Presidente Antonio Carlos 58, Rua esq.Capitão Avenida Felix Franklin 50,Roosevelt, São Cristovão Centro

Edifício Unidades Maison Habitacionais de France Francoska hiša

Affonso Eduardo JacquesReidy Pilon

1947 1955

Stavba je bila zgrajena na pobudo francoske vlade z namenom, da širi njihovo kulturo. Projekt se s svojim programom, dimenzijami in kompleksnostjo prilagaja okolici in deluje v povezavi z njo kot kulturni kompleks (muzeji, knjižnice, akademije). Zasnova sledi racionalizaciji z osnovnimi načeli sestavljanja,

dodajanja in simetrije. Čiste linije in jasna struktura ustvarjajo poudarek horizontalnega elementa na fasadi in oblikujejo funkcionalno notranjo podobo stavbe. Obe fasadi sta prilagojeni podnebju, ena skrbi za klimo stavbe s senčili, druga za svetlobo s toniranim steklom.

68


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Pça. Felix Mal. 50,Âncora, São Cristovão Centro

Unidades Estação de Habitacionais Hidroaviões Postaja za hidroavione

Affonso Eduardo Attílio CorrêaReidy Lima 1947 1937

Objekt je bil izveden po zmagovalnem projektu državnega natečaja in je najbolj znano delo zgodaj preminulega arhitekta Attilia Corree Lima. Stava je deljena na spodnji, prehodni del in nadstropje s teraso ter restavracijo s pogledom na morje. Povezana sta z dvoje spiralnih stopnic, ki ustvarjajo zanimivo igro volumna, svetlobe in sence. Nasprotni si transparentni fasadi povezujeta notranjost z zunanjostjo, kjer je bil urejen tropski vrt.

69


Rio de Janeiro

Avenida Marechal Câmara 171, esq. Rua Avenida Capitão Franklin Felix Roosevelt, 50, São Cristovão Centro

Unidades EdifícioHabitacionais Sede do IRB

Inštitut brazilske zavarovalnice

Affonso Eduardo Reidy Marcelo Roberto, Milton Roberto, Mauricio Roberto 1947 1941

Projekt bratov MMM Roberto poleg estetike vestno sledi tudi funkciji, proučen je vsak detajl. Zavarovalniška hiša ima delovne prostore potisnjene ob fasado, notranje kroženje poteka okoli jedra. Zaradi veljavnih višinskih omejitev zidave v tem predelu je volumen

objekta manjši, na vrhu je urejen vrt po načrtih Burle Marxa. Klimatski problemi so bili rešeni z naravno ventilacijo in vertikalnimi senčili čez celo etažo na prisojni fasadi, osojna fasada pa ima več steklenih površin s sistemom odpiranja.

70


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Pça.Felix Salgado 50, São Filho, Cristovão Centro

Aeroporto Unidades Santos Habitacionais Dumont Letališče Santos Dumont

Affonso Milton Eduardo Reidy Marcelo Roberto, Roberto 1947 1937-1944

Ključno izhodišče zasnove je reševanje funkcionalnih zahtev s pomočjo konstrukcijskih rešitev. Modularna konstrukcija usmerja potnike in omogoča različne možnosti prilagajanja notranjih prostorov.Podolgovato poslopje lepo ponazarja trditev, da je moderna brazilska arhitektura razvojna faza mediteranskega klasicizma (Lucio Costa). Stavbo namreč obkroža peristil, ki

spominja na stebrišča klasičnega templja, medtem ko so v notranjosti večji odprti prostori, kot pri baziliki. Stavba je razdeljena na tri funkcionalne celote: v pritličju je čakalnica in veliki prostori za sprejem potnikov, bari in trgovine. V mezaninu so pisarne letalskih družb in restavracij, v zgornjih dveh nadstropjih pa pisarne uprave letališča in Ministrstva za letalski promet. Enega bolj zanimivih učinkov v stavbi ustvarja velika steklena stena v čakalnici, skozi katero se letala z vzletne steze zrcalijo v zalivu Guanabara. Vrtove pred letališčem je zasnoval Burl Marx. Stavbo je leta 1998 delno uničil požar, a so jo po uspešni obnovi čez pol leta ponovno odprli.

71


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Pça.Felix Salgado 50, São Filho, Cristovão Centro

Hangar do Aeroporto Unidades Santos Habitacionais Dumont

Muzej na letališču Santos Dumont Affonso Milton Eduardo Reidy Marcelo Roberto, Roberto 1947 1937

Pravokotni objekt, ki je po svoji obliki običajna struktura pisarniške stavbe, sta arhitekta preoblikovala v prostorni hangar za letala. Stavbo odlikuje predvsem zanimiva konstrukcija, ki so jo izdelali v Franciji in je v svojem času predstavljala posebnost. Zasnovo hangarja določa vrsta mogočnih stebrov v sredini, ki

bi v primeru, da nosijo streho ob zunanjih stranicah, onemogočila premikanje velikih drsnih vrat iz železa. Na te stebre so položeni konzolni nosilci, ki nosijo streho, a hkrati skoznjo prepuščajo zrak in svetlobo. Na ta način zamišljena konstrukcija odgovarja tako funkcionalnim kot estetskim vidikom moderne stavbe.

72


arhitektura Rio de Janeiro

Rua Capitão Avenida Felix Infante 50, São D. Cristovão Henrique

Monumento Nacional aosUnidades Mortos da II Habitacionais Guerra Mundial

Spomenik žrtvam 2. svetovne vojne

Affonso Eduardo Hélio Ribas Marinho, Marcos KonderReidy Neto 1947 1956

Z natečajem izbran projekt se podreja krajinski podobi zaliva Guanabara in je eden prvih objektov v Braziliji, ki so bili zgrajeni v vidnem betonu. Za mavzolejem je pod zemljo urejen niz prostorov.Dvignjena ploščad je podstavek monumentalnim vratom, ki segajo 36 m visoko. Pod

simbolnimi vrati je grobnica neznanemu vojaku. Počastitev treh rodov vojske predstavljajo kovinska skulptura Julio Castellia za letalstvo, granitna plastika Alfreda Chescantija, namenjena kopenski vojski in slika Araujo Madeirosa, posvečena mornarici.

73


brasilija Glavno mesto Brazilije leži v Distrito Federal (Federativno območje), ki zavzema del brazilske centralne planote- Planalto. Pokrajina okoli mesta se imenuje Južnoameriška savana. Večje reke v okolico so Preto, Santo Antonio do Descoberto in Sao Bartolomeu. Distrito Federal je rezultat dolgoletnih sanj Brazilije, da bi izkoristili prostrana ozemlja v notranjosti države. Že v prvi republikanski ustavi leta 1891 je bilo grobo definirano kje naj bi ležal Distrito Federal. Leta 1955 pa je takratni predsednik Juscelino Kubitschek naročil izgradnjo novega glavnega mesta v državi Goiás, kjer leži danes. Na urbanističnem natečaju je zmagal Lúcio Costa, ki je postal glavni urbanist mesta. Večino javnih stavb je načrtoval njegov prijatelj Oscar Niemeyer, krajinski arhitekt pa je bil Roberto Burle Marx. Mesto so zgradili v 41 mesecih, od 1956 do slovesne otvoritve 16.aprila 1960. Brasilia leži v tropskem podnebju, kjer so letna obdobja določena glede na stopnjo vlažnosti v zraku. Eno obdobje je suho in hladno, medtem ko je drugo vroče in vlažno. Povprečna temperatura je 20.5 °C. najbolj vroč mesec je oktober, najhladnejši julij. Mesto ima eno najvišjih stopenj rasti v Braziliji, velikost mesta se vsako leto poveča za 2.82%.

74


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Praça dos Três Poderes Unidades Habitacionais Trg treh sil Oscar Niemeyer, Lúcio Costa Affonso Eduardo Reidy 1958-1960 1947

To je razsežen prostor z velikim osrednjim trgom, ki ga določajo tri največje in najpomembnejše stavbe v državi. V središču je Nacionalni kongres in sedež zakonodaje, proti severu Palača planot in sedež izvršnega odbora, proti jugu Vrhovno zvezno sodišče in sedež pravosodja. Kompozicijo trga bogatijo kipi bojevnikov kiparja Bruna Giorgija, ki jih imajo za simbol Brazilije. Prad stavbo Vrhovnega zveznega sodišča stoji kip Pravice, delo Alfreda Ceschiattija. Značilno za Niemeyerja je pridih domorodcev in brazilskih mejnikov v poklon UNESCO-u, ki ima mesto za kulturno dediščino človeštva. Druga znamenitost je Zgodovinski muzej Brazilije, ki ima v fasadi vtisnjeno glavo predsednika Kubitscheka . Po naročilu Eloe, žene predsednika Janioa je Niemeyer dodal trgi še betonsko hišo golobov.

75


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Espaço Oscar Niemeyer Unidades Prostor Habitacionais Oscar Niemeyer Oscar Niemeyer Affonso Eduardo Reidy 1988 1947

V posebni stavbi je na površini 433 m2 razstavljena stalna zbirka del arhitekta Oscarja Niemeyerja, ki vsebuje makete, risbe, fotografije, digitalni katalog. Del kompleksa je tudi knjižnica, ki jo uporabljajo tako raziskovalci kot študenti. Objekt je bil dokončan leta 1988, leta 2002 so ga prenovili in dodali multimedijski prostori.

76


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Palácio do Planalto

Unidades Predsedniška palača ‘‘Palača Habitacionais Visoke planote’’ Oscar Niemeyer, Lúcio Costa Affonso Eduardo Reidy 1958-1960 1947

Palačo je vlada zgradila za urad predsednika države, poleg te je tudi rezidenco predsednika v Palači svitanja projektiral Oscar Niemeyer. Palača ima štiri etaže s skupno površino 36000m2. Namen arhitekta je bil zasnovati jasno in moderno

podobo reprezentativne stavbe. Z uporabo čistih linji in valovitegagibanja, ki ga Niemeyer povzema iz narave in ženskega telesa, oblikujejo zunanjščino stavbe značilni organski slopi. Kompleks sestavljajo še štirje sosednji objekti.

77


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Supremo Tribunal Federal Unidades Habitacionais Vrhovno federalno sodišče Oscar Niemeyer, Lúcio Costa Affonso Eduardo Reidy 1958 1947

Zunanji stebri so isti kot pri Palači planot in Palači svitanja. Prostore moderne stavbe krasijo največja umetniška dela, v njej je urejen muzej skupščine iz stare prestolnice Ria de Janeira z oblekami in osebnimi predmeti predhodnih ministrov. Na razstavi je tudi zgodovina zakonov in ustave.

78


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Torre de TV Unidades Habitacionais TV Stolp

Lucio Reidy Costa Affonso Eduardo

1967 1947

Stolp je 1967 zasnoval arhitekt Lucio Costa (1902 -1998), urbanist Brasilie. Televizijski stolp, ki služi tudi kot razgledna točka, omogoča obiskovalcem ogled mesta iz ploščadi na višini 75m, ki sprejme 150 obiskovalcev. To je popularna turistična

točka predvsem za opazovanje sončnih zahodov. Na spodnji ploščadi je na višini 25m urejen muzej. Nasproti stolpa stoji skulptura, posvečena Vesoljski dobi, delo kiparja Alexandra Wakenwitha.

79


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Teatro Nacional Claudio Sartoro Unidades Narodno gledališčeHabitacionais Claudio Sartoro Oscar Niemeyer Affonso Eduardo Reidy 1979 1947

Gledališče je bila prva in desetletja dolgo edina stavba v območju, namenjenem za kulturne dejavnosti. Zaradi prekinitev so ga gradili 20 let, čeprav so prireditve v njem potekale že med gradnjo. Stavba ima obliko nagnjene piramide z odsekanim vrhom, ki spominja na azteško arhitekturo. Tloris ima obliko

pravilnega trapeza. Vzhodna in zahodna stranica stavbe sta stekleni, severna in južna pa iz betonskih kock. V stavbi so tri gledališke dvorane, galerija, foyerji in drugi spremljevalni prostori. Ploščad na vrhu je bila prvotno namenjena za restavracijo, pozneje so jo spremenili v prostor za družabne dogodke.

80


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão Catedrala Metropolitana Nuestra Sehnora Aparecida UnidadesMestna Habitacionais katedrala

Oscar Niemeyer Affonso Eduardo Reidy 1967 1947

V notranjost cerkve vstopamo preko podzemnega dela, ki ga lahko razumemo kot prispodobo rimskih katakomb s samega začetka krščanstva. Šestnajst betonskih stebrov,razporejenih po krogu, se na vrhu združi v venec, ki predstavlja Jezusovo krono iz trnja. V katedrali je velika zbirka umetniških del: na zunanji strani kipe štirih evangelistov Alfreda Ceschiattija, slike Di Cavalcanteja, mozaik Marianne Peretti in keramika Athosa Bulcoa.

81


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Congresso Nacional – Câmara dos Deputados

Unidades Habitacionais Narodni kongres - parlament Oscar Niemeyer, Lúcio Costa Affonso Eduardo Reidy 1958-1960 1947

Glavni kompleks stavb predstavljata dve stolpnici in kupoli. Postavljen v središče monumentalne osi, ki je tudi glavna mestna ulica, pred seboj nudi veliko zelenico za demonstracije. Zasnova razdelitve kompleksa izhaja iz federativne ureditve Brazilije – na eni strani senat ter na drugi parlament. To se jasno zrcali v dveh skoraj popolnoma ločenih 28 nadstropnih stolpnicah ter pripadajočih kupolah, pod katerima se nahajata dvorani. Konkavna kupola parlamenta, ki je odprta proti nebu predstavlja točko, ki naj bi bila pod neposrednim vplivom raznih idej, trendov, hrepenenj – skratka vseh želja ljudi. Na drugi strani konveksna kupola predstavlja bolj umirjeno in zrelo funkcijo senata. Pomemben element celotnega kompleksa so veliki odprti prostori, ki poudarjajo njegov monumentalni karakter. Stavba je postavljena na sredino glavne monumentalne osi, glavne ulice. Za njo, pa se nahaja Trg Treh Sil.

82


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Congresso Nacional – Senate Unidades NacionalniHabitacionais kongres - senat Oscar Niemeyer, Lúcio Costa Affonso Eduardo Reidy 1958-1960 1947

83


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Palácio Itamaraty UnidadesPalača Habitacionais Itamaraty Oscar Niemeyer, Lúcio Costa Affonso Eduardo Reidy 1958-1960 1947

V palači je sedež Ministrstva za zunanje zadeve. V stavbo pridemo po mostu, ki visi preko okrasnega jezera z otočki tropskih rastlin. Poslopje v obliki kvadra ima površino 20.142m2; v štirih nadstropjih so

pisarne, razstavni prostori, glavnaaula in avditorij. Fasade so oblečene v zatemnjeno steklo, vpeto v aluminijaste okvirje. Streha in stebri ob fasadi so iz betona, v interierju je uporabljen temen les.

84


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Palácio da Justiça - Ministero da Justiçe Habitacionais Palača praviceUnidades - Ministrstvo za pravosodje Oscar Niemeyer, Lúcio Costa Affonso Eduardo Reidy 1958-1960 1947

Palača je po svojih arkadah podobna palači Ministrstva za zunanje zadeve. Sodobno poslopje je znamenito predvsem zaradi urejenih vrtov in ritmične fasade iz betonskih arkad, ki podpirajo betonske žlebove, po katerih se prelivajo stopničasti slapovi.

85


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Palácio Alvorado - Residência do Presidente Unidades Habitacionais Palača ‘‘jutranje zore’’ - Predsednikova rezidenca Oscar Niemeyer Affonso Eduardo Reidy 1960 1947

Palačo Jutranje zore so leta 1958 odprli v Brasílii kot prvo državno ustanovo dve leti pred uradnim odprtjem celotnega mesta. Ime je dal stavbi dsam predsednik

Juscelino Kubitscheck, ki je večkrat dejal, da je novo glavno mesto kot jutranja zora v zgodovini Brazilije. Palača je tako postala simbol modernega gibanja brazilske arhitekture, kulture in tehničnega napredka države. Niemeyer je uporabil kombinacijo marmorja, stekla in vode. Stavbo sestavlja steklen kubus, ki ga nadkriva fina vidna struktura. Stebri so postavljeni na razdalji 10ih metrov in ustvarjajo verando, podobno kolonialnih kmetijah. Simetrična kompozicija se dopolnjuje z odsevom v steklu in vodi. Stebri se dotaknejo tal skoraj v točki in dajejo vtis lahkotnosti. Palača ima tri etaže. V kleti je konferenčna dvorana za 30 ljudi, soba iger, skladišče, servisni prostori, kuhinja, pralnica in administracija palače. Pritličje je namenjeno različnim dvoranam, ki jih predsednik uporablja za uradne obveznosti. V nadstropju je stanovanjski del palače.

86


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Ponte Juscelino Kubitschek Unidades Habitacionais Most Juscelino Kubitschek Alexandre Chan Affonso Eduardo Reidy 2002 1947

Most dolžine 1200m, širine 24m premošča 18m nad vodo jezero Paranoa. Konstrukcijo sestavljajo 60 m visoki, asimetrični jekleni loki, ki se med seboj diagonalno križajo.

Nanje je s kabli obešeno cestišče. Premer loka je 240m. Most ima ob cestišču sprehajalno promenado in stezo za kolesarje.

87


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Ponte Costa e Silva Unidades Habitacionais Most Costa e Silva AffonsoOscar Eduardo Reidy Niemeyer 1947 1967-1973

Ta most je po svoji zahtevni konstrukciji eno pomembnejših del Oscarja Niemeyerja. Odkar je bil leta 1976 slovesno odprt, povezuje Setor de Clubes Sul e a Quadra 11 in Lago Sul (Južno jezero). Most, poznan

tudi pod imenom Drugi most jezera Sul, sestavljajo trije razpotegnjeni in mehko oblikovani betonski loki. Arhitekt je izdelal projekte za most leta 1967, ko se je začela tudi sama gradnja. V času administracije župana Wadjô Gomide so bila dela na mostu za nekaj let ustavljena; dva ogromna stebra sta več let stala sama v jezeru in dajala v krajini videz nedokončanega spomenika. V tem obdobju je bil prvotni načrt spremenjen zaradi same izvedbe mostu in spremembe materialov. Eleganten armiranobetonski most je bil dokončan šele leta 1976, s svojo dolžino 640 metrov in srednjim razponom dolžine 275 m je najdaljši gredni most na svetu.

88


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão Complesso Cultural da República, Museu da RepúbliUnidades Habitacionais ca, Biblioteca Nacional Leonel de Moura Brizola Kulturni center

AffonsoOscar Eduardo Reidy Niemeyer 1947 1999

Kulturni center Republike je zadnji projekt Oscarja Niemeyerja, ki se je po 43 letih od prve zamisli začel uresničevati. Proti koncu leta 1999

je na željo vodstva Zveznega okrožja arhitekt pripravil projekte, gradnja se je začela januarja tega leta. Center na Esplanadi Ministrstev bo združeval 5 stavb. Na jugu bo poleg Katedrale Narodna knjižnica in muzej Brazilije, na severu, blizu narodnega gledališča, bo niz kinodvoran in trgovin. Zasnova predvideva tudi podzemno povezavo južnega in severnega dela s knjigarnami, glasbenimi prodajalnami, lokali in živilsko tržnico. Gradnja je začela z Narodno knjižnico,ki bo imela 5 nadstropij s površino 11500 m². V pritličju je predviden prostor za razstave. štiri dvorane bodo namenjene tečajem in delu katalogizacijo, klasifikacijo, konzultacijo in mikrofilme, v drugem, tretjem in četrtem nadstropju so kabine, čitalnice, glasba/ video, multimedijski laboratorij in avditorij z videoteko.

89


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Memorial Juscelino Kubitschek Unidades Habitacionais Spomenik Juscelinu Kubitschek-u

Oscar Niemeyer, Honória Peçanha Affonso Eduardo Reidy 1960 1947

Spominski kompleks je urejen na površini 25ha, glavna stavba obsega 1/5 celote, kar kaže na velikost in obsežnost te arhitekture. Vodna ogledala, zelenje parkov in trat, ki obkrožajo monumentalno stavbo iz belega marmorja, prispevajo k njeni plastični lepoti in dostojanstvu. Na podstavek iz armiranega betona, visokega 28m, je pritrjena betonska

struktura, ki nadkriva in ščiti kot roka v obliki školjke, kip predsednika Juscelina Kubitscheka, ki maha mestu, ki ga je pomagal ustvariti. Bronasti kip je delo Honória Peçanha. Ob vhodu so štiri vodna ogledala s kaskadami, v katerih se zrcali nenavadna lepota in razsežnost spomeniškega kompleksa.

90


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Superquadras

Unidades Habitacionais Stanovanjske soseske ‘‘Supertrgi’’ Oscar Niemeyer, Lúcio Costa Affonso Eduardo Reidy 1958-1960 1947

Glavni urbanist Brasilije, arhitekt Lúcio Costa, je zasnoval mesto v obliki ptice, katere krili sestavljajo veliki kompleksi stanovanjske zazidave, ki so imenovani Super-kvadrati (SQ). Hitra cesta v glavni osi mesta ločuje severno in južno krilo stanovanj. Arhitekt Oscar Niemeyer je pri zasnovi stanovanjskih območij uporabil značilen modernistični slog in združil različne družbene sloje. Stanovanjski kompleks vsebuje poleg stanovanj še različne spremljajoče programe (trgovine, šole, telovadnice, cerkve) in je prepleten z mestno infrastrukturo.

Superquadra Sever 300 in Jug 100 in sta locirana nad osjo, SQN 200 in SQS 400 pa pod njo. Posamezen kompleks ima na površini 240m x 240m postavljenih 8 do 11 stanovanjskih blokov. Proste zelene površine zavzemajo kar 60% celotne površine kompleksa. Vsaka quadra (kot jo imenujejo domačini) je zasnovana v obliki parka brez prometa s športnimi in rekreacijskimi vsebinami. Na žalost pa shematski urbanizem in modernistična arhitektura ne nudita primernega bivalnega okolja za sodobnega prebivalca mesta.

91


arhitektura Rio de Brasilia Janeiro

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Igrejinha Nossa Senhora de Fatima Unidades Cerkev NašeHabitacionais gospe iz Fatime

Oscar Niemeyer Affonso Eduardo Reidy 1959-1970 1947

Oscar Niemeyer je cerkev zasnoval po naročilu Sarah Kubitschek, žene predsednika Juscelina Kubitscheka, Zgrajena je bila leta 1958 kot prva cerkev v Brasilii. Cerkev, ki stoji med superblokoma Jug 307 in 308, je dobila zaradi svoje velikosti vzdevek “Igrejinha”- cerkvica..Njena oblika je podobna redovniški ruti. Zunanji zidovi so obloženi s keramičnimi ploščicami, ki jih je oblikoval Athos Bulcão. Na njih so upodobljeni angeli in zvezde, ki naj bi predstavljali Svetega duha in zvezdo repatico. Danes je zaščitena kot arhitekturna dediščina.

92


são paulo V Região Metropolitana de São Paulo (mesto z okolico) živi 19 milijonov prebivalcev in je tretje največje velemesto na svetu. V njem živi največje število različnih etničnih skupin v celi Braziliji in največji in najbolj izobražen srednji razred v državi. Sampa, kot ga imenujejo meščani, leži na planoti , ki je del Serra do Mar in je samo 70km oddaljen od Atlantskega oceana. Mesto je povezano z avtocesto z dvema obalnima mestoma: Santos, ki je pristaniško mesto in Guarujá, obmorsko turistično središče. Sao Paulo ima vlažno subtropsko klimo in ima po evropskih standardih toplo in milo podnebje. Poleti temperature redko presegajo 30°C, medtem ko je zmrzal pozimi redka. Mesto je razdeljeno na 9 regij, ki se delijo v 33 prefektur. Prefekture se delijo še na okrožja. Med bolj znanimi okrožji so Morumbi, Vila Olímpia, Pacaembu, Higienópolis, Vila Madalena, Paulista, Centro, Ibirapuera. Sao je eno izmed najbolj pomembnih finančnih centrov v Latinski Ameriki. Borza se imenuje Bovespa. Finančni predeli mesta so okoli Avenida Paulista in v Centro Velho (Starem cenrtu). Prebivalci Sao Paula so znani kot paulistanos, medtem ko beseda paulista označuje prebivalce države Sao Paulo. Moto mesta je Non ducor, duco, kar pomeni Nisem voden, ampak vodim.

93


avenida paulista

94


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão 50, São Bela Cristovão Avenida Paulista/Rua PauloFelix Figueiredo, Vista

Unidades Habitacionais MASP - Museu de Arte Moderna

Umetniški muzej

Affonso Eduardo Lina Bo Reidy Bardi

1947 1957-1969

Občinska vlada se je strinjala s financiranjem projekta pod pogojem, da na naj bo fasada proti Aveniji Paulista povsem prozorna. Zaradi te zahteve je bilo treba zasnovati poseben sistem razporeditve stebrov. Prefinjen način obešanja strehe omogočajo okvirji iz prednapetega betona in ploščad na nivoju ulice. Konstrukcija na 70-metrskem razponu preko odprtega prostora je

podprta z različnimi elementi: dve veliki gredi nosita v vzdolžni smeri in podpirata sklop muzejskih pisarn in razstavnih prostorov. Prozornost in svetlost krhkega stekla ustvarja močno nasprotje v odnosu do grobe mega-strukture iz armiranega betona. V muzeju so gledališče, restavracija, skladišče in prostor namenjen razstavam.

95


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão AvenidaFelix Paulista 50, São 1313, Cristovão Centro

Unidades FIESP Centro Habitacionais Cultural Kulturni center FIESP Affonso Eduardo Reidy Paulo Mendes de Rocha

1947 1997

K+Kulturni center je bil odprt marca leta 1998. V moderni arhitekturi na aveniji Sao Paulo je omogočen dostop in gibanje po notranjih prostorih vsem mimoidočim. Center sestavljajo: gledališče SESI, galerija umetnosti SESI, mezanin popularnega

kulturnega centra FIESP poleg ostalih alternativnih prostorov. Stavba na najpomembnejši aveniji Sao Paula je glavni kulturni center mesta, ki z uspešnim programom in z izjemnim odzivom publike privablja in izoblikuje nove privržence umetnosti.

96


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

RuaAvenida Capitão Paulista Felix 50,/São RuaCristovão Augusta

Unidades Sede do Habitacionais Banco Safra Sedež banke Safra Affonso Eduardo Roberto BurleReidy Marx 1947 1986

Krajinski arhitekt Burle Marx je v 60ih letih začel uporabljati nov tip vertikalnega vrta. S tem, ko plastično oblikuje fasado in stene, dobi prostor za zasaditev. Ta rešitev se je sama ponudila za vse majhne zasebne vrtove in s prostorom omejene situacije, kot je bil primer tudi pri tej banki. Na majhnem prostoruje potrebno ustvariti v geometriji prefinjene

linije in teksture, kar ustvarja napetost v prostoru. To je podlaga, v katero arhitekt vstavi žive skulptureposamezne rastline. Konstrukcijski elementi stavbe se tukaj skoraj mimetično prilagajajo vegetaciji oziroma podpirajo izbrane rastlinske vrste. Nastal je nenavaden urbani vrt s kombinacijo stenskega vrta, dinamičnega talnega mozaika in zelenih stebrov.

97


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Felix 50, Avenida São Cristovão Paulista

Unidades Conjunto Habitacionais Nacional David Libeskind 1952 Affonso Eduardo Reidy 1947

Pomembna stavba mesta stoji med tremi cestami in povezuje knjigarne, restavracije, pisarne in druge storitve dejavnosti. Kombinacija programov daje poleg lokacije v imenitni soseski stavbi velik pomen. Gradnja se je začela leta 1952, ko se je Jose

Tijurs odločil za postavitev veličastne mestne stavbe, ki bi imela hotel in komercialni center pod isto streho. Proti koncu petdesetih let, potem ko mestni svet ni dovolil gradnje hotela, je bilo treba projekt Davida Liebeskinda spremeniti.

98


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Avenida Felix Paulista, 50, São Consolação Cristovão

Sede do Banco Sul Américano Unidades do Habitacionais Brasil (SA) Sedež banke Sul Américano Affonso Eduardo Rino Levi, Roberto BurleReidy Marx 1947 1960-1963

Stavbo sestavljata dva kubusa, ki sta med seboj postavljena tako, da oklepata obliko črke L. Horizontalni volumen ima pet etaž in zaseda celotno razpoložljivo zemljišče. Vertikalni volumen ima dvajset etaž in je postavljen na zadnji rob parcele. Na strehi nižjega volumna je vrt, ki ga

je zasnoval Roberto Burle Marx. Arhitekt je tloris snoval v obratnem vrstnem redu, kot bi ga večina arhitektov. Najprej je grupiral prostore s podobnimi funkcijami, nato je študiral poti tokov in komunikacije in nazadnje se je ukvarjal s fleksibilnostjo tlorisa. Zasnova tlorisa, akustična in toplotna zaščita in tehnologija senčil temelji na prej izvedenih raziskavah, študijah in matematičnih kalkulacijah.

99


centro

100


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Praça da Felix Luz50, 2, Jardim São Cristovão da Luz

Pinacoteca Unidades do EstadoHabitacionais de São Paulo

Pinakoteka državnega muzeja v Sao Paulu Affonso Eduardo Reidy Paolo Mendes da Rocha

1947 1993

Arhitekt Paulo Mendes da Rocha je v centralni tloris stare stavbe, zasnovanega po vzoru na arhitekta Durand-a oziroma Schinkla, uvedel dinamično prečno os, ki nasprotuje

centralni osi simetrične kompozicije muzeja. Preusmeritev osi je izvedel z novimi komunikacijami v obliki kovinskimi mostov, ki so vstavljeni med gole opečne stene. Razstavne prostore pokriva prosojen strop iz steklenih plošč. Vse to ustvarja prostor nabit s čustvi in svetlobo, ki popolnoma spremeni dojemanje stare stavbe. Čeprav je volumen konstrukcije zaščiten, je arhitektu uspelo v težko in monumentalno maso vnesti lahkotnost, dinamiko in ustvariti sodoben urbani pejsaž. Namesto da bi bile pokrite z marmorjem in štukaturami, je arhitekt opečne stene pustil gole, da delujejo robustno. Groba estetika prinaša v prostor sodobnost. Elementi historične arhitekture tako ne določajo projekta, ampak služijo kot kritično izhodišče za sodobne posege.

101


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Praça da Felix Luz50, 2, Jardim São Cristovão da Luz

UnidadesEstação Habitacionais da Luz

Železniška postaja

Affonso Eduardo Reidy Henry Driver, prenova Paolo Mendes da Rocha 1895-1901, 1947 2006

Železniška postaja je bila zgrajena med leti 1895 in 1901. Zelo verjetno jo je projektant Henry Driver izbral iz kataloga tako, da so konstrukcijo pripeljali iz Anglije in jo nato preprosto sestavili. Od leta 1990 naprej so jo prenavljali pod vodstvom Paula Mendesa da Roche, od leta 2006 je v njej muzej portugalskega jezika. Glavna naloga arhitekta je bila združiti funkciji železniške postaje in muzeja ter omogočiti nemoteno komunikacijo. Ob stavbi so urejene velike, s kovinsko konstrukcijo in steklom pokrite vstopne ploščadi. V konstrukcijo so vstavljena dvigala na obeh koncih dolge stavbe. Poseben problem je predstavljalo odpiranje prostora v velike razstavne dvorane čez celotno konstrukcijo. Stavba je bila prej pregrajena z več manjšimi prostori in labirintom temnih hodnikov. Ob veliki galeriji je tako ostal 106m dolg neposredno ob fasadi dolg temen predor.

102


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Rua Barão Felix 50, de Limeira, São Cristovão 1003

Edifício Residencial Unidades Rua Barao Habitacionais de Limeira

Stanovanjska stavba na Rua Barao de Limeira Affonso Eduardo Reidy Gregori Warchavchik 1947 1969

Pri tem projektu je arhitekt Warchavcik opustil kubistično formo iz svojih prejšnjih del, ki je temeljila na uravnoteženosti čistih, asimetričnih volumnov. Namesto tega je arhitekt raziskoval nasprotje med podstavkom iz temne keramike in svetlimi krivuljami sten gornjega dela stavbe. Tipično etažo sestavlja stanovanje v obliki črke L z dvema spalnicama in studiem. Beli betonski pasovi ograj lož pred stanovanji oblikujejo elegante krivine in ustvarja

jo razgibano in pestro kompozicijo fasade. Stavba preseneča zaradi svoje svobodne in razgibane oblike na majhni parceli v obdobju, ko je večina arhitektov oblikovala stavbe s pravokotnimi volumni.

103


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Felix Avenida 50, São Ipiranga, Cristovão 200

UnidadesEdifício Habitacionais Copan

Stanovanjski super-blok Copan

AffonsoOscar Eduardo Reidy Niemeyer 1947 1951-1966

Oscar Niemeyer je s serpentinasto obliko mogočne armirano betonske stavbe zaznamoval celotno podobo mesta. Največja stanovanjska stavba v mestu ima 32 nadstropij in je visoka 115 m. Za vtis o njeni velikosti govori že število 1.160 stanovanj, ki merijo od 26 do 350m2. Mesto je zaradi velikosti, namenilo stavbi celo lastno poštno številko. Po prvotnem načrtu naj bi bila stavba

ogromen hibrid, ki naj bi vključeval luksuzne apartmaje, restavracije, vrtove, gledališča, kina, trgovine in podzemne garaže, vendar je naložbenik Nacionalna banka arhitektovo strukturo programa zavrnila in se odločilo za stanovanja, z izjemo hotela in gledališča. Po prvotni zasnovi je bila tako uresničena le zunanja podoba stavbe, ki daje s svojo velikostjo in značilno obliko mestu razpoznavnost.

104


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Felix 50, Viaducto São Cristovão do Cha

Unidades PraçaHabitacionais do Patriarca Patriarhov trg

Affonso Eduardo Reidy Paulo Mendes de Rocha

1947 2002

Gre za preureditev celotnega trga, ki je zaradi svoje lege povezuje stari in novi del mestnega središča. Projekt je zelo napreden in obenem upošteva kontekst historičnega mestnega trga. Tla so na novo tlakovana, vzorci tlaka so povzeti po nekem obstoječem portugalskem mozaiku. Nadstrešnica, ki ima paraboloiden

prerez, je asimetrična in oblikovana kot letalsko krilo. Vpeta je v velik 40 metrski jekleni nosilec, ki nosi nadstrešnico in obenem simbolizira vrata- vhod. S strani ceste se nadstrešnica spusti skoraj do tal in je videti kot lebdeča bela gmota, medtem ko je s strani vhoda v muzej streha višja in nakazuje vhod, ki pod zemljo.

105


parque do ibirapuera

106


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Felix Parque 50, São do Ibirapuera Cristovão

Museu Unidades de Arte Habitacionais Moderna Muzej moderne umetnosti

Eduardo Reidy Lina Bo Affonso Bardi, Oscar Niemeyer 1947 1982

Muzej moderne umetnosti ima priviligirano lokacijo v parku Ibirapuera, takorekoč v centru mesta, kot del pokrajinske in arhitekturne strukture, ki je delo Oscarja Niemeyerja. Lina Bo Bardi je novi muzej vmestila v stari Marquise (streha, ki povezuje Niemeyerjeve paviljone). Muzej ima dve razstavni dvorani za menjajoče razstave in eno dvorano za stalno zbirko, avditorij, trgovino, restavracijo in studio.

107


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão FelixParque 50, SãoIbirapuera Cristovão

Unidades Parque Habitacionais Ibirapuera

Park Ibirapuera, projekt 5 stavb Oscar Niemeyer, Gauss Estelite, Affonso Eduardo Eduardo Kneese Reidy 1947 1955

Park Ibirapuera je bil urejen ob 400 letnici Sao Paula in je s svojo površino dveh kvadratnih kilometrov drugi največji park v mestu. Primerljiv je s Centralnim parkom v New Yorku. Parkovni sistem obsega velike proste površine za sprehajališča in prosti čas. Oscar Niemeyer je s sodelavci (Zenon Lotufo, Helio Uchoa, Eduardo Kneese De Mello, Gauss Estelita in Carlos Lemos) zasnoval v parku več reprezentativnih stavb: Palačo narodov in držav, Palačo industrije, Palačo umetnosti, palačo kmetijstva in Avditorij. Prostor med stavbamipokriva dolg, sinusoiden baldahin,ki stavbe povezuje. Palača narodov

in držav ter Palača industrije imata skoraj identična tlorisa in sta sta med seboj pravokotno postavljeni. Pod previsom je prostor namenjen razstavam, restavracijam in kavarnam, velika konzola je podprta s podporami v obliki črke V. Dimenzije objektov z odprtim tlorisom so 250m x 50m, fasade so iz stekla in vertikalnih senčil iz jekla. Palača umetnosti ima obliko kupole, ki prekriva celotno kompozicijo pritličja in treh obešenih nadstropij. Glavna značilnost palače kmetijstva so piloni v obliki črke V, steklena fasada, prosti tlorisi in senčila konferenčne dvorane.

108


arhitektura Rio de S達o Janeiro Paulo

Rua Capit達o FelixParque 50, S達oIbirapuera Cristov達o

Unidades Parque Habitacionais Ibirapuera Palace of Industry Affonso Eduardo Reidy

1947

109


arhitektura Rio de S達o Janeiro Paulo

Rua Capit達o FelixParque 50, S達oIbirapuera Cristov達o

Unidades Parque Habitacionais Ibirapuera

Palace of Nations and States Affonso Eduardo Reidy

1947

110


arhitektura Rio de S達o Janeiro Paulo

Rua Capit達o FelixParque 50, S達oIbirapuera Cristov達o

Unidades Parque Habitacionais Ibirapuera Palace of Agriculture Affonso Eduardo Reidy

1947

111


arhitektura Rio de S達o Janeiro Paulo

Rua Capit達o FelixParque 50, S達oIbirapuera Cristov達o

Unidades Parque Habitacionais Ibirapuera Palace of Arts

Affonso Eduardo Reidy

1947

112


arhitektura Rio de S達o Janeiro Paulo

Rua Capit達o FelixParque 50, S達oIbirapuera Cristov達o

Unidades Parque Habitacionais Ibirapuera Auditorium

Affonso Eduardo Reidy

1947

113


barra funda, inps - mario cadim

114


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua dr. RuaDiogo Capitão de Faria Felix 50, 199,São VilaCristovão Mariana

Unidades Sede do grupo Habitacionais ITAMBÉ Sedež družbe ITAMBE

Reidy Guilherme Affonso Paoliello,Eduardo André Vainer 1947 2003

Stavba, namenjena za 280 uslužbenecev iz štirih podjetij skupine Itambé, naj bi bila na željo naročnika enostavna in poceni.

Stavba, ki sta jo arhitekta poimenovala “podprta baraka”, je zato pomembna zaradi svojih konstrukcijskih rešitev. Njena konstrukcija je jeklena, nosilci iz I profilov so zaradi požarne varnosti oblečeni v beton tako, da imajo kvadratni prerez. Prečne grede so vidne, strop je iz trapezne pločevine, vsi razvodi instalacij so vidni. Pod stavbo so garaže, pritličje je odprto in prehodno za pešce. Na zaprtem delu pritličja so recepcija, vložišče in računovodstvo. V dveh nadstropjih so panoramske pisarne in konferenčne sobe. Nadstropja so odprta, tloris je svoboden. Prostori uprave so na terasi in imajo izhod na vrt. Dve jedri na sredini sta markantno rdeči, ves ostal interier je bel. Okoli jeder je udobno odprto stopnišče, ki razbremenjuje vedno prenapolnjena dvigala. Sprednja fasada je zaščitena pred soncem s horizontalnimi lamelami.

115


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Avenida Auro Soares Ruade Capitão Moura,Felix Estación 50, São Barra Cristovão Funda

Memorial Unidades da América Habitacionais Latina Spomin Latinski Ameriki AffonsoOscar Eduardo Reidy Niemeyer 1947 1989

Na ogromnem betonskem prizorišču je Oscar Niemeyer ustvaril skupinoi stavb, ki so poklon zamisli o Združeni Latinski Ameriki. Sedem stavb okoli dveh trgov, ki jih poevzuje most za pešce, predstavlja različne oblike latinskoameriške kulture in umetnosti. Najbolj znane so Paviljon kreativnosti (Pavilhão da Criatividade), koncertna dvorana

(Auditório Simón Bolívar), knjižnica (Biblioteca Latino-Americana Victor Civita), dvorana Atos (Salão de Atos), v kateri so 18m visoke stenske slike (slikar Cândido Portinari, 1949) ter Mestni trg (Praça Cívica). Na trgu je arhitekt postavil še spomenik v obliki ogromne krvaveče dlani iz betona; krvavi madež posnema silhueto Latinske Amerike in simbolizira njeno enotnost.

116


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Rua deFelix Clélia50, 93,São Barra Cristovão Funda

UnidadesSESC Habitacionais Pompéia

Rekreacijski center Affonso Eduardo Lina Bo Reidy Bardi

1947 1977-1986

Lina Bo Bardi je obnovila zapuščeno tovarno tako, da jo je predelala v sodoben rekreacijski center, ki združuje fizične aktivnosti, učenje, obrt in ustvarja pogoje za socialno interakcijo obiskovalcev. Kompleks obsega športni blok, ploščad za sončenje, umetniške in rokodelski studie, gledališče, restavracije, knjižnico in razstavni prostor. Njegov zaščitni znak - tovarniški dimnik s cvetlicami – izraža idejo spajanja

dela s prostim časom. Bazen in košarkarska igrišča so postavljeni vertikalno v betonski blok in so horizontalno povezani z stolpom, kjer so garderobe. Med njimi je ploščad za sončenje. Arhitektka si je zamislila rekonstrukcijo staret tovarne kot “revno arhitekturo” in to ne v smislu nezadostne ali nedokončane strukture, ampak simbolno v povezavi z obrtjo, ki naj bi jo zaznamovala skromnost in ponižnost.

117


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Felix 50, São Cristovão Praça Miguel Dell Erba 50

Unidades Habitacionais Terminal de ônibus urbanos da Lapa

Avtobusni terminal Lapa Affonso Eduardo Reidy Núcleo Arquitetura 1947 2003

Nova avtobusna postaja Lapa je načrtovana tako, da lahko obvladuje prometne tokove najbolj razširjenega prevoznega sredstva v Braziliji: samo na tej postaji se v eni uri izmenja kar 197 avtobusov. Arhitekti so si prizadevali obdržati dialog z delavskim razredom tega področja kot tudi z bližnjimi pomembnimi stavbami. železniško postajo, Muzejem znanosti in mestno tržnico. S tem namenom so zasnovali lahkotno, zračno stavbo iz opeke in belega betona, ki daje prednost potem in povezavam pešcev. Prva ploščad sprejme potnike in zagotavlja dostop do višjega nivoja, iz katerega se preko stopnic in klančin spušča do treh avtobusnih peronov. Ti so oblikovani v obliki 110m dolgih vzporednih predorov, ki so na sredini odprti za odduh izpušnih plinov.

118


cidade universitaria

119


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Felix 50, RuaSão do Cristovão Lago 876

Faculdade de Arquitetura Unidades e Urbanismo Habitacionais (FAU)

Fakulteta za arhitekturo in urbanizem Affonso EduardoArtigas Reidy João B. Vilanova 1947 1982

Fakulteta za arhitekturo in urbanizem se je leta 1948 odcepila od Tehnične šole, ki je temeljila predvsem na tehničnih disciplinah. Po vzoru na Bauhaus so študij radikalno spremenili, rdečo nit študija so postale kreativne delavnice. Študij je razdeljen na tri oddelke za projektiranje, zgodovino in tehnologijo. V času sprememb je nastala tudi nova šola, ki jo je načrtoval arhitekt in profesor na tej fakulteti, João B. Vilanova Artigas. Šola je zasnovana kot miniaturno mesto, ki ga opazujemo skozi transparentno streho. Stavba stoji na stebrih, zunanji so zanimivih neobičajnih oblik. Tloris je organiziran okoli ogromne avle, kjer se odvijajo vsi najpomembnejši dogodki fakultete.

120


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Rua Felix Alexandre 50, São Herculano Cristovão 2

Unidades Anhembi Habitacionais Tênis Clube Tenis klub Anhembi

Affonso Eduardo Reidy João B. Vilanova Artigas 1947 1961

Kot Niemeyer je tudi Artigas gledal na arhitekturo kot na sredstvo za socialno transformacijo. Prav tako je povzdigoval armiran beton za najprimernejši konstrukcijski sistem. Uporabljal je odkrit, vidni beton kot znak resnice, konstrukcijski sistem je uporabljal za oblikovanje izraza. Tako je arhitekt stebre povzdignil v nov simbol umetnosti ali kot jih je sam poimenoval-brate novih tehnik

in veščin. V zasnovi kluba so nosilni elementi stebri piramidalnih oblik, ki zgledajo kot klini, vstavljeni v enoten volumen. To osvetli kontrast med tekočim prostorom interierja in na videz omejenim prostorom, ki ga ustvarja stebrišče. V stebre so vstavljeni žlebovi. Arhitekt je to poetično razlagal, češ da želi z njimi v dežju ustvariti idiličen zvok padajoče vode.

121


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Avenida FelixCidade 50, São Jardim Cristovão 924

Unidades Habitacionais Loja Forma Salon pohištva Forma Paolo Affonso Mendes Eduardo da Rocha Reidy 1947 1987

Arhitekt si je pri projektiranju trgovine zadal cilj ustvariti primeren prostor za prodajo pohištva. Pohištvo naj bi si v tej trgovini bolj kot ‘’navadno’’ izložbo zaslužilo razstavni prostor, saj gre za dela najbolj znanih oblikovalcev in arhitektov 20. stoletja. Nalogo je otežilo tudi dejstvo, da lokacija ni bila najbolj primerna za prodajo dražjega pohištva, ob trgovini je namreč zelo prometna cesta, ki obenem onemogoča parkiranje ob

pločniku. Arhitekt se je odločil za garažo v kleti, kar mu je med drugim omogočilo tudi, da pritličje dvigne za pol etaže. To je pomenilo, da bo za oči sprehajalca izložba relativno visoko, vendar zato vidna tudi z druge strani ceste. Po načelu ‘’manj je več’’ je na fasadi le ozka, podolgovata izložba brez vidne nosilne konstrukcije, ki je pomaknjena globje v hišo, da bi se s tem ohranila popolno čista ploskev glavne fasade.

122


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Haddock Rua Capitão Lobo Felix 447,50, Cerqueira São Cristovão Cesar

Edificio Unidades Residencial Habitacionais Guimbe

Stanovanska zgradba Guimbe Affonso Eduardo Reidy Paolo Mendes da Rocha

1947 1958

Arhitekt Paulo Mendez da Rocha, dobitnik Pritzkerjeve nagrade leta 2006, je stanovanjsko zgradbo Guaimbê zasnoval kot ozko lamelo. Razpon sedmih metrov podpirajo zidovi iz armiranega betona. Arhitekt je oblikoval tudi posebno masko, ki ščiti fasado na južni strani stavbe. Odprtine na zahodni fasadi s svojimi vzporednimi betonskimi rebri poenotijo prostor in dajejo ritem notranjosti.

123


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Avenida Rua Capitão Europa Felix 218, 50,Jardim São Cristovão Europa

MuseuUnidades BrasileiroHabitacionais da Escultura Kiparski muzej

Affonso Eduardo Reidy Paolo Mendes da Rocha

1947 1988

Kiparski muzej je enostavna, a kljub temu provokativna arhitektura, ki z veliko betonsko lamelo ustvarja prepoznavnost objekta in senco pod njo, kamor je umaknjen vhod v muzej in je spuščen pod nivo multifunkcionalnega trga. Enako kot se spreminja odnos opazovalca do skulpture s spreminanjem pogleda, se spreminja dojemanje koncepta zgradbe muzeja.

124


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Colombia, Rua Rua Honduras Capitão Felix 1400,50, Jardim São Cristovão América,

Club Unidades Athletico Habitacionais Paulistano

Atletski klub Paulistano Affonso Eduardo Reidy Paolo Mendes da Rocha

1947 1958

Čeprav je bil v tem času arhitekt Paulo Mendes da Rocha poznan predvsem po betonskih stvaritvah, je začel eksperimentirati tudi z drugimi konstrukcijskimi sistemi. Eden takšnih projektov je tudi športna dvorana atletskega kluba Paulistano. Pri tem projektu je raziskoval odnos med lahkim in težkim v kombinacijah betona in jekla. Glavni del stavbe je pokrit z rebrasto betonsko strukturo, iz katere se dviguje kovinska streha na jeklenih kablih.

125


bratke, bardi

126


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Rua Sampaio Felix 50, Soares, São Cristovão Morumbi

Unidades Casa Habitacionais de Vidro Inštitut Lina Bo Bardi Affonso Eduardo Lina Bo Reidy Bardi

1947 1951

Inštitut je bil ustanovljen z namenom predstaviti brazilsko umetnost in kulturo v deželi in izven njenih meja na način, ki ponuja obiskovalcem pregled skozi raznolikost brazilske ustvarjalnosti. Predstavljena so tako manj znana, kot tudi relevantnejša umetniška dela. Inštitut je prostor za razstave, video prezentacije, predavanja, konference in simpozije o brazilski kulturi in predstavlja pomemben gradnik narodne kulturne zavesti. Združuje ideale dveh največjih pokroviteljev sodobne umetnosti v Braziliji: Stekleno hišo je sprojektirala italijanska arhitektka Lina BoBardi leta 1950 kot hišo za par. leta 1995 je prof. Bardi daroval objekt za glavni sedež inštituta, kjer je razstavljena tudi izbrana umetniška zbirka. Ena od najlepših stavb brazilske moderne arhitekture je bila leta 2006 prenovljena.

127


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Avenida Capitão Morumbi Felix 50,4077, São Cristovão Morumbi

Fundação Maria Luisa Unidades e Oscar Habitacionais Americano Fundacija Maria Luisa in Oscar Americano Affonso Eduardo Reidy Oswaldo Arthur Bratke 1947 1955

Osnova zamisel hiše je rezultat prizadevanja arhitekta, kako zasnovo prilagoditi uporabniku in njegove želje prezentirati v arhitekturi. Arhitekt je najprej preučil življenjski slog in pričakovanja ameriške družine, za katero je imel poseben pomen združitev parka s hišo. Tako je z

velikimi okenskimi odprtinami odprlnotranjost proti parku tako, da tvorita nedeljivo in harmonično celoto, med tem ko je arhitekturo oblikoval po osnovnih načeli racionalizma in funkcionalizma brez okrasja, z uporabo ustreznih gradiv in po natančnih razmerij prostora.

128


são josé dos campos

129


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Felix São 50, José São dosCristovão Campos

Unidades Casa Habitacionais Olivio Gomes Hiša Olivio Gomes

Affonso Eduardo Reidy Rino Levi, Roberto de Cerqueira César 1947 1949

Enodružinska hiša je postavljena v prostoren, ki ga je zasnoval Roberto Burle Marx. Stoji na bregu in je deloma podprta s stebri. Sestavljajo jo trije kubusi, ki so postavljeni pravokotno eden na drugega. Osnovni volumen je bivalni. Nanj se v prečni smeri pripenjata servisni kubus z garažami in kubus spalnega

dela. Bivalni del tvori en sam odprt in zastekljen prostor s servisi, potisnjenimi v ozadje Dnevni prostori so dvignjeni nad terenom, vendar imajo veliko teraso, ki sega nad ribnik. Spalnice so nanizane druga ob drugi ob srednjem hodniku in imajo razgled na vrt. Človek dobi v hiši občutek, da lebdi nad zelenjem.

130


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Praça Marechal Eduardo Gomes 50, VilaRua dasCapitão Acácias,Felix São 50, José São dosCristovão Campos

Instituto Tecnológico Unidades de Aeronáutica Habitacionais - ITA

Aeronavtični inštitut Affonso Eduardo Reidy Oswaldo Arthur Bratke 1947 1950

Tehnološki aeronavtični inštitut (ITA) je vladna ustanova, ki omogoča zahtevne raziskave na področju znanosti in tehnologije. Ustanovljena je bila leta 1950. Ocenjena je kot ena najbolj priznanih in prestižnih akademskih inštitucij v Braziliji. Študentom med drugim omogoča podiplomski študij in bivanje v njenih prostorih.

131


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

RuaRua Clara Capitão Pretela, Felix Distrito 50, São Sapopemba Cristovão

Unidades CEU Rosa Habitacionais da China Kulturni center

Affonso Eduardo Reidy Alexandre Delijaicov, André Takiya, Wanderley Ariza 1947 2003

Po naročilu Združenja izobraževalnih centrov so arhitekti postavili nov center na obrobje mesta. Projekt ima poleg kulturnih, izobraževalnih in športnih dejavnosti tudi pomembno nalogo pri zmanjševanju socialnih problemov v predmestju.

Izobraževalni center, ki lahko sprejme več kot 2400 učencev, je razdeljen na tri dele : šolo in vrtec, kulturno-športni del z bazeni in paviljon. Podolgovat kvader je namenjen šoli in vrtcu, na sredini stavbnega telesa je velik zračni prostor, učilnice so razmeščene ob robovih. V pritličju so spremljevalni prostori: kuhinja, knjižnica, garderoba, prostor za razstave in drugi prostori. Športno-kulturne dejavnosti so v drugem kvadru, ki je pravokoten na šolsko zgradbo. Strehe so pokrite s kovinsko kritino in imajo elemente, ki prepuščajo naravno svetlobo v stavbo. Vhod je jasno nakazan z dvema vodnima stolpoma.

132


arhitektura Rio de São Janeiro Paulo

Rua Capitão Felix 50, São Carandiru Cristovão

Unidades Parque de Habitacionais la Juventud Park mladosti

Affonso Eduardo Reidy Rosa Grena Kliass 1947 2002

Projekt je zmagal na natečaju leta 2003. Od izgradnje je doživel nekaj modifikacij. Park je tematsko razdeljen, bil je tudi v treh fazah. V prvi fazi je bil izveden športni park (35000m2), nato centralni park v drugi fazi in končno institucionalni park. Celotno območje parka znaša 240 000m2. Park je zasnovan kot sosledje manjših ambientov, ki obiskovalca vabi k sodelovanju ali opazovanju dejavnosti, ki se odvijajo v parku. Sestavljajo ga zelo različni elementi (poti, rampe, pergole, prosojni zasloni, klopi, svetila...).

Ti so oblikovani tako, da pride do izraza nasprotje med mehkobo in naključnostjo narave na eni in trdoto, racionalnostjo in geometrijsko pravilnostjo človeških posegov. Kontrastne so tudi barve. Tako je večina horizontalnih površin rdeče barve v nasprotju z obdajajočim zelenjem. Paleta uporabljenih materialov je zelo pestra (inox, korten, beton...). Skozi park tečeta promenada in drevored, ki povezujeta posamezne dele med seboj. Med športnim in centralnim parkom je pokrita povezava (marquee), kjer so garderobe in lokali.

133


udeleženci ekskurzije 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

Janez Koželj _ janez.kozelj@fa.uni-lj.si Tadej Glažar _ tadej.glazar@fa.uni-lj.si Ana Bernik _ ana.mana@email.si _ 041 541 021 Primož Boršič _ borsich@gmail.com _ 041 329 851 Tomaž Budkovič _ tomaz.budkovic@gmail.com _ 040 580 723 Nejc Černigoj _ nejc.cernigoj@siol.net _ 041 982 761 Andreja Črnčič _ andrea.crncic@hi.htnet.hr _ 040 262 722 Vesna Draksler _ v.draksler@sibit.si _ 031 658 220 Mojca Gabrič _ mojca.gabric@gmail.com _ 040 667 324 Boštjan Gabrijelčič _ _ 041 920 876 Peter Grmek _ peter_grmek@yahoo.com _ 041 658 790 Jure Grohar _ juregrohar@hotmail.com _ 031 853 937 Blaž Hartman _ blaz.hartman@siol.net _ 031 444 253 Andraž Intihar _ intich@bsnet.eu.org _ 040 516 228 Maja Ivanič _ marija.ivanic@guest.arnes.si _ 041 798 944 Urban Jeriha _ urban.jeriha@gmail.com _ 051 344 268 Tadej Kališnik _ tadejkalisnik@gmail.com _ 031 387 582 Jerneja Fischer Knap _ r.@siol.net _ 041 334 142

19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36

Janja Kotnik _ kotnik.janja@gmail.com _ 031 874 498 Alenka Kramer _ skwirella@gmail.com _ 051 305 775 Petra Kregar _ petra.sanja@siol.net _ 040 540 404 Tanja Marn _ fm.tim@siol.net _ 041 888 810 Janez Marolt _ marolt_janez@yahoo.com _ 041 972 586 Boris Matič _ boris@kiberpipa.org _ 041 994 148 Tjaša Mavrič _ tjasa.mavric@gmail.com _ 041 373 207 Sinan Mihelčič _ sinanmihelcic@gmail.com _ 040 257 722 Jan Opeka _ jan.opeka@siol.net _ 041 959 877 Vesna Pungerčar _ vesna.pungercar@guest.arnes.si _ 041 472 622 Denis Rovan _ denisrovan@gmail.com _ 031 623 496 Nina Štrovs _ nina.strovs@yahoo.com _ 031 303 269 Jasna Štrukelj _ jasnastrukelj@gmail.com _ 031 817 971 Luka Turk _ lukhail@siol.net _ 041 846 217 Anja Vidic _ severnica2000@yahoo.com _ 040 416 699 Nejc Vidmar _ jernej.vidmar@vidmarboehm.com _ 041 353 598 Žiga Zupančič _ zyg@email.si _ 031 811 729 Rok Žnidaršič _ rok.znidarsic@fa.uni-lj.si _ 041 373 193

134


prenočišča Rio de Janeiro

Brasilia

São Paulo

Vila Carioca

Hotel das Nações

Paulista Garden Hotel

Rua Estácio Coimbra 84 - Botafogo 22260-010 Rio de Janeiro Telefon +55 (21) 25353224 www.vilacarioca.com.br

Shs qd. 04 Bloco I 70322-907 Brasilia (DF) Telefon +55 (61) 3322 8050 +55 (61) 3217 8000 Fax +55 (61) 3225 7722 www.hoteldasnacoes.com.br E-mail hoteldasnacoes@uol.com.br

Alameda Lorena, 21 - Jardins São Paulo - São Paulo Telefon +55 (11) 3885 8498 +55 (11) 3885 9062 Fax +55 (11) 3885 1362 www.paulistagardenhotel.com.br E-mail pauloaag@terra.com.br

135


zahvala Oblikoval

Žiga Zupančič

Teksti in ostalo gradivo

Mojca Gabrič, Petra Kregar, Tanja Marn, Alenka Kramer, Jan Opeka, Žiga Zupančič, Boris Matič, Anja Vidic, Vesna Draksler, Jasna Štrukelj, Nejc Černigoj, Jernej Vidmar, Jure Grohar, Andreja Črnčič, Nina Štrovs, doc. Tadej Glažar, prof. Janez Koželj S posebno zahvalo našemu mentorju, profesorju Janezu Koželju in asistentu doc. Tadeju Glažarju za svetovanje. Zahvaljujemo se tudi Flaviu Coddou, Raulu Buenu Andrade Silvi in prof. Eduardu Ferroniju za dodatne informacije, ter vsem ostalim, ki so s svojim prispevkom pripomogli k izvedbi ekskurzije v Brazilijo. Najlepša hvala!

136


BRAZIL 2007