Issuu on Google+

NAGR ADNA

+ KRIŽANKA

Zastal ti bo Krebsov cikel.

NA 4 OČI Z

ANDRAŽEM STOŽERJEM

Odwww.medicinec.si Lego kock do Ericha Fromma

BOLEZEN ALI BOLEZEN? Oddih na oddelku

ODVISNOST OD VIDEO IGRIC Zadnji level je na Pobrežju

1

ENKRAT TUTOR, VEDNO TUTOR!

Kako strogi so tutorji do svojega dela? presnovnik Maj 2013


2  GUYTON TEXTBOOK OF MEDICAL PHYSIOLOGY (12. izdaja)

HARRISON’S PRINCIPLES OF INTERNAL MEDICINE (18. izdaja)

Študentska cena: 88,00 €

Študentska cena: 99,00 €

KUMAR & CLARK CLINICAL MEDICINE (8. izdaja)

UNDERWOOD: GENERAL AND SYSTEMIC PATHOLOGY (5. izdaja)

Študentska cena: 55,00 €

Študentska cena: 50,00 €

RANG & DALE’S PHARMACOLOGY (7. izdaja)

SABISTON’S TEXTBOOK OF SURGERY (19. izdaja)

Študentska cena: 47,00 €

Študentska cena: 140,00 €

Za več informacij o ostalih knjigah ter o študentskih cenah pišite na: knjige@medicinec.si

Knjigarna Lux Libris, Trg Osvobodilne fronte 13, 1000 Ljubljana www.luxlibris.si | info@luxlibris.com | knjige@medicinec.si

Glavna urednica Una Mršić

Oblikovanje Jan Hansel

Odgovorni urednik Jan Hansel

Lektoriranje Monika Komel

Uredniški odbor Brina Becner, Maruša Borovšak, Eva Nike Cvikl

Izdelava flyeralarm GmbH

Izdajatelj in založnik Društvo študentov medicine Maribor in Medicinska fakulteta UM

Naklada 1000 izvodov

Maj 2013 presnovnik

© Društvo študentov medicine Maribor, 2013.www.medicinec.si


3 Uvod

Na pravih koordinatah Medicina – veda, ki te ob tesnejšem stiku nemudoma pogoltne. Deloma zaradi zahtevnosti, predvsem pa zaradi svoje zanimivosti. Študenti medicine, ki smo nekoč veljali za tiste radovedne štiriletnike, ki jim nikoli ni zmanjkalo zakajev, za najbolj vedoželjne osnovnošolce in izrazito vsestranske gimnazijce, čisto prehitro pozabimo, da obstaja svet tudi za platnicami Sobotte in Guytona in zunaj Ljubljanske ulice 5. Že weimarski pesnik in dramatik Friedrich von Schiller je v času svojega študija medicine opozarjal: »Kunst ist die rechte Hand der Natur. Diese hat nur Geschöpfe, jene hat Menschen gemacht.« Telovadite na čim več koordinatah. Le tako boste, kakor pravi Alojz Ihan, izsledili lastne točke in geološke razpoke, iz katerih bruha največ energije. Ko najdeš svojo energijo in strast, se je rodi še več. Circulus vitiosus. V krogu pa se vrtimo tudi mi, majhna ekipa z veliki sanjami in, upajmo, velikim projektom na dlani. Našli smo vulkan in splezali nanj. Da pa se danes iz njega tako zmagoslavno bliska, se moramo zahvaliti tudi vodstvu Medicinske fakultete UM za finančno pomoč. Prepričani smo, da se vam bodo ob prebiranju člankov zasvetile številne regije vaših možganov, upamo pa tudi, da vas bo vsebina motivirala v smeri renesanse vaše vsestranskosti. Se vidimo ob začetku naslednjega študijskega leta. Una Mršić glavna urednica

Kaj te čaka v tej številki ...

04 05 09 12 15 17 24

Nekatere ideje morajo preprosto dozoreti

Od računalniških igric pa res še nihče ni umrl

Bolezen ali bolezen?

Sodobno izobraževanje v medicini

Ko se smučar poškoduje ...

Družaben stepski volk

Beijos de Brasil

www.medicinec.si

26 29 30 32 33 34

Erasmus? Moraš iti! Kam? V Aachen! Pisma Teti iz ozadja Z dobrimi dejanji spreminjamo življenja

Ne samo od kruha

Hvala za svobodo govora Nagradna križanka

presnovnik Maj 2013


4 Uvod

Nekatere ideje morajo preprosto dozoreti Vsi dosedanji prodekani študenti se bodo spomnili, da sem pogosto na glas razmišljal o lastni reviji naših študentov. O reviji, ki ne bi prinašala zgolj strokovne, znanstvene vsebine, temveč bi odražala življenje in delo na fakulteti skozi oči in razumevanje vas, zaradi katerih smo nenazadnje tukaj. Medicinski mesečnik, žal, te vloge ni povsem odigral, tudi začasna rešitev v obliki »naših« strani v časopisu UKC Maribor Naša bolnišnica ni isto kot povsem vaša-naša revija. Vse čestitke vsem, ki ste se lotili tega velikega projekta, ki bo, tako iskreno verjamem, pomembno vplival na naše skupno dobro počutje, a ne bo bežal niti pred težavami, ampak jih bo opisal, spretni pisci pa bodo poiskali tudi odgovore nanje. Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru bo letos zabeležila desetletnico obstoja, jeseni bo študij začela deveta generacija študentov medicine. Z velikim ponosom bomo stopali skozi vrata novogradnje, ki bo vaš in naš novi dom, v njem pa boste našli ustrezne prostorske in delovne pogoje tudi posebej dejavni študentje, bodisi kot člani Študentskega sveta, bodisi kot člani Društva študentov medicine Maribor. S preselitvijo bomo razširili svoja krila in zadihali s polnimi pljuči, povsem upravičeno pričakujemo tudi viden razmah raziskovalnega dela, ne le med našimi raziskovalci, ampak tudi med vami, študenti. Že doslej ste pokazali veliko interesa in sposobnosti ter primerne znanstvene radovednosti, v prihodnje bo tudi ta del našega skupnega dela zacvetel. Lahko bomo razvili številne skupne ideje in načrte – o izboljšanju pedagoškega procesa, o uvedbi novih metod, predvsem na področju telemedicine in e-učenja, nadgradili bomo simulacije in še bi lahko našteval. Z optimizacijo pedagoških, delovnih in študijskih pogojev bomo lahko smelo stopili na pot mednarodne akreditacije. A vrnimo se k vaši reviji, ki se kot študentska protiutež pridružuje dobro uveljavljenemu znanstvenemu časopisu Acta Medico-Biotechnica, in pomeni še en kamenček več na poti uspešnosti naše mlade fakultete. Veliko zanosa in veliko dobrih tem vam želim pri snovanju revije, še zlasti pa bom vesel, če nas bo razveseljevala vsak mesec … Čez nekaj časa, a verjamem, da to ne bo tako daleč v prihodnosti. prof. dr. Ivan Krajnc dekan

Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


5 Poljudnoznanstveno

Od računalniških igric pa res še nihče ni umrl, ali pač? Aleksander Arnuš

D

andanes si redko kdo lahko predstavlja normalno življenje brez računalnika. Od podatkov na internetu, spletnega nakupovanja do računanja, klepeta, navigacije, zabave – posebej med predavanji, vse je povezano z računalniki. Za mnoge je tehnologija odprla pot do kratkočasenja z igricami. Verjetno se večina spomni klasičnih iger iz prvih verzij Oken, kot so Minolovec in Kanasta. Z razvojem pa je prišlo tudi do razvoja računalniških iger, ki so postajale vedno bolj stvarne v smislu grafike in zgodbe. S tem se je priljubljenost zlasti med otroki vztrajno večala in dandanes je odvisnost od računalniških iger že splošno prisoten pojem.

Odvisnost je kontinuirana uporaba snovi oziroma izvajanje aktivnosti kljub njihovim negativnim posledicam. Lahko gre za kockanje, pitje alkohola, kajenje cigaret, zlorabo drog ali celo fizično aktivnost in seks. Znaki odvisnosti so izguba kontrole nad vedenjem, ko dražljaj ni prisoten, in preobremenjenost s substanco. To lahko vodi v fiziološko odvisnost, kjer se mora telo privaditi na snov tako, da jo sprejme kot del svojega normalnega konstrukta. Posledici tega sta toleranca (angl. diminished returns), ko je potreben vedno večji vnos snovi za dosego enakega občutja, in odteg (angl. withdrawal), ko se telo odzove na prenehanje vnosa snovi.

Odvisnost od računalniških iger Ker gre za dokaj nov in težje oprijemljiv koncept, je zahtevno upoštevati in ovrednotiti vse dejavnike, ki prispevajo k razvoju te odvisnosti. To ima za posledico dejstvo, da je Ameriška zveza psihiatrov zavrnila predlog vključitve diagnoze za ta tip odvisnosti v DSM-IV (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders), kjer so zapisani kriteriji, po katerih se diagnosticira razna psihopatološka stanja. Zaradi zgoraj omenjenega je obravnavana tema špekulativne narave, saj temeljite raziskave še niso bile izpeljane in do konkretnih zaključkov ni mogoče priti.

Možni vzroki

Igre vsebujejo elemente, ki jih mora posameznik uporabiti za doPredvsem v zadnjih dveh desetletjih se je za- sego določenih ciljev. V večini primerov je za dosego cilja podelječel razvijati nov tip odvisnosti, ki temelji na na nagrada. Velikost nagrade je odvisna od tveganja, ki je bilo od razvoju vedno bolj napredne tehnologije. To je igralca zahtevano v procesu doseganja cilja, gre za t. i. risk-reward factor. Več truda kot igralec vloži, večjo nagrado tudi pričakuje. odvisnost od igranja računalniških iger.

www.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


6 Poljudnoznanstveno iger spoznali bodoče življenjske sopotnike. Seveda tudi za igro porabljena čas in denar do nekega trenutka ljudi odvračata od tega, da bi enostavno prenehali z igranjem. Na račun igranja iger začenjajo v zadnjem času ti, ki jim to zares leži, služiti večje vsote. To dosegajo predvsem s pomočjo spletnega portala YouTube, kjer se na 1000 ogledov da zaslužiti 1–2 evra, kar se morda na prvi pogled ne zdi veliko, vendar imajo določeni posnetki par sto tisoč ogledov, kar lahko prinese od 200 do 400 EUR na video. Denar pa je dandanes nasploh zelo pomemben motivator. Samo v Veliki Britaniji potrošniki za video igre porabijo do 3 milijarde funtov letno, kar je več kot za filme in glasbo skupaj.

Možni simptomi in klinični znaki Pri razvoju iger se uporablja spremenljiva stopnja nagrajevanja, koncept je poznan iz psihologije. Za osvežitev, podgane damo v kletko skupaj s škatlico, ki vsebuje hrano. Na škatlici je gumb, ki ob pritisku podgani bodisi da hrano bodisi ne. Ker ni predvidljivega vzorca, začne podgana gumb pritiskati zelo hitro, da lahko pride do hrane. Enak koncept velja pri človeku v povezavi z računalniškimi igrami. Prav zato določeni igralci začnejo čutiti potrebo po vseh možnih nagradah v igri in so pripravljeni igri posvetiti ogromno časa. Želijo si čim več dopaminskih nagrad in posledično postopoma začnejo zanemarjati vsakodnevne obveznosti.

Ker želijo doseči čim več čim hitreje, začnejo posamezniki vedno več časa porabljati za igre. Posledice tega se razlikujejo med otroki in odraslimi. Pri otrocih se lahko odvisnost kaže kot pomanjkanje spanja, utrujenost, vznemirjenost, razdražljivost, ko ne igrajo, izogibanje kontakta z ljudmi, posebej sorodniki in slabša uspešnost v šoli. Nekateri se tudi začno zanemarjati in izpuščajo obroke ob določenem času. Enake znake zabeležimo tudi pri odraslih, skupaj z odlašanjem dela in jemanjem bolniškega staleža, da lahko igrajo. Tudi prekomerno sedenje ima vpliv na zdravje. Lahko pride do hude izgube ali pridobitve na telesni teži, slabe drže ali motenega cirkadianega ritma. Sicer za to ni trdnih dokazov, toda tudi vid se lahko zaradi prekomerne izpostavitve oči ekranu poslabša. Obstajajo primeri, v katerih se posamezniki čutijo fizično nesposobne ločiti se od igre.

Velikokrat prispeva k odvisnosti tudi neuspeh v življenju, saj se v virtualnem svetu posameznik lahko veliko bolje znajde in ima dosti več uspeha kot v zasebnem življenju. Razvoj odvisnosti poteka v dve smeri, in sicer lahko posameznik zaradi neuspehov v življenju razvije nekakšen kompleks in se želi v igri na vsak način izkazati ter za to porabi ogromno časa ali pa privede prekomerno posvečanje igram do neuspehov, predvsem na področju izobraževanja in družabnega življenja.

Ekstremi

Ponekod se mladoletnikom po treh urah igranja v igri pojavi poziv, naj prenehajo z igranjem in se razmigajo. Vedno večji dostop do širokopasovnega interneta je zelo povečal možnost igranja preko spleta. V sklopu multiplayer iger se velikokrat zgodi, da se razvijejo zavezništva med igralci, kar je močan motivator za nadaljnje igranje in lahko dodatno prispeva k razvoju odvisnosti. Zabeleženi so tudi primeri, kjer so posamezniki ravno preko video

Maj 2013 presnovnik

Spletne igre so posebej popularne v Južni Koreji, kjer Poglavitni vzroki smrti so ima 85 % prebivalstva dostop zastoj srca kot posledica do širokopasovnega internezadostnega zauživanja neta. Nekateri mladostniki vode, uriniranja in hranjenja. porabijo tudi do 150 ur na teden za igranje iger. Prav tako imajo v Južni Koreji lige za posamezne igre, na primer StarCraft in League of Legends. Taekwondo tam od nekdaj velja za nacionalni šport, v zadnjih letih pa mu je tesno za petami StarCraft, ki sploh ni šport. Skoraj na vsaki ulici imajo lokale, ki nudijo dostop do interneta, v katerih se večina mladih zadržuje raje, kot da bi se družili s prijatelji ali večer preživeli z družino. Ponekod so ljudi snemali med igranjem iger in opazili, da se med igranjem video iger ljudje obnašajo občutno drugače kot med gledanjem televizije, saj so popolnoma potopljeni v dogajanje in to lahko vpliva na centralni živčni sistem. Na primer fant je med igranjem igre popolnoma izgubil refleks mežikanja in posledično neprestano jokal.

www.medicinec.si


7 Poljudnoznanstveno Kot pri večini odvisnosti, so lahko posledice pretresljive, celo smrtne. Po svetu je znanih okrog 16 primerov, kjer so bile video igre vzrok smrti igralca ali njegovih bližnjih. Najbolj znani primeri so iz ZDA, Južne Koreje, Vietnama, Tajvana in Kitaj-

Na Kitajskem je moški ubil soigralca, ki mu je ukradel virtualno dobrino in jo prodal na eBay-u. ske. Poglavitni vzroki smrti so zastoj srca kot posledica nezadostnega zauživanja vode, uriniranja in hranjenja. Letos je v Tajvanu osemnajstletnik umrl zaradi srčnega zastoja po 40 urah igranja ene igre. Na Kitajskem je moški ubil soigralca, ki mu je ukradel virtualno dobrino in jo prodal na eBay-u. V ZDA je moški priznal dva uboja po tem, ko sta se njegova dvojčka utopila v kopalni kadi, medtem pa je on igral Game Boy Advance v sosednji sobi. Podobno je neka ženska do smrti stresala dojenčka, ker naj bi jo jokanje motilo pri igranju FarmVille-a. Pred dvema letoma je v Južni Filadelfiji sin ubil lastno mater, ker mu je odvzela PlayStation.

se nekatere države odzvale na vedno večje število primerov in odprle centre, v katerih lahko ljudje, ki menijo, da imajo to odvisnost, poiščejo pomoč v obliki psihofarmakoloških, psihoterapevtskih in “twelve step” programov zdravljenja. Na Kitajskem so šli še korak dlje in uvedli sistem, preko katerega se vsakemu posamezniku, ki igra igro, meri čas in po treh urah igranja ne more več dostopati do igre. Leta 2007 so dodali še potrebo po identifikaciji preko številke EMŠO – tako je mladoletnikom po treh urah igranja avtomatsko naročeno, naj se gredo gibat.

V Južni Koreji imajo posebne kampe, kamor lahko starši pošljejo svoje otroke, če sumijo, da so odvisni od igric. Mlad fant iz takšneProblem, s katerim se od iger odvisni ljudje so- ga kampa je na vprašanje, zakaj je toliko igral igrice, odgovoril: očajo, je podoben kot pri odvisnosti od hrane. »Bilo je zabavno in ničesar drugega nisem imel za delati.« Tako kot je hrana nekaj, brez česar ne moremo preživeti, so tudi računalniki postali pomemben Iz tega je razvidno, da je pri preprečevanju nastanka te in katere del vsakdana in posledično se jim je nemogoče koli odvisnosti poglavitna vloga staršev. Potrebno je biti pozoren popolnoma izogniti. Težave nastopijo tudi zato, na otrokove navade, spremembe v obnašanju, nuditi pomoč in, če ker konvencionalno zdravljenje ne priznava tega je potrebno, ukrepati z manj prijetnimi načini, kot so vzpostavitev tipa odvisnosti kot samostojne diagnoze in ni gesla ali odvzem dostopa do interneta. specializiranih programov zdravljenja. K sreči so

Preprečevanje in zdravljenje

www.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


8 Poljudnoznanstveno

NemĹĄki baron Hieronymus Carl Friedrich von MĂźnchhausen, ki je slovel po svojih pretiranih in nemalokrat namiĹĄljenih vojnih podvigih. Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


9 Poljudnoznanstveno

en Bolezali Bolezen? Besarta Brada

B

olniki. Takšni in drugačni. »Zares bolni«, hipohondri, lažnivci, a vendar bolni. Gotovo se strinjate, da je dober zdravnik tisti, ki skuša biti razumevajoč, karseda empatičen, predvsem pa resno jemlje težave, ki jih bolnik navaja in jih skuša celostno obravnavati. Te vrline potrebuje, saj dela z ljudmi, ki so zaskrbljeni. Marsikateri bolniki so preveč zaskrbljeni, tako imenovani hipohondri, nekaj pa je takih, ki so zelo radi bolni, duševno odvisni od svoje somatske namišljene bolezni, ki predstavlja središče njihovih življenj. Za dosego cilja so pripravljeni iti dlje, kot si marsikdo izmed nas misli. Pri njih je govora o Münchausenovem sindromu. »Bilo je nekaj, kar sem storila, kadarkoli sem začutila potrebo po tem, da nekdo skrbi zame. Kasneje je prerastlo v obsesijo. To sem morala storiti, popolnoma me je prevzelo, preprosto morala sem biti v bolnišnici.« Tako se svoje bolezni spominja zdaj 64-letna gospa Scott, ki predstavlja enega najhujših primerov Münchausenovega sindroma. »Zdravila« se je v 600 različnih bolnišnicah in prestala 42 nepotrebnih operacij. Njena namišljena težava? Bolečine v želodcu. Gospa Scott ni imela zavidljivega otroštva; kot deklica je bila spolno zlorabljena, starši, še posebej mama, pa so bili izredno neljubeči in ignorantski. V pomanjkanju tako rekoč vsega in pod vplivom številnih frustracij je velikokrat zbežala od doma. Spominja se, da je bilo eno lepših obdobij v 16. letu starosti, ko so ji odstranili slepič. Takrat je bila v času hospitalizacije deležna prijaznosti in pozornosti, ki je dotlej ni poznala. Navdušile so jo malenkosti: nasmešek medicinskih sester, vprašanja o tem, kako se počuti, če jo kje boli in ali kaj potrebuje. Po končani srednji šoli je pričela delati najprej kot prodajalka v trgovini, nato kot pomočnica na bližnji kmetiji, na koncu pa je tako rekoč 24 ur na dan garala kot sobarica v hotelu. To delo je bilo zanjo težko, depresivno, povrh vsega pa je bila

www.medicinec.si

zelo osamljena. Nekega dne se je prepričala, da jo boli želodec in obiskala najbližjo bolnišnico. Vedela je, da bo tako vsaj nekomu mar zanjo. In res je bilo tako. Po tem, ko je izvrstno zaigrala šibkost in bolečine, je bila sprejeta v bolnišnico, kjer je preživela teden dni. Spominja se, da si je napolnila baterije. To je bil začetek njenega novega življenjskega sloga, saj je naslednjih nekaj let preživela tako, da se je selila iz mesta v mesto, se pretvarjala, da je bolna in se trudila ostati v različnih bolnišnicah. Z nikomer ni prijateljevala, saj nikakor ni želela, da kdorkoli izve, kaj v resnici počne. Lagala in igrala je zelo dobro in kmalu so zdravniki začeli predZdravila se je v 600 lagati eksplorativne operacije. bolnišnicah in prestala 42 Operacij sicer sprva ni želela, a popolnoma nepotrebnih se je z njimi hitro sprijaznila, saj operacij. je to pomenilo, da bo lahko več časa ležala v bolnišnici, deležna tistega, kar je v resnici najbolj potrebovala. To pa so bile prijaznost, pozornost, ljubeznivost. Zavedala se je, da je to, kar počne, narobe, a ni mogla odnehati. Ni ji vedno uspelo. V marsikateri bolnišnici so ugotovili, da se pretvarja, in so jo napodili, nekateri pa so celo pošiljali naokrog njene fotografije z opozorili. Kadar se je to zgodilo, je zbežala in si kmalu našla zatočišče drugje. Tako je živela kar 12 let, nato pa sta se ji zgodili dve stvari, ki sta ji odprli oči in omogočili njeno ozdravitev. Prva in ključna je bila operacija, med katero je prišlo do hude okužbe in resnih komplikacij. Po posegu se je začela zavedati, da bo s takšnim nadaljnjim početjem resno ogrozila svoje življenje. Druga stvar, ki je vodila k ozdravitvi, pa je bila mačka, ki jo je nekdo zapustil pred njenim vhodom. Vedela je,

presnovnik Maj 2013


10 Poljudnoznanstveno

da če spet odide v bolnišnico, ne bo nikogar, ki bi skrbel za njenega novega ljubljenčka. Tako je gospa Scott po dvanajstih letih uspešnega pretvarjanja naredila velik korak in poiskala pomoč pri psihiatru. Z mnogo truda in malo sreče ji je uspelo ozdraveti.

Nekateri gredo zelo daleč. Ne samo, da si kar naprej izmišljujejo svojo klinično sliko, svoje simptome so pripravljeni objektivizirati s stradanjem, dehidriranjem, hiperventiliranjem, dušenjem, praskanjem in rezanjem delov telesa. Velikokrat posežejo po raznih injekcijah, nekateri mešajo kri z urinom – karkoli je potrebno, da prepričajo ciljano publiko. Sprejmejo vse medicinske posege, prav vedno pa so natančno poučeni o svoji »bolezni«. Zasebno življeMünchausenov sindrom je dobil ime po Hie- nje? Navadno ga nimajo ali pa tudi o tem lažejo, saj zanje predstaronymusu Carlu Friedrichu von Münchhausenu, vlja grožnjo. nemškemu baronu iz 18. stoletja. Ta se je za časa svojega življenja udeležil dveh bitk proti otomanskim Turkom, po vrnitvi v rodno deželo pa je Bolniki so svoje simptome pripravljeni objektivizirati s zaslovel kot veliki pripovedovalec. Ljudem je pristradanjem, dušenjem in celo rezanjem delov telesa. povedoval zgodbe o svojih pustolovščinah, ki so bile nadvse dramatične in največkrat neresnične. Zelo hitro je postal zanimiv marsikateremu pisa- Poznamo tudi tako imenovani Münchausen by proxy, ki navadno telju, kar je rodilo nemalo literarnih, kasneje pa vključuje starše in njihove otroke. Največkrat gre za mlade matudi filmskih del o njegovih podvigih. mice in njihove dojenčke, katerih »težave« so navadno napadi, bruhanje, driska, astma, alergične reakcije in infekcije. Zgolj izmiV drugi polovici 20. stoletja je angleški zdravnik šljena simptomatika marsikdaj tudi tukaj ni zadostna, otrok lahRichard Asher prvič objavil članek, v katerem je ko hitro postane žrtev resnega fizičnega nasilja. Münchausen by opisal tri svoje paciente, ki so v celoti lagali o svo- proxy v teh primerih je navadno odkrit tako, da je otrok zadržan jih bolezenskih stanjih. Sindrom je poimenoval v bolnišnici in ločen od staršev za nekaj časa. Presenetljivo takpo baronu Münchausenu in pod takšnim imenom rat simptomi izginejo in otrok se izkaže za popolnoma zdravega. ga poznamo še danes. Razlog navadno tiči v materinem ljubosumju. Pozornost, ki je bila devet mesecev namenjena nosečnici, je potem nenadoma usmerSindrom se navadno prične kazati pred tridese- jena k otroku in tako se kompenzacija občasno pokaže na zgoraj tim letom starosti, bolniki pa izhajajo iz neureje- opisan način. nih družin, kjer je bilo prisotnega veliko fizičnega kot tudi psihičnega nasilja in zlorab. Tako v duhu Pravijo, da je kovačeva kobila vedno bosa. V zadnjem času se vepomanjkanja neprestano iščejo potrditve in po- liko piše o Münchausenovem sindromu by proxy med zdravstvezornost. nim osebjem. Ne zato, ker bi bil tako pogost, ampak zato, ker se pojavlja v zelo malignih oblikah. Zdravstveni delavci si izmišljujejo

Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


11 Poljudnoznanstveno simptome svojih pacientov, kdaj jih tudi ustvarijo, sploh v bolnišnicah, kjer je to zelo enostavno izvedljivo. Tako se bolnikom dela številne nepotrebne preiskave, medicinske posege, znani pa so tudi primeri umorov kot posledica takšnega ravnanja. Ti zdravstveni delavci imajo največkrat tudi sami namišljene somatske težave, a ker pozornost zgolj iz tega naslova ni zadostna, prenašajo to še na svoje paciente. Münchausen by proxy se zadnje čase vse pogosteje pojavlja tudi med zdravstvenim osebjem.

Med vsemi oblikami Münchausenovega sindroma pa je najpogostejši tako imenovani internetni Münchausenov sindrom. Bolj podvržene so mu predstavnice nežnejšega spola, predvsem tiste, ki so v hujšem emocionalnem deficitu. Njihova najljubša in seveda v celoti izmišljena patologija so rakava obolenja. Ure in ure preživljajo na spletnih straneh in klepetalnicah, ki so namenjene podpori onkološkim bolnikom. Tam se zelo hitro najdejo, navežejo stike in potem začnejo ustvarjati. Ustvarjati zgodbe o svoji bolezni, nov izgled, ki skoraj nikoli ne vključuje las in obrvi in ne nazadnje tudi fotografije, ki jih nato objavijo, da je celotna stvar videti bolj pristno. Takšni bolniki lahko na ta način živijo leta in navadno jih ravno zaradi priročnega medija nihče ne odkrije. Predrugačijo svojo resničnost, iz katere na žalost marsikdaj ni povratka. Münchausenov sindrom. V katerikoli obliki gre za še precej neraziskano duševno bolezen, ki jo je zelo težko prepoznati in tudi kadar jo, je zdravljenje zelo težavno in omejeno na psihoterapijo, ki je zelo odvisna od bolnikove zmožnosti sodelovanja in zato velikokrat neuspešna. Statistični podatki pravijo, da gre za zelo redek sindrom – pa lahko to z gotovostjo trdimo? Bomo sploh kdaj vedeli? Nam bo kdaj znano, koliko zgodbic si je baron Münchhausen izmislil in katere, če sploh, so bile resnične?

PON-ČET 8.30-16.00 PET 8.30-18.00 SOB 8.30-12.00 NED 9.00-12.00

www.medicinec.si

DELOVNI DELOVNI ČASČAS PONEDELJEK/ČETRTEK

presnovnik Maj 2013


12 Poljudnoznanstveno

TUTORJI KLINIČNIH VEŠČIN

Sodobno izobraževanje v medicini Karmen Zeme

S

te že zasledili napis na majici kakšnega mimoidočega medicinca »Jaz sem tutor – kaj pa je tvoja supermoč«? Zaradi dobre organizacije in nekajletne tradicije je postalo tutorstvo na naši fakulteti za mlade generacije študentov nenadomestljiv vir znanja, izkušenj in podpore. Tutorski način poučevanja izvira iz angleškega šolstva, iz svetovno priznanih medicinskih fakultet, od koder se je praksa razširila po vsem svetu. Tutorstvo na MF UM razumemo kot vodenje, usmerjanje in motiviranje študenta pri pridobivanju znanj in veščin s strani starejšega študenta medicine – tutorja. To pripomore k akademski, obštudijski in osebnostni uspešnosti obeh, tutorja in študenta. Glavni cilj programa je izboljšanje kvalitete znanja študentov, spodbujanje kritičnega mišljenja, povezovanje znanja ter izpopolnjevanje študentov pri izvajanju kliničnih veščin. Tutorji spodbujamo kreativnost in radovednost študentov ter krepimo medsebojne odnose, ki so danes v medicini ključni za uspešno celostno obravnavo bolnika. S svojim delovanjem pridobivamo tudi pedagoške izkušnje, ki štejejo na razpisu specializacij.

Tutorstvo na MF UM zajema splošno tutorstvo v prvem in drugem letniku, tutorstvo kliničnih veščin ter učno delavnico Kam po študiju splošne medicine?!. Tutorji kliničnih veščin aktivno delujemo že tretje študijsko leto zapored. Leta 2010 je MF UM pridobila ustrezno opremljene prostore v UKC MB in ustanovila Laboratorij za učenje kliničnih veščin. S tem se je pričel izvajati aktivnejši pristop k urjenju v kliničnih veščinah na enostavnih simulatorjih, kjer lahko študenti v varnem in nadzorovanem okolju vadijo osnovne veščine preden pristopijo k bolnikom. Tutorji predajamo znanje mlajšim kolegom, hkrati pa stremimo k

Maj 2013 presnovnik

izpopolnjevanju in nadgrajevanju naših aktivnosti z raziskovalnim delom. V letošnjem študijskem letu je sodelovalo dvajset tutorjev kliničnih veščin, študentov višjih letnikov. Nekateri izmed njih so med letom uspešno zaključili študij na MF UM, vendar so ostali zvesti tutorstvu vse do konca. Enkrat tutor - vedno tutor!

Učenje kliničnih veščin Študenti se z našo pomočjo naučijo določenih kliničnih veščin (npr. usmerjenega pregleda srca in ožilja, jemanja arterijske krvi, vstavljanja urinskega katetra, ultrazvočnega pregleda trebuha) po vnaprej pripravljenih protokolih na simulatorjih ali drug na drugem in tako opravijo te postopke na bolnikih bolj varno in suvereno.

www.medicinec.si


13 Poljudnoznanstveno Izvajamo vaje za študente tretjega letnika v sklopu predmeta Interna medicina s propedevtiko, izbirni predmet Izbrane vsebine in novosti v propedevtiki, delavnice za študente prvega in drugega letnika v okviru njihovih rednih tutorskih srečanj ter delavnice za študente šestega letnika pred pričetkom njihovega trimesečnega praktikuma iz interne medicine. Nad našim delom skrbno bdijo mentorji – specialisti interne medicine, ki nam svoje znanje posredujejo na organiziranih izobraževanjih. Študenti se v sklopu vaj pri predmetu Interna medicina s propedevtiko preko tutorjev naučijo jemanja anamneze in usmerjenega kliničnega pregleda. Vaje potekajo ob pričetku tretjega letnika, na prehodu iz predkliničnega v klinično okolje. Z letošnjim študijskim letom so postale obvezne za vse študente tretjega letnika pred prvim pristopom k bolniku. Spremembo lahko označimo kot velik korak k izboljšavi učnega načrta, zadovoljstvo študentov z izvedbo in uporabnostjo vaj pa preko celotnega študijskega leta spremljamo s pomočjo evalvacijskih vprašalnikov. Znanje študentov se po opravljenih vajah preveri z objektivnim strukturiranim kliničnim izpitom (OSKI), kjer ocenjevalec študenta nadzoruje pri opravljanju določene veščine in za posamezen korak opredeli, ali ga je študent opravil pravilno, nepravilno ali pa ga sploh ni opravil. Vsak študent mora prikazati enako veščino na posamezni postaji v enakem časovnem obdobju in je ocenjen na seriji zaporednih postaj. Gre za sodoben način preverjanja znanja pri izvajanju kliničnih postopkov in komunikacijskih sposobnosti in je eden izmed najbolj objektivnih načinov ocenjevanja, saj predstavlja enakovredne pogoje opravljanja izpita za vse udeležence. Cilj testiranja z OSKI je celostna ocena znanja vsakega študenta. Ocenjuje se namreč smiselno zaporedje opravljenih korakov, kvaliteta izvedbe posameznega koraka in tudi vidik komunikacije študenta.

Cilj testiranja z OSKI je celostna ocena znanja vsakega študenta. Ocenjuje se namreč smiselno zaporedje opravljenih korakov, kvaliteta izvedbe posameznega koraka in tudi vidik komunikacije študenta.

Raziskovalna dejavnost V raziskovalnem delu smo se tutorji dotaknili različnih vidikov sodobnega izobraževanja v medicini. Proučevali smo učinkovitost metode učenja na simulatorjih in pomen vključenosti tutorjev v poučevanje ter ocenjevali dolgoročno ohranjanje znanja po vajah v Laboratoriju za učenje kliničnih veščin. Na podlagi naših dognanj smo pripravili že mnogo raziskovalnih prispevkov. Aktivno smo sodelovali na letnih konferencah SESAM (angl. Society in Europe for Simulation Applied to Medicine) v Granadi leta 2011 in v Stavangerju leta 2012, prav tako pa smo se v zadnjih letih udeležili treh SkillsLab simpozijev v Nemčiji. Ude-

www.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


14 Poljudnoznanstveno ležbo beležimo tudi na Graški konferenci o izobraževanju v medicini, v Temišvaru v Romuniji v letu 2012 in na letošnji na Dunaju v Avstriji. Za največji uspeh si štejemo, da smo se z več kot desetimi prispevki v zadnjih treh letih aktivno udeležili konferenc Evropskega združenja za izobraževanje v medicini (angl. Association for Medical Education in Europe – AMEE), ki je največja konferenca o izobraževanju v medicini in je leta 2010 potekala v Glasgowu na Škotskem, v letu 2011 na Dunaju v Avstriji in leta 2012 v Lyonu v Franciji.

Evalvacija - ključ do uspeha Evalvacija sprotnega dela je prisotna že od samega začetka delovanja tutorjev kliničnih veščin in tudi predstavlja eno izmed področij, ki smo se jih dotaknili v raziskovalnem delu. Vsako leto študenti po končanih vajah z vprašalnikom ocenijo organizacijo, kvaliteto izvedbe, zanimivost, uporabnost vaj ter delo, znanje in usposobljenost tutorjev na lestvici od minus dve do plus dve. Potrebno se je namreč zavedati, da je sprotna evalvacija dela ključ do kvalitetno izvedenih vaj in hkrati priložnost za izboljšave.

Študenti so na splošno zelo zadovoljni z izvedbo vaj in delom tutorjev kliničnih veščin, kar za nas predstavlja vzpodbudno povratno informacijo. Povprečna ocena pri izbirnem predmetu Izbrane vsebine in novosti v propedevtiki je bila lani 1,83, letošnja Študenti so na splošno zelo zadovoljni povprečna ocena pri vajah v sklopu predmeta Interna medicina s z izvedbo vaj in delom tutorjev kliničnih propedevtiko pa je kar 1,86. To nas navdaja s pozitivno energijo in veščin, kar za nas predstavlja vzpodbudno nam vliva motivacijo na nadaljnje delo. Hkrati nam predstavlja izpovratno informacijo. ziv, da vseskozi dosegamo enako raven kvalitete dela. Preko vprašalnikov nam študenti podajajo tudi predloge za možne izboljšave, ki smo jih vsako leto poskušali upoštevati ter naše delovanje Letošnje študijsko leto smo napravili pilotno še nadgraditi. študijo, predstavljeno na SkillsLab simpoziju v Götinngenu, v katero smo vključili enajst študentov šestega letnika. Študenti so obiskali delavnico, na kateri so se izmed drugih veščin naučili tudi nastavljanja infuzije na simulatorju. Po izvedeni delavnici smo študente z OSKI ocenili najprej pri nastavljanju infuzije na simulatorju, zatem pa so z dovoljenjem bolnikov študenti nastavili infuzijo tudi pri njih. Iz raziskave smo lahko povzeli, da je učenje s pomočjo simulacije učinkovita učna metoda, saj so študenti postopek na bolnikih opravili skoraj brez napake. Pri študentih 3. letnika smo naredili raziskavo o dolgoročnem ohranjanju znanja, v kateri smo ugotovili, da so vsi študenti šest mesecev po končanih vajah še vedno dosegli 75 % možnih točk na OSKI. Rezultat je v skladu s pričakovanji glede na učno piramido National Training Laboratories Institute for Applied Behavioral Science, ki učno metodo »učenje z vajo« (angl. learning by doing) uvršča med najučinkovitejše načine učenja. Učenje preko tutorjev kliničnih veščin in s pomočjo simulacij se je tako ponovno izkazalo za uspešno učno metodo, ki je povezana z dobrim dolgoročnim ohranjanjem znanja. Prispevek smo predstavili na Študentskem medicinskem raziskovalnem kongresu v Ljubljani leta 2012.

Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


15 Poljudnoznanstveno V študijskem letu 2012/2013 se je število študentov, ki so obiskovali vaje v Laboratoriju kliničnih veščin, znatno povečalo. Spremenila se je tudi narava vaj, in sicer iz izbirnega predmeta v obvezne vaje za vse študente. Zadovoljstvo študentov z izvedbo vaj ter znanjem in usposobljenostjo tutorjev se kljub temu statistično značilno ni spremenilo, o čemer smo letos poročali tudi na prej omenjeni Graški konferenci o izobraževanju v medicini. Navedla sem le nekaj raziskav, ki so potekale v zadnjem študijskem letu in predstavljajo le majhen delež našega raziskovalnega dela. Tutorji delujemo pod okriljem letos ustanovljenega Centra za izobraževanje v medicini MF UM (CIM). V preteklih študijskih letih sta se področju izobraževanja v medicini intenzivno posvečala naša diplomanta Marko Zdravković, idejni vodja in koordinator CIM, in Tamara Todorović, vodja področja za Laboratorij kliničnih veščin v CIM.

Kot mentor nad našim raziskovalnim delom skrbno bdi doc. dr. Sebastjan Bevc, predstojnik Oddelka za nefrologijo na Kliniki za interno medicino UKC MB. Vse aktivnosti CIM lahko spremljate na uradni spletni strani MF UM. Raziskovalno delo na področju izobraževanja v medicini in posledična implementacija ustreznih sprememb v učni načrt je za našo mlado fakulteto ne le dobra promocija in način mednarodnega uveljavljanja, temveč predstavlja tudi možnost vključevanja študentov v raziskovalno delo. Je nujno potrebna sestavina na poti k zagotavljanju minimalnih standardov v izobraževanju bodočih zdravnikov. Nenehna skrb za izpopolnjevanje učnega programa je postala osnovna dejavnost sodobnih medicinskih fakultet, ki v proces izobraževanja vključujejo tudi tutorje kliničnih veščin. Tako kot druge fakultete tudi naša sledi trendom na področju izobraževanja v medicini, ki so rezultat številnih opravljenih raziskav v zadnjih letih. Svojim študentom tako zagotavlja kvalitetnejši študij ter s tem jasno kaže, da se zaveda svoje družbene odgovornosti.

Ko se smučar poškoduje ... Ana Žvižej in Goran Cvetić Januarja letos sva prejela čudovito priložnost rovati kraj nesreče, kako pravilno pristopiti do poškodovanca, ga spoznati delovanje Gorske reševalne službe in na hitro pregledati in oskrbeti. Po stabilizaciji je potrebna priprava sodelovati na njihovem izobraževanju. na transport. Tako sva spoznala različne možnosti prevoza poškodovanca s smučarske proge do zdravnika na smučišču, podrobneV zgodnjih jutranjih urah sva se z Antonom in je pa sva tudi izvedela, v katerih pogojih uporabiti katerega izmed Ljubotom, prijaznima gospodoma iz GRS Mari- načinov. bor, odpeljala na smučišče Golte. Že pri vzpenjači nas je pričakala manjša skupina dobrovoljnih Po celodnevnem druženju sva dobila zelo dober uvid v način deloreševalcev. Skupaj smo se povzpeli do smučišča, vanja reševalne službe, spoznala pa sva tudi težave, s katerimi se kjer je bil organiziran obnovitveni tečaj zdravni- vsakodnevno spopada. Nabrala sva zelo veliko novih informacij in ške pomoči na smučišču. Tečaj je bil sestavljen izkušenj. iz teoretičnega in praktičnega dela. Sprva smo ponovili najpogostejše bolezni, nujna stanja in si ogledali posnetke ukrepanj v tovrstnih situacijah. Po teoretičnem delu pa je sledil praktični prikaz uporabe reševalne opreme. Naučili smo se tako rokovati z njo, jo pravilno uporabljati, kakor tudi preveriti, če sploh pravilno deluje. Ker mora oprema vedno delovati brezhibno, je zelo pomembno, da še v pravem trenutku ugotovimo, ali je potrebno morebitno popravilo. Sledila je simulacija reševanja poškodovanega smučarja s pobočja smučišča. Prikazali so nama, kako zava-

www.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


16 Intervju

Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


17 Intervju

Družaben stepski volk Una Mršić

K

o Andraž Stožer spregovori o svojem delu, ki je zanj način življenja, se mu zaiskrijo oči. Z gotovostjo lahko trdim, da ljubi svoje delo. Eden izmed njegovih najljubših piscev, Erich Fromm, pravi, da je ljubezen umetnost. Zahteva trud in znanje. Tega novopečenemu doktorju znanosti resnično ne manjka. Pa je delovanje beta celic vse, kar našega asistenta zanima? Nikakor! V svoj »meditativen proces« je zmogel vključiti vse od Lego kock do Rilkejevega Panterja v nemščini. Gotovo ste se kdaj spogledovali še s katero Študij medicine ste zaključili z najvišjo povprečno oceno v drugo vedo. Kaj bi študirali, če se ne bi odločili zgodovini Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani – 9,93. Kaj za medicino? vas je ločilo od čiste desetke? Vse nekje do šestega razreda osnovne šole sem mislil, da bom postal arhitekt, saj je moj oče gradbeni inženir, moja najljubša igrača pa so bile Lego kocke. Proti koncu osnovne šole pa sem se začel predvsem po zaslugi odlične učiteljice vse bolj zanimati za klasične naravoslovne predmete – biologijo, kemijo in fiziko. Nato sem na II. gimnaziji v Mariboru zbrusil začetno fascinacijo nad naravoslovjem, hkrati pa sem izredno hvaležen svojim profesorjem, da so poskrbeli, da nisem nikoli izgubil zanimanja za humanistično plat svoje duše. Dokončna odločitev o medicini je prišla šele na dan izpolnjevanja prijavnice za vpis na fakulteto. Moja velika ljubezen je namreč bila fizika. Ko sem v 4. letniku odšel na fizikalno olimpijado na Bali, sem imel na letalu veliko časa za razmislek o prihodnosti. Resno sem razmišljal, da bi šel študirati fiziko in morda od tam zaplul v medicinske vode. Je pa nekako v meni vseeno tlela tudi fascinacija nad molekularno biologijo, genetiko in vedel sem, da je medicina v svoji naravi v večji meri humanistična kot fizika. Medicina je kot podaljšek gimnazije. Študij, ki ti ob koncu omogoča, da se zaposliš kot zdravnik ali pa boemsko odideš na kakšno drugo pot, kot sem to storil jaz.

www.medicinec.si

Bila sta dva predmeta, in sicer prva pomoč in psihiatrija. Pri prvi pomoči je bil izpit sestavljen iz dveh delov. Pri anesteziološkem sem osvojil vse točke, pri kirurškem pa sem postal žrtev vprašanj izbirnega tipa. Najbrž si precej dobro predstavljate, kaj imam v mislih. Niti na kraj pameti mi ni padlo, da bi šel izpit popravljati, saj je bilo že prvo opravljanje dovolj veliko ponižanje zdrave pameti. (smeh) Pri psihiatriji pa je bila zgodba bistveno bolj zanimiva. To je predmet, ki me je fasciniral vsaj tako kot ostali in sem se zanj zelo potrudil. Bil je eden redkih, ki je pri pisnem delu omogočal, da si napisal esej. Na svoj esej sem bil zelo ponosen, saj sem v njem po-

»Niti na kraj pameti mi ni padlo, da bi šel izpit popravljati, saj je bilo že prvo opravljanje dovolj veliko ponižanje zdrave pameti.« vedal vse, kar sem želel. Med zelo velikim številom možnih izpraševalcev pa sem žal naletel na gospoda, za katerega se je izkazalo, da ima malo drugačne predstave o svetu in psihiatriji kot jaz in mu esej ni bil preveč všeč. Pri ustnem delu prav tako nisva našla skupnega jezika in od tod devetka. Tudi te ocene nisem šel popravljati, saj se mi zdi koncept zviševanja devetke malo zgrešen. Vse ostale predmete pa sem na prvem opravljanju rešil za desetico.

presnovnik Maj 2013


18 Intervju Vam je bil kak predmet zares neljub ali neza- Kaj bi svetovali študentom, ki jih zanima taka pot, na kaj se naj nimiv? Kako se vam je vendarle uspelo naučiti osredotočajo že med študijem? za deset? Med študijem je za resno raziskovalno delo morda nekoliko preV vsakem predmetu sem poiskal nekaj, kar me malo časa. Raje čim bolj poglobljeno in znanstveno-kritično prisje pritegnilo. Tudi najbolj tečne predmete sem topite k študiju. V času počitnic se pridružite kateri od raziskovalpoizkusil obdelati s smiselnim, naravoslovnim nih skupin na fakulteti, poskusite osvojiti eksperimentalne tehnike načinom razmišljanja. Veliko časa sem pora- in ugotovite, ali vas to delo zanima. Med naslednjimi počitnicami, bil za svoje zapiske in iskanje tujih knjig z bolj v dveh ali treh letih, pa lahko opravite večje raziskovalno delo. logičnim konstruktom. Nisem mogel prebirati Kratke raziskovalne naloge so po mojem mnenju bolj ali manj starih, brezzveznih učbenikov, ki so bili brez repa same sebi namen. Jaz sem med počitnicami po prvih treh letniin glave. kih velik del poletja preživel v kliničnem laboratoriju za genetiko v Mariboru. Saj veste, genetika je ne nazadnje končno orožje! (smeh) Tam sem delal PCR analize in poskušal z raziskovalnim delom. Sčasoma je postalo to zame preveč redukcionistično, pa tudi »Moje delo je moj način življenja. Ves čas, učenje patofiziologije me je usmerilo v drugo, bolj sistemsko-bitudi takole med srkanjem kavice, razološko smer. Dobra alternativa temu bi lahko bil izbirni predmet mišljam o svojem delu na zelo sproščen Znanstveno in raziskovalno delo v medicini (klinično, predklinično). način. Res imam srečo, da imam kolektiv, ki mi vse to omogoča.«

Zakaj ste se namesto za delo z bolniki raje odločili za raziskovanje in akademsko pot? Odbijalo me je dejstvo, da je realno delo zdravnika precej drugačno od dneva, ki ga ima dr. House. Vključuje namreč zelo veliko duhamornega, rutinskega dela, pri čemer seveda nimam v mislih dela z bolniki, temveč izpolnjevanje odpustnic in podobno. Navezanost na tog urnik zame ne pride v poštev. Potem pa so tukaj še nič kaj zavidljivi odnosi, ki trenutno vladajo tako med zdravstvenimi delavci, kakor tudi odnosi pacientov do zdravnikov. Vse to sem začutil v zadnjih letih študija, ko sem se podrobneje srečal s kliničnimi vajami. Nekje sredi učenja patološke fiziologije pa se je začela oblikovati želja po raziskovalnem delu. Zdi se mi izredno imenitno delo, ki mi hkrati omogoča samostojno razpolaganje s časom. Delam vsaj toliko, kot bi delal na kliniki, vendar pa to ni klasična oblika službe, temveč način življenja. Ves čas, tudi takole na klopci med srkanjem kavice, razmišljam o svojem delu na veliko bolj sproščen način. Res imam srečo, da imam kolektiv, ki mi vse to omogoča. Dokončno pa so k moji odločitvi pripomogli študenti. Izjemno me veseli pedagoško delo, ki ga je na predkliniki še več ter poteka v bolj umirjeni in časovno daljši obliki. Temu se nikakor ne bi želel odreči.

Maj 2013 presnovnik

Kot nekdo, ki je študiral na Medicinski fakulteti v Ljubljani in sedaj poučuje fiziologijo na Medicinski fakulteti v Mariboru, nam lahko nudite vpogled v okvirni nivo znanja študentov tu in tam. Ali nam v Mariboru zares manjka znanje s področja patofiziologije? To me ne skrbi preveč, saj imamo v Mariboru pri fiziologiji mnogo več časa za pokrivanje patofizioloških tem. Ker sem sam opravil študij v Ljubljani, se trudim, da bi vam povedal vse to, kar sem pri fiziologiji in patofiziologiji slišal tam in še kaj več ali pa na kak bolj logičen način. Na teh dveh področjih vam res ni potrebno imeti manjvrednostnih občutkov ali skrbi, da česa ne slišite. Poleg tega so se v Mariboru že v začetku zelo formalno zavezali, da bodo tudi na kliniki poskrbeli za poglobitev v patofiziološke vsebine. Opažam pa, da je na obeh medicinskih fakultetah prišlo do sprememb v kurikulu. Bistveno manj ur je namenjenih celični biologiji, biokemiji in biofiziki. Jaz sem izjemno hvaležen za poglobljeno

www.medicinec.si


19 Intervju znanje na teh področjih, ki je dobra podlaga mojemu zdajšnjemu delu. Če grem še en korak nazaj – nemara me raziskovanje niti ne bi v tolikšni meri pritegnilo. Lahko me imenujete za staromodnega, a zdi se mi, da je klasičen germanski, celinski sistem študija, ki vključuje vsaj dve leti podrobne predklinične izobrazbe, boljši. To pa zato, ker je naš izobraževalni proces pred fakulteto zelo kurikularno naravnan. V anglosaških deželah pa je že v srednjih šolah več samostojnega dela, zato je tudi prehod na fakulteto, kjer se pričakuje samostojnost, lažja. »Moj glavni nasvet se glasi: Nikoli ne ubirajte bližnjic! Ne naredite nobenega izpita po starih vprašanjih z dvema dnevoma študija. Zapomnite si – študirate zase.« Delamo torej bolj obrtnike zdravnike kot znanstvenike zdravnike?

Ste novi predsednik Komisije za ocenjevanje kakovosti na MF UM. Katere so stvari, ki bi jih izpostavili kot pozitivne in kje bomo še gradili naprej? Na osnovi mladosti naše fakultete obstaja zelo velika in konstruktivna želja vodstva, da sodeluje s študenti in si želi k dialogu privabiti tudi predklinike in klinike. To pozitivno plat bom poskušal izkoristiti, kolikor se le da. V sodelovanju s Študentskim svetom MF in Centrom za izobraževanje v medicini smo že našli dobre smernice in izdelali strateški načrt, s katerim bomo skušali odpraviti pomanjkljivosti, odkrite med zadnjo notranjo institucionalno evalvacijo. Mislim, da je to zelo dober začetek. Zadali smo si realistične cilje. Kratkoročno bomo predvsem skušali izboljšati način preverjanja znanja. Zavedati pa se je potrebno, da je pedagoški proces le eden od stebrov kakovosti. Drug steber, ki bi ga tudi lahko utrdili, je razvoj kadrov.

V večji meri na obeh fakultetah ja. In to je problem. Vsak zdravnik, ki opravlja svoje strokovno delo, bi moral imeti znanstven način razmišljanja. Biti mora kritičen znanstvenik, ki se zaveda omejitev trenutnega redukcionizma. In ne mislim spiritualnega holizma, ki pove le, da je redukcionizem slab. Znati mora argumentirano kriti- O begu možganov ste že govorili v Večeru. Kaj zirati redukcionistična dognanja. Že res, da je medicina umetnost, pa so vaši osebni razlogi, da ste ostali doma? posebno izkustvo, humanistično poslanstvo, a vsak bolnik je proPomemben razlog je prav gotovo to, da sem doblem, ki ga je potrebno rešiti logično. bil službo, ki je več kot zadovoljila moja pričakoKako se lahko izognemo temu, da postanemo obrtniki? Kaj vanja. Inštitut za fiziologijo se je ravno oblikoval svetujete našim študentom? in začel s svojim delom. Na začetku poti je za vsakega mladega raziskovalca pomembno, da Moj glavni nasvet se glasi: Nikoli ne ubirajte bližnjic! Ne naredite ima opremo na najvišjem nivoju in ekipo, ki ima nobenega izpita po starih vprašanjih z dvema dnevoma študija. znanje, da to opremo uporablja. Profesor Rupnik Zapomnite si – študirate zase. Vzemite v roke dober učbenik in s mi je na razgovoru ponudil oboje, zato sem pripoglobljenim študijem osvojite znanje, ki vam bo dalo suverenost. ložnost seveda zagrabil. Da bi delal v primerljivih Vsak, ki bo fiziologijo študiral tako, da bo Guytona z razumevanjem pogojih, bi moral odpotovati daleč, prav gotovo prebral od prve do zadnje strani, ali pri učenju celične biologije vzel pa tam ne bi našel tako sproščene delovne kliv roke Albertsa, bo zaslutil, kaj je to znanstveno-kritično razmišl- me. Torej nisem povsem izključeval možnosti, janje. In nato ni poti nazaj, saj te zagotovo fascinira. Pomembno da bi odšel v tujino, sem pa izključeval možnost, je, da študenti tudi od kasnejših stopenj medicine zahtevate čim da bi tam ostal za zmeraj. Zdi se mi, da je tujina bolj kritičen pristop z navezovanjem na bazične teme. Ta kombi- na dolgi rok za našo državo nedopustna. Država nacija bo velik korak naprej. namreč vloži izjemno veliko denarja v človeka,

Asistent Stožer nam kreativno demonstrira koncept redukcionizma na Lego modelčku avtomobila. Ko ga razstavimo na osnovne delce, ga nikoli ne moremo povsem enako sestaviti nazaj zgolj z opazovanjem le-teh.

www.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


20 Intervju ki potem odide in nekje drugje razvije svojo poklicno pot. Potem pa so tu še zame kot človeka pomembnejši vzroki. Imam partnerko, družino in dobre prijatelje, ki delajo in živijo v Mariboru. Ti odnosi po selitvi v tujino zagotovo ne bi ostali povsem nedotaknjeni. Dandanes so večji preboji v znanosti prej izjema kot pravilo in delo temelji na natančnem in dolgotrajnem raziskovanju. Se strinjate? Kje vidite svoje mesto? Seveda. Vendar to ne pomeni, da tisti mali preboji niso pomembni. Kritična masa majhnih prebojev je potrebna, da pride do velikega. Ljudje, ki jim uspe velik preboj, so zelo na tekočem z malimi preboji ostalih raziskovalnih skupin. To je tisto, kar podpira velike. Tudi če nam uspe nekaj majhnega, je to več kot dovolj, da se lahko s tem ponašamo kot posamezniki, raziskovalna skupina, fakulteta in univerza. Velik preboj je velikokrat zgolj naključje, zato je potrebno imeti odprte oči in »našpičena« ušesa, ko ti narava nekaj govori.

stroški vzdrževanja manjši, kar je praktično in enostavno. Poleg tega se z malimi organi lažje dela. Prizadevamo pa si, da bi metodo sveže tkivne rezine, ki jo razvijamo, lahko preizkusili tudi na tkivu prašiča, kasneje pa celo na človeškem tkivu. Slednjega bi pridobili iz odstranjenega tkiva pankreasa v sklopu operativnega posega in iz zdravega tkiva možgansko mrtvih darovalcev. V tujini se to že dela, vendar ne z našo metodo. Nazadnje ste bili objavljeni v open access reviji PLoS ONE. Čemu ta odločitev? Kaj so prednosti objavljanja v takšnih publikacijah?

Za preparacijo beta celic je potrebna cervikalna Razlogov je več. Prvi razlog je zelo pragmatičen in je bil v tistem dislokacija na laboratorijskih miših. Kakšno je trenutku zame zelo pomemben. Koncept PLoS namreč omogoča vaše stališče glede poskusov na živalih? izjemno hiter odziv. V manj kot štirih tednih sem prejel odgovor, K sreči zaenkrat ne uporabljamo klasičnih po- po dodatnem mesecu pa že končno odločitev. Želel sem namreč skusov na živih živali, ampak žival žrtvujemo, je čim hitrejšo objavo, ki sem jo potreboval za zaključek svojega mrtva, tkivo pa se odvzame hitro, ko je še živo. doktorata. Poleg tega je PLoS ONE v prvi 1/4 teh revij – gre toZa razumevanje procesov na nivoju sistemske bi- rej za kombinacijo znanstvene odličnosti in hitre odzivnosti. Drugi ologije je delo s tkivi nujno. Če gledamo alterna- razlog je cenovna ugodnost. Objava stane približno 1000 $, kar ni tive, kar so na primer celične kulture, hitro naletimo na problem redukcionizma. Sklepati na tkiva iz celičnih linij je težko. Pomembno pa se mi zdi, da morajo ljudje, ki delajo na živalih, skozi proces strogega izobraževanja in da so njihovi poskusi čim bolj smiselni in načrtovani. Nikakor ne zagovarjam teze, da lahko poskuse delamo vse povprek.

»Priporočam vam, da se družite s čim širšim krogom ljudi. Kajti zdi se, da medicinci kar prepogosto zapadete v prijateljstva samo z ljudmi, s katerimi imate skupaj vaje. Z ljudmi, ki se pišejo na isto črko. To je bizaren način selekcije.«

Kako dobro se v proučevanju fizioloških pro- tako velik strošek, če imaš vir financiranja s strani projekta. Tretcesov dognanja na živalskih modelih prenaša- ji razlog je humanistično obarvan. S plačilom namreč omogočiš brezplačno nalaganje te datoteke vsem ljudem na svetu. S tem jo na človeka? pridobiš tudi širšo množico potencialnih bralcev, kar je dobro za Pravzaprav zelo dobro, kljub na prvi pogled veliki znanstveno delo. Četrti razlog pa je zelo inovativen način sprerazliki med človekom in mišjo. Ko gremo na nivo mljanja branosti. Pri drugem članku smo se prav tako odločili za celega organizma, obstaja tako velika podob- objavo v PLoS Computational Biology. Prvotno smo ga poslali v nost, da lahko govorimo skoraj o enakovrednosti revijo Cell Calcium, kjer so napisali, da naša tehnika ni nova. Mene pojavov. Z vidika podobnosti bi bili sicer prim- je seveda to prizadelo, a smo zadevo takoj nato poslali v PLoS, ki ernejši primati, prašiči … Vendar pa so pri miškah ima celo malo višji impact factor kot Cell Calcium, in dobili pozitizaradi njihovega kratkega generacijskega časa ven odgovor.

Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


21 Intervju 24. aprila smo skupaj z vami stopali iz dveh škatel. Govora je Po vašem govoru na seminarju Out of the Box bilo med drugim tudi o emergenci in redukcionizmu pojavov v se je vnela debata o tem, kako dalje. Nas pa zanaravi. Se študenti dovolj zavedamo teh dveh pojmov? nima, kaj je bilo prej. Koliko idej se vam rojeva in kaj počnete z njimi? Mislim, da se veliko študentov medicine tega zaveda. In tudi če je kdo sprva nasedel redukcionističnim izsledkom, bo prej ali slej, Idej je že v tem trenutku ogromno. Če bo čas od zagotovo pa po prvih srečanjih z bolniki, spoznal, da je človeški ideje do članka takšen, kot je bil v zadnjem priorganizem izredno emergenten pojav. Celo ob kakšni zelo hudi meru, potem vseh idej ne bom mogel spraviti do okvari, ki bi morala voditi v smrt, se lahko zgodi, da bo organizem objave, tudi če bom delal do smrti, kar sumim še nekaj let deloval. Z vsakim dnem narašča naša verjetnost, da da bom. Ker bo situacija še vedno hujša, je nujna bomo morali izstopiti iz takšne ali drugačne škatle. selekcija. Koncept teorije grafov iz matematike ste vgradili v biomedici- Tako zares sem začel s poskusi konec leta 2009, no. Ali vidite v interdisciplinarnosti ključ do napredka? leta 2013 pa je prišlo do prvih objav. Potrebna so bila torej tri leta zares trdega dela. Sedaj priAbsolutno. Interdisciplinarnost je nujna za preskok v razmišljanju. pravljamo dva nova članka in za vsaj dva se že Lep primer tega sta objavi, ki sem ju že omenjal. Prva je izključno delajo poskusi dalje. Čaka nas torej svetla prihodplod dela našega laboratorija. Vendar pa nam pogled s teorijo gra- nost, če le ne bo zmanjkalo denarja za znanost. fov ne bi uspel, če ne bi jaz s svojimi podatki, ki jih seveda nisem Povezujemo se tudi z drugimi raziskovalnimi skv celoti razumel, odšel do znanca na Fakulteti za naravoslovje in upinami. Našo metodo se prihajajo učiti ljudje s matematiko, ki je na to pogledal s svojimi očmi. To je izjemno po- celega sveta. Imamo zelo dobre povezave s Kitamagalo tako njim, kakor tudi nam. Omogočilo je majhen kvantni jsko, Kanado, Švedsko in Nemčijo. preskok v načinu razmišljanja. Zdaj imamo orodje, s katerim lahko obdelamo številne podatke, ki so nam dotlej le nekje ležali. Zagot- Ste človek mnogih interesov in talentov. Ali ovo bomo v sodelovanju s fiziki poskusili razviti še druga diagnos- delo, ki ga opravljate, poteši vaše potrebe po tična orodja. In to ne zgolj iz koristoljubja! Človeku da namreč dru- kreativnosti? gačen pogled na svet. Priporočam vam, da se družite s čim širšim krogom ljudi. Kajti zdi se, da medicinci kar prepogosto zapadete v Z raziskovanjem skoraj v celoti potešim svojo poprijateljstva samo z ljudmi, s katerimi imate skupaj vaje. Z ljudmi, trebo po kreativnosti, saj združuje velik intelektualen izziv, pokriva pa tudi umetniško plat, ko ki se pišejo na isto črko. To je bizaren način selekcije. izdelujem slike, razvijam načine predstavitve izsledkov … So pa v življenju še potrebe, ki jih delo v laboratoriju ne more potešiti. Takšna je na primer potreba po telesni aktivnosti. Igram odbojko, namizni tenis, skvoš, kolesarim, moja nova ljubezen pa je deskanje na snegu. Letos pozimi sem osvojil tehniko čistega karvanja, na kar sem zelo ponosen. Humanistični del svoje duše pa napajam s prebiranjem proze in poezije in z rednim zahajanjem v kinematografe, dramo, opero, na baletne predstave, razstave in koncerte. V Mariboru imamo namreč vedno boljšo ponudbo na področju kulture, pa tudi Dunaj je samo 250 km stran. Študenti medicine zlasti v prvih letih študija ne najdejo dovolj časa za prostočasne aktivnosti. Kaj jim svetujete? To je sicer zelo težko, ni pa nemogoče. Pomembno je, da začnete zelo načrtno ceniti svoj čas. Navidezno obstranske stvari naj postanejo vsaj tako pomembne kot formalne. V urniku si označite vsaj dve uri dnevno zase! Sam sem zara-

www.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


22 Intervju di vseh vaj in predavanj zelo trpel, saj sem včasih odšel od doma po temi in se po temi vrnil. Zaradi tega sem v drugem letniku sprejel zame zelo težek sklep. Nehal sem hoditi na številna predavanja. Študiral sem doma in hodil na vaje. To mi je omogočilo, da sem malo bolj zagospodaril nad svojim časom.

Ali se s sodelavci družite tudi izven inštituta? Vas lahko kdaj srečamo skupaj v kinu ali na pijači?

Tipičnih zunanjih meditativnih, sproščevalnih tehnik ne uporabljam, saj zaenkrat ne čutim potrebe. To pa najbrž zato, ker si skušam svoje življenje organizirati tako, da je vsak moj korak na nek način meditativen proces, ki mi nudi mir, sprostitev in veselje. Stvari ne delam na odtujen način, temveč sem vedno prisoten z vsem svojim bitjem. Menim, da komercialna oblika meditacije, ki je postala popularna v zahodnem svetu, na dolgi rok ne more biti uspešna. Ljudje so namreč od osmih do štirih v službi, po službi gredo po otroke, potem pa se na jogi eno uro sporoščajo in doma zopet zapadejo v rutino. Po mojem mnenju je nujno, da študenti ne zapadete v rutino in da je čas, ki ga preživite ob resnem študiju, kar se da sproščen.

Lani smo bili z vaše strani deležni izvlečkov iz dela Ericha Fromma. Kateri drugi filozofi in pisci so pomagali oblikovati vašo življenjsko filozofijo?

Podobno kot jaz tudi moji sodelavci svojega dela ne dojemajo v klasičnem pomenu besede. Gre torej bolj ali manj za vsakodnevno druženje. Vsak dan gremo skupaj na malico, kjer se pogovarjamo o najrazličnejših rečeh. Po formalnem delovnem času gremo kdaj na kakšno kavo ali pivo. Družimo se tudi na zabavah, okroglih Kako naberete dovolj energije za vse aktivno- obletnicah, porokah in razvijamo prijateljske odnose. Pomembno sti? Se poslužujete kakšnih tehnik sproščanja? pa je, da ohraniš spoštovanje do svojih prijateljev in kritično vrednotiš njihovo delo. Izdajte nam svojo skrivnost!

Fromma sem v času študija veliko prebiral in spomin na ta izsek iz knjige je bil še zelo svež. No, pa če se osredotočim na zadnjih nekaj … Zelo velik tako emocionalen kot tudi intelektualen vtis je name naredila knjiga Roberta Pirsiga, Zen in umetnost vzdrževanja motornega kolesa, ki ima pravzaprav zelo malo in zelo veliko opravka z zenom in z motornim kolesom. To knjigo vam toplo priporočam. Prav tako sem zelo rad prebiral Friedricha Dürrenmatta, sodobnega, žal že pokojnega švicarskega avtorja. Če potrebujete na videz bolj lahkotno branje, vam priporočam katerega od njegovih treh kriminalnih romanov, eksistencialističnih mojstrovin, Zaobljuba, Sodnik in njegov rabelj ter Sum. Zelo sem se razveselil, ko sem pred nekaj leti opazil, da je končno izšel prevod njegovih kratkih novel Predor, Pes in Okvara. Te morate prav tako nujno prebrati. Osnovni delci Izjemno me je fasciniral tudi Bernhardt Schlink s svojim Bralcem. Kadar ni dovolj časa za romane, pa rad prebiram poezijo. Doma imam nekaj cvetoberov različnih avtorjev, od neKnjiga katerih poetov pa kar njihova zbrana dela. Od Slovencev mi Zen in umetnost vzdrževanja motornega je bil zmeraj zelo ljub Janez Menart, od tujih pa Rainer Maria kolesa, Bralec in Dürrenmattova dela Rilke. Njegovega Panterja znam recitirati tudi v nemščini. Film 12 jeznih mož Plošča Babel (Mumford and Sons) Glasbenik Leonard Cohen Predstava Od blizu Razstava Razstava del Egona Schieleja v Albertini na Dunaju Svetovni voditelj Mark Avrelij Del pankreasa En velik Langerhansov otoček, ki se zelo dobro prereže in je nekje na sredini med Maj 2013 presnovnik dvanajstnikovim in vraničnim delom.

www.medicinec.si


23 Intervju

Kako lahko študenti medicine razrešujemo bivanjska vprašanja Precej analitično ste se lotili svojega življenja. v okviru našega študija? Bi veljalo obiskati kakšno predavanje Se je to zgodilo po prebiranju Pirsiga, ali se že na to tematiko? od nekdaj lotevate svojega časa na tak način? Absolutno. Mislim, da je v Mariboru kar nekaj takih forumov. Na filozofski fakulteti študentje organizirajo cel kup zanimivih predavanj z zanimivimi gosti. Še en tak forum je Out of the box, kjer predavajo tako ljudje iz naravoslovja, kakor tudi iz družboslovja. Še bolj pomembno pa je, da se aktivno lotite iskanje smisla. Vzemite v roke kakšno knjigo, ki se dotika bivanjskih vprašanj, in brskajte po sebi.

»Pomembno je, da začnete zelo načrtno ceniti svoj čas. Navidezno obstranske stvari naj postanejo vsaj tako pomembne kot formalne. V urniku si označite vsaj dve uri dnevno zase.«

To mi je bilo najbrž do neke mere položeno v zibko, do neke mere pa je posledica mojega zgodnjega otroštva. Živel sem v okolici Maribora in prvih nekaj let življenja nisem hodil v vrtec. Bil sem veliko sam in svoboden. Veliko časa sem preživel na travniku in v gozdu, kjer sem spremljal spreminjanje letnih časov, srečeval živali … Ta del življenja me je zaznamoval in vedno se ga spominjam z velikim veseljem. Vsa literatura, ki sem jo prebiral, pa mi je pomagala dokončno izoblikovati način razmišljanja. Lahko rečem, da bom vedno stepski volk, ampak povsem družaben stepski volk.

Je jutro zaradi nadležne budilke vsakič znova tvoj najhujši del dneva? Se zavedaš, da se izpiti približujejo s svetlobno hitrostjo, vendar kljub temu ne najdeš prave motivacije za učenje? Bi se rad poboljšal?

Zbujaj se z Andražem! Poskeniraj QR kodo na desni s svojim pametnim telefonom in zvonjenje, ki ti bo polepšalo vsak dan, bo tvoje.

www.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


24 Na tujem

Beijos de Brasil! Anja Becner

B

razilija je dežela prijaznih ljudi, odlične hrane, raznovrstne glasbe in nepredvidljivih situacij. Na poletni raziskovalni izmenjavi sem se naučila veliko o diagnostiki in terapiji glivičnih bolezni. Ne samo, da sem obnovila znanje mikrobiologije, kmalu sem tudi samostojno opravljala številne teste za identifikacijo gliv. Vsekakor vsem priporočam, da po izmenjavi potujete po Braziliji. Sama sem v mesecu, ki je sledil, obiskala še Rio de Janeiro, Salvador in Recife. Le na tak način spoznaš, kako velika je Brazilija in kaj to pravzaprav pomeni – ne samo, da so ljudje različnih ras, različnih barv, ampak da se razlikujejo tudi po miselnosti. Da o raznovrstnosti kulture, kulinarike, narečij niti ne izgubljam besed. Celota je izjemna in vsak najde svoj košček, kamor se hoče vrniti. No, pa smo tam, nikoli si nisem mislila, da bom sporočiti, da pridem že tisti vikend. Kako do interneta?! Kako do pisala blog … Pred vami so neki zapiski neke štu- telefonskih številk?! Kako do Ria Preta za normalno ceno in ne za 400 eurov?! Kje je kava?! Zakaj so vsi zimsko oblečeni in sem edina dentke nekega poletja v Braziliji. z golimi nogami?! Ja, pa tudi neznanje portugalščine dejansko je Hvaležna sem vsem tam zgoraj v vesolju, da problem. se mi je uspelo povzpeti na LH avion proti Sao Paulu – prepolni leti, čakanje, zamuda letala iz Frankfurta, milijon skurjenih živcev, predraga kava med čakanjem, deset nervoznih SMS sporočil in tri ure črnih misli … To ni nič! Pet minut pred vkrcanjem sta k meni pristopila kapetan in kopilot in dobila sem mesto v prepolnemu letalu. Uspelo mi je! Sedela sem na enem izmed 400 “vročih” sedežev in bila zagotovo najsrečnejši človek na letalu! Po enajstih mučnih urah pa so se pojavile nove težave. Presenetljivo to ni bila izgubljena prtljaga. Morala sem obvestiti gostiteljico Gabrielo, da mi je nekako uspelo pristati na letališču v Sao Paulu, saj sem ji prejšnjo noč v naglici pozabila

Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


25 Na tujem Po uri uporabe brezžičnega interneta in po kavi, ki sem jo močno preplačala, sem dobila izredno ugodno avtobusno karto do glavne postaje, tam pa sem si priskrbela še karto do Ria Preta. Močno sem upala, da nisem do tega trenutka porabila že vso srečo, ki mi je bila namenjena za Brazilijo.

dolgem iskanju sem končno naletela na navaden nesladkan jogurt. Caipirinha in glavna sestavina, cachaḉ a, niti ni priljubljena, je pa zato pivo. Vina nimajo, če pa že, je uvoženo iz Čila ali Argentine.

Rio Preto velja s 700 tisoč prebivalci, šestimi medicinskimi fakultetatmi in sedmimi bolnišnicami za majhno do srednje veliko mesto. Kolesarji so zelo ogrožena človeška vrsta, malo manj pešci. Gabriela me je ob dogovorjeni uri čakala na Gorivo je alkohol – predelana cachaḉ a. Liter stane 1,5 reala za razpostaji. Super punca s še bolj super stanovan- liko od bencina, ki nanese 2,3 reala za liter. jem, ki si ga deli s prijateljico in sošolko Deni. Dobila sem svojo sobo. Imele smo veliko kuhinjo, balkon, dnevno sobo pa tudi brezžični internet, vtičnice in kabli so “štimali”. Do bolnice sem imela samo dve minuti in pol! Kljub temu, da soseska ne velja za nevarno, je naše stanovanje varoval varnostnik. Mesto, v katerem sem prebivala, je malo večje od Maribora, a precej umazano. Prešinilo me je, da je naš Maribor zares čisto mesto. Nikjer na tleh papirčkov, edina nesnaga so žvečilni gumiji – zavzemite se! Rio Preto je za brazilske standarde sicer zelo urejeno mesto, skrajno ponosni so na svoj ribnik Represa – sicer pravijo, da je to reka, ampak ... Mi vemo, kaj je reka in Represa to ni. Riva ob “reki” ponuja jogging poti, prostor za druženje, kokosovo mleko iz kokosovih orehov, kapibare, ki naj bi rade grizle … Malce spominja na Lent. Sladkorni trs je dejansko bogastvo države Sao Paulo. Mogoče je zato vse sladko?

Kar se tiče izobraževalnega dela mojega bivanja v Riu Pretu … Bolj je povezan z učenjem portugalščine in malo manj z laboratorijskim udejstvovanjem, čeprav se je tudi tam vsak dan našlo kaj zanimivega za posrkati s pipeto ali razmazati na agar. Brezplačni tečaj portugalščine je kar uspešen. Trenutno sem nekje na ravni štiriletnega otroka, ki še ne obvlada tvorjenja stavkov. Ostalih osem študentov na izmenjavi je bilo prav zabavnih. Izvzemam pa poljski par, s katerim se nismo družili, saj sta bila tam očitno na medenih tednih in je bilo z njima nemogoče komunicirati. Neprestano sta se božala, poljubljala, hihitala in bila sta mnenja, da Sao Paulo ni vreden obiska. Omeniti moram še britanski parček. Njeni starši so iz Nepala, njegovi iz Pakistana, študirata v Pragi, a sta vseeno imela simpatičen britanski naglas. Gligor iz Samobora je bil tipičen Srb. Enaindvajsetletnik, ki je vljudno frazo gostiteljice razumel dobesedno in se pri njej res počuti »kot doma«. Čudil se je, da mu oblačil, ki mu jih je prala, ni tudi likala. Omeniti moram še Dos Pedros, eden je bil iz Andaluzije in drugi Katalonec. Neprestano sta bila na bojni nogi. Nazadnje je bila polemika o španski tortilji – ali se v jajca vmeša tudi mleko ali ne. Katalonec je trdil, da ne. In pika. In v sangrio spadajo samo jabolka in nobenih breskev. Pika. Beatrice, 145 centimetrov visoko živahno bitje iz Benetk, je bila povsem okupirana s svojo gostiteljico in njenimi cimrami, zato smo jo videvali bolj redko.

Po treh tednih so se nekatere moje izjave izkazale za resnične in nekatere za napačne. Vsekakor drži, da Brazilci ne govorijo angleško in pika. Mogoče me bo do 17. septembra to dejstvo nehalo čuditi. Na trenutke se vprašam, kako lahko turizem tukaj tako dobro deluje, čeprav niti na letališču ne razumejo angleško. Ne, da ne govorijo – ne razumejo! Olimpijske igre in svetovno prvenstvo v nogometu v naslednjih letih sta v resnici dva velika problema in študentje, s katerimi sem se družila, menijo, da bo to velika katastrofa. Skrbi jih, da se bo Brazilija z neznanjem angleškega jezika osramotila. No, mogoče pa bo šolski sistem na ta način prisiljen vpeljati No, v tej zasedbi bomo za vikend potovali v Sao Paulo. Verjamem, da bo super izkušnja. Navajam se na brazilske dimenzije in Rio angleščino v osnovne šole. Mogoče. Preto mi postaja premajhen. Sao Paulo z 20 milijoni prebivalcev Ok, zdaj pa k zabavnim rečem: kilogram bifteka bo ravno prav. tu stane 12 eurov! Imajo 4 vrste pomaranč, 3 vrste banan in najdražje sadje v trgovini je jabolko! Po

www.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


26 Na tujem

Travnik ob kliniki, ki je vidna v ozadju

Erasmus? Moraš iti! Kam? V Aachen! Tina Berden

V

naslovu so besede prijatelja, ko sem mu povedala o svoji ideji, da bi vsaj en semester študija opravila v tujini. Po neskončnih pogovorih z ljudmi, ki so že bili na izmenjavi in predvsem s tistimi z moje fakultete, sem se odločila, da je najbolj smiselno, če v tujini ostanem dva semestra, kar se je, mimogrede, izkazalo kot odlična ideja.

Odlično izhodišče za popotovanja

kom v največ treh urah. Dokaj blizu ležijo 4 letališča, ki ponujajo tudi nizkocenovne lete (navsezadnje bi naj Erasmus leto izkoristil Eden na nek način najtežjih delov izmenjave je tudi za potovanja). Poceni potepanja omogoča tudi sama univerza bila odločitev, kam se bom pravzaprav odpraviv Aachnu, ki nudi »Semester Ticket«; na začetku semestra vplačaš la. Že takoj na začetku mi je bilo jasno, da grem neke vrste vpisnino in za ta denar potem dobiš karto, ki velja za v Nemčijo – naučiti se hočem nemško, Avstrija pa ni prišla v poštev, ker je preblizu doma. Ker je Maribor dokaj majhno mesto, sem želela za »Printen« je neke vrste božični kruh, ki pa ga tukaj prodaspremembo nekaj večjega. Tako so v izboru osjajo tudi izven božične sezone. Spominja na medenjake, tali München (predrag), Leipzig (faks je čisto le da je malenkost močnejšega okusa. preveč zahteven) in Aachen, ki je sicer najmanjši izmed teh treh, vendar pa ima zato druge prednosti. Leži na stičišču treh držav, kar ga naredi vse vlake in avtobuse v zvezni državi Severno Porenje-Vestfalija zelo mednarodnega in prav nič klasično nemške(NRW). Tako se recimo lahko zapeljem do Kölna, Düsseldorfa, ga. Ima nekje 300.000 prebivalcev, od tega Dortmunda, Essna ali Bonna praktično zastonj. Konec septemskoraj 50.000 študentov. Cenovno se ne razlikuje bra je Oktoberfest in vse poti vodijo v München, 11. 11. ob 11. preveč od Maribora (mogoče je v restavracijah uri se začne karneval v NRW, ki doživi vrhunec v pustnih dnevih malce dražje, ampak ni hudo – boni so zakon!). februarja. Takrat je zlasti Köln poln pustnih mask. Decembra pa Ima največjo bolnišnico v eni zgradbi – vsi oddelki se dogajanje preseli na božične sejme po vsej zvezni državi, kar so v njeni notranjosti in ne vsak v svoji zgradbi. pomeni »Glühwein« na stojnicah, vaflji, »Bratwurst«, »FeuerzanLega Aachna predstavlja odlično izhodišče za genbowle« in predvsem »Printen«, po čemer naj bi bil Aachen potovanja – v Bruselj in Amsterdam prideš z vlapoleg termalne vode in konjih tudi znan. »Printen« je neke vrste

Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


27 Na tujem božični kruh, ki pa ga tukaj prodajajo tudi izven božične sezone. Nicht Maschinenbau Spominja na medenjake, le da je malenkost močnejšega okusa. Univerza v Aachnu (RWTH Aachen) je tehniška Torej, raziskovanje sosednjih mest se vsekakor izplača! univerza. To pomeni, da prevladujejo študenti moškega spola, z željo postati inženirji različnih področij. Največ jih seveda študira »Maschinenbau«, zato prejmeš kar nekaj začudenih pogledov, ko ugotovijo, da ti nisi s tega področja.

Cimer od tu, sošolka od tam Aachen je izredno internacionalen – namreč nikoli se na avtobusu ni zgodilo, da ne bi slišala vsaj treh različnih jezikov. Povsem normalno je, da prihajajo ljudje iz sosednje Nizozemske sem v službo, po nakupih ali študirat. V mojem nadstropju študentskega doma nas je 6. Vsi ostali študirajo v Nemčiji že od prvega semestra. Trije so Nemci, ostala dva pa prihajata iz Irana in Tunizije. Ni se bilo težko navaditi na takšno diverziteto, je pa res, da tega iz Maribora nisem navajena, saj imamo le študente iz Slovenije in Hrvaške. Kot članica Erasmus programa tukaj ves čas govorim v angleščini in nemščini, učim pa se še portugalsko. Tečaj portugalščine univerza ponuja brezplačno, vreden pa je celo tri kreditne točke.

www.medicinec.si

RWTH Aachen ponuja študentom na Erasmus izmenjavi še pred začetkom zimskega semestra intenziven tečaj nemščine. Ker sem ga opravljala tudi sama, sem se na izmenjavo odpravila že na začetku septembra. Vselitev v študentski dom, opravljen uvrstitveni test iz znanja jezika, prvo spoznavanje in druženje z drugimi Erasmovci – vse to se je zgodilo v prvih 2 dneh mojega bivanja v Aachnu. Nato se je začelo resno delo, za kar so poskrbeli usposobljeni profesorji nemškega jezika aachenske univerze, kljub temu pa ni manjkala niti zabava. Pa da ne bo kdo mislil, da je Erasmus samo zabava in nič resnega dela - tudi fakulteto sem že dodobra spoznala.

Erasmus sprostitev Obštudijski program je v rokah članov AEGEE Aachen. Tako je vsak ponedeljek na vrsti »Erasmus social drink«, v torek »Internationaler Dienstag«, vsako sredo je Erasmus party v Abendrotu, v četrtek se vsepovsod kaj najde, saj je navsezadnje to že »mali vikend«, potem je pa tako ali tako že »veliki« vikend in je spet polno dogajanja. Odpraviš se lahko na Pontstraße – vedno polno študentsko ulico – kjer je veliko barov, fast foodov in ostalih poceni restavracij. Tudi za ljudi, ki jim »mainstream« ne sede, se kaj najde – alternativna, indie in emo scena v Hotelu Europa, Musik Bunkerju. Pijača? Pivo, seveda.

presnovnik Maj 2013


28 Na tujem

Medicinska fakulteta

Premikanje meja

Pa da ne bo kdo mislil, da je Erasmus samo zabava in nič resnega dela – tudi fakulteto sem že dodobra spoznala. Njihov sistem je drugačen od našega. Prvih sedem semestrov vse poteka bolj na teoretični ravni, kar pomeni, da spoznajo vse organske sisteme zelo podrobno in znanje potem potrdijo z »Basis Prüfung« na koncu 6. semestra. Študij v teh semestrih poteka v blokih – en ali dva predmeta trajata recimo 4–5 tednov in se zaključita z izpiti. 8. in 9. semester sta praktična semestra. Gre za klinične vaje v bolnišnici, ki trajajo od ponedeljka do četrtka, v petek pa so klinično obarvana predavanja. Med predavanji tukaj in doma obstajajo majhne razlike, saj so predavalnice v bolnišnici (predavatelji pridejo direk-

Tujih študentov je trenutno na izmenjavi v Aachnu zagotovo več kot 200, kar pomeni, da vsak dan in ob vsakem druženju srečaš kakšnega novega Erasmus študenta. Toliko različnih narodnosti in kultur te obogati. Spoznaš številne tuje navade in običaje. S Francozi, Španci in Italijani se v pozdrav poljubiš dvakrat, Poljaki hočejo še tretji poljubček, nekateri Nemci pa so zadovoljni z enim samim. Kuhano vino poznajo samo v rdeči različici. Nemci so vedno točni, Španci vsaj pol ure pozni, moški predstavniki Finske pa preprosto čudni.

Čeprav se moje leto v tujini še ni končalo, lahko vsekakor zaključim, da je odločitev za izmenjavo ena najboljših v mojem življenju. Študij v tujini, pa čeprav zgolj za eno leto, te prisili, da postaneš bolj samostojen, naučiš se prilagajati in spoznatno z oddelka) in včasih zdravniki pripeljejo kakšnega pacienta, da vaš drugačne ljudi, drugačen sistem države, štulahko študenti teorijo, ki je tisti dan v učnem načrtu, lažje pove- dija in izpopolniš znanje tujih jezikov. žemo s kliniko. Obiskanost predavanj je mogoče malo boljša kot doma, a tudi tu predavalnice niso polne. Na koncu vsakega preda- Prost! vanja se predavatelj zahvali, študenti pa mu v zameno zaploskajo. Navada pač. Vsi izpiti praktičnega semestra se odpišejo v enem dnevu. Medicinska fakulteta v Aachnu ponuja tudi dodatne programe (AIXTRA), kjer se študenti lahko naučijo šivati na svinjskih nogah, temeljne in dodatne postopke oživljanja, oživljanje otrok, udeležijo pa se lahko tudi delavnice ultrazvoka in oskrbe dihalnih poti. Vsi ti programi so brezplačne in izpeljani s strani zdravnikov. Delavnice, kot so nastavitev kanalov, jemanje krvi, priprava infuzije itd., pa vodijo starejši študenti. S Francozi, Španci in Italijani se v pozdrav poljubiš dvakrat, Poljaki hočejo še tretji poljubček, nekateri Nemci pa so zadovoljni z enim samim.

Če imaš tudi ti kakšno zanimivo zgodbo in izkušnjo iz svojih popotovanj po svetu, jo lahko deliš z vsemi kolegi v naslednji številki! Ne le, da si na tak način izostriš svoje sposobnosti pisanja, ampak tudi pomagaš. Piši nam na urednik@medicinec.si. Zelo veseli bomo tvojega prispevka!

Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


29 Na tujem

PISMA TETI IZ OZADJA Teta iz ozadja ni čisto navadna teta. Nima nečakov ali kakršne koli druge družine, ne deli desetevrskih bankovcev, potisnjenih pod ovitek čokolade, in še nikoli ni šla na romanje v Medjugorje. Teta iz ozadja je začasno upokojena svetovna voditeljica in progresivna ideologinja, ki si noge brije z Occamovo britvijo in ki iz srečanja s težavami še ni prišla poražena. DŠMM ji je (brez vprašanj) ponudil azil v svojem malem virtualnem zavetišču, v zameno pa se je Teta ponudila, da bo s svojim izjemnim setom kognitivnih in izvršnih funkcij pomagala reševati težave nadobudnih študentov medicine. Zato le pogum, poiščite Teto na www.medicinec.si/teta in se ji zaupajte!

Teta, kdaj bo otvoritev novega faksa? Odvisno, kdo sprašuje. Nekatere informacije zagotovo niso za ga sveta, krmežljavo jočete v omari pod kupom sintetičnih oblačil (in še bolj obremenjujoče sinvsaka ušesa. tetične morale, hvala logičnim pozitivistom), ki Svobodni pretok informacij je zame tuj koncept, en tak bizaren so vam jih sešili otroci iz Bangladeša, ko se kje podaljšek novodobnega umotvora pogube napredka in veličast- kakšna majhna polotoška država odloči, da ji je nosti, ki ga nevedne množice Nietzschejanskih sužnjev imenujejo pravica do informiranosti sekundarnega pome»človekove pravice«. Jaz podobne humoreske deklarirano zavra- na? Mar država kot institucija nima svojega seta čam – kajti kot je že vedel Thomas Hobbes, davno preden so otroci pravic? Če se greste kolateralne sporazume, pocvetličnih generacij začeli po svetu sejati svoje kislinske floskule o tem jih mora imeti. Zato pa jaz nisem podpisala miru in enakosti: »Pravic imaš samo toliko, kolikor imaš poguma.« te pogodbe za šibke in se ji ne čutim zavezana. (v prostem prevodu). In pogumnih ljudi sem v svoji epohalni eksis- Edine pravice, ki jih jaz hočem, so tiste absolutenci srečala bore malo. tne. Take ding an sich pravice. Take, ki mi jih nihče ne daje, ampak si jih sama jemljem po mili volji Prejšnji teden sem bila na kavici s pogumno žensko – s svojo dol- (in ker je moja volja čisto slučajno volja do moči, goletno prijateljico Yulio (Tymoshenko, op. ur.). Beseda je nanesla mislim, da smo tukaj že zadeli žebljico). ravno na to, kako podredne institucije, kot so organi pregona ali na primer, kaj pa vem, Evropsko sodišče za človekove pravice, po- Pa ker smo že pri Kantu – Kant je vse svoje živgosto cenijo tako zvano »pravičnost« svojih odločitev neprimerlji- ljenje preživel v majhnem mestecu Königsberg vo bolj kot zdrav razum in pretanjeno intuicijo. Spoštovani bralec, v nekdanji Prusiji. In v tem filozofskem raju na naj slišim Vaše mnenje: ali je res pomembno, ali je bila priporniška Zemlji so imeli tudi eno zanimivo metodo usklacelica velika 14, 16 ali celo 16,4 m2? Vsakemu je jasno, da tukaj jevanja časa, po logiki krožnega argumenta, ki sploh ni problem v kvadraturi, ampak v notranji opremi. Ali kot pa je presenetljivo dobro funkcionirala. Če bospravi neslana šala: problem nemške hrane je, da si ne glede na to, te pokazali zanimanje, sem prepričana, da boste koliko poješ, uro po tem lačen oblasti. slej kot prej nekje našli to anekdoto. Za zdaj pa naj samo rečem, da bo otvoritev novega faksa Sicer pa, če se že gremo pravice in svoboščine, imam tudi jaz za takrat, ko bom jaz prišla na otvoritev. To pa bo vas eno želvo na želvi (in če ne razumete te reference, se prosim iz- morda 18. septembra, ali pa tudi ne. Vsega vam pišite iz kakršne koli izobraževalne institucije za obdobje neskonč- pa res ni treba vedeti. nosti). Če vam je država dala pravice, vam jih lahko tudi jemlje. In odreja in prioritizira. Zakaj potem vi, majhni zahodnjaki razvitewww.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


30 Projekti

Z dobrimi dejanji spreminjamo življenja Ines Muršič Smo prostovoljni projekt Epruvetka, ki pod okriljem društva deluje že četrto leto. Naš glavni namen je ozaveščati mlade o pomenu darovanja krvotvornih matičnih celic (KMC). Epruvetka želi v mladini v času brezskrbnosti in finančne neodgovornosti prebuditi čut do sočloveka. S človekoljubnim in nesebičnim dejanjem lahko namreč bolnikom podarijo najdragocenejšo vrednoto – zdravje.

Boleče zbadanje v kost?!

Ampak jaz se bojim stranskih učinkov!

Je res tako zelo hudo? Pa poglejmo ...

Neželeni stranski učinki se lahko, so pa na srečo le blagi in spominjajo na gripo (glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, slabost, ut1. korak: Vpis v register Slovenija Donor poteka rujenost). Tovrstni simptomi so posledica stranskih učinkov zdrana Oddelku za transfuziologijo UKC MB. Posto- vil, ki jih je potrebno jemati pred odvzemom KMC iz venske krvi, in pek je hiter in enostaven. Izpolniti je potrebno izzvenijo po dveh dneh od zadnjega odmerka. vprašalnik, podpisati pisno potrditev za vpis in opraviti kratek pogovori z zdravnikom. Prijazna sestra vam nato odvzame eno samo epruvetko krvi, ki jo pošljejo v Ljubljano na tipizacijo. 2. korak: V primeru, da te izberejo kot možnega darovalca, moraš opraviti ponovni zdravniški pregled in zopet podpisati privolitev v darovanje. 3. korak: Na vrsti je odvzem KMC, bodisi kirurški bodisi iz venske krvi. Pri slednjem moraš nekaj dni pred odvzemom jemati zdravila, ki pospešujejo izplavljanje KMC iz kostnega mozga. Postopek zelo spominja na dializo. Redkeje pa se odločijo za kirurški odvzem, pri katerem s pomočjo Pri kirurškem odvzemu lahko pride do bolečin, krvavitev, okužb in igle, ki jo zapičimo v kost, dobimo celice direktno zapletov med splošno anestezijo, a na srečo redko. Ponovno pa je iz kostnega mozga. potrebno poudariti, da se kirurški način vedno bolj opušča.

Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


31 Projekti

Kako pa je z dobrim starim darovanjem krvi? Darovanje krvi je preprosto, časovno kratko, a izjemno plemenito dejanje. Ob torkih (7.00 –17.30) in sredah (7.00–11.00) lahko obiščeš Center za transfuzijsko medicino UKC MB, v sprejemni pisarni pokažeš svoj osebni dokument in izpolniš medicinski vprašalnik. Medicinska sestra ti nato izmeri krvni tlak, pulz in raven hemoglobina. Zdravnik ti po kratkem pogovoru in na podlagi tvojih laboratorijskih izvidov, vprašalnika in zdravniškega pregleda svetuje ali odsvetuje darovanje. Odvzem krvi traja 5–10 minut. Po končanem darovanju pa te v menzi čaka še okusna malica.

Uspešna letina Za nami je uspešna spomladanska akcija promocije darovanja KMC na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. V sklopu te akcije smo študentom 1., 2., 3., 4. in 5. letnika pripravili predavanja na temo darovanja KMC in predstavili možnost vpisa v register nesorodnih darovalcev KMC Slovenija Donor. Organiziran vpis v register je potekal 19. in 21. marca 2013. Vpisalo se je 49 študentov. Zaradi velikih potreb po krvi smo k sodelovanju povabili vse krvodajalce. Tudi ti so se na povabilo množično odzvali.

»Ena epruvetka krvi? Za nas zdrave ta epruvetka ne pomeni nič posebnega, vendar za določene ljudi predstavlja vir novega življenja. Mnogim se zdi neverjetno, da je ta količina dovolj, da bi komurkoli zares pomagali. Naša naloga je, da ljudi ozaveščamo o pomenu darovanja krvotvornih matičnih celic. Želimo jih vzpodbuditi k vpisu v register Slovenija Donor ter k darovanju polne krvi. Z vsako novo registrirano osebo smo en korak bližje boljši prihodnosti za vse nas.«

Ines Muršič

Tako! Letošnji prvi koraki so bili uspešni. Odziv s strani naših kolegov nas navdaja z optimizmom in motivacijo za delo v bodoče. Študentje Medicinske fakultete zmoremo pokazati pravo pot – pot do zdravja.

Se želiš pridružiti projektu? Potem ne odlašaj in piši na epruvetka@medicinec.si! Prav tako nas lahko spremljaš na facebook.com/epruvetka

»V današnjem svetu in situaciji si med sabo moramo pomagati. To ne gre vedno z materialnimi stvarmi. S projektom pomagamo ljudi ozaveščati o darovanju KMC in s tem širiti mrežo zavedanja, da z vpisom v register darovalcev lahko nekomu rešiš življenje. To je zelo pomembno in več ljudi bi se moralo zavedati, da lahko na ta način pomagajo hudo bolnim. Ko narediš nekaj dobrega, se počutiš dobro … in tudi pri našem projektu je tako, le da se ne počutiš dobro zaradi dejanja samega, ampak zaradi človeka, ki mu lahko s svojo dobroto spremeniš življenje.«

Katarina Horvat

www.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


32 Kontemplativno

Študentska kolumna Ne samo od kruha Irena Plahuta Pravijo, da se žival vrača k svojim jaslim. Vodi jo občutek lakote – potrebe po hrani. Prehranjuje se s tistim, kar ji gospodar nameni. Ko je letina dobra, je dobra in obilna tudi krma; ko je slaba, je hrana borna. Vendar se žival nauči razločevati med dobro in slabo krmo; hitro pokaže, kaj ji je všeč in česa ne mara. V petih letih študija na medicinski fakulteti sem se mnogokrat vprašala, kaj me je privedlo sem in čemu še vztrajam. Kot osnovnošolko me je zanimala zgodovina, kot dijakinjo filozofija. Vabilo me je abstraktno, skrivnostno, imela sem svoj vrednostni sistem in svoje načrte. Zdelo pa se mi je, da je medicina preveč deterministična, da bi mogla najti svoje mesto v njenem svetu. Tako je bilo vse do dne, ko me je doletela neizmerna bridkost in mi sporočila, da življenje ne prebiva v ideji, ampak je celovita izkušnja. Tistega dne sem postala kakor prestradana žival, ki se v svoji nenasitni lakoti vedno znova zapodi k svojim jaslim, ne meneč se za to, s čim se hrani in kakšne bodo posledice.

velikemu trudu nekaj mesecev obstali na mrtvi točki. Kaj sedaj? Treba je bilo poiskati novo hrano – nekaj, kar bo posredovalo življenje in ne le podaljševalo izčrpavajočega životarjenja. Začela sem se spominjati svojih otroških želja, čemu postati zdravnica; prvinskega in neokrnjenega. Ko mi je uspelo premagati razkorak med idejo in izkušnjo, mi je medicina postala res domača. Vzpostavilo se je stičišče med mojo zasebno filozofijo in religijo in načini dela v znanosti, kjer se teorija in praksa dopolnjujeta.

Včasih se zdi, kot da so številke le številke, grafikoni le grafikoni. To, s čimer se nekdo hrani, bo določilo, ali bo deterministično določeno levkopenijo doživel kot konec svojega sveta ali pa le kot vmesno postajo na svoji poti. Če jo bo preSkozi leta so mi dobri ljudje pomagali integrirati dogodek in spo- poznal kot slednjo, bo vedel tudi, kam iti po moč znala sem, s čim sem se hranila. Naenkrat je zame postalo neužit- za preizkušnjo. no. Izgubila sem vso motivacijo in voljo do študija in izpiti so kljub

Si tudi ti želiš prispevati svoj pogled na svet? Misliš, da lahko s svojimi mislimi nekomu daš inspiracijo ali obogatiš njegove nazore? Potem nam piši na urednik@medicinec.si.

Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


33 Kontemplativno

Cogito - debata med študenti in učitelji MF UM

Hvala za svobodo govora Rok Hržič Biti proti je nova črna. S tem mislim, da je biti proti izjemno popularno. Ciljam na to skrivnostno lastnost opozicije, na cinizem, s katerim se je v sedanjih kriznih časih tako smiselno, modno in vsesplošno všečno ogrniti. Primer par excellence je bilo prebiranje čivkov stranke bivšega premierja, ki so svoj vrhunec našli v nepozabni proklamaciji vstaje zombijev. Pa dobro, si rečemo, to so tako politiki, kaj bi pa drugega od njih pričakovali? Ampak tudi sami nismo imuni na ta kognitivni virus, ko skeptično in zaničujoče gledamo na svojo prihodnost, svojo družbo, v temačnejših trenutkih tudi nase.

zgolj še ciniki, pogovor zamre. To je namreč tista osrednja nevarnost cinizma: praznina. Cinizem je interpretacija, je pogled, ampak je kreativno impotenten in nekonstruktiven. Je kot študent, ki mu nič na študiju ni povšeči, za spremembe mu tudi ni. Ali pa kot državljan, ki so ga polna usta kritike, za pobude je pa prezaposlen. To pa je tisto, kar loči Jobsa od cinika. Sicer delita prezir do trenutnega stanja, vendar si je prvi prizadeval za novo in boljše. Če prebirate njegovo biografijo, uvidite, da je - kdo bi si mislil - verjel! Da, Jobs Zakaj bi sploh problematizirali našo cinično naravnanost? SSKJ ob je bil vernik najvišje stopnje, goreče je verjel v oznaki ciničen ponuja razlago “ki prezira splošno veljavne vred- odličen dizajn in uporabniško izkušnjo in je za to note, posmehljiv”. Le čemu bi to pomenilo kaj slabega? Prezir do vero na kocko vedno znova postavljal vse. splošno veljavnih vrednot je lastnost, ki je odlikovala tudi Steva Jobsa, mu pomagala videti svet kot bi lahko bil in ne kot je, ga Zakaj v prispevku o Cogitu, prvi debati v orgavodila dlje kot večino, skratka: fina stvar. Še več, kot eno izmed nizaciji ŠS MF UM med učitelji in študenti naše protipomenk cinizma lahko najdemo naivnost, gotovo največ- fakultete, pišem o cinizmu? Enostavno: ker je ji smrtni greh družbe, ki toliko da na lastnost, ki ji današnja lin- debata o cinizmu, kar je sildenafil impotengua franca nameni izraz »savvy« – iznajdljivost, praktično znanje, ci (tisti bolj fizične narave). Na tem mestu sicer kreativnost, podjetnost. moram priznati, da se z debato kot tekmovalno akademsko disciplino ukvarjam že dlje časa, zato Vendar, če razmišljamo dlje, je za cinizem pomembna še ena vas prosim odpuščanja za občasen prekomeren karakterna poteza, ki jo prosto po Sloterdijku lahko opišemo kot izraz gorečega prepričanja v (zdravilne) učinke refleksna drža proti, popolna neprizadetost, stanje hkratne za- debate. dostnosti in mizerije. Skratka: vse je brezveze, brez smisla in brez vrednosti. Popolna izguba vere. Prva lekcija akademske debate vsem prisotnim (debaterjem in občinstvu) je: biti proti je lažje. Kako izgleda takšen um, pomnožen v družbo? Presenetljivo: tiho. Seveda! S tem, ko zavzamemo stališče proti, Pričakovali bi pametne krilatice, ki ponižujejo naivneže, sarka- svoje razmišljanje nekako poravnamo s tem vsezem, ki jih poduči o svetu ter opazovalcem poduka pričara pre- prisotnim cedečim se cinizmom, torej razmišljazirljiv nasmešek. Vendar, ko je naivnežev zmeraj manj, ko nihče mo na ustaljen in nam domač način. Ogledamo resen več na glas ne reče, da si želi odsotnosti trpljenja in srečo za si teze nasprotne ekipe in jih z užitkom sekljamo, vse (oprostite mi, pretekle in bodoče misice), ko ostanejo za mizo trgamo in maličimo, pri tem pa ščepec humorja

www.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


34 Kontemplativno nadomesti sol kot pomnoževalec prizadejane vrednost pravice drugega zoper lastno pravico, na elementarno kognitivne bolečine. vprašanje, ali človek sestoji predvsem iz dobrega ali predvsem iz zla. Ti odgovori od nas zahtevajo več kot cinizem. Zahtevajo, da Ko se v tej orgiji uničenja dodobra naužijemo svo- znova in spet presežemo to reaktivno držo in se deklariramo za jega cinizma in ponosno povemo, da smo proti, nekaj: za omejevanje osebne svobode, za omejevanje trpljenja, za se pa neizbežno soočimo z drugo lekcijo: nujno človeka kot dobrega. je biti za (nekaj). Lekcijo zaznamuje trenutek, ko se znajdeš iz oči v oči z občinstom in je pričakovanje v zraku povsem jasno: če ne tisto ravnokar raztrgano in razparano, kaj potem? Skratka, če si proti tisti tezi, argumentu, razmišljanju, za kaj potem stojiš in v kaj nas prepričuješ? Tukaj se odpre prostor uvidenju, da je cinizem zgolj moderen kognitivni virus in ne naravno stanje. Tisto implicitno pričakovanje jasno razkrije tako govorcu kot občinstvu, da si vseeno želimo nečemu verjeti, da naš um zahteva idejo, nekaj, kar bo nadomestilo tisto, proti čemur smo. Prav s tega stališča je tekmovalna akademska debata zdravilo cinizma. Res je igra, res so strani naključno izbrane in res je spor (ponavadi) virtualen, vendar tudi v tej obliki se razkriva naša potreba po alternativi, po nasprotni viziji, po veri v nekaj. Z gotovostjo vam lahko povem, da te takšna izkušnja spremeni. Da je izkušnja deklaracije svojega prepričanja vredna premagoDebaterji tistega sredinega popoldneva v ČUK-u vanja strahu izpostavitve pred občinstvom. Je izkušnja, ki te prosso se spraševali, kako daleč gredo pravice staršev to po Kosovelu iz cinika-bolnika naredi, spet, Človeka. Je dostopna v določanju genskega zapisa svojega otroka. Da, tistemu, ki debatira in tistemu, ki debato posluša. na začetku. Začne se zmeraj tako, z lepo omejeno tezo, ki zahteva znanje, sofistikacijo argu- To sredino popoldne v ČUK-u je bilo zgolj prvo. Upam, da se mentacije in koketiranje z občinstvom. Vendar nam pridružite na drugem. Toliko bolj, če ste ob branju te moje se sterilen intelektualen valček kmalu in zmer- deklaracije za debato začutili trzljaj cinizma. aj spremeni v plemenski ples, ki nas vrača na naše začetke. Na vprašanje obstoja morale, na

Nagradna križanka Presnovnika Pa si se prebil do konca prvega Presnovnika! Do Tokrat se lahko poteguješ za eno izmed treh žepnic: naslednje izdaje bo potrebno počakati do začet1. The ECG Made Easy (7th Ed) ka novega študijskega leta in verjamemo, da se bo v tem času našla kakšna zanimiva tema, ki bi 2. Essentials of Kumar & Clark’s Clinical Medicine (5th Ed) jo rad delil z ostalimi. 3. Oxford Handbook of Emergency Medicine (4th Ed) Zato ne oklevaj in pomagaj s svojim kreativnim Ko rešiš križanko in dobiš slikovno geslo, ga na spletni strani čutom ustvarjati naslednjo številko! Piši nam na www.medicinec.si/presnovnik pod zavihkom Nagradna križanurednik@medicinec.si. ka vneseš v obrazec. A še preden zaključimo, je na desni Nagradna Če boš junija eden izmed treh izžrebanih srečnežev, prejmeš eno križanka Presnovnika, s katero si lahko priboriš izmed zgoraj naštetih knjig. eno izmed treh noro kul nagrad. Seveda so, ker smo literarno ozaveščeni, nagrade v knjižni obliki. Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


35

NAGRADNA KRIŽANKA

Razvedrilo

Ena izmed teh treh knjig je lahko tvoja! Vse, kar moraš storiti, je, da rešiš križanko, odčitaš navpično slikovno geslo in ga vneseš v obrazec. Tako boš svojo knjižno zbirko obogatil s koristno žepnico, ki ti bo služila na vseh točkah poklicne poti. www.medicinec.si

presnovnik Maj 2013


36 Razvedrilo

www.medicinec.si/presnovnik facebook.com/presnovnik

Maj 2013 presnovnik

www.medicinec.si


Presnovnik Letnik 1 Številka 1