Issuu on Google+

PAMETNI URBANIZEM: INOVATIVNI PRISTOPI K URBANISTIČNEMU NAČRTOVANJU IN OBLIKOVANJU

ZBORNIK POVZETKOV

ZNANSTVENI POSVET, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, 20.6.2013

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo Katedra za Urbanizem


PAMETNI URBANIZEM: GRADITI DEMOKRACIJO – LOKALNI URBANIZEM ZBORNIK POVZETKOV ZNANSTVENI POSVET 20. 6. 2013 Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Ljubljana, 2013 Urednica: Alenka Fikfak Lektoriranje: Mojca Vilfan Oblikovanje: Janez P. Grom, Alenka Fikfak Grafični prelom in priprava za tisk: Janez P. Grom Tiskarna: Gracer, d.o.o. Naklada: 100 izvodov Založila: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Naslovnica: Janez P. Grom Oblikovanje logotipa: Valentin Tribušon Ovsenik

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Univerza v Ljubljani

711.4“20“(082) Fakulteta za arhitekturo Katedra za Urbanizem

      PAMETNI urbanizem : graditi demokracijo - lokalni urbanizem : zbornik povzetkov / urednica Alenka Fikfak. - Ljubljana : Fakulteta za arhitekturo, 2013 ISBN 978-961-6823-35-7 1. Fikfak, Alenka 267604480

9 789616 823357


PAMETNI URBANIZEM: GRADITI DEMOKRACIJO – LOKALNI URBANIZEM ZBORNIK POVZETKOV Urednica: Alenka Fikfak

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Ljubljana, 2013


VSEBINA POSVETA IN RAZPORED PREDAVANJ OTVORITEV 1. Pozdravni nagovor: dekan prof. mag. Peter Gabrijelčič. 2. Uvod: predstojnica KU doc. dr. Alenka Fikfak in namestnica doc. dr. Ilka Čerpes. PREDAVANJA 1.DEL 1. Prostorsko-programska študija razvoja občine Bale/Valle / Prostorno programska studija razvoja općine Bale/Valle, doc. Saša Begović (Univerza v Splitu, Fakulteta za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo). 2. Paradoksi refleksivnosti in soodločanja v prostorskem načrtovanju, izr. prof. dr. Drago Kos (UL FDV). PREDAVANJA 2.DEL 1. Upravljanje individualnih pobud pri načrtovanju poselitve, dr. Jure Zavrtanik (LUZ). 2. Novosti in spremembe na področju sistema urejanja prostora – normativni in organizacijski vidik, Luka Ivanič (MIP RS, Direktorat za prostor). 3. Barvitost, reklamiranje in javni prostor – kultura slovenskega naselbinskega prostora, Gašper Skalar Rogič, Milan Dinevski, Petra Ježek, Nace Nagode, Urška Suhadolnik Vovko, Jakob Šuštar, doc. dr. Alenka Fikfak (UL FA). 4. Kratka predstavitev študentskega natečaja – Simbol PU in podelitev nagrad. ODMOR Panelne razprave v štirih vzporednih skupinah. I. DEL: Simulacija procesa načrtovanja posega v prostor lokalne skupnosti 1. Urbane akcije – Četrt Tabor, Alenka Korenjak, Ana Grk, Maša Cvetko (KD Prostorož). Moderiranje skupine in delo na delavnici doc. dr. Ilka Čerpes. II. DEL: Simulacija procesa načrtovanja posega v prostor lokalne skupnosti 1. Onkraj gradbišča – Projekt skupnostnega urbanega vrta na degradiranem zemljišču v Ljubljani, Urška Jurman, Stefan Doepner, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič (KUD Obrat). Moderiranje skupine in delo na delavnici doc. dr. Sonja Ifko. III. DEL: Simulacija procesa načrtovanja posega v prostor lokalne skupnosti 1. Urbani testi – Metoda urbane prenove z malimi posegi, Sinan Mihelčič (Štajn), asist. mag. Polona Filipič (AiO, UL FA). V okviru skupine kratka predstavitev akcije Arhitektura in otroci, ZAPS in Hiša arhitekture (asist. mag. Polona Filipič). Moderiranje skupine in delo na delavnici asist. mag. Polona Filipič, doc. Primož Hočevar.


IV. DEL: Kratke predstavitve na temo Graditi demokracijo – lokalni urbanizem 1. Graditi javno-st/ building public-ness, doc. dr. Boštjan Bugarič (KUD C3). 2. Participacija v procesih razvoja grajenega razvoja, doc. dr. Igor Toš (UL Fakulteta za arhitekturo). 3. ULab – ulični laboratorij, participacija javnosti, kand. dr. Anja Jutraž, izr. prof. dr. Tadeja Zupančič (UL FA). 4. Regionalni GIS-portal, TURaS – Prehod k odpornosti in trajnostnemu razvoju mest, Gaja Trbižan (RRA Ljubljanske urbane regije). 5. Mapiranje in razvoj scenarijev javnega prostora Kopra – Urbani laboratorij: Koper živi?, Tanja Maljevac, Tina Cotič. 6. Desetletje participativnega prostorskega načrtovanja na Dobrni, mag. Gorazd Furman Oman, dr. Mojca Furman Oman (Urbanisti d.o.o.). 7. Pomen zelenih površin za kakovost bivanja, izr. prof. dr. Mojca Golobič, doc. dr. Barbara Goličnik Marušić, Katarina Lestan (UI RS). 8. Skupnostni urbani eko vrt v Borovi vasi v Mariboru, Sani Okretič Resulbegović (Društvo Urbani eko vrt). 9. Park druženja – Vrt ob objektu Delovnega in zaposlitvenega centra Janeza Levca, Gaja Trbižan (PAZI!PARK). 10. Igrišče Gubčeva, vrt izpolnjenih želja, Urška Kranjc (PAZI!PARK). 11. Revitalizacija mlinov na belokranjskih vodotokih, Danijela Kure Kastelc (Sapo d.o.o.), Urša Šolc (Oikos d.o.o.). Moderiranje skupine doc. dr. Alenka Fikfak. SKLEPNI DEL: 1. Plenarno zasedanje (poročila iz dela posameznih skupin, razprava, oblikovanje zaključnega dokumenta). 2. Izbor najboljšega razstavljenega projekta s tajnim glasovanjem vseh udeležencev. 3. Svečana razglasitev dobitnika priznanja PAMETNI URBANIZEM 2013.


URNIK POSVETA REGISTRACIJA 8.30–9.00 OTVORITEV 9.00–9.15 DOPOLDAN 1.del 9.15–11.00 odmor 11.00–11.20 DOPOLDAN 2. del 11.20–13.00 odmor 12.30–13.30 POPOLDAN 13.30–16.30 odmor 16.30–17.00 SKLEPNI DEL 17.00–17.30 ZAKLJUČEK 17.30–17.45

SPREMLJAJOČA RAZSTAVA V GALERIJI UL FA Prikazani primeri projektov inovativnih praks. Predstavitev študentskega natečaja – Simbol PU.


VSEBINA ZBORNIKA Prostorsko-programska študija razvoja občine Bale/Valle / Prostorno programska studija razvoja općine Bale / Valle doc. Saša Begović Paradoksi refleksivnosti in soodločanja v prostorskem načrtovanju izr. prof. dr. Drago Kos Upravljanje individualnih pobud pri načrtovanju poselitve dr. Jure Zavrtanik Novosti in spremembe na področju sistema urejanja prostora – normativni in organizacijski vidik Luka Ivanič Barvitost, reklamiranje in javni prostor – kultura slovenskega naselbinskega prostora Gašper Skalar Rogič, Milan Dinevski, Petra Ježek, Nace Nagode, Urška Suhadolnik Vovko, Jakob Šuštar, Alenka Fikfak Urbane akcije – Četrt Tabor Alenka Korenjak, Ana Grk, Maša Cvetko Onkraj gradbišča – Projekt skupnostnega urbanega vrta na degradiranem zemljišču v Ljubljani Urška Jurman, Stefan Doepner, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič Urbani testi – Metoda urbane prenove z malimi posegi Sinan Mihelčič, asist. mag. Polona Filipič Graditi javno-st/ building public-ness doc. dr. Boštjan Bugarič Participacija v procesih razvoja grajenega razvoja doc. dr. Igor Toš Mapiranje in razvoj scenarijev javnega prostora Kopra – Urbani laboratorij: Koper živi? Tanja Maljevac, Tina Cotič ULab – ulični laboratorij, participacija javnosti kand. dr. Anja Jutraž, izr. prof. dr. Tadeja Zupančič Regionalni GIS-portal, TURaS – Prehod k odpornosti in trajnostnemu razvoju mest Gaja Trbižan Desetletje participativnega prostorskega načrtovanja na Dobrni mag. Gorazd Furman Oman, dr. Mojca Furman Oman Pomen zelenih površin za kakovost bivanja izr. prof. dr. Mojca Golobič, doc. dr. Barbara Goličnik Marušić, Katarina Lestan Park druženja – Vrt ob objektu Delovnega in zaposlitvenega centra Janeza Levca Gaja Trbižan Igrišče Gubčeva, vrt izpolnjenih želja Urška Kranjc Skupnostni urbani eko vrt v Borovi vasi v Mariboru Sani Okretič Resulbegović Revitalizacija mlinov na belokranjskih vodotokih Danijela Kure Kastelic

10 11 12 13 14 15 16 17 19 20 21 23 25 26 27 29 31 32 33


doc. Saša Begović, dipl. inž. arh. gostujoči profesor, docent za področje arhitekture in urbanizma Univerza v Splitu, Fakulteta za gradbeništvo, arhitekturo in geodezijo Ulica Matice Hrvatske 15, Split, Hrvaška tel.: +385912006155 e-pošta: sasa.begovic1@gmail.com

PROSTORSKO-PROGRAMSKA ŠTUDIJA RAZVOJA OBČINE BALE/VALLE PROSTORNO PROGRAMSKA STUDIJA RAZVOJA OPĆINE BALE / VALLE Sažetak U cilju ukupnog razvoja Općine Bale i blagostanja lokalnog stanovništva predlaže se model razvoja koji se temelji na već postojećem prirodnom i kulturnom bogatstvu. Glavni interes lokalnih stanovnika bio je zaštita obale od prevelike izgradnje i iznalaženje strategije za održiv razvoj čitave općine, velike 80km2. Predmet razvojne studije baljanskog priobalja pokriva 450 hektara. Očuvane prirodne ljepote ovog područja neosporne su činjenice. Dobro razvedena obala, brojni zaljevi i plaže, bujna vegetacija, slikoviti krajolici te arhitektonsko i arheološko naslijeđe čine ga jednim od najbolje čuvanih tajni u Hrvatskoj. Stvaranje prepoznatljivosti destinacije Bala temelji se na nekoliko autentičnih elemenata pronađenih u regiji. Prvi nivo Studije je koncipiran kao reklamni film o viziji budućnosti Bala. Sastavljen je iz šest priča iz budućnosti koje govore o novim kapacitetima uklopljenim u okoliš, tvrđavama i tradicionalnim gospodarstvima – Stancijama, pretvorenim u turistički smještaj, o zaštićenom srednjovjekovnom gradu Bale, o muzeju i lokalitetu paleontologije i dinosaura i tematskom parku, rekreacijskim zonama te multimedijalnom centru posvećenom leptirima. Stanovnici, lokalna uprava i Ministarstvo prostornog uređenja Republike Hrvatske izvrsno su prihvatili studiju i smjer razvoja postavljen u njoj. Smatramo da ona predstavlja jedan od mogućih modela razvoja koji se mogu primijeniti i u drugim lokalnim zajednicama u Hrvatskoj. Studija održivog razvoja baljanskog priobalja temelji se na konceptu aktivnog i ekološki prihvatljivog turizma, štiti prirodni krajolik i ne predviđa veliku novu izgradnju u prostoru. Zbog jedinstvenih osobina podneblja, osobita pažnja pridaje se pozicioniranju i određivanju veličine svakog predloženog objekta. Turizam ili progres nisu procesi koje možemo zaustaviti, ali ih možemo kontrolirati. Ključne riječi prostorno programska studija, lokalni model održivog razvoja, aktivni ekološko prihvatljivi turizam

10

ZBORNIK POVZETKOV


izr. prof. dr. Drago Kos, univ. dipl. soc. UL Fakulteta za družbene vede Kardeljeva ploščad 5 1000 Ljubljana tel.: 01/ 5805-304 e-pošta: drago.kos@fdv.uni-lj.si

PARADOKSI REFLEKSIVNOSTI IN SOODLOČANJA V PROSTORSKEM NAČRTOVANJU Povzetek Individualna in institucionalna refleksivnost kot bistvena značilnost sodobnih modernih družb (Giddens) se pogosto dotika samih meja znanstvenega, tehničnega, strokovnega znanja. Kar je morda še usodneje, ukvarjanje s temi vprašanji vznemirja in spreminja svetovnonazorske poglede, vrednotne orientacije in presoje. Sporazumevanje med specializiranimi strokovnimi skupinami je zato oteženo, prav tako pa tudi racionalno sodelovanje, tj. „participacija“ v odločevalskih procesih. Obstaja velik razkorak med kompleksnostjo družbenih, političnih, ekonomskih, tehnoloških, prostorskih in okoljskih problemov ter preprostostjo sredstev in instrumentov, s katerimi naj bi legitimizirali morebitne rešitve. V javni razpravi, kjer bi pričakovali poseg najbolj eminentnih intelektualnih presoj, pogosto prevladujejo preproste in enostranske ciljno in instrumentalno zamejene interpretacije. Še najbolj presenetljivo pa je, da so te preproste interpretacije – vsaj začasno – učinkovite, še posebej, če so predstavljene kot „krasne nove“ PiaR poslovne priložnosti. Kako pojasniti, da predlogi z očitnim intelektualnim in etičnim primanjkljajem uspevajo navkljub refleksivnosti, tj. domnevnemu racionalnemu motrenju in odzivanju na individualni in institucionalni ravni? Prvi in nedvomno začasni in nezadostni odgovor bi bil, da je v razmerah informacijske preobremenjenosti razločevanje verodostojnih informacij od neverodostojnih zelo oteženo. Paradoksalno: informacij je toliko, da je selekcija velikokrat arbitrarna, nedvomno pa velikokrat tudi manipulativno usmerjena. Refleksivnost je v takšnih pogojih bolj kot od racionalne presoje odvisna od zaupanja. To pa procesu legitimizacije odpira zelo široke možnosti in očitno je, da mnoge med njimi presegajo klasični repertoar prostorskonačrtovalske in urejevalske stroke. Ključne besede participacija, odločevalski procesi, interpretacije

ZBORNIK POVZETKOV

11


dr. Jure Zavrtanik, univ. dipl. inž. arh. LUZ d.d. Verovškova 64, 1000 Ljubljana tel.: 040 813 188 e-pošta: jure.zavrtanik@luz.si; jure.zavrtanik@gmail.com

UPRAVLJANJE INDIVIDUALNIH POBUD PRI NAČRTOVANJU POSELITVE Povzetek Raziskava se osredotoča na vidike sprejemljivosti vključevanja individualnih pobud v postopek prostorskega načrtovanja. Gradi na predpostavki, da je ob siceršnjem formalnopravnem okvirju ustroj mehanizma podajanja, vrednotenja in sprejemanja individualnih pobud strokovno neustrezen in potreben celostnih sprememb. Za utemeljevanje postavljenih hipotez je bila opravljena analiza pridobljenih individualnih pobud. Sledilo je oblikovanje dveh scenarijev prostorskega razvoja in modelov okoljske, ekonomske in družbene sprejemljivosti za tri izbrana vzorčna območja. Izdelava modelov sprejemljivosti in dveh scenarijev je bila osnova za vrednotenje individualnih pobud. V prvem je prikazana skrajna oblika deregulacije prostorskih odločitev, v drugem pa (ne)sprejemljivost normativnega pristopa obravnave individualnih pobud. Dobljeni rezultati so pokazali, da bi razvoj poselitve na lokacijah, predlaganih z individualnimi pobudami, predstavljal odklon od zagotavljanja vzdržnega prostorskega razvoja. Obenem se izkazuje tudi potreba po optimizaciji normativnega vrednotenja podanih individualnih pobud. Slednje je parcialno in ne celostno, saj pobude vrednoti skozi posamezen normativ, hkrati pa predmetne lokacije ne zmore primerjati z drugimi – potencialno manj ranljivimi – območji, kar vodi v sprejemanje pobud ali delov pobud na prostorsko manj ustreznih lokacijah. Iz dobljenih rezultatov izhaja tudi dejstvo, da je rast naselij treba strateško usmerjati, saj individualne pobude lahko ležijo na prostorsko manj ustreznih ali neustreznih območjih tudi takrat, ko se držijo obstoječe poselitve. Neposredna rast je zato možna le ob predhodnem celostnem vrednotenju prostora, preko katerega se lahko ocenjuje sprejemljivost podanih individualnih pobud. Raziskava opozarja na potrebe po strateškem vrednotenju prostora kot alternativi normativnega pristopa vrednotenja pobud, za kar pa je treba oblikovati celostno politiko upravljanja in usmerjanja individualnih pobud. Ključne besede individualna pobuda, okoljska sprejemljivost, ekonomska sprejemljivost, družbena sprejemljivost, rast mest

12

ZBORNIK POVZETKOV


Luka Ivanič, univ. dipl. iur. vodja Sektorja za urejanje prostora na lokalni ravni Direktorat za prostor, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana tel.: 01 478 80 00 faks: 01 478 81 39 e-pošta: gp.mzip@gov.si

NOVOSTI IN SPREMEMBE NA PODROČJU SISTEMA UREJANJA PROSTORA – NORMATIVNI IN ORGANIZACIJSKI VIDIK Povzetek Po relativnem zatišju, ki je sledilo sprejemu zakonodaje s področja urejanja prostora in graditve objektov v letu 1984, se je leta 2003 začelo obdobje, v katerem v Sloveniji precej pogosto sprejemamo oziroma spreminjamo normativno ureditev na tem področju. Uveljavitvi Zakona o urejanju prostora in Zakona o graditvi objektov v letu 2003 je leta 2007 sledil Zakon o prostorskem načrtovanju, leta 2010 Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v tem času pa je bil kar nekajkrat v različnem obsegu spremenjen in dopolnjen tudi Zakon o graditvi objektov. Urejanje prostora je tako že znotraj krovne zakonodaje opredeljeno v treh zakonih, še dodatno pa ga ureja kopica področnih predpisov, od zakonov do izvedbenih aktov. Zato so vse bolj prisotne ocene, da je področje urejanja prostora in graditve objektov v samostojni državi nazadovalo, s čimer se strinjajo pravzaprav vsi, ki tako ali drugače delujejo na tem področju, od investitorjev, do strokovnih krogov in uradnih institucij. Ironično se kot sredstvo za sanacijo kaže prav tisto, kar je k temu stanju v dobršni meri tudi prispevalo – celovita normativna prenova, vzporedno s tem pa številni nujni, nenormativni ukrepi, predvsem z vidika organizacije delovanja vseh deležnikov v teh procesih in poenotenja izvajanja … Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je kot nosilec krovne zakonodaje s tega področja že pristopilo k začetnim aktivnostim. Zavedajoč se, da je bila hiba dosedanje zakonodaje pogosto tudi premajhno upoštevanje vseh izvajalskih struktur s tega področja v fazi priprave zakonodaje, so bili maja in junija izvedeni posveti z različnimi strokovnimi in institucionalnimi javnostmi, katerih namen je bil predstaviti osnovne teze za pripravo zakonodaje ter pridobiti stališča in predloge. Od tukaj dalje želimo nadaljevati s pripravo zasnov in konkretnih rešitev in jih na pregleden način usklajevati s temi krogi. Ob tem pa vztrajno izpostavljamo, da zgolj spremembe v krovni zakonodaji niso in ne bodo dovolj, če se ob tem ne poseže tudi v sektorske predpise. Opozarjamo tudi na nenormativne vidike delovanja na tem področju, na katere se je do sedaj ob sprejemanju zakonodaje na vseh področjih praviloma pozabljalo in katerim bi morali z vidika zagotavljanja dejanske učinkovitosti postopkov načrtovanja in dovoljevanja v prihodnje nameniti še posebno pozornost. Ključne besede urejanje prostora, zakonodaja, prenova, sektorski predpisi, nenormativni ukrepi

ZBORNIK POVZETKOV

13


Gašper Skalar Rogič, štud. arh. UL Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel.: 041 487 928 e-pošta: skalar.gasper@gmail.com Milan Dinevski, štud. arh., Petra Ježek, štud. arh., Nace Nagode, štud. arh., Urška Suhadolnik Vovko, štud. arh., Jakob Šuštar, doc. dr. Alenka Fikfak, univ. dipl. inž. arh. UL Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12, 1000 Ljubljana e-pošta: alenka.fikfak@fa.uni-lj.si

BARVITOST, REKLAMIRANJE IN JAVNI PROSTOR – KULTURA SLOVENSKEGA NASELBINSKEGA PROSTORA Povzetek V okviru raziskovanja in razumevanja spreminjanja sodobnega urbanega in ruralnega prostora v Sloveniji so študentje Fakultete za arhitekturo izvedli javnomnenjsko raziskavo na temo Kultura naselbinskega prostora, ki se je nanašala na vizualno podobo doživljajskega prostora naselij. V raziskavo sta bili vključeni dve ciljni skupini: strokovnjaki s področja urejanja prostora, ki so zaposleni na občinskih upravah slovenskih občin, in študentje višjih letnikov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. V zadnjih letih so se kot gobe po dežju razpasle fasade različnih kričečih barv, ki v okolici izstopajo in si jo podrejajo [op. 1]. Vendar ob vsakodnevnem zgražanju nad barvitostjo vseh odtenkov pozabljamo na drobne elemente, ki prav tako vplivajo in velikokrat kazijo podobo naših naselij: reklamni panoji, razne brunarice kot dodatek garaž in okrasnih elementov, stojnice ob praznovanjih in sejmih, fontane, spomeniki, eksotično zelenje, Sneguljčica in sedem palčkov ipd. Vsi našteti in podobni elementi urbane in ruralne opreme so za vsakdanje dobro funkcioniranje urbanega in ruralnega prostora nujni, vendar je njihovo oblikovanje, raznolikost uporabljenih materialov in stilov prav tako prerasla v vizualno in funkcionalno agresivnost. V okviru raziskave je bila opravljena anketa, s katero smo želeli podrobneje razumeti odnos do novosti (sprememb v vizualnem dojemanju prostora) s stališča spreminjanja bivalne kulture in uporabe skupnih zunanjih prostorov v slovenskih naseljih. Ključno vprašanje, ki se je vsebinsko dopolnjevalo v večini vprašanj, je bilo: Kaj bi povečalo kakovost življenja v naselju? Kaj in kje lahko v slovenskih naseljih vidimo (kot) priložnost za razvoj kakovostnega prostora? In: Ali je vizualni, zunanji prostor prostor nas vseh, do katerega naj bi prebivalci in uporabniki imeli več odgovornosti, ne samo zahtev? op. 1 Gradim, gradnja, obnova, oprema. Vir: http://www.gradim.si/gradnja-in-gradiva/prebarvite-fasade.html, <november, 2012>.

Ključne besede anketa, vizualna podoba naselij, zunanji prostor, bivalna kultura, odgovornost

14

ZBORNIK POVZETKOV


Alenka Korenjak, univ. dipl. inž. arh. KD PROSTOROŽ Rimska ulica 22, 1000 Ljubljana spletna stran: www.prostoroz.org tel.: 040 367 212 e-pošta: alenka@prostoroz.org

Ana Grk, univ. dipl. inž. arh. KD PROSTOROŽ Rimska ulica 22, 1000 Ljubljana spletna stran: www.prostoroz.org tel.: 031 347 966 e-pošta: ana@prostoroz.org

Maša Cvetko, univ. dipl. inž. arh. KD PROSTOROŽ Rimska ulica 22, 1000 Ljubljana spletna stran: www.prostoroz.org tel.: 040 860 402 e-pošta: masa@prostoroz.org

URBANE AKCIJE – ČETRT TABOR Povzetek Park Tabor je dolgoročen projekt revitalizacije četrti z vključevanjem javnosti. Cilj projekta je grajenje identitete četrti in opolnomočenje lokalnih skupnosti pri urejanju javnega prostora. Izhaja iz sociološke raziskave, ki je leta 2009 pokazala, da se večina prebivalcev četrti ne počuti Taborjanov, da pogreša zelene površine in da jih je v nočnih urah strah uporabljati javne prostore. Poleti 2011 smo prek umetniške akcije Zemljevid želja izvedli anketo in zbrali prek 200 predlogov prebivalcev, kako bi lahko izboljšali to četrt. Povezali smo se tudi z organizacijo Kulturna četrt Tabor, ki združuje vse izobraževalne in kulturne ustanove v četrti, od muzejev, kinov, šol do doma za ostarele, hotela, dijaškega doma in nevladnih organizacij. Vsi našteti so danes pomembni partnerji pri revitalizaciji četrti. Projekt deluje na treh ravneh: - Z malimi fizičnimi intervencijami skupaj s prebivalci in mestom počasi obnavljamo park. Namestili smo začasne svetilke, očistili balinišče, prebarvali klopi, zasadili travo in pokrovne rastline, namestili viseče mreže. - S prireditvami, ki izhajajo iz Zemljevida želja, v park vabimo prebivalce. Lokalnim društvom omogočamo, da svoje aktivnosti v poletnih mesecih izvajajo zunaj. V parku že tretje leto organiziramo sobotne prireditve: garažne, umetniške in knjižne sejme, glasna branja, manjše koncerte, večerne telovadbe, delavnice za otroke in skupne zajtrke. - Z mestno občino in okoliškimi institucijami sodelujemo pri pripravi novega prometnega režima, ki bo onemogočil parkiranje v parku. Z malimi posegi poskušamo prebivalce opogumiti in jim pokazati, da tudi sami lahko pripomorejo k oblikovanju prostora, ki ga uporabljajo. V sklopu uresničenih želja smo lani skupaj z mestno občino uredili dve otroški igrišči, letos pa smo skupaj začeli tudi prenovo Čufarjeve ulice na Taboru. Skupaj z dijaki, osnovnošolci in vrtčevskimi otroki smo prebarvali del ulice, izdelali klopi in ograjo spremenili v igralo. Z močno intervencijo smo opozorili na zapleten problem prometne ureditve in križanje interesov uporabnikov. Trenutno zbiramo predloge stanovalcev in institucij z ulice, ki jih bomo skupaj z mestom poskušali rešiti in preoblikovati v novo prometno ureditev. Ta bo torej izhajala iz dejanskih potreb in bo, upamo, zato tudi zaživela. Ključne besede Park Tabor, revitalizacije četrti, vključevanje javnosti ZBORNIK POVZETKOV

15


Urška Jurman, Stefan Doepner, Polonca Lovšin, Apolonija Šušteršič KUD Obrat Pod hruško 4, 1000 Ljubljana spletna stran: http://onkrajgradbisca.wordpress.com/ e-pošta: obrat@obrat.org

ONKRAJ GRADBIŠČA Projekt skupnostnega urbanega vrta na degradiranem zemljišču v Ljubljani Povzetek Dolgo zaprto gradbišče ob Resljevi ulici v Ljubljani v sodelovanju z okoliškimi prebivalci in drugimi zainteresiranimi spreminjamo v skupnostni prostor, namenjen vrtovom, druženju, ekologiji, izobraževanju in kulturi. Tako uresničujemo cilj projekta Onkraj gradbišča, ki je preverjati in predstavljati potenciale mestnih degradiranih območij in njihovega prevrednotenja, in to z malimi koraki, z začasnimi in skupnostnimi intervencijami. Vloga javnosti in njenega aktivnejšega vključevanja v procese odločanja o razvoju in urejanju mestnega prostora je prav tako pomemben vidik projekta. Prav participacija javnosti v urbanističnem in arhitekturnem načrtovanju je pomembna priložnosti za preseganje omejitev neoliberalne urbane politike, katere glavna cilja sta gospodarska rast in maksimiranje dobička, vse prevečkrat na škodo prostora kot skupnega dobrega. Projekt pa navsezadnje spodbuja urbano vrtnarjenje, saj so v času, ko vse kaže, da se bo vsesplošna kriza – gospodarska, finančna, okoljska in družbena – zaostrovala, odločni ukrepi za večanje samopreskrbe s hrano in trajnostnega razvoja neizbežni. Ključne besede revitalizacija degradiranega prostora, urbane intervencije, participacija, skupnostno urbano vrtnarjenje

16

ZBORNIK POVZETKOV


asist. mag. Polona Filipič, univ. dipl. inž. arh. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12, 1000 Ljubljana in AiO – Arhitektura in otroci Mesarska 12, 1000 Ljubljana e-pošta: polona.filipic@guest.arnes.si

teh. sod. Sinan Mihelčič Skupina Štajn Ul. F. M. Paglovca 11, 1241 Kamnik e-pošta: sinan@stajn.si

URBANI TESTI – METODA URBANE PRENOVE Z MALIMI POSEGI Povzetek Metoda urbane prenove z malimi posegi predstavlja odziven način testiranja urbanih prostorov, zato jo imenujemo tudi „urbani testi“. Opredeljena je z izvajanjem začasnih prostorskih posegov, ki v tem pogledu niso zgolj predmet uporabe, pomenijo tudi intenzivno raziskovanje, analiziranje in preverjanje možnih prostorskih intervencij ter razvojnih možnosti. Začasne ureditve sledijo dolgoročnim prostorskim planom, še vedno pa ostajajo dovolj fleksibilne, da se jih lahko v vsakem trenutku spremeni in prilagodi glede na trenutne potrebe rabe, uporabnika in drugih interesnih skupin, zakonodaje ali političnih odločitev. Na ta način se zainteresirani javnosti, lokalnim skupnostim in drugim prostorskim akterjem pokaže, kako se bodo prostorske ureditve in širša okolica v prihodnje odzivale in razvijale. Opisana metoda dopušča sprotno uvajanje sprememb, dopolnjevanje in prilagajanje. S prenovo z malimi posegi se briše meja med načinoma prostorskega planiranja „bottom-up“ in „top-down“, saj se v proces odločanja lahko aktivno, preko različnih uporabniških vmesnikov, vključujejo vsi pomembnejši akterji družbe. Urbani testi predstavljajo nizek začetni strošek, kakovostno raziskovalno in analitično bazo podatkov ter na konkretni lokaciji preverjeno prostorsko in politično sprejemljivost posamezne investicije ali ukrepa. Mesto spremenijo v fleksibilen scenarij, kjer je vsaka dopolnitev zaznana kot avtonomna in nedeterminirana reakcija na posamezno prostorsko potrebo. Le tako lahko mesto znova zaživi, postane programsko pestro in odgovarja dinamiki ter potrebam današnje družbe. Metoda urbanih testov dopušča možnost eksperimenta prostorskih in socialnih odnosov, s poudarkom na kontrolirani izpeljavi začetne konceptualne ideje do zaključne faze projektne realizacije in preverjanje projekta preko različnih stopenj. Ključne besede urbana prenova, začasne prostorske ureditve, urbani testi, investicije, mali posegi, oblikovanje in urejanje urbanega prostora

ZBORNIK POVZETKOV

17


Delo z mladostniki na igrišču PLATA (vir: arhiv KUD C3, foto Domen Grögl).

18

ZBORNIK POVZETKOV


doc. dr. Boštjan Bugarič, univ. dipl. inž. arh. KUD C3 Križevniška 2, 1000 Ljubljana e-pošta: bugaric.bostjan@gmail.com

GRADITI JAVNO-ST / BUILDING PUBLIC-NESS Povzetek S projektom GRADITI JAVNO-ST je skupina umetnikov, arhitektov in socialnih raziskovalcev začela preučevati urbani prostor Zaloga z gledišča mladih. Kakšen je njihov odnos do mesta, kaj je zanje v mestu pomembno, kje vidijo prihodnost Zaloga? Projekt gradi komunikacijo med mladimi uporabniki in poskuša premoščati predsodke med različnimi generacijami uporabnikov: kdo so oni – kdo smo mi? Skupina raziskovalcev in umetnikov raziskuje načine ustvarjanja vrste novih urbanih prizorišč, ki bodo v prihodnosti izpolnjevala potrebe mladih v Zalogu. Na teh prizoriščih lahko mladi prvič prevzamejo pobudo za gradnjo dela svojega mesta. KUD C3 je tako posrednik med različnimi akterji: Četrtnim mladinskim centrom Zalog, OŠ Zalog, MOL-om, Četrtno skupnostjo Zalog in različnimi nevladnimi organizacijami v Zalogu. Projekt ima tri faze: prva faza predstavlja enoletno raziskovanje z vidika urbanizma, sociologije in antropologije; rezultati so dokumentarni film, predstavljen v Moderni galeriji v Ljubljani, in dokumentarni zapiski ter načrti urejanja javnega prostora. Druga faza predstavlja delovne akcije obnove igrišča z vključevanjem mladih v proces dela (vzpostavitev vode, izdelava vodnjaka z mozaikom in tlakom, postavitev reflektorjev, izdelava tribun) ter mednarodno konferenco v Moderni galeriji v Ljubljani, ki je problematiko odprla široki javnosti. Tretja faza povezuje projekt v širšo mrežo mest v okvirju projekta EU CULBURB (Praga, Dunaj, Varšava, Bratislava, Budimpešta in Ljubljana). Z začasnimi urbanimi akupunkturami se lotevamo problematik marginaliziranih skupin uporabnikov prostora (starejši, mladi brezposelni, ženske). Glavni rezultat je prenova igrišča, ki je potekala v sodelovanju z mladimi iz Zaloga, dolgoročno pa pomeni projekt vzpostavitev novih osnov za oblikovanje skupnosti v Zalogu, ki bo lahko sama pripomogla h gradnji lastnega javnega prostora. Ključne besede Zalograd, aktivna participacija, delo s skupnostjo

ZBORNIK POVZETKOV

19


doc. dr. Igor Toš, univ. dipl. inž. arh. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel.: ++385 91 7626190 e-pošta: itos@archit.de

PARTICIPACIJA V PROCESIH RAZVOJA GRAJENEGA OKOLJA Povzetek V okviru kolegija Urbana antropologija na zagrebški Filozofski fakulteti smo leta 2011 s študenti izvedli terensko raziskovanje participacije. Z metodo polstrukturiranih intervjujev smo raziskali dve kategoriji ustreznih subjektov: (a.) subjekte mestnih uprav in samouprav v Zagrebu in Reki (7) ter (b.) subjekte civilne družbe v Zagrebu (9). Prek spleta smo (c.) raziskali pomembne primere po svetu (6). Na osnovi posameznih poročil (22) smo z večfazno analizo rezultate raziskovanja strnili v skupne zaključke s petih problemskih vidikov: zakonski predpisi, organizacija uprave in samouprave, pristojne za prostorsko-urbanistično planiranje, postopki planiranja in participacija krajanov, krajani kot soudeleženci participacije in izkušnje iz tujine. V okviru Sezone urbanizma, ki jo je priredilo Združenje hrvaških arhitektov (Udruženje hrvatskih arhitekata), smo leta 2012 izvedli delavnico na temo participacije, v kateri smo kot uvodne referente zbrali različne protagoniste (10): predstavnico mestne skupščine, svetovalca mestne urbanistične uprave, predstavnike različnih ustreznih civilnih združenj, sociološke znanstvenike in udeležence predhodnega raziskovanja na Filozofski fakulteti. Enotno sprejeti zaključek delavnice je izhajal iz poudarka nujnosti dosledne izpeljave Aarhuške konvencije, tj. transparentnosti med celotnimi procesi razvoja grajenega okolja kot bistvene predpostavke za realizacijo participacije vseh ustreznih subjektov. V obeh primerih smo ugotovili značilne probleme pri izvajanju participacije. Ključne besede participacija, razvoj grajenega okolja, raziskovanje

20

ZBORNIK POVZETKOV


Tanja Maljevac, univ. dipl. inž. kraj. arh. samostojna kulturna delavka Rozmanova 25 c 6250 Ilirska Bistrica tel.: 041341125 e-pošta: maljevac.tanja2@gmail.com

Tina Cotič, univ. dipl. inž. arh. samostojna kulturna delavka Budičinova ulica 3 6000 Koper tel.: 031388069 e-pošta: cotic.tina@gmail.com

MAPIRANJE IN RAZVOJ SCENARIJEV JAVNEGA PROSTORA KOPRA Urbani laboratorij: Koper živi? Povzetek Projekt Mapiranje in razvoj scenarijev javnega odprtega prostora Kopra je nastal v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija Social Housing Watch – S.HO.W.: Poskusni observatorij politik socialnih stanovanj v razmerju s politikami socialne blaginje. Nastajal je v tesnem sodelovanju z Mestno občino Koper, Centrom za socialno delo Koper in UP ZRS. Glavni cilj projekta je dvig kakovosti bivanja z analizo trenutnega stanja javnih odprtih površin ter oblikovanjem scenarijev razvoja Kopra. V središču problematike so degradirana območja, ki že vrsto let, kljub številnim poskusom revitalizacije, ne zaživijo, zato projekt poskuša pridobiti usmeritve za prihodnji razvoj mesta, ki temeljijo tudi na konkretnih mnenjih, željah in potrebah ljudi, ki prostor uporabljajo. Kot orodje ozaveščanja, razvoja prostorskih vrednot in pismenosti ter demokratičnega dialoga med uporabniki in urbanističnimi procesi smo zasnovali urbani laboratorij. Vanj smo vključili vse segmente javnosti, hkrati pa smo pridobili mnenja strokovnjakov o določenih temah (ekspertna ciljna skupina na temo razvoja primestij Kopra) ter pozvali lokalne institucije in organizacije (lokalne oblasti, izobraževalne institucije, institucije socialnega varstva in nevladne organizacije), saj so pri različnih fazah načrtovanja prostora pomembni vsi akterji družbe. Velik odziv nakazuje interes ljudi za prostorsko tematiko in aktivno vključevanje v proces načrtovanja in oblikovanja prostora. S križanjem strokovne analize in rezultatov urbanega laboratorija smo oblikovali scenarije sistema tematskih poti, nadgradnje zelenega sistema, potencialnih vsebin za prenovo degradiranih prostorov in strategijo delovanja Dnevnega centra za otroke in mladostnike Koper v javnih odprtih prostorih Olma in Prisoj. Rezultati projekta lahko pripomorejo k oblikovanju bolj funkcionalnega in kakovostnega javnega odprtega prostora ter zasnovi prednostnih nalog pri nadaljnjem urejanju prostora. Vsebujejo smernice za prostorske akte MOK (OPN, OPPN, izvedbeni načrti), gospodarski razvoj mesta, urejanje javnega odprtega prostora ter razvoj turističnih vsebin in gostinske ponudbe. Vaše mnenje šteje! Prostor gradimo vsi! Ključne besede urejanje javnega odprtega prostora Kopra, urbani laboratorij, participacija, razvoj scenarijev

ZBORNIK POVZETKOV

21


Arhiv: Anja Jutra탑.

22

ZBORNIK POVZETKOV


dr. kand. Anja Jutraž, mag. inž. arh. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel: +386 (40) 274 945 e-pošta: anja@jutraz.com

izr. prof. dr. Tadeja Zupančič, univ. dipl. inž. arh. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12, 1000 Ljubljana tel: +3861 200 07 15 e-pošta: tadeja.zupancic@fa.uni-lj.si

ULAB – ULIČNI LABORATORIJ, PARTICIPACIJA JAVNOSTI Povzetek Urejanje in oblikovanje urbanega prostora je kompleksen proces in vanj je pomembno vključiti čim več različnih strokovnjakov in ne nazadnje tudi ljudi, ki bi ta prostor uporabljali. Ker se soočamo s pomanjkanjem dialoga, komunikacije in sodelovanja pri urejanju prostora med javnostjo in stroko ter hkrati tudi znotraj stroke, smo zasnovali Ulični laboratorij ULab, t. i. laboratorij za spodbujanje vključevanja javnosti v proces prostorskega načrtovanja. Ta omogoča neposredni stik s prihodnjimi uporabniki prostora in pomaga prepoznati potrebe in želje lokalnih prebivalcev, kar pripomore k ustvarjanju kakovostnejšega bivalnega okolja, povečanju zadovoljstva uporabnikov prostora in prenosu znanja med vsemi udeleženci procesa. ULab smo uporabili pri raziskavah, ki smo jih izvedli v Londonu in v Ljubljani. V ULab-u skupaj ustvarjamo vizijo urbanega prostora preko opazovanja (kako ljudje uporabljajo urbani prostor), testiranja (urbane ambientalne intervencije), urbanih akcij (okrogle mize, prireditve, razstave, urbani sprehodi, garažne razprodaje), intervjujev z lokalnimi prebivalci, vizualnih digitalnih orodij (spletne platforme, mobilne aplikacije) in podobno. Omogoča prilagodljivost konkretni lokaciji, konkretni problematiki, načrtovalcem in uporabnikom. Z ULab-om želimo spodbujati osveščanje javnosti, izobraževanje javnosti o urbanem prostoru in oblikovanje skupnosti, ki se bo začela povezovati in sama urejati prostor. Pomembno vlogo v ULab-u ima urbani mediator, povezovalni člen med različnimi akterji: vodi proces načrtovanja, vključevanja javnosti in soodločanja, ima nadzor nad izvajanjem projektov, spodbuja povezovanje in sodelovanje, izobražuje javnost ter hkrati sprejema strokovne odločitve. Ključne besede participacija javnosti, urbani prostor, sodelovanje, izobraževanje

ZBORNIK POVZETKOV

23


Projekt Turas (regionalni interaktivni GIS-portal). (Arhiv: RRA Ljubljanske urbane regije) 24

ZBORNIK POVZETKOV


Gaja Trbižan, univ. dipl. inž. kraj. arh. Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana tel.: 01 306 1914 e-pošta: gaja.trbizan@ljubljana.si

REGIONALNI GIS-PORTAL TURaS – Prehod k odpornosti in trajnostnemu razvoju mest Povzetek Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih. Ob nenehnem naraščanju mestnega prebivalstva, širjenju suburbanizacije, soočanju s podnebnimi spremembami in čedalje bolj omejenimi naravnimi viri se na globalni ravni iščejo nove, praktične rešitve za razvoj trajnostnega in odpornejšega urbanega prostora. V slovenskem prostoru se kažejo podobni trendi, predvsem glede problematike razpršene primestne gradnje, ki je potekala brez celovitega urbanističnega urejanja, kar je privedlo do problemov, s katerimi se soočamo danes: velika poraba kmetijskih zemljišč, poplavna ogroženost na območjih poselitve, draga in neracionalna komunalna oprema, naraščajoča dnevna mobilnost, z njo povezano obremenjevanje okolja in izguba krajinske identitete. Potrebni so novi pristopi v prostorskem načrtovanju: vzpostavitev regionalne ravni planiranja, vključevanje javnosti v procese načrtovanja, oblikovanje „bottom-up“ razvojnih pobud in ciljev. Regionalna razvojna agencija se je pridružila evropski pobudi TURaS, ki povezuje lokalne oblasti, skupnosti, podjetja in raziskovalce v sodelovanje za oblikovanje praktičnih rešitev za odpornejši trajnostni urbani prostor. Z namenom združiti številne obstoječe izolirane rešitve v trajnostno vizijo regije se izvaja pilotni projekt – regionalni GIS-portal, ki z grafičnimi in opisnimi informacijami pokriva dve tematski ravni: poplavno ogroženost in trajnostno mobilnost. Regionalni GIS-portal bo uporabno orodje za odločevalce, upravljavce, interesne skupine in širšo javnost, saj bo na enem mestu združil sedaj razpršene parcialne podatke, omogočil sodelovanje javnosti v obliki pobud ter beleženje in lažje razvrščanje pridobljenih podatkov. Struktura platforme omogoča nadaljnji razvoj z dodajanjem novih podatkovnih slojev in funkcij. Po zaključku projekta upamo, da se bo regionalni GIS razvijal še naprej, kot neke vrste „živi plan“, torej kot orodje in osnova za interaktivno prostorsko načrtovanje, ki usklajuje zainteresirane akterje in omogoča njihovo sodelovanje pri izdelavi strategij, politik in planov. Ključne besede odpornost, trajnost, poplavna ogroženost, trajnostna mobilnost

ZBORNIK POVZETKOV

25


mag. Gorazd Furman Oman Urbanisti, d.o.o. Aškerčeva 14, 3000 Celje spletna stran: www.urbanisti.com

dr. Mojca Furman Oman Urbanisti, d.o.o. Aškerčeva 14, 3000 Celje spletna stran: www.urbanisti.com

DESETLETJE PARTICIPATIVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA NA DOBRNI Povzetek Občina Dobrna je leta 2001 razpisala natečaj za pridobitev prostorsko programskih smernic razvoja celotne občine, kar predstavlja redek primer takega pristopa v Sloveniji. Z natečajem se je začelo desetletje uspešnega, strokovnega in demokratičnega urbanizma v občini. V letu 2002 smo organizirali interdisciplinarno urbanistično delavnico Razvojna vizija Občine Dobrna. Delavnica je bila zastavljena kot kontinuiran enoletni projekt, ki je vključeval tri bistvene ravni odločevalcev in usmerjevalcev prostorskega razvoja občine – lokalno skupnost, stroko in javnost. Vse tri skupine so se vključevale v posamezne faze: izvedeno je bilo anketiranje po gospodinjstvih, organizirana je bila delavnica z interesnimi skupinami in izveden je bil strokovni posvet. Na tej podlagi smo izdelali Razvojno vizijo Občine Dobrna, ki je temeljni dokument, na katerem Občina Dobrna še danes gradi svoj razvoj. Nato smo izdelali še spremembe in dopolnitve t. i. prostorskega plana (2004), ki so mu sledili trije izredno pomembni in obsežni izvedbeni prostorski akti. Tudi strokovne podlage za izvedbene akte je Občina Dobrna pridobivala z enim bolj demokratičnih in strokovno smiselnih načinov – variantno so podlage pripravljale tri skupine strokovnjakov, delo pa so izvajale skozi štiri urbanistične delavnice. To danes omogoča razvoj celotnega kraja na podlagi termalnega turizma. Na podlagi razvojne vizije smo izdelali Strokovne podlage za občinski prostorski načrt občine Dobrna (2008), čemur je sledil sprejem občinskega prostorskega načrta (2012), enega prvih v Savinjski regiji. Občina Dobrna je s svojim pristopom k oblikovanju prostorskega razvoja, ki vključuje obsežno strokovno delo in predvsem neformalno participacijo občanov skozi različne oblike demokratičnega urbanizma, svetel primer slovenskega prostorskega načrtovanja. Šele z današnjega zornega kota – po zadostni časovni oddaljenosti od opravljenega dela in po uspešnem sprejemu vseh vrst prostorskih aktov, predvsem pa po trajnostni poti razvoja, po kateri občina resnično stopa – lahko ocenimo, da je bila odločitev Občine Dobrna leta 2001, da razpiše javni natečaj za pridobitev smernic razvoja celotne občine, resnično dobra in edinstvena poteza v slovenskem prostoru. Ključne besede participacija javnosti, urbanistične delavnice, Dobrna 26

ZBORNIK POVZETKOV


Katarina Lestan, univ. dipl. inž. kraj. arh. Urbanistični inštitut RS Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana tel.: + 386 (0)31 873 985 doc. dr. Barbara Goličnik Marušić, univ. dipl. inž. kraj. arh. Urbanistični inštitut RS Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 420 13 46

prof. dr. Mojca Golobič, univ. dipl. inž. kraj. arh. Urbanistični inštitut RS Trnovski pristan 2, 1000 Ljubljana Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana tel.: +386 (0)1 420 13 22 (UI), 01 320 30 60 (BF)

POMEN MESTNIH ZELENIH POVRŠIN ZA KAKOVOST BIVANJA Povzetek Urejanje prostora v Sloveniji so političnoekonomske spremembe v začetku devetdesetih let močno spremenile. S tržno ekonomijo so bili skupni interesi in vrednote precej zanemarjeni. V prostoru se je nova vrednostna paradigma odrazila predvsem skozi uveljavljanje interesov posameznih investitorjev. Prispevek predstavlja problem kolektivnih stanovanjskih novogradenj v Ljubljani. V primerjavi s starejšimi soseskami v pravem pomenu besede imajo novejša stanovanjska naselja izrazito enoznačen stanovanjski program, odprti prostor naselij pa je okrnjen programsko in tudi po obsegu. Zelene površine so pomembne za kakovost bivanja vseh stanovalcev naselij, v raziskavi pa zelene površine vrednotimo predvsem z vidika šibkih uporabnikov. To so danes otroci in starejši, ki so odvisni od neposredne bližine kakovostnih odprtih površin v svojih bivanjskih okoljih, ki jih zelene površine drugje po mestu ne morejo nadomestiti. Pomanjkanje ustreznih odprtih površin za šibke uporabnike pomeni, da ti večino časa preživijo v zaprtih prostorih. Pogosto pa stanovanje človekovo zdravje ogroža bolj kot stres in onesnažen mestni zrak. Bivanje v zaprtih prostorih bi torej moralo biti uravnoteženo z zadrževanjem na prostem. Pri tem nas zanima, kako novo prostorsko organizacijo svojega bivanjskega okolja doživljajo stanovalci ter kako utegne pomanjkljiv odprti prostor vplivati na zdravje, natančneje na vedenjski slog, ki zdravje podpira ali ne. V raziskavi torej ugotavljamo povezave med razsežnostjo in opremljenostjo odprtega prostora ter načine njegove rabe. Zasnovo fizičnega prostora stanovanjskih naselij smo raziskali z izmerami izbranih urbanističnih kazalcev, v nadaljevanju pa tudi z eksperimentalno metodo opazovanj in kartiranj vedenj v odprtih prostorih znotraj enega naselja. Ključne besede soseske, stanovanjska naselja, ranljive skupine uporabnikov, zdravje, planiranje

ZBORNIK POVZETKOV

27


PARK DRUŽENJA, vrt ob objektu Delovnega in zaposlitvenega centra Janeza Levca (arhiv: skupina PAZi!PARK). 28

ZBORNIK POVZETKOV


Gaja Trbižan, univ. dipl. inž. kraj. arh. skupina PAZi!PARK spletna stran: http://pazipark.si/ tel.: 031 889 210 e-pošta: g.trbizan@gmail.com

PARK DRUŽENJA Vrt ob objektu Delovnega in zaposlitvenega centra Janeza Levca Povzetek DZC Janeza Levca se je v letu 2012 preselil na novo lokacijo ob Tržaški cesti, kjer je poleg objekta na razpolago tudi zunanje zemljišče. Pobudo za ureditev neuporabljenega vrta ob objektu je dalo osebje, ki čuti potrebo po povezovanju z lokalno skupnostjo, zato so se odločili, da bodo vrt preuredili kot skupen javni prostor, „Park druženja“, ki bo primeren za različne dejavnosti centra in tudi za širšo lokalno skupnost. V DZC so si zasnovo parka zamislili kot sprehajalni park s potmi, ploščadjo in formalnim vrtom zelišč, katerega pridelke bodo varovanci vključili v zaposlitveni program izdelovanja mil in dišečih izdelkov za dom. V skladu s temi izhodišči je nastal načrt, ki je izkoristil naravne in druge danosti prostora, zeliščni vrt vključil v novo ureditev kot integralni del zasnove parka, k prvotnemu programu pa dodal še rastline za barvanje tekstila. Del načrta je tudi predlog svojevrstnega načina izvedbe, ki omogoča izvedbo in vzdrževanje ureditve kot skupno delo varovancev, prostovoljcev, prebivalcev iz soseske in drugih. Izvedba ureditve poteka delno v obliki sponzorskih del (večja zemeljska in gradbena dela), v večji meri pa preko delovnih akcij. Konec aprila 2013 so stekla pripravljalna dela s prvo delovno akcijo, na kateri so sodelovali varovanci, mentorji in prostovoljci centra, člani PAZi!PARKA in študentje krajinske arhitekture ter sponzorsko gradbeno podjetje. To je bila prva v sklopu delavnic. Do konca septembra 2013 naj bi preko delovnih akcij še tlakovali utrjene površine, izdelovali urbano opremo (klopi in koši za smeti), pripravili gredice za sajenje, zasadili gredice in zatravili travne površine. Preureditev vrta v žepni park, namenjen varovancem zaposlitvenega centra in tudi javnosti, inovativno ustvarja priložnosti za vključevanje prebivalstva z motnjo v duševnem razvoju v družbo. Sodelujoči: vodstvo, osebje, prostovoljci in varovanci DZC Janeza Levca (zanje predstavnik Robert Potočnik), PAZi!PARK (Urška Kranjc, Gaja Trbižan, Anita Marković, Tina Zaponšek), Nevenka Žvokelj (okoljska inšpektorica, članica DKAS), študentje krajinske arhitekture, UL BF. Ključne besede ureditev javnega prostora, žepni park, participacija, delavnice

ZBORNIK POVZETKOV

29


Igrišče Gubčeva, vrt izpolnjenih želja (arhiv: skupina PAZi!PARK). 30

ZBORNIK POVZETKOV


Urška Kranjc, univ. dipl. inž. kraj. arh. skupina PAZI!PARK spletna stran: http://pazipark.si/ tel.: 041 357 918 e-pošta: kranjcurska@gmail.com

IGRIŠČE GUBČEVA, VRT IZPOLNJENIH ŽELJA Povzetek Pobuda za projekt se je izoblikovala spomladi 2011, ko se je skupina staršev skupaj z vzgojiteljskim in vodstvenim kadrom vrtca Najdihojca (enota Čenča) v Ljubljani odločila, da se v sodelovanju z otroki samoiniciativno in z udarniškimi akcijami lotijo urejanja igrišča Gubčeva. Do odločitve je pripeljalo slabo stanje igrišča, predvsem neskladje obstoječih igral z vse strožjimi varnostnimi standardi, pomanjkanje lokalnih javnih zelenih površin na območju Spodnje Šiške, predvsem pa takrat slaba ocena možnosti, da se prenova zgodi v režiji občine. Priprave na dogodke za urejanje igrišča so potekale v treh sklopih: načrtovanje (skupaj z otroki), komunikacija (obveščanje) in pridobivanje sredstev. Osnovni namen projekta je urejanje prostora v sodelovanju z otroki, vzgojiteljicami in starši ter zainteresiranimi lokalnimi deležniki. Načrtovanje igrišča je vključeno v kurikulume vseh starostnih skupin. Otroci skupaj z vzgojiteljicami načrtujejo igrišče, preučujejo obstoječa igrišča v Ljubljani, jih komentirajo in analizirajo. Prostorska situacija in režim uporabe igrišča (dislocirano igrišče) omogočata postopno urejanje v obliki popoldanskih delavnic, ki se odvijajo kot projekti v skupni režiji staršev in strokovnih delavcev vrtca. Namen delavnic je tudi druženje staršev, otrok in vzgojiteljic. Projekt je zamišljen kot sodelovanje lokalnih deležnikov z neposrednim ciljem kakovostne ureditve igrišča in s posrednimi cilji, kot so odgovornejši odnos do prostora in ureditev, ostrenje občutka za skupnost, povezovanje staršev, otrok in vzgojiteljic, večanje priljubljenosti prostora kot rezultata dela uporabnikov, skrb za dobro vzdrževano stanje, priložnosti za druženje z otroki pri delu in igri ter priložnosti za igro in učenje v naravi tudi za tiste, ki sami te možnosti nimajo. Sodelujoči starši otrok iz vrtca: Urška Kranjc, univ. dipl. inž. kraj. arh. (koordinacija, zasnova), Andreja Štrukelj Sinčič, univ. dipl. inž. arh. (zasnova), Marko Repovš, univ. dipl. inž. grad. (popis in nadzor), sodelujoči strokovni delavci vrtca: Liana Cerar (ravnateljica od avgusta 2012), Jana Frančeškin (v. d. ravnatelja do avgusta 2012), Anita Štrumbelj Ban (pomočnica ravnateljice), vzgojiteljice. Ključne besede igrišče, igra, participacija, izobraževanje

ZBORNIK POVZETKOV

31


Sani Okretič Resulbegović, univ. dipl. inž. arh. Društvo Urbani eko vrt Prvomajska ulica 31, 2000 Maribor tel.: 040 384 023 e-pošta: sani.resulbegovic@gmail.com

Avtorji oz. nosilci projekta: zasnova: dr. Marta Gregorčič, Matej Zonta, dr. Milojka Fekonja, Anton Komat, Mateja Koler arhitektura in urbanizem: Sani Okretič Resulbegović, univ. dipl. inž. arh. krajinska arhitektura: mag. Niko Stare, univ. dipl. inž. kraj. arh.

SKUPNOSTNI URBANI EKO VRT V BOROVI VASI V MARIBORU Povzetek V času vsesplošnih negotovosti in recesij bi moral biti sestavni del vsake trajnostne razvojne alternative tudi kakovostna pridelava in poraba hrane. Večina obstoječih vrtov v mestu spada v kategorijo „spontanega“ snovanja po izbiri lokacije in tudi po vrtni opremi. Če mesto ni zmožno predvideti zadostnih površin za vrtove na za to primernih lokacijah v skladu s potrebami prebivalcev, bodo ti svoje potrebe zadovoljevali na tistih predelih mesta, kjer bo to mogoče. Če mesto skupaj s prebivalci ne oblikuje osnovnih smernic ureditve teh območij, ki naj odsevajo realne potrebe ljudi, in za to ne predvidi zadostnih sredstev, bodo ljudje oblikovanje podredili svojim vsakokratnim individualnim zmožnostim. Skupnostni urbani vrtovi predstavljajo ekonomske, ekološke, kulturne in socialne izzive lokalnemu prebivalstvu, saj poleg prostora za druženje, menjave, interakcije, samooskrbe in učenja nudijo tudi socialni in kulturni korektiv, hkrati pa ponovno povežejo življenje z neposrednim izkustvom zadovoljevanja človekovih potreb. Poleg ustvarjalne uporabe in negovanja zelenih površin urbano vrtnarstvo niža transportne in skladiščne stroške ter emisije, odvisnost prebivalstva od cen nafte, farmacevtskih korporacij in trgovskih lobijev. Prebivalci iz bližnjih blokov so dobili možnost, da se prek predavanj, izobraževanj, delavnic oblikujejo v samoorganizirano skupino vrtičkarjev, v društvo Urbani eko vrt, ki je prevzelo urejanje in vzdrževanje celotnega območja. Zainteresirani so se sproti učili, kako sobivati in sodelovati; kako osebne interese vključevati v interes skupnosti; kako brez večjih stroškov pridelovati kakovostno, ekološko hrano; kako skrbeti za okolje in urejenost zelenih površin v mestu. Društvo Urbani eko vrt danes uresničuje potrebe, ki presegajo pridelavo svežega sadja in zelenjave. Na skupnostnem urbanem vrtu poleg češenj cveti druženje različnih generacij in kultur, biotska raznovrstnost se staplja z multikulturnostjo postindustrijske prestolnice kulture, otroci različnih starosti spletajo nova prijateljstva, medtem ko se igrajo na igralih, ki so jih postavili njihovi starši in stari starši. Skupnostni urbani vrt je prostor pridelave vrtnin, a hkrati prostor negovanja odnosov, ki jih potrošniška družba s konkurenčnostjo, z izkoriščanjem naravnega in družbenega bogastva zabrisuje in preprečuje. Vrt tako postane predvsem prostor srečevanja, prostor druženja, kjer se prek delovnih akcij, sestankov in praznovanj ponovno poveže družbeno tkivo. Od ekološke pridelave v korist naravi in nam samim do oblikovanja skupnosti, ki temelji na vzajemni pomoči, solidarnosti, soodločanju o skupnih zadevah, sooblikovanju prostora ustvarjanja in pravil delovanja. Ključne besede skupnostni urbani vrtovi, urbano vrtnarstvo, sobivati, solidarnost, biotska raznovrstnost

32

ZBORNIK POVZETKOV


Danijela Kure Kastelc, univ. dipl. inž. arh. Sapo, studio za arhitekturo, planiranje in oblikovanje, d.o.o. Pod lipo 15, 8340 Črnomelj tel.: 051 505 464 e-pošta: sapo.doo@siol.net Urša Šolc, univ. dipl. geogr. OIKOS, svetovanje za razvoj, d.o.o. Glavni trg 19, 1240 Kamnik tel.: 031 542 306 e-pošta: ursa.solc@gmail.com

REVITALIZACIJA MLINOV NA BELOKRANJSKIH VODOTOKIH Povzetek Mlini na belokranjskih vodotokih so pomemben del kulturne dediščine, vendar svoje vloge kot vodne naprave (mlini, žage) večinoma nimajo več. Pri projektu „Z revitalizacijo mlinov do zelene energije“, ki se je izvajal v sklopu Letnega izvedbenega načrta (LIN 2010) v okviru Lokalne akcijske skupine Dolenjske in Bele krajine s pomočjo sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop LEADER, so bili obravnavani nekateri mlini na belokranjskih vodotokih. Na podlagi rezultatov predhodno izvedenih aktivnosti v okviru omenjenega projekta so bile izdelane idejne zasnove za revitalizacijo mlinov in umestitev malih hidroelektrarn (mHE) na lokacijah 14 izbranih mlinov, od tega 11 na reki Kolpi, dva na Lahinji in eden na Krupi. Predlagane so bile prenova – rekonstrukcija in izjemoma novogradnja na obstoječi lokaciji. V mlinom pripadajoča korita so bile umeščene male hidroelektrarne. Predlagani koncept revitalizacije so pogojevali različni dejavniki v prostoru, značilnosti objekta in okolice, varstveni vidiki, opredeljeni potencialni vplivi izvedbe posameznega pristopa k izrabi energije vode in želje investitorjev. V objektih so bile predlagane dejavnosti razvoja turizma, muzejska dejavnost, predstavitev dediščine in podobno. Predlog tehnične zasnove za mHE je bil pripravljen na podlagi ocenjenih hidroloških podatkov za posamezno obravnavano lokacijo (ocenjeni pretok, ocenjeni vodni padec, zagotavljanje ekološko sprejemljivega pretoka). Konkretne tehnične rešitve za posamezno lokacijo so pripravili vključeni strokovnjaki za projektiranje mHE, predlagana je tehnologija Arhimedovega vijaka in vodnega kolesa. Ključne besede Bela krajina, revitalizacija, vodna energija, obnovljivi viri energije, mala hidroelektrarna

ZBORNIK POVZETKOV

33


BELEŽKA

ZBORNIK POVZETKOV

34


BELEŽKA

ZBORNIK POVZETKOV

35


ZNANSTVENI POSVET

PAMETNI URBANIZEM

INOVATIVNI PRISTOPI K URBANISTIČNEMU NAČRTOVANJU IN OBLIKOVANJU

Programski odbor: prof. mag. Peter Gabrijelčič prof. Janez Koželj doc. dr. Ilka Čerpes Organizacijski odbor: doc. dr. Alenka Fikfak asist. mag. Polona Filipič Janez P. Grom asist. Aleksander Vujović Nejc Černigoj mag. Mitja Blaganje Mojca Potočnik Kogovšek Mojca Rozman Renata Stella Čop Recenzenti: izr. prof. dr. Živa Deu izr. prof. dr. Tadeja Zupančič doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek doc. dr. Ilka Čerpes doc. dr. Alenka Fikfak Razstava: doc. dr. Sonja Ifko doc. Primož Hočevar asist. dr. Matevž Juvančič asist. Aleksander Vujović Nejc Černigoj Sinan Mihelčič

Kontakti: UL Fakulteta z arhitekturo Zoisova 12, 1000 Ljubljana urbanizem@ fa.uni-lj.si alenka.fikfak@fa.uni-lj.si aleksander.vujovic@yahoo.com Organizator posveta: Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani Katedra za urbanizem Čas izvedbe posveta: 20. 6. 2013 Kraj izvedbe: Predavalnice FA (Plečnikova, Vurnikova, Galerija) in nova avla


KONTAKT: Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Zoisova c. 12 SI-1000 Ljubljana elektronska pošta: urbanizem@fa.uni-lj.si spletna stran: http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2815


PAMETNI URBANIZEM: INOVATIVNI PRISTOPI K URBANISTIČNEMU NAČRTOVANJU IN OBLIKOVANJU

ZBORNIK POVZETKOV

ZNANSTVENI POSVET, Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 14.6.2012 Univerza v Ljubljani

Fakulteta za arhitekturo

ISBN 978-961-6823-35-7

9 789616 823357


Pametni urbanizem 2013