Issuu on Google+

UL FA

AVSTRIJA ŠVICA 2008


potek ekskurzije na kratko 23.april - sreda:

LJUBLJANA >>> Celovec >>> INNSBRUCK

Architekturbüro Wimmer _ Wörtherseestadion-Europameisterschaft 2008 Winkler + Ruck Architekten _ Stadtgartenzentrale Thom Mayne, Morphosis _ Hypo-Alpe-Adria Bank Center Thom Mayne, Morphosis _ Innenhof & Kindergartenterrasse Hypo-Alpe-Adria Bank Henke und Schreieck Architekten _ Buro- und Ausstellungspavillon Bene Klaura & Kaden Architekten _ Passivwohnbau am Lendkanal Willi Frotscher _ Centrum Odorf

24.april - četrtek:

INNSBRUCK >>> Feldkirch >>> Zwischenwasser >>> Klaus >>> Dornbirn >>> Wolfurt >>> BREGENZ

Zaha Hadid Architects _ Nordpark Cable Railway Dominique Perrault _ Innsbruck Town Hall Baumschlager & Eberle _ Lohbach Residences Baumschlager & Eberle _ Villa Menti Plaza Feldkirch Walter Unterrainer _ Lot Holzbau Walter Unterrainer _ Passivhauswohnanlage Batschuns Dietrich | Untertrifaller Architekten _ Hauptschule Klaus Dietrich | Untertrifaller Architekten _ Museum Inatura Dornbirn Lepopld Kaufmann _ Messestadion Dornbirn Dietrich | Untertrifaller Architekten _ Kindergarten Wiesenweg Baumschlager & Eberle _ LTW Wolfurt 25.april - petek:

BREGENZ >>> Lustenau >>> Appenzell >>> Winterthur >>> Zürich

Dietrich | Untertrifaller Architekten _ Office am See Bregenz Peter Zumthor _ Kunsthaus Bregenz Daniele Marques _ einkafzentrum Lustenau Annette Gigon / Mike Guyer Architekten _ Museum Liner Beat Rothen _ Ninck-Areal Kaufmann, van der Meer+Partner Architekten _ Kranbahn Kreis Schaad _ Wohnuberbauung Q-Bus Boltshauser Architekten _ Erweiterung der Schulanlage Hirzenbach Santiago Calatrava _ Rechtswissenschaftliches Institut RWI Burkhalter Sumi _ Housing Witikon Le Corbusier - Centre Le Corbusier

26.april - sobota:

Zürich >>> Dietikon >>> Baden >>> Aarau >>> Luzern

Camenzind Evolution Architects _ Pneushop Art Exchang Gmür & Steib _ Wohnüberbauung in Zürich Adrian Berger, Lukas Huggenberger _ Stadthaus Zurlindenstrasse Spillmann Echsle Architekten _ Freitag Flagship Store Baumann Roserens Architekten _ Tramstation Limmatplatz Ken Architekten BSA _ Kindergärten in Dietikon Enzmann+Fischer Architektlnnen _ Grundschule Steinmurli Erweiterung Diener in Diener _ Burogebaude Miller&Maranta _ Markthalle

27.april - nedelja:

Luzern >>> Vella >>> Flims >>> Flims >>> Paspels >>> Graubunden >>> Chur Diener in Diener _ Hotel Schweizerhof Jean Nouvel _ Kultur- und Kongresszentrum Jean Nouvel _ The Hotel Alvar Aalto _ Apartements Building Valentin Bearth & Andrea Deplazes _ Schule mit Halle Valerio Olgiati _ Das Gelbe Haus Valerio Olgiati _ Paspels Schule Via Mala Peter Zumthor _ Archaelogical site 1985-86 28.april - ponedeljek:

Chur >>> Vaduz >>> LJUBLJANA

Peter Zumthor _ Residence for Elderly Meinrad Morger, Heinrich Degelo, with Christian Kerez _ Kunstmuseum Liechtenstein




pot




avstrija Časovni pasovi

UTC

+1 (centralna Evropa)

Državna ureditev

federalna parlamentarna republika Neodvisnost

27.7. 1955 (uveljavitev avstrijske državne pogodbe), 26.10. 1955 (deklaracija o neodvisnosti) Uradni Jezik

nemščina Priznani regionalni jeziki Uradno ime

slovenščina, hrvaščina, madžarščina

Republika Avstrija

Denarna enota

Republik Österreich Glavno mesto

Dunaj

48°12′N, 16°21′E

Največje mesto

Dunaj

1 678 435 prebivalcev (2008)

euro (EUR)

Menjalna vrednost

1 euro (€) = 1,56 $ april 2008

BDP

36 000 USD/preb. (2006)

Površina

83 872 km2

Telefonska koda

Število prebivalcev

Internetna koda

8 316 487 (2007)

+43 .at

Zgodovina Po nadvladi Rimljanov, Hunov, Langobardov, Ostrogotov, Bavarcev in Frankov, je ozemlje Avstrije v 10. stoletju prešlo pod Babenberžane. Te so v 13. stoletju nasledili Habsburžani, ki so ostali na oblasti vse do 20. stoletja. Po razpustitvi Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je bilo osnovano Avstrijsko cesarstvo, ki je bilo leta 1867 preurejeno v dvojno monarhijo Avstro-Ogrsko. Po porazu v prvi svetovni vojni je monarhija razpadla na več neodvisnih držav, katerih ena je današnja Avstrija. Leta 1918 je Avstrija postala republika, kar je ostala do leta 1934, ko je kancler Engelbert Dollfuß uvedel diktaturo. Avstrijo je leta 1938 priključila nacistična Nemčija (glej Anschluss). Po porazu nacistov v drugi svetovni vojni so Avstrijo skladno s sklepi Potsdamske konference zasedle zavezniške sile. Leta 1955 je država znova dobila popolno neodvisnost pod pogojem, da se zaveže nevtralnosti. Kljub temu se je po padcu komunizma v Vzhodni Evropi Avstrija začela vključevati v evropske povezave in se tako leta 1995 vključila v Evropsko unijo, leta 1999 pa še v Evropsko monetarno unijo.




švica Časovni pasovi

UTC

+1 (centralna Evropa)

Državna ureditev

federalna parlamentarna republika Neodvisnost (od Habsburške monarhije)

1291 1848

(razglašena),

1648

(priznana),

(zvezna država)

Uradni Jezik

nemščina, francoščina, italijanščina, retoromanščina Uradno ime

Confoederatio Helvetica (Latin) Schweizerische Eidgenossenschaft (German)

Confédération suisse (French) Confederazione Svizzera (Italian) Confederaziun svizra (Romansh) Švicarska konfederacija

Glavno mesto

Bern

46°57′″N, 7°27′″E

Največje mesto

Zürich

366 145 prebivalcev (2004)

Površina

41 285 km2 Število prebivalcev

7 261 200 (2001)

Denarna enota

švicarski frank (CHF) Menjalna vrednost

1 frank = 0,61 € april 2008

BDP

38 706 USD/preb. (2007)

Telefonska koda

+41

Internetna koda

.ch

Zgodovina Leta 1291 so predstavniki treh kantonov, Urija, Schwyza in Unterwaldna podpisali pogodbo o večnem zavezništvu, s katerim so se povezali v boju proti tuji nadvladi Habsburžanov, ki so tedaj zastopali Sveto rimsko cesarstvo. V bitki pri Morgartnu so Švicarji leta 1315 porazili habsburško vojsko in si s tem zagotovili relativno neodvisnost kot Švicarska konfederacija. Švicarska državljanska vojna, ki se je začela leta 1531, je bila posledica delnega uspeha reformacije v različnih kantonih. Razrešili so jo s politično rešitvijo, ki je dajala kantonom relativno neodvisnost v notranjih zadevah in preprečevala vmešavanje v zadeve drugih kantonov. Z Vestfalsko pogodbo so leta 1648 evropske države priznale neodvisnost Švice od Svetega rimskega cesarstva in njeno nevtralnost. Leta 1798 je Švico zasedla francoska revolucionarna vojska. Dunajski kongres je leta 1815 ponovno vzpostavil neodvisnost Švice, evropske sile pa so se zavezale k permanentnemu spoštovanju švicarske nevtralnosti. Švica je sprejela zvezno ustavo leta 1848, jo obširno dopolnila leta 1874 in zvezni upravi podredila skrb za obrambo, trgovino in javno pravo. Od tedaj je zgodovino Švice zaznamoval kontinuiran politični, gospodarski in socialni napredek. Švica je znana po svoji zgodovinski nevtralnosti in ni sodelovala ne v prvi ne v drugi svetovni vojni. Leta 2002 so se prebivalci Švice na referendumu odločili za vstop v OZN.




celovec




arhitektura Celovec

Südring 207, A-9010 Klagenfurt am Wörthersee, Avstrija

Wörtherseestadion - Europameisterschaft 2008 Štadion ob Vrbskem jezeru Architekturbüro Wimmer 2008

Stadion ob Vrbskem jezeru navdušuje s svojo markantno podobo. Poseben učinek je bil dosežen s kritino nad tribunami iz prozornih dvoslojnih plošč. Cilj arhitektov je bil razviti kompakten stadion, ki se bo zlil s pokrajino.Stadioni daje dinamično podobo streha nad vzhodno tribuno. Tribune so nameščene karseda blizu igrišča, da omogočajo pristno doživljanje igre. V prostornem, dvignjenem delu nad zahodnim delom so lože in drugi VIP prostori. Center za športe z žogo in nogometna akademija sta koncipirani v skeletni gradnji iz armiranega betona,

kar omogoča fkesibilno rabo in variabilno gradnjo. Dvorane za trening imajo strešno konstrukcijo z lesenim povezjem. Poleg potrebnih splošnih storitev na področju hišne tehnike so načrtovane še nadomestne omrežne priprave, osvetljava, primerna za tv prenose, ozvočenje, telekomunikacijske priprave, varnostni in vstopni sistem ter video stena na severu in jugu stadiona. Za učinkovito rabe energije so predvideni rekuperacija toplote iz sončne energije in izraba talne vode.




arhitektura Celovec

Pulverturmstraße 76, A-9020 Klagenfurt, Avstrija

Stadtgartenzentrale

Centrala mestnega vrta Winkler + Ruck Architekten 2007

Na jugovzhodnem delu mesta je po urbanističnem planu predvidena obrtna cona. Kjer še prevladujejo še polja in travniki ustvarja stavba mestnega vrta prvo dominanto v prostoru in hkrati nakazuje nastavek za nadaljni razvoj cone. Objekti tvprijo povezovalno os med dvema cestama.

Streha lebdi nad delavnicami, v katerih se odvijajo razni programi. Zelenje objema objekt iz severne in južne strani pogledov. Teža betonskega objekta je v kontrastu s transparentnimi steklenjaki. Projekt je prejel »Kärntner Landesbaupreis 2007«.




arhitektura Celovec Alpen-Adria-Platz 1, A-9020 Klagenfurt, Avstrija

Hypo-Alpe-Adria Center Banka Hypo-Alpe-Adria Thom Mayne, Morphosis 2002

Hypo Alpe-Adria center se nahaja na vzhodnem robu mesta 6 kilometrov od centra, kjer se začenjajo predmestna naselja in kmetijske površine. Avtorji so zato v svoji zasnovi poskušali povezati kvalitete tako urbane kot ruralne tipologije. Stavba je bila zgrajena leta 2002.

Površina parcele je 10.432 m2, v Hypo Alpe Adria centru je 26.012 m2 bruto površin. V pritličju so garažna hiša, tehnični prostori in skladišča, v nadstropjih so bančni prostori, poslovni prostori, trgovine, vrtec in večnamenska dvorana.




arhitektura Celovec Alpen-Adria-Platz 1, A-9020 Klagenfurt, Avstrija

Innenhof + Kindergartenterrasse Hypo-Alpe-Adria Bank

Notranjost in vrtec

Thom Mayne, Morphosis 2003

Naravni materiali kot so terrazzo, keramika, steklo, les in naravni kamen so v arhitekturi uporabljeni v zanimivem kontrastu z vidnim betonom. Ozelenjeno notranje dvorišče, fontana, kamnite skulpture, travnate površine in številne rastline pa ustvarjajo prijeten in umirjen ambient za zaposlene in obiskovalce.

10


arhitektura Celovec Schleppeplatz 6, A-9020 Klagenfurt, Avstrija

Buro- und Ausstellungspavillon Bene

Pisarniški in razstavni paviljon Bene Henke und Schreieck Architekten 2002

Pisarniški in razstavni paviljon podjetja Bene – Zumtobel Staff izraža približevanje naravi tako, da vključuje obstoječe drevje v zasnovo paviljona. Da bi preprečili poškodbo drevesnih korenin, je celotna skeletna konstrukcija dvignjena nad teren. Z lebdečim učinkom daje diskretni videz in vtis začasne funkcije. Notranji atriji predstavljajo zelene izložbe, ki so integrirane v pisarniški prostor. Prehodnost prostorov in prosojnost fasade povdarjajo stik z naravo.

11


arhitektura Celovec

Viktoriaweg 27, Tarviser Straße 180, A-9020 Klagenfurt, Avstrija

Passivwohnbau am Lendkanal

Kompleks pasivne stanovanjske gradnje Klaura & Kaden Architekten 2006

Leta 2004 so ljudje s podobnimi potrebami in življenskim slogom izdelali načrt za energijsko učinkovito stanovanjsko stavbo (cena stroškov ogrevanja doseže le desetino stroškov, porabljenih za ogrevanje konvencionalnih stavb) z udobnimi pogoji bivanja na dobri lokaciji med jezerom in mestom. Stavba je umeščena kot protiutež okoliški zazidavi enodružinskih hiš, obkroženih s travniki. Izbiro lokacije je pogojevala tudi obstoječa infrastruktura in dobre prometne povezave.

12


innsbruck

13


arhitektura Innsbruck Rio de Janeiro

An-der-Lan-StrasseRua 40-42, A-6020 Innsbruck, Avstrija Capitão Felix 50, São Cristovão

Odorf UnidadesCentrum Habitacionais

Stanovanjsko-poslovni objekt Affonso Willi Eduardo Reidy Frötscher 1947 2006

Provotno olimpijska vas je bila zgrajena v dveh fazah (1964 in 1976) in je danes velika stanovanjska soseka za približno 8000 ljudi. Ima vse značilnosti tistega časa in tudi enake težave: manjkajoča infrastruktura,

pomanjkanje kulturnega dogajanja, monofunkcionalnost, težnje po getoizaciji. Sorazmerno obsežne površine med bloki so ostale brez prave kvalitete. Stavbno telo novega centra sestavljajo najprej horizontalno razložen, nato pravokotni postavljen in nazadnje vertikalno dvigajoči se volumni v obliki meandra. Prvi, nižji se nato razvije v vertikalno dominanto. Da bi dosegli zahtevanih 500 m2 na etažo in hkrati ohranili primerno vitkost, je stolp razdeljen. Ožji del je z masivnejšim povezan preko steklenih mostov, ozka reža sega v klet in osvetljuje podzemno garažo ter se nadaljuje kot rez skozi celotno situacijo. Glavne programe centra, večnamensko dvorano in vrtec, dopolnjujejo: mladinski center, varovana stanovanja z dnevnim centrom, poslovni prostori, storitvene dejavnosti in garaža. Poleg tega je bilo za doseganje primerne gostote smiselno dodati še 100 novih stanovanj.

14


arhitektura Innsbruck

Hungerburgbahn

Nordpark Cable Railway Kabelska železnica Zaha Hadid Architects 2007

Kabelska železnica Hungerburgbahn v Nodrparku je bila odprta 2. decembra 2007. V svoji dolžini 1800 metrov obsega štiri postajališča in povezuje center mesta z Alpenzoo , najvišje ležečim živalskim vrtom na svetu in smučiščem na vrhu gore Hungerburg. Skupna podoba postaj

kot tudi mosta čez reko Inn, so organske oblike iz mlečno belega stekla. Vse postaje so namreč pokrite s fluidno konstrukcijo iz belih plošč in črne mreže, ki poudarijo kontrast, kar je še posebej opazno ponoči, ko so vse postaje od spodaj osvetljene z belo svetlobo.

15


arhitektura Innsbruck

Maria Theresienstrasse 18, Anichstrasse 8, A-6020 Innsbruck, Avstrija

Innsbruck Rathaus

Mestna hiša v Innsbrucku Dominique Perrault 2004

Mesto Innsbruck in zasebni investitorji so si zamislili kompleksen program za zgodovinsko mestno središče, ki ga sestavljajo: mestna hiša (7 700 m2) in prenovljena stavba (11 000 m2), novi javni trg in hotel ob njem in nakupovalno galerijo (8 000 m2). Kompleksnost vzidave in njen dialog s starim ustvarjata hibridno in sodobno arhitekturo. Cilj projekta je bil zagotoviti prostore za mestno upravo na enem mestu za potebe meščanov. Nakupovalna galerija s podzemnim parkiriščem kot dodatek hotelu naj bi preusmerila kupno moč iz predmestja nazaj v mestno središče. Zasnova se vključuje v obstoječo strukturo tako, da jo utrjuje in povezuje po višini. Pokrita nakupovalna galerija je nastala po vzoru tistih iz 19. stol., povezuje dve pomembni cesti in vključuje vhod v mestno hišo. Nad njo se dviguje na daleč vidni znak nove zgradbe, 37 m visok stekleni komunikacijski stolp z razgledno ploščadjo.

16


arhitektura Innsbruck Franz-Baumannweg 12, 14, 16, 18, 20, 22, A-6020 Innsbruck, Avstrija

Lohbach Residences

Stanovanjsko naselje Lohbach Baumschlager & Eberle 2000

Stanovanjska soseska je na obrobju mesta in tvori ločnico med zahodno stanovanjsko cono mesta in kmetijskim območjem. V tem okolju je nujno, da so zasnova in oblikovanje soseske ekonomsko in ekološko dovršena, zato so uporabljene enostavne in okolju prijazne rešitve. Soseska sestoji iz šestih stavb, višine od 5 do 7 nadstropij in obsega 298 stanovanj za približno 1000 stanovalcev. V enem objektu je dom za upokojence in stanovanja za invalide. Vse hiše imajo direkten dostop v

kletno garažo z 287 parkirnimi mesti. Zunja ureditev je človeku prijazna, brez motornega prometa, s sistemom tlakovanih pešpoti, trgov, tudi otroških igrišč. Nadkriti vhodi vodijo v centralno stopnišče z zenitno svetlobo. Vsa stanovanja imajo balkon, dostopen iz dnevnih prostorov, ki obkroža vso fasado. Fasade so razgibana kombinacija senčil in steklenih balkonskih parapetov, ki ščitijo pred vetrom, dežjem, soncem, obenem pa zagotavljajo zasebnost.

17


feldkirch

18


arhitektura Feldkirch Rio de Janeiro

Waldfriedgasse 4, A-6800 Avstrija Rua Capitão FelixFeldkirch, 50, São Cristovão

Villa Menti Plaza Feldkirch Unidades Habitacionais Stanovanjski kompleks Affonso Eduardo Reidy Baumschlager & Eberle 1947 2006

Kompleks je zgrajen v visoko kakovostnem stanovanjskem predelu Feldkircha, ki je znan po odprtih zelenih prostorih. Posebnost lokacije je obstoječa vila Villa Menti iz leta 1850 in je pod spomeniškim varstvom tako, da jo je moral arhitekt vključiti v zasnovo nove b zazidave. Zasnova predvideva zelo gosto zazidavo iz treh posamičnih stavb (povezanih z dvema nadstropjima podzemnih garaž ter z pokritimi “kolonadami” v pritličju), ki v

primerni razdalji obkrožajo obstoječo vilo, hkrati pa se zaradi drugačne fasade od nje jasno ločujejo in jo poudarjajo. V pritličjih novih objektov so večinoma pisarne, v 1. in 2. nadstropju so prostori, ki se lahko uporabijo tako za pisarne kot za stanovanja, v zadnjih 3 nadstropjih pa so samo stanovanja. Tlorisi vseh stanovanj so organizirani tako, da so vsa stopnišča, kopalnice ter servisni prostori locirana v jedrih, tako, da se velika okna spalnic ter dnevnih sob odpirajo na okoliške zelene prostore ter gore v ozadju. Vsa stanovanja imajo tudi dokaj veliko zunanjega zasebnega prostora (lože) in terase v 3.nadstropju. Lože imajo drsna okna, ki se lahko popolnoma zaprejo ter spremenijo ložo v dodatno sobo ali dodaten dnevni prostor, ki se ga lahko uporablja skozi celo leto. Zanimiva so tudi jedra v notranjosti stavbe in imajo elike svetlobnike, ki vodijo zunanjo svetlobo vse do garažnih kleti.

19


arhitektura Feldkirch Rio de Janeiro

Beim Gräble 6, A-6800 Avstrija Rua Capitão FelixFeldkirch, 50, São Cristovão

Lot Holzbau Unidades Habitacionais

Lesarska delavnica

Affonso Eduardo Reidy Walter Unterrainer 1947 2000

Kompleks delavnic je sestavljen iz treh objektov, delavniške hale, iz pisarniškega krilai n okroglega silosa. Pisarniško krilo je na vzhodni strani delavnice tako da, skupaj s silosom oblikuje prostor-trg pred severno, vhodno stranjo objekta. Severna stran delavnice je zastekljena, kar omogoca odlicno osvetlitev ter veliko zanimivih pogledov v proizvodni proces. Hala je sestavljena tako, da jo je možno po potrebi podaljšati proti jugu. Stebri in nosilci so iz lesa, za prečno ojačitev so fasadne plošce na vzhodni in zahodni strani, ki so med seboj dodatno povezane z aluprofili. Hala je še dodatno osvetljena z vrha na vzhodni in zahodni strani. Pisarniški del pa je zgrajen kot hiša z vsemi lastnostmi pasivne gradnje.

20


zwischenwasser

21


arhitektura Rio Vorarlberg de Janeiro

Batschuns / Furxstrasse 32, A-6832 Zwischenwasser, Avstrija Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Passivhauswohnanlage Batschuns Unidades Habitacionais Pasivne vrstne hiše

Affonso Eduardo Reidy Walter Unterrainer 1947 1997

Šest nizkoenergijskih stanovanjskih enot se sestoji iz štirih dvonadstropnih hiš, ki so stopničasto razporejene ob cesti, in dveh

tronadstropnih hiš, ki sta zamaknjeni proti jugu. Hiše povzemajo merilo okoliških stavb in se z neobdelanim macesnovim lesom na fasadi zgledujejo po okoliških kmečkih hišah. Hiše so zgrajene iz opečnih zidov in armiranobetonskih plošč, ker ni notranjih nosilnih sten in stebrov, so tlorisi svobodni. Zaradi strnjene gradnje, orientacije proti jugu, skoraj popolne zasteklitve na južni fasadi in majhnih odprtin na severni fasadi, najboljše toplotne izolacije ter dobro zatesnjene gradnje, je bilo možno zgraditi hiše, ki ne potrebujejo običajnega ogrevanja. Minimalne potrebe po ogrevanju so dosežene z vpihavanjem svežega toplega zraka, ki se ogreje z rekuperatorji in solarnimi dobitki. Pri nizkih temperaturah se vklopi majhna toplotna črpalka. Ogrevanje sanitarne vode poteka preko 750 litrskega hranilnika toplote in sončnih kolektorjev.

22


klaus

23


arhitektura Klaus Rio de Janeiro

Treietstraße 17, Felix A-6833 Avstrija Rua Capitão 50,Klaus, São Cristovão

Hauptschule Klaus – Weiler – Fraxern Unidades Habitacionais Osnovna / meščanska šola

Affonso Eduardo Reidy Dietrich | Untertrifaller Architekten 1947 2003

Nova šola stoji ob cesti med mestom Klaus in bližnjim industrijskim predelom. Zgrajena je bila po standardih pasivne gradnje. V šoli se lahko hkrati uči 12 razredov; učenci prihajajo iz mesta Klaus in dveh sosednjih občin Weiler in Fraxern.

Šola je tronadstropna z dvonadstropnim povezovalnim delom s športno dvorano. Vhod je dvonadstropen, ki služi tudi kot dvorana za zbiranje. V zgornjem nadstropju povezovalnega dela je knjižnjica. Svetlobni jaški, ki segajo čez celotno višino stavbe, dopuščajo vstop dnevne svetlobe do nižjih nadstropij. Razredi v vzhodnem krilu v višjih nadstropjih so povezani z mostovi do hodnikov. Celotna stavba je zgrajena iz prefabriciranih lesenih elementov z izjemo stopniščnih jeder, ki so zgrajena iz armiranega betona. Gradnja je bila le 3% dražja od gradnje podobne stavbe iz običajne masivne gradnje.

24


dornbirn

25


arhitektura Rio deDornbirn Janeiro

Jahngasse 9, A-6850 Avstrija Rua Capitão Felix Dornbirn, 50, São Cristovão

Inatura Unidades Museum Habitacionais Muzej

Affonso Thomas EduardoWeber Reidy 2003 1947

Stara stavba je bila proporcionirana v klasicističnem slogu. Prvotno industrijski objekt je bila zreduciran samo na konstrukcijo strukturo in njene pomembne dele. Okoli stavbe je bil urejen nov mestni park.

V notranjosti je ostalo staro industrijsko dvigalo na tirih, v bazilokalnem prostoru iz 19. stol. je urejen razstavni prostor, blagajna, bar, trgovino in velik foyer. Prvo nadstropje je namenjeno raznim razstavam, višja nadstropja so namenjena knjižnici in upravi. Nov park je razdeljen na več tematskih prostorov, ki obkrožujejo posestvo. Zagotavlja različne možnosti za rekreacijo in privlači veliko obiskovalcev.

26


arhitektura Rio deDornbirn Janeiro

Messegelände, A-6850 Avstrija Rua Capitão Felix Dornbirn, 50, São Cristovão

Messestadion Dornbirn Unidades Habitacionais

Sejemska večnamenska dvorana Dornbirn Affonso Eduardo Reidy Leopld Kaufmann

1947 1998

Sejemska dvorana stoji na obrobju mesta. Zunanji ovoj je iz plošč iz zlitine bakra, titana in cinka, ki pokrivajo mrežo iz cevi. To oblikuje eliptično streho, ki prekriva dvorano. Lesena obloga stropa je značilen primer vorarlberške lesene konstrukcije. Dvorano uporabljajo skozi celo leto za razstave, športne in kulturne prireditve. Dvorana lahko sprejme od 4.000 do 7.000 gledalcev z dodatnimi sedeži.

27


wolfurt

28


arhitektura Rio de Wolfurt Janeiro

Wiesenweg 14, A-6922 Wolfurt, Avstrija Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Kindergarten Wiesenweg Unidades Habitacionais Vrtec

Affonso Eduardo Reidy Dietrich | Untertrifaller Architekten 1947 2000

Sobe za igralne skupine, v katerih se starši, stari starši, varuške in otroci družijo v sproščenem okolju in vrtec imajo dostop s severa in so ortogonalno povezani s koridorjem, ki prečka cono servisnih prostorov. Koridor je osvetljen na obeh koncih z velikimi zastekljenimi odprtinami, proti cesti in vrtu. Velike steklene površine na vrtni strani so v kontrastu z osvetlitvijo in prezračevalnimi krili v liniji servisnih prostorov. V prostoru prepričljiv element v obliki loka, z jasno projekcijo strehe združuje igralnice na jugu in omogoča igranje ter delo tudi v zunanjem prostoru oziroma v vrtu.

29


arhitektura Rio de Wolfurt Janeiro

Achstrasse 53, A-6922 Wolfurt, Avstrija Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

LTW Wolfurt Unidades Habitacionais

Poslovna stavba podjetja LTW Wolfurt Affonso Eduardo Reidy Baumschlager & Eberle 1947 2002

Po zunanjih gabaritih blok kockaste oblike združuje upravo, skladišče, laboratorije za raziskave in delavnico sistema shranjevanja. Arhitekt reagira na različne pogoje, ki prevladujejo v neposredni okolici, s prezentacijo štirih, enako raznolikih fasad.

Prva, obrnjena proti glavni cesti, 18m visoka prizma z oblogo iz litega stekla, je povezana s stavbo in pušča pogled na stopnišče ter na jeklen skelet večnadstropne garaže, v kateri je videti tudi parkirane avtomobile. Druga fasada, ki gleda na stanovanjsko gradnjo, je steklena s senčili iz aluminija, ki preusmerijo svetlobo proti stropu. Ta fasadni element se lahko odstrani v celoti in tako dopušča izgradnjo morebitnega prizidka, v primeru če bi se v prihodnosti pokazala potreba po večji stavbi. Tretja, obrnjena proti avtocestnemu nadvozu, je debela betonska stena, z ozkimi dolgimi okni, in deluje kot zvočna pregrada proti avtocesti. Četrta, zadnja fasada, postavljena proti poljem, je samostoječ betonski skelet z okni od tal do stropa in drsnimi lesenimi senčili.

30


bregenz

31


arhitektura Rio deBregenz Janeiro

Seestraße, A-6900 Bregenz, Avstrija Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

am See Unidades Office Habitacionais

Pisarniška stavba

Affonso Eduardo Reidy Dietrich | Untertrifaller Architekten 1947 2006

Stavba je sestavljena iz dveh delov. Prvi, severni del predstavlja 6 etažni poslovno-trgovski stolpič, ki spoštuje višino in gradbeno črto obstoječih stavb ob mestni cesti. Od sosednjega objekta, ki ima okna na stranski fasadi, je nova stavba ustrezno odmaknjena. V vmesnem

prostoru je zasnovan enoetažni del, ki je dvignjen na nivo prvega nadstropja nad uvozom v kletne parkirne prostore, in je povezan s poslovnimi prostori v stolpiču. Drugi del objekta je umaknjen na južni rob parcele, ker se naslanja na stavbno črto in gabarit sosednje hiše, ima samo tri etaže, v katerih so poslovni prostori in dve manjši stanovanji. Fasadni plašč prvega dela je sestavljen iz mreže celostenskih okenskih elementov, ki so poudarjeni z aluminijastimi okvirji. Fasada nižjega dela je prilagojena okoliškim hišam objektom tako, da je klasično zidana, bele barve in z ritmičnimi okenskimi odprtinami.

32


arhitektura Rio deBregenz Janeiro

Karl Tizian A-6900 Bregenz, Avstrija Rua Platz, Capitão Felix 50, São Cristovão

Kunsthaus Bregenz Unidades Habitacionais Hiša umetnosti Bregenz Affonso Peter Eduardo Reidy Zumthor 1947 1998

Zumthor je s projektom galerije sodobne umetnosti zmagal na natečaju in zanj leta 1998 dobil nagrado Mies van der Rohe. Galerija v obliki svetlečega zaboja stoji na obali jezera. Notranja svetloba stavbe se venomer spreminja, odvisno od tipa razstave, dela dneva in barve neba. Stavba je oblikovana tako, da ujame svetlobo s vso svojo površino in jo potem razporedi po treh nadstropjih galerije in še pritličju. Stekleni ovoj je samostojno stoječa struktura, ki jo podpira kovinski okvir in ščiti notranji betonski stolp pred dežjem in vetrom. Med vsako galerijsko etažo je prazno nadstropje, kjer se zbira zunanja svetloba, ki se potem razprši v spodnji galerijski prostor. Strop nad vsako galerijsko etažo je narejen iz steklenih panelov. Količina svetlobe ujete v odprtine med nadstropji je dovolj, da nekatere razstave sploh ne potrebujejo umetne svetlobe, zato niso potrebne okenske odprtine. Zumthor je preobrazil tehnične rešitve v čutno in poetično doživetje. Steklena fasada

daje občutek žametne teksture, mehkoba pa se nadaljuje tudi v notranjosti, kjer je betonska površina zglajena in mehka na dotik, dodatki kot so stopniščne ograje, pa so polirani ali matirani. Obiskovalec se gibljepo hiši po krožni poti ali se najprej vzpne na vrh z dvigalom in se potem krožno spušča ali pa obratno. Krožna pot je rezultat strukturnega oblikovanja prostora. V vsakem prostoru so trije nosilni zidovi, nameščeni po obodu. Nevtralnost prostorov omogoča, da se kvaliteta prostora od razstave do razstave spreminja. Prostor s svojo obliko in jasnim krožnim sistemom poti daje občutek preprostosti, ki ga arhitekt uravnava s čutnostjo materialov in kvaliteto svetlobe. Medtem, ko je steklena stavba namenjena samo za razstave, so dodatni programi uprave, kavarne in trgovine v manjši stavbi iz črnega betona. Med stavbama se ustvarja prazen prostor, kamor se včasih iz steklene galerije stavbe podaljša kakšna od razstav ali poleti naseli kavarniška terasa.

33


lustenau

34


arhitektura Lustenau Rio de Janeiro

Kaiser-Franz-Josef-Straße 2, Lustenau, Avstrija Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Einkafzentrum Lustenau Unidades Habitacionais Nakupovalni center Affonso Eduardo Reidy Daniele Marques 1947 1996

Urbanistično gledano center kraja Lustenau po svoji gostoti in strukturi ni posebej poudarjen kot središče občine. Nova pokrita tržnica zavzema poleg cerkve in občinske dvorane tretjo pomembno javno mesto na trgu. Projekt nadaljuje idejo tržnice

in združuje različne uporabnosti in oblike pod veliko, v prostor segajočo streho. Streha nekako zameji odprti prostor in se nanaša na os vaškega trga pred cerkvenim pročeljem. Videz trgovine naj bi bil lahkoten in transparenten. Zaradi tradicionalnih lokalnih obrti je bila uporaba lesa logična, arhitekturni izraz lahkotnosti pa je dosežen s kombinacijo lesa in plastike. Transparentnost vzpostavlja osupljive odnose med različnimi notranjimi ločenimi komponentami. Naravna in umetna svetloba na različne načine spreminjajo izraz stavbe glede na čas dneva.

35


appenzeil

36


arhitektura Appenzell Rio de Janeiro

Unterrainstrasse 905050, Appenzell, Švica Rua Capitão5,Felix São Cristovão

Liner Unidades Museum Habitacionais Muzej Liner

Affonso Eduardo Guyer Reidy Annette Gigon/Mike 1947 2001

Osvetlitev razstavnih prostorov je bila glavni razlog za cikcakasto obliko volumna stavbe. Ta spominja na vrste stanovanjskih hiš v Appenzellu kot tudi na oblike streh industrijskih in kmetijskih objektov v okolici. Streha je prekrita z nerjavečimi

jeklenimi ploščami, ki omogočajo razpršitev odbojne svetlobe. Z istim materialom je obložena tudi fasada. Način luskastega prekrivanja jeklenih plošč in siva, sijoča barva materiala, spominjata na s skodlami krite tradicionalne hiše v tej pokrajini.

37


winterthur

38


arhitektura RioWinterthur de Janeiro

Brühlgartenstaße 2-12, CH-8400 Švica Rua Capitão Felix Winterthur, 50, São Cristovão

Ninck-Areal Unidades Habitacionais Zazidava Ninck

Affonso Eduardo Reidy Beat Rothen 1947 2003

V mešanem območju se prepletajo različne rabe.V neposredni bližini so visoke poslovne stavbe, ki so tudi dominanta na tem prostoru, zraven so enodružinske hiše, železnica,

velik park in rekreacijske površine. Zazidava štirih objektov deluje kot vezni členi med vsemi temi nasprotji. Objekti s prostornimi stanovanji so med seboj povezani z podzemno garažo. Njihova posebnost so dinamične in barvno raznolike fasade, ki se spreminjajo glede na letne čase in dele dneva.. Pomični fasadni elementi iz aluminija, zastekljene stene in lože oblikujejo visoko bivalno ugodje.

39


arhitektura RioWinterthur de Janeiro

Katharina-Sulzer-Platz, CH-8400 Švica Rua Capitão Felix Winterthur, 50, São Cristovão

Kranbahn Unidades Habitacionais

Hibridna stavba Žerjavna proga

Affonso Eduardo Reidy Kaufmann, van der Meer+Partner Architekten 1947 2004

Trg Katarine Sulzer je največji odprt prostor v tem delu mesta. To je degradirano industrijsko območje, kjer so skladišča in žerjavi za nakladanje vagonov. Arhitekti so obnovili stavbo iz leta 1896 in naredili hibrid, ki vključuje 76 stanovanj, 15 loftov, filmske studije, 2000 m2 pisarn, trgovine in 122 parkirnih mest. Volumen stavbe je postavljen vzdolž obstoječe stavbe sorodne velikosti. Na ta način je med zgradbama ustvarjen velik javni prostor, ki je zaključen z zazelenitvijo. Okoliško merilo je preseženo z 28 tripleks stanovanji, ki so postavljeni na vrhu hibrida in predstavljajo hiše na strehi mesta. Arhitektura se dobro vključi v obstoječo okolje in spoštuje kontekst kraja. Posebnost stavbe je uporaba žerjava za nakladanje vagonov za fasadni element. Nova arhitektura, stara industrijska stavba in železniška infrastruktura so oblikovani v zaključeno, prepoznavno celoto.

40


arhitektura RioWinterthur de Janeiro

NeumühlestraßeRua 48-54, CH-8400 Švica Capitão Felix Winterthur, 50, São Cristovão

Wohnuberbauung Q-Bus Unidades Habitacionais

Stanovanjska zazidava Q-Bus Affonso Eduardo Reidy Kreis Schaad

1947 2001

Stanovanjski kompleks z duplexi, lofti in 44 stanovanji leži v prijetnem okolju ob reki. Gre za socialna stanovanja, ki so posebna v tem, da so kupci sodelovali tako v fazi projektiranja kot pri izvedbi. Na začetku so se po večini odločili za celoten volumen, ki je pripadal posamezni stanovanjski enoti.V izvedbeni fazi so prvotne tlorise priredili po lastnih potrebah: odločili so se za manjše in večje duplexe z vrtovi na vrhu, stanovanjskim enotam so odvzeli uporabne površine in jih namenili za terase, lože in zimske vrtove. Posebnost stavbe je konstrukcijski sistem, ki je racionalen in prilagodljiv. Tako so si stanovanja lahko privoščili tudi manj premožni. S ponujeno možnostjo spreminjanja tlorisov stanovanj tako v fazi projektiranja kot v fazi izvedbe je prišlo do interakcije med naročnikom in arhitektom, ki je dala boljši končni rezultat.

41


z端rich

42


arhitektura Zürich Rio de Janeiro

Luchswiesenstrasse 186, Felix CH-8051 Zürich, Švica Rua Capitão 50, São Cristovão

Erweiterung der Schulanlage Hirzenbach Unidades Habitacionais

Razširitev šole Hirzenbach Affonso Eduardo Reidy Boltshauser Architekten 1947 2007

Obstoječo šolo, zgrajeno konec petdesetih let, je arhitekt razširil na severu s prosto stoječim in nad tlemi lebdečim paviljonom, v katerem je vrtec. Na južni strani je dodal telovadnico in pomožne, servisne prostore. Poglobitev telovadnice za tretjino višine in senčila zagotavljajo ustrezno senčenje notranjosti. Celotna zgradba je zgrajena iz recikliranega betona. Konstrukcija je armiranobetonska, s čimer se

stavba navezuje na armiranobetonsko okvirno konstrukcijo stare hiše. Betonske površine so obložene s paneli iz vezanega lesa. Kljub masivni konstrukciji prispevajo senčila s svojo geometrijo k lahkotnemu videzu zgradbe. Preoblikovan zunanji prostor se deli v območja gibanja, igre in počitka. Ustvarjen je prepusten prostor, ki ga obogati majhen arboretum različnih drevesnih vrst.

43


arhitektura Zürich Rio de Janeiro

Rämistrasse 74/76,Felix CH-8000 Zürich, Švica Rua Capitão 50, São Cristovão

Rechtswissenschaftliches institut RWI Unidades Habitacionais Knjižnica pravne fakultete v Zürichu Affonso Eduardo Reidy Santiago Calatrava 1947 1999

Arhitekt Calatrava je za prenovo in dozidavo fakultete prejel nagrado European steel price za leto 2003. Stara stavba Hermanna Fietza je bila zgrajena leta 1909. Arhitekt je pustil zunanjost stare zgradbe večinoma nedotaknjeno. Ves poseg, ki se zgodi, je kot ogromen kos lesenega pohištva, postavljenega v atrij obstoječe stavbe. Konstrukcija novega objekta je jeklena in se zaključi z ovalnim strešnim oknom z avtomatskimi senčili. Tloris sledi obliki elipse, rotiranje lečasto oblikovanih galerij okrog ustvarjene dvorane omogoča prodor stropne svetlobe do pritličja. Knjižnica ima prostor za 5000 m knjig ter 500 mest za samostojno delo. Projekt je dober primer možnosti oblikovanja v jeklu.

44


arhitektura Zürich Rio de Janeiro

Wehrenbachhalde 6-10, CH-8053 Zürich Švica Rua Capitão Felix 50,Witikon, São Cristovão

Housing Witikon Unidades Habitacionais

Stanovanjska zazidava Affonso Eduardo Reidy Burkhalter Sumi 1947 2007

Skupina treh stanovanjskih objektov velikosti dveh nadstropij stoji v predmestju. Tlorisi stanovanj so preprosti, razdeljeni so na nočni in odprti dnevni del. V pritličju in nadstropju sta po dve stanovanji, v drugi etaži pa je luksuzen in prostoren loft s štirimi terasami na vse strani. Posebnost stavbe je gornje stanovanje in premišljen barvni odtenek fasade. Temno rdeča barava naredi zgradbo opazno, vendar ne vsiljivo. Posebnost so tudi izbočene lože in poudarjeni stopniščni parapeti sive barve,ki naredijo volumen bolj razgiban in privlačen.

45


arhitektura Zürich Rio de Janeiro

Hoeschgasse 8,Felix CH-8034 Zürich, Švica Rua Capitão 50, São Cristovão

CentreHabitacionais Le Corbusier Unidades Paviljon

Affonso Eduardo Reidy Le Corbusier 1947 1965

Center Le Corbusier je izrednega pomena za Evropsko kulturno zgodovino. Paviljon, dokončan šele po Le Corbusierovi smrti, je postal zapuščina umetnika in trajen dom za njegovo delo. Leta 1967 je Heidi Weber odprla svoj muzej na eni najbolj atraktivnih lokacij ob Züriškem jezeru. Odprtje muzeja je bila posledica dolgoletne želje in odličnega sodelovanja med naročnico in arhitektom. Konstrukcija paviljona je dvodelna. Sestavljata jo dve kocki iz loščenih jeklenih panelov ter stekla, nad njima pa je konstrukcijsko ločen masiven jeklen dežnik v sivi barvi. Modularna zasnova kock je dovolj fleksibilna in omogoča, da se zgradba uporablja kot hiša, za katero je bila prvotno tudi načrtovana, ali kot galerija, saj pod dežnikasto streho lahko spreminjamo položaj pokritih elementov.

46


arhitektura Zürich Rio de Janeiro

Mythenquai 322,Felix CH-8038 Zürich, Švica Rua Capitão 50, São Cristovão

Pneushop Art Exchange Unidades Habitacionais

Vulkanizerstvo+Art Exchange Affonso Eduardo Reidy Camenzind Evolution Architects 1947 2002

Vulkanizerstvo je locirano med avtobusno in železniško postajo ob glavni vpadnici v Zurich. Naročnik je hotel imeti stavbo s prepoznavno vizualno identiteto, stoji v pol-industrijskem predmestju, kjer so bencinske črpalke, trgovine, nočni klubi, podjetja,... med centrom in zelenim stanovanjskim predelom mesta. Pritličje je na vseh štirih straneh obdano z delavnicami. Objekt je

sestavljen iz pritličja ki je namenjen servisu in nadstropja, ki je namenjen hrambi pnevmatik in promociji umetniških del s površino 200 m2. Tukaj je priložnost za mlade umetnike, da postavijo svoje stvaritve na ogled v hitro razvijajoče se okolje. Objekt ni navadna delavnica, ampak drive-by galerija za mimoidoča vozila in vlake pa tudi za uporabnike železniške in avtobusne postaje. Konstrukcija je iz jekla z betonskimi ploščami, fasada je iz izoliranih kovinskih panelov prekrita z steklenim slojem.V zgornjem delu so fasado pomaknili za 50 cm v notranjost in tako pridobili prostor za umetniška dela.

47


arhitektura Zürich Rio de Janeiro

Birmensdorferstrasse 467,Felix CH-8063 Zürich, Švica Rua Capitão 50, São Cristovão

Wohnüberbauung Paul Clairmont - Strasse Unidades Habitacionais Stanovanjska zazidava Affonso Eduardo Gmür & Reidy Steib 1947 2006

Presežek v prostorski kvaliteti stanovanj je nastal s previdno umestitvijo dolgega volumna na lokacijo. Objekt se terasasto členi, prav tako pa k razgibanosti volumna pripomorejo balkoni na jugozahodni strani stavbe. Arhitekta sta z balkoni v štiri in pol in šest in pol sobna stanovanja prinesla novo kvaliteto. Ustvarila sta uporaben zunanji prostor s površino

24 m2 in mu z zidano čelno ograjo dodala podeželski karakter ter intimnost. Z razmestitvijo balkonov na fasadi kot z dolgimi napušči uravnavata prodor sonca v dnevne prostore. Stopnišča, ki vodijo do posameznih stanovanjskih enot, se po notranjem hodniku povežejo z vhodnim delom, kar daje izrazito skupinski značaj vhodne avle.

48


arhitektura Zürich Rio de Janeiro

Zurlindenstrasse, CH-8003 Zürich, Švica Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Stadthaus Zurlindenstrasse Unidades Habitacionais Stanovanjska stavba

Affonso Reidy Adrian Berger, Lukas Eduardo Huggenberger 1947 2006

Zgradba je umeščena v mestno praznino v občutljivem starem mestnem predelu s parki in umirjenim prometom. Nova zgradba se navezuje na obstoječo hišo in na stavbe na nasprotni strani ulice. Arhitekta v stavbni volumen vključita zaseben zunanji prostor, ki oblikuje volumen zgradbe po vertikali. V spodnjih štirih nadstropjih so udobna stanovanja, gornji dve nadstropji zavzema dupleks. Vsako stanovanje zavzema svojo lego v zgradbi in ima svoj zunanji prostor. Konstrukcija je prilagojena individualnemu izrazu stanovanj, ki so v mestnem lastništvu. Fasada je iz profiliranih glaziranih keramičnih ploščic in se lepo vklaplja v četrt zgradb s fasadami iz klinkerja. Hkrati pa daje stavba s svojo bleščečo fasado in jasno proporcioniranimi okni sodoben videz.

49


arhitektura Zürich Rio de Janeiro

Geroldstraße 17,Felix CH-8005 Zürich, Švica Rua Capitão 50, São Cristovão

Freitag Flagship Store Unidades Habitacionais Trgovina Freitag Flagship

Affonso Eduardo Reidy Spillmann Echsle Architects 1947 2006

Flagship store je trgovina, kjer prodajajo moške in ženske torbice iz recikliranih materialov kot so: odpadne gume, zračnice, varnostni pasovi in podobno. Ideja izvira od bratov Freitag, ki sta se leta 1993 odločila izdelovati torbice iz takšnih materialov, ki bodo okolju prijazne in unikatne. Ta ideja se je prenesla tudi na arhitekturo. Objekt stoji na zahodnem industrijskem delu

mesta. Za konstrukcijo je uporabljenih 17 rabljenih ladijskih kontejnerjev, ki se se dobro vključijo v industrijsko okolico. Tako kot torbice je tudi arhitektura sestavljena iz že uporabljenih delov in je unikatna. Ta trgovina je dober primer,ko se ideja uporabnikov prenese na arhitekturo, jo naredi unikatno, prepoznavno in hkrati se staplja z okolico. Lahko bi tudi rekli, da je to ideja v ideji.

50


arhitektura Zürich Rio de Janeiro

Limmatplatz, CH-8005 Zürich, Švica Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Tramstation Limmatplatz Unidades Habitacionais

Tramvajska postaja Limmatplatz Eduardo Reidy BaumannAffonso Roserens Architekten 1947 2007

Novo postajališče tramvaja nadomešča staro dotrajano postajo iz leta 1942. Arhitekta novo postajo oblikujeta kot masivno betonsko ploščo z nepravilnimi elipsoidnimi odprtinami, ki so v vlogi strehe, postavljene na velike cilindrične objekte iz jekla ter stekla. Štiri stara drevesa predirajo elipsoidne odprtine in s svojimi krošnjami prevladujejo v

prostoru postaje. Drevesa so vmesnik med pomenom tramvajskega postajališča in okoliškimi stavbami. Z drznimi krivuljami strehe in svetlim ter enostavnim dizajnom prispeva novo tramvajsko postajališče k bolj živahnemu mestnemu življenju. Elegantno oblikovan, privlačen prostor je nova pridobitev za ta mestni okoliš.

51


dietikon

52


arhitektura Rio deDietikon Janeiro

Schulstrasse 7, CH-8953 Švica Rua Capitão Felix 50,Dietikon, São Cristovão

Kindergärten in Dietikon Unidades Habitacionais Vrtec v Dietikonu

Affonso Eduardo Reidy Ken Architekten BSA 1947 2005

Za staro osrednjo šolsko stavbo je bil neizkoriščen pas dvorišča, ki je gledal na manjšo stanovanjsko sosesko. Star zid iz 2. svetovne vojne dolg 75m seka ta pas dvorišča v vzdolžni smeri. Začetna idejna skica se je rodila iz posebnosti kraja. Masivni zid ima na eni strani raven in na drugi poševen profil. To dvojnost so izkoristili in na poševni stani namestili oba vhoda v vrtec. Zid narekuje enostavno obliko objektov in je na eni strani tudi uporabljen kot podporni zid obema betonskima stavbama.

53


arhitektura Rio deDietikon Janeiro

Römerstraße 13, CH-8953 Švica Rua Capitão Felix 50,Dietikon, São Cristovão

Grundschule Unidades SteinmürliHabitacionais Erweiterung Razširitev osnovne šole Steinmürli

Affonso Architektlnnen Eduardo Reidy Enzmann+Fischer 1947 2007

Trije novi objekti so bili pazljivo dodani štirim objektom obstoječe šole tako, da ohranjajo kvaliteto dvorišča in poglede. Novi volumni so nizki in se po višini prilagajajo starim. Ena od stavb skriva v sebi več višinski parter, v katerega pridemo skozi razkošni vhodni hall. Ta je povezan z zbornico kot tudi z jedilnico in skupno dvorano. Nova šolska stavba in dvorišče sta zasnovana, da spodbujata druženje in komunikacijo. Notranje stene so kombinirane s prozornimi in polprozornimi zasteklenimi elementi, kar omogoča poglede in igro s svetlobo.

54


baden

55


arhitektura Baden Rio de Janeiro

Haselstraße 16,Felix CH-5400 Baden, Švica Rua Capitão 50, São Cristovão

Burogebaude Unidades Habitacionais

Pisarniška stavba

Affonso Eduardo Reidy Diener in Diener 1947 2002

Steklena fasada je glavni poudarek na stavbi. Obloga parapeta, površine polnih sten in različnih okenskih odprtin, ki imajo ornamentalni značaj, so bili narejeni posebno za ta projekt. Pritrditev steklene plošče in spone so rafinirano spojene z prefabriciranimi tračnicami tako, da jih ni bilo potrebno niti prirejati niti uravnavati. Sprednja fasada se glede na svetlobo in zorni kot stalno spreminja, poseben učinek daje zlata barva ekspandirane pločevine.

56


aarau

57


arhitektura Aarau Rio de Janeiro

Färberplatz, CH-5000 Aarau, Švica Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Markthalle Unidades Habitacionais Pokrita tržnica

AffonsoMiller&Maranta Eduardo Reidy 1947 2002

Glavna tema natečaja je bila umestitev pokrite tržnice na trgu sredi starega dela mesta. Z izgradnjo tržnice naj bi mesto pridobilo odprt javni prostor in mesto tvorno stavbo, ki bi jo lahko interpretirali kot ‘popravek mesta’. Objekt je umeščen v ulico kot nekakšen čep. S svojo glavno fasado stavba oblikuje nov mestni prostor. Na zadnji strani je prostor oblikovan z zeleno ureditvijo s štirimi drevesi. V nasprotju s podobo tržnic iz južnejših krajev, je ta oblikovana v volumen, ki prilega stari ulici.

58


luzern

59


arhitektura Rio de Janeiro Luzern

Rua Capitão 50, São Cristovão Schweizerhofquai 1, Felix CH-6004 Luzern, Švica

Hotel Schweizerhof, Renovierung Migros Markt und Klubschule Unidades Habitacionais

Trgovina Migros in klubska šola Diener in Diener Affonso Eduardo Reidy 2000 1947

Postavljen med starim delom mesta in nabrežjem, novi nakupovalni center nadgrajuje tradicionalno tipologijo nakupovalnih dvoran v smislu javnega urbanega prostora.

Trgovine so nameščene v spodnje delu stavbe, medtem ko so izobraževalni programi v gornji zastekljeni galeriji.

60


arhitektura Luzern Rio de Janeiro

Europaplatz 1, CH-6005 Švica Rua Capitão Felix 50, Luzern,, São Cristovão

Kultur-Unidades und Kongresszentrum Habitacionais Kulturni in kongresni center Affonso Eduardo Reidy Jean Nouvel 1947 1998

Nov kulturni in kongresni center zavzema velik in veličasten del mesta s pogledom na jezero. Iz jezera zgleda stavba dominantno s svojo veliko ravno streho, ki leži pod gorami v ozadju. Stavba je sestavljena iz treh paralelnih voulmnov koncertne in

prireditvene dvorane ter galerije. Ti so različnih oblik in barv, ki so povezani s prečno strukturo, v kateri so vsi servisni prostori. Različne stavbne volumne poenoti velika streha in trg okoli strukture.

61


arhitektura Luzern Rio de Janeiro

Sempacherstrasse 14, Felix CH-6005 Luzern, Švica Rua Capitão 50, São Cristovão

The Hotel Unidades Habitacionais Hotel Luzern

Affonso Eduardo Reidy Jean Nouvel 1947 2000

‘’The Hotel is not just a place to sleep; it is a reinvention of the hotel experience for the new millennium.’’ Naloga je bila staro stavbo preurediti v hotel s 25 luksuznimi sobami, z barom in restavracijo. Glavna ideja je bila narediti nekaj drugačnega, edinstvenega, doslej še nevidenega. V enem najbolj obiskanem mestu na svetu s številnimi hoteli je bilo potrebno razmisliti o nečem drugačnem, s čimer bi pritegnili goste. To so dosegli s poslikanimi stropovi, ki prikazujejo mitološke, predvsem grške motive. S tem je arhitekt ustvaril impresijo odrešitve, značilno za renesančne palače, ki daje gostom občutek mističnega, razburljivega in nepozabnega doživetja.

62


arhitektura Luzern Rio de Janeiro

Langensandstrasse 37, Felix CH-6005 Luzern, Švica Rua Capitão 50, São Cristovão

Apartements Building Unidades Habitacionais

Stanovanjska stavba Affonso Eduardo Alvar Reidy Aalto 1947 1968

Stanovanjska stolpnica Schonbühl je nadgradnja podobnih stanovanjskih blokov v Bremnu. Razlika je v tem, da je arhitek želel v Luzernu zasnovati večsobna stanovanja z lahkotnim vzdušjem. Zaradi ekonomskih razlogov je bilo potrebno zagotoviti optimalno število stanovanj za vsako nadstropje. Vsa stanovanja so povezana z enim jedrom. Skupni prostori stavbe so tako pomanjšani na minimum in prirejeni obliki stavbe. Lomljena oblika fasade izhaja iz različnih velikosti stanovanj.

63


vella

64


arhitektura Vella Rio de Janeiro

Sutvigt, CH-7144 Vella, Švica Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Schule mit Halle Unidades Habitacionais Osnovna šola

Affonso Eduardo Reidy Valentin Bearth & Andrea Deplazes 1947 1998

Šola stoji v majhni vasi. Dvema že obstoječima stavbama so dodali dve novi in vse štiri objekte povezali z dvoriščem in telovadnico. Šola ima ortogonalno kompozicijo volumnov v prostoru, ki med posameznimi volumni ustvarja posebne odnose in ambiente.

65


flims

66


arhitektura Flims Rio de Janeiro

CH-7018 Flims, Švica Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Das Gelbe Haus Unidades Habitacionais

Kulturni center (Rumena hiša) Affonso Eduardo Reidy Valerio Olgiati 1947 1995

Muzej in kulturni center od daleč spominja na abstraktno kocko, ki je preluknjana s kvadratnimi odprtinami v grobem zidu. Glavni elementi zasnove so obnova obstoječega starega zidu, umestitev novih globokih oken, postavitev nove notranje strukture in pohodnih površin, s kamnom krita streha in popolna belina zunanjosti. Stavba je kolaž raznih materialov, ki izražajo spremembe skozi čas. Kamnita fasada je v zadnjem nadstropju prekinjena z lesom in okni z novimi betonskimi okvirji, na katerih so stekla potisnjena na notranji rob debelih zunanjih sten. Bela površina stavbo vpne v prostor in jo zamrzne v njenem trenutnem stanju.

67


paspels

68


arhitektura Rio de Paspels Janeiro

Švica Rua CapitãoCH-7417 Felix 50, Paspels, São Cristovão

Schule UnidadesPaspels Habitacionais Osnovna šola Paspels

AffonsoValerio Eduardo Reidy Olgiatti 1947 1998

Osnova šola je armirano betonski monolit, ki stoji ob gozdu na robu naselja. Arhitekt pri oblikovanju volumna ni uporabil nobenega pravega kota. Na prvi pogled se zdi geometrija stavbe enostavna, vendar bližji pogled odkriva verižno reakcijo neravnih ploskev, ki stavbo naredijo nenavadno in posebno. Tudi v interierju arhitekt s postavljanjem poševnih sten razbije monotonost hodnikov.

69


graubunden

70


arhitektura Graubunden Rio de Janeiro

Zillis-Reischen, Grisons, Švica Rua Capitão FelixGraubunden, 50, São Cristovão

Via Mala Unidades Habitacionais Most Via Mala

Affonso Eduardo Reidy

1947

Most, ki je eden izmed številnih mostov v soteski Via Mala, povezuje različno visoka bregova. Na obeh straneh sidran, 47 metrov dolg most, nadomešča starega, ki je bil v neurju porušen. Projektant je moral zaradi nedostopnosti skonstruirati most iz lahke konstrukcije. Nosilno konstrukcijo so pripeljali na lokacijo s helikopterjem. Pohodna površina brvi je lesena, zaradi lesne tradicije v regiji. Most je izraz uporabe praktičnega pristopa, minimalističnega oblikovanja in spoštovanja lokalne kulture.

71


chur

72


arhitektura Chur Rio de Janeiro

Seilerbahnweg CH-7000 Chur, Švica Rua Capitão17, Felix 50, São Cristovão

Archaelogical site 1985-86 Unidades Habitacionais

Prezentacija rimskega arheološkega najdišča Affonso Peter Eduardo Reidy Zumthor 1947 1986

Pri prezentaciji rimskega arheološkega najdišča se arhitekt vrača k enostavni obliki, ki je posledica iskanja popolne

objektivnosti. Ta je pomenila odmik od smernic oblikovanja, ki so v tistem času postale akademske.

73


arhitektura Chur Rio de Janeiro

Cadonaustraße 71-75, Masans, CH-7000 Chur, Švica Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Residence for Elderly Unidades Habitacionais

Dom za starejše občane Affonso Peter Eduardo Reidy Zumthor 1947 1993

Dom za stare je dolga kamnita lamela, v kateri so v dveh etažah nanizani apartmaji. Ti so dostopni iz hodnika, ki je podoben podolgovati dnevni sobi. Stanovalci doma so z lastnim pohištvom diskretno razdelili prostor, v katerem še vedno prevladuje občutek skupnosti. Arhitekt je stavbo oblikoval iz različnih

materialov tako, da stavba izstopa iz okoliških modernističnih stavb, katerim je na daleč podobna. Večino fasade prekrivata tuf in steklo, les je uporabljen za močne okvirje oken in za panele v interierju. Nekajkrat pokaže tudi beton, da nas opozori na nosilno konstrukcijo.

74


vaduz

75


arhitektura Vaduz Rio de Janeiro

Städtle 32, 9490 Vaduz, Liechtenstein Rua Capitão Felix 50, São Cristovão

Kunstmuseum Liechtenstein Unidades Habitacionais Muzej

Affonso Eduardo Kerez Reidy Meinrad Morger, Heinrich Degelo, with Christian 1947 2000

Muzej je »črna škatla« iz obarvanega betona in črnega bazalta, ki je postavljena ob pobočje grajskega hriba. Rečni prodniki so uporabljeni v oblikovanju zunanje ureditve in kažejo na občutljivo ustvarjeno povezavo s krajino doline, po kateri teče Ren.

Notranjost muzeja je popolnoma bela. Okoli dveh nasproti si ležečih stopnišč je razporejenih 6 razstavnih prostorov, ki zagotavljajo umetnosti kar največjo svobodo za predstavitev.

76


udeleženci ekskurzije 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 13 14 15 16 17 18

Janez Koželj _ janez.kozelj@fa.uni-lj.si Ilka Čerpes _ ilka.cerpes@fa.uni-lj.si Primož Hočevar _ primoz.hocevar@telemach.net _ 041 853 527 David Azinović _ david.azinovic@gmail.com _ 040 327 592 Raša Böhm _ _ 041 982 264 Erik Brus _ erik.brus@guest.arnes.si _ 031 504 882 Tomaž Čamernik _ tomaz.camernik@gmail.com _ 040 414 780 Urška Černigoj _ urska.cernigoj@gmail.com _ 040 337 938 Mojca Gabrič _ mojca.gabric@gmail.com _ 040 667 324 Blaž Izlakar _ blaz.izlakar@siol.net _ 031 679 637 Blaž Jamšek _ blazjamsek@msn.com _ 041 984 503 Urban Jeriha _ urban.jeriha@gmail.com _ 051 344 268 Nuša Jurkovič _ jurkovicka@gmail.com _ 051 354 361 Miha Kapš _ mihakaps@yahoo.co.uk _ 031 532 573 Dean Klemenc _ dklemenc@gmail.com _ 040 148 994 Samo Kralj _ skralj@gmail.com _ 040 516 434 Alenka Kramer _ skwirella@gmail.com _ 051 305 775 Petra Kregar _ petra.sanja@siol.net _ 040 540 404

19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36

Andi Koder _ andikoder@gmail.com _ 031 226 757 Ana Kosi _ ana.kosi@email.si _ 031 445 393 Janja Kotnik _ kotnik.janja@gmail.com _ 031 874 498 Jure Kotnik _ info@conhouse.com _ 041 340 963 Ana Kreč _ ana.krec@gmail.com _ 040 613 716 Monica Katerina Lango _ monica.lango@gmail.com _ 031 861 944 Teja Lenarčič _ tejcygirl@email.si _ 041 865 654 Roman Leskovec _ roman.leskovec@gmail.com _ 031 841 761 Luka Ločičnik _ luka.locicnik@gmail.com _ 040 432 293 Tjaša Lupše _ tjaša.lupse@siol.net _ 040 636 400 Jan Marko _ ol.dirty.yancha@gmail.com _ 031 875 708 Tanja Marn _ tanja.marn@gmail.com _ 041 888 810 Janez Marolt _ marolt_janez@yahoo.com _ 041 972 586 Maja Matejčić _ majamatejcic@gmail.com _ 041 844 416 Boris Matič _ boris@kiberpipa.org _ 041 994 148 David Matoh _ david.matoh@gmail.com _ 031 374 096 Jan Opeka _ janopeka@t-2.net _ 041 959 877 Tanja Ovsenik _ tanja.ovsenik@gmail.com _ 051 396 131

77


udeleženci ekskurzije 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49

Benjamin Rančič _ ben@ben.si _ 041 201 657 Tina Rome _ tina.emor@gmail.com _ 040 561 222 Primož Srna _ primoz.srna@gmail.com _ 040 802 484 Kaja Strle _ kaja.strle@gmail.com _ 040 820 266 David Štravs _ david.stravs@gmail.com _ 041 825 577 Nina Štrovs _ nina.strovs@yahoo.com _ 031 303 269 Jasna Štrukelj _ jasnastrukelj@gmail.com _ 031 817 971 Luka Turk _ lukhail@siol.net _ 041 846 217 Andrej Valena _ andrej.valena@gmail.com _ 041 987 855 Jernej Vidmar _ jernej.vidmar@vidmarboehm.com _ 041 353 598 Aleksander Vujović _ v_a_1985@yahoo.com _ 040 274 945 Andrej Zonta _ andrej.zonta@siol.net _ 031 647 355 Žiga Zupančič _ zupancic.z@gmail.com _ 031 811 729

78


prenočišča INNSBRUCK

ZÜRICH

CHUR

TIROLER JUGENDHERBERGSWERK

YOUTH HOSTEL ZÜRICH

HOTEL DREI KÖNIGE

BREGENZ

LUZERN

JUGEND &FAMILIENGÄSTEHÄUSER WEST GMBH

JUGENDHERBERGE LUZERN

Reichenauerstrasse 147 A-6020 Innsbruck Telefon 0043 (0)512 34 61 79 info@youth-hostel-innsbruck.at

Mehrerauerstraße 5 A-6900 Bregenz Telefon 0043 (0)557 44 28 67 bregenz@jfgh.at

Mutschellenstrasse 114 CH-8038 Zürich Telefon 0041 (0)43 399 78 00 zuerich@youthhostel.ch

Reichsgasse 18 CH-7002 Chur Telefon 0041 (0)81 354 90 90 info@dreikoenige.ch

Sedelstrasse 12 CH-6004 Luzern Telefon 0041 (0)41 420 88 00 luzern@youthhostel.ch

79


zahvala Oblikoval

Žiga Zupančič

Teksti in ostalo gradivo

David Azinović, Erik Brus, Tomaž Čamernik, Urška Černigoj, Mojca Gabrič, Miha Kapš, Samo Kralj, Alenka Kramer, Petra Kregar, Monica Katerina Lango, Jan Marko, Tanja Marn, Maja Matejčić, David Matoh, Primož Srna, David Štravs, Jasna Štrukelj, Aleksander Vujović, Žiga Zupančič, prof. Janez Koželj S posebno zahvalo našemu mentorju, profesorju Janezu Koželju za svetovanje, fakulteti za sponzoriranje dela prevoza, ter vsem ostalim, ki so s svojim prispevkom pripomogli k izvedbi ekskurzije po Avstriji in Švici. Najlepša hvala!

80


Austria & Switzerland 2008