Issuu on Google+

50 let rokometa v Dobovi Je zgodba o skromnem začetku, začetku ljubezni do rokometa, iskrenem navdušenju, številnih obrazih - igralcih, trenerjih, navijačih; je zgodba o vzponih in padcih te dinamične igre

ŠD Slovan RK Dobova RK ITALCO Dobova RK AFP Dobova MRD Dobova


50 let rokometa v Dobovi

1


50 let rokometa v Dobovi

2


50 let rokometa v Dobovi

VSEBINA NAMESTO UVODA

VSEM GENERACIJAM V ZAHVALO POZDRAVNE BESEDE PREDSEDNIKA KLUBA MISLI ČASTNEGA PREDSEDNIKA POZDRAVNE BESEDE ŽUPANA OBČINE BREŽICE POZDRAVNE BESEDE PREDSEDNIKA SVETA KS DOBOVA

PRVO SREČANJE Z ROKOMETOM

PRVI KORAKI V DOBOVI

KLUBSKA POT OD ROJSTVA DO ABRAHAMA PRVO

DESETLETJE – od 1962 do pomladi 1972 IZ ŠOLSKE KRONIKE OBLIKOVANJE ČLANSKE EKIPE USTANOVITEV KLUBA

DRUGO DESETLETJE – od jeseni 1972 do pomladi 1982 IZGRADNJA ASFALTNEGA IGRIŠČA, RAZSVETLJAVE IN SLAČILNIC PRVIČ V REPUBLIŠKI LIGI ČAS BREZ ČLANSKE EKIPE PONOVNO ČLANSKA EKIPA TER PRVI MEDNARODNI TURNIR

TRETJE DESETLETJE – od jeseni 1982 do pomladi 1992 NOČNI MALONOGOMETNI TURNIR DRUGIČ V REPUBLIŠKI LIGI

DESETLETJE NAJVEČJIH USPEHOV – od jesene 1992 do pomladi 2002 NASKOK NA DRŽAVNO LIGO 7 SEZON PRVE LIGE POKAL MEST BREZ NJIH NI KLUBA PRVIČ FINALE POKALA SLOVENIJE PONOVNO S STARIM IMENOM

PETO

DESETLETJE - od jeseni 2002 do pomladi 2012 MOŠKO ROKOMETNO DRUŠTVO NAVIJAČI IN OBLIKOVANJE NAVIJAŠKE SKUPINE WHITE STARS OD MEDNARODNEGA TURNIRJA DO MEMORIALA BOGA DOBERŠKA TRENERJI IN PREDSEDNIKI NI JIH VEČ MED NAMI MLADE KATEGORIJE

ČLANI ROKOMETNEGA KLUBA V RZS IN REPREZENTANCI

ČLAN PREDSEDSTVA RZ SLOVENIJE – Franc POLOVIČ - ml. IGRALCI, KI SO IGRALI ZA ČLANSKO REPREZENTANCO IN KLUB DIREKTOR MOŠKIH REPREZENTANC – Stane OSTRELIČ PRVI OLIMPIJEC IZ DOBOVE – Boris STAJNKO

SKLEPNA MISEL 3


50 let rokometa v Dobovi

NAMESTO UVODA Vsem generacijam v zahvalo. V petdesetih letih dela kluba je bilo veliko vzponov in padcev. Veliko lepih in manj lepih dogodkov. Pravih vizionarskih odločitev in manj uspešnih potez. Bilo je veliko vloženega dela, truda, volje in znanja, da bi ustvarili zgodbo, ki bo za vedno ostala v spominu in zavesti igralcev, funkcionarjev, podpornikov in ljubiteljev kluba. Zgodbo, ki se je bomo radi spominjali, ob njej obujali lepe trenutke in načrtovali še naslednjih petdeset let. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem imenovanim in neimenovanim, tistim, ki so nas prezgodaj zapustili, kot tudi vsem, ki so se iz domačih krajev izselili. V preteklih petdesetih letih ste s prizadevnostjo storili veliko dobrega za naš klub in šport nasploh v Dobovi, vaš trud pa je gotovo poplačan: sedanji rod se tako z veseljem spominja prehojene poti, ki hkrati pomeni tudi nov zagon klubu za prihodnost. Vse lepo je ostalo, večina slabega pa je pozabljenega. Almanah 50 LET ROKOMETA V DOBOVI, ki ga držite v rokah, ne želi biti suhoparno naštevanje faktografskih podatkov in rezultatov, temveč zanimivo čtivo in poklon dobovskemu rokometu ter vsem tistim, ki so prispevali k njegovemu dosedanjemu razvoju. Želimo si, da ga boste z veseljem prebirali ter v njem našli lepe spomine na prehojeno pot in nove navdihe za še bogatejših naslednjih petdeset let. Srečko ZORE

4


50 let rokometa v Dobovi

Praznovanje petdesete obletnice je v življenju vsakega posameznika izjemen dogodek in hkrati prelomnica, ob kateri se z nostalgijo spominjamo lepih trenutkov iz preteklosti, tiste manj prijetne pa potisnemo v ozadje in se osredotočimo predvsem na to, kar nas vznemirljivega in lepega še čaka. Nič drugače ni, ko praznuje petdeseto obletnico delovanja društvo ali klub, pa naj bo to kulturna, planinska, športna ali kakšna druga organizacija. V teh dneh je športno življenje v Dobovi popestreno s praznovanjem prav takšnega jubileja, tokrat meni osebno še posebej dragega, kajti slavljenec je tokrat moški rokometni klub Dobova. Kljub številnim uspehom, ki ga v rokometu dosegajo slovenske ekipe in obe reprezentanci na evropski in svetovni ravni, je bil ta privlačen ekipni šport že prepogosto in popolnoma neupravičeno postavljen na stranski tir. Zato sem še posebej hvaležen vsem bivšim in sedanjim igralcem kluba, prihajajočim mladim upom in njihovim trenerjem ter vodstvu kluba, da so kljub mnogim težkim trenutkom, ki jih v petdesetletni zgodovini ni bilo malo, vztrajali in klub pripeljali do nivoja, na kakršnem je danes. Prav zaradi njih smo lahko ponosni, ker vemo, da bodo svoj šport in državo vedno dostojno in ponosno predstavljali v svetu, in prav oni so tisti, ki gradijo temelje za naslednjih petdeset let. Vsem ostalim pa še naprej želim obilo veselja in športnih užitkov pri spremljanju vse kakovostnejših rokometnih predstav, ki smo jim priča v našem kraju. Jože BAZNIK predsednik MRD Dobova

5


50 let rokometa v Dobovi

Podjetje AFP d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1990 v Dobovi kot nadaljevanje dolgoletne tradicije družinskega podjetja. Vse od moje upokojitve vodi podjetje moj vnuk Aleksander Polovič, prav tako pa je v vodenje družbe vključen moj sin Franc Polovič mlajši. Začetna dejavnost je bila veleprodaja metrskega blaga, ki sega v šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko smo v Nemčiji imeli tekstilno podjetje Frapo. Iz Nemčije sem se z družino v sedemdesetih letih preselil v rojstni kraj, dejavnost podjetja pa se je v začetku osemdesetih preselila v Celovec, kjer je bilo ustanovljeno podjetje Fratex, ki deluje še danes in se ukvarja s posli posredovanja. Podjetje je uspelo združiti najboljše evropske proizvajalce metraže z domačimi izdelovalci oblačil, kar je omogočilo hiter razvoj poslovanja. Leta 1990 smo ustanovili podjetje AFP d.o.o., z izgradnjo novega poslovnega objekta pa so nastali dodatni pogoji za širitev in rast, zato je družba leta 1993 postala ekskluzivni distributer znamke adidas za Slovenijo in pozneje še Hrvaško ter Bosno in Hercegovino. V tistem času, ko je bilo podjetje v največjem razvoju prodaje, sem se odločil pomagati domačemu rokometnemu klubu, saj je imel velik potencial. Takrat smo postali generalni pokrovitelj kluba. S preimenovanjem njegovega imena v RK AFP Dobova se je pričelo obdobje, v katerem smo s skupnimi močmi ponesli ime kluba in podjetja po Sloveniji. Za rokomet me je navdušil sin Franci, saj je bil v klubu aktiven že dvajset let. Pri tej odločitvi zame ni bil pomemben samo poslovni interes, temveč me je vodila tudi skrb za razvoj rokometa in prepoznavnost kraja. Čeprav smo v skladu s strategijo s takratnim principalom adidas že podpirali oziroma sponzorirali Rokometno zvezo Slovenije, Nogometno zvezo Slovenije in Olimpijski komite, mi je bilo v največje zadovoljstvo pomagati domačemu klubu. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin, ko se je klub uvrstil v 1. A državno ligo, saj je bilo veselje nepopisno in smo nazdravljali še dolgo v noč. Moje podjetje in vsa Dobova sta utripala z rokometom. V podjetju sem tudi zaposlil tri rokometaše, tako da smo bili še bolj povezani in prepleteni s klubom. S spremembami na gospodarskem področju v Evropi in Sloveniji je prišlo tudi do sprememb v podjetju AFP. Spremenila se je strategija marketinga, kar pomeni občutno zmanjšanje sponzorskih sredstev. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, smo se reorganizirali iz distributerja v največjega prodajalca blagovne znamke adidas v Sloveniji in se ponašamo z osmimi prodajalnami PRVA LIGA. V skladu z možnostmi in strategijo še vedno podpiramo klub oziroma današnje Moško rokometno društvo s športno opremo adidas. Ob tej priložnosti se želim zahvaliti vsem, ki so v teh petdesetih letih obstoja rokometa v Dobovi na kakšen koli način pripomogli k njegovemu razvoju, in tudi sam sem ponosen, ker sem lahko bil del tega. Častni predsednik kluba Franc Polovič st.

6


50 let rokometa v Dobovi

Velikih del ne opravimo z močjo, temveč z vztrajnostjo. (Samuel Johnson)

Spoštovani člani Moškega rokometnega društva Dobova, spoštovani trenerji in vodstvo! Za občino Brežice radi rečemo, da je ena od najbolj športnih občin v Sloveniji. Da je danes tako, se moramo zahvaliti tistim športnim navdušencem in športnim delavcem, ki so oziroma ste v preteklosti postavili trdne temelje, na katerih se je šport v naši občini lahko razvijal. Takšen primer je prav gotovo tudi Moško rokometno društvo Dobova, ki v letošnjem letu praznuje pol stoletja delovanja. Za vami so petdeset let navdušenja nad rokometom, pomembne zmage in tudi kakšen poraz. Na rokometno društvo (nekdaj rokometni klub) me vežejo spomini iz otroštva, ko se je rokomet igralo na zunanjem igrišču, kjer so se odvijale neponovljive tekme in zmage, v živo smo z velikim navdušenjem spremljali tudi gostovanja rokometnih ekip, ki so igrale v takratni 1. državni ligi. Moško rokometno društvo Dobova je bilo pomemben promotor športa v krajevni skupnosti Dobova, saj je bila na osnovi odličnih rezultatov kluba sprejeta odločitev za izgradnjo športne dvorane Dobova, ki je postala prednostna naloga tako države kot Občine Brežice. Rokometno društvo je več let krojilo slovenski rokomet s svojimi rezultati v 1. slovenski ligi, še vedno so živi spomini na tekme za kvalifikacije v evropski ligi. Dobova in okoliški kraji so bili vedno povezani s klubom – v klubu so igrali domači igralci, otrokom pa je bilo poleg pridobivanja športnega znanja omogočeno tudi kakovostno preživljanje prostega časa. Prepričan sem, da bi bilo življenje v Dobovi bistveno drugačno brez rokometnega društva, saj je prepoznavnost Dobove v lokalnem in širšem okolju močno povezana z Moškim rokometnim društvom Dobova. Vašemu in našemu društvu iskreno čestitam z željo, da boste tudi v prihodnje tako uspešni, kot ste bili v preteklosti! Ivan MOLAN župan občine Brežice

7


50 let rokometa v Dobovi

Ob zlatem jubileju rokometa v dobovi Praznovanje petdesetletnice je jubilej, ob katerem obujamo spomine na prehojene poti in poti uspehov, padcev in prepoznavnosti. Krajani KS Dobova smo lahko več kot zadovoljni z društvenim življenjem. Vsa društva in organizirane skupine so s svojim delom v veliki meri pripomogli k prepoznavnosti naše KS, tako v mejah naše občine in države. Veliko društev je poneslo ime KS tudi izven meja naše domovine, tako da so marsikdaj gostitelji naših društev morali Dobovo iskati po zemljevidu. K takšni prepoznavnosti in številčnosti društev je v veliki meri pripomogla tudi KS s finančnimi sredstvi ali pa z zagotavljanjem prostorskih pogojev za dobro delo. Ob zlatem jubileju dobovskega rokometa se spomini vračajo v obdobje, ko se je ta igra igrala še na »lešnatih« površinah našega sejmišča. Vsi mimoidoči so ob nedeljah s pozornostjo postali in si ogledali tekme dobovskih igralcev. V lepem spominu večine še živečih Dobovčanov je bila selitev na asfaltno igrišče, nekaj posebej imenitnega pa je bila razsvetljava na igrišču. Tudi ob teh pridobitvah je imela pomembno vlogo KS Dobova. Dobova je središče, kamor se stekajo poti iz osmih vasi, in po teh poteh se je nešteto igralcev in navijačev pripeljalo v Dobovo, kar je bilo nekaj novega za sicer dokaj miren kraj. Igranje rokometa na višjih ravneh je zahtevalo tudi izgradnjo objektov, ki nudijo igranje te zanimive igre skozi celotno leto. Tako je bila s samoprispevkom sofinancirana izgradnja športne dvorane. Vsa ta vlaganja krajanov v izgradnjo športne dvorane so pripeljala do tega, da je bila prepoznavnost Dobove z vsakim dnem večja, kraj pa bolj obiskan. Uspehi kluba v raznih tekmovanjih so prepoznavnost Dobove preko televizijskih ekranov ponesli tudi po Evropi in to je bilo nekaj novega in pozitivnega tako za same krajane, predvsem pa za uspešno gospodarstvo v tistem času. Pri vseh teh uspehih in prepoznavnosti dobovskega rokometa je KS pomagala po svojih najboljših močeh. Tudi sedaj, čeprav so drugi časi in drugačni pogoji za pomoč, smo še vedno pripravljeni pomagati in sodelovati. Zavedamo se, da bi bila ugasnitev kluba ali prenehanje igranja rokometa v Dobovi nekaj nerazumnega in tudi bolečega. Veliko število mladih, ki v različnih sekcijah igrajo rokomet, bi bilo prepuščenih drugim izzivom in to bi bila slaba popotnica za prihodnost. Zato upam in sem obenem trdno prepričan, da boste tudi v bodoče skrbeli za razvoj rokometa v Dobovi ter s prepoznavnosti kluba in kraja. Vsem nekdanjim in sedanjim vodstvenim strukturam kluba ter strokovnim delavcem in igralcem različnih generacij se želim v imenu KS Dobova zahvaliti za opravljeno delo in rezultate, ki ste jih dosegli z vzgojo igralcev, ter dosežene tekmovalne rezultate. V prihodnosti vam želim, da boste zabeležili še več tekmovalnih uspehov, s katerimi naj se ime naše KS ponovno ponese širom po Sloveniji in izven njenih meja. S spoštovanjem do vašega dela! Mihael BORANIČ predsednik sveta KS Dobova

8


50 let rokometa v Dobovi

PRVO SREČANJE Z ROKOMETOM Pričetki današnje rokometne igre segajo že v daljno preteklost. Rokometna zveza Slovenije (RZS) je bila ustanovljena leta 1949. Sprva se je rokomet igral na nogometnih igriščih (veliki rokomet), nato pa se je vse bolj uveljavljala rokometna igra na manjših igriščih, torej takšnih, kot jih poznamo danes. V brežiški občini so mali rokomet prvič odigrali jeseni leta 1953. Za ta šport je gimnazijce navdušil takratni učitelj telesne vzgoje Brane ELSNER. Mali rokomet je v Sloveniji dobil močan zagon po letu 1958, ko je bil izdelan sistem tekmovanj od najnižje občinske, pa vse do najvišje republiške ravni. Kmalu zatem je bil mali nogomet po navodilih republiškega sekretariata za šolstvo vključen v učne načrte osnovnih šol. Organizirali so usposabljanje učiteljev športne vzgoje. In pričelo se je ...

PRVI KORAKI V DOBOVI Na dobovski osnovni šoli je rokomet začel poučevati Ignac REGOVIČ, mlad učitelj zgodovine, glasbe ter telovadbe in zborovodja šolskih zborov. Prve skupine deklic in dečkov so se z rokometno igro seznanile v šolskem letu 1960/61. Takratni učni načrt je zahteval poučevanje te športne zvrsti od petega razreda dalje. Po besedah Ignaca je bilo na začetku najtežje osvojiti pravilo korakov. Spominja se, da so učenci v žaru igre in želji po hitrem osvajanju nasprotnikovega prostora delali več kot samo tri dovoljene korake. A ne glede na to so bili otroci nad rokometom navdušeni. Sprejeli so to igro za svojo in jo z veseljem igrali tudi zatem, ko so zapustili šolske klopi. Prvo igrišče je bilo pri stari osnovni šoli tam, kjer je v poznejših letih zrasel prizidek osnovne šole. Do prvega pravega igrišča »na sejmišču« pa so vadili in igrali na majhnem igrišču za Brataničevo hišo. Vadba ni potekala samo jeseni in spomladi, temveč tudi med zimo. Žogo so zamenjale smuči in smučarske palice, igrišče pa so postali zasneženi travniki in polja od šole proti vzhodu in severu – vse do »Antonovega hriba« na Velikem Obrežu. Na vprašanje, ali so imeli tekaške smuči, mi je prvi učitelj in hkrati tudi trener hudomušno odgovoril, da je tek na smučeh kot nadomestno vadbo določil sam, izbiro opreme pa je prepustil igralcem. Omenil je, da je bila ta resda raznolika, a da je tak trening kljub temu bil uspešen, kar se je nenazadnje odrazilo v zmagah na občinskih tekmovanjih. Navdušenje nad rokometom so trener in predvsem igralci prenesli na odrasle prebivalce dobovske krajevne skupnosti, ki so tako že leta 1962 pričeli igrati ta šport v takratni zasavski ligi.

9


50 let rokometa v Dobovi

KLUBSKA POT OD ROJSTVA DO ABRAHAMA PRVO DESETLETJE – od 1962 do pomladi 1972 IZ ŠOLSKE KRONIKE V šolskem letu 1961/62 so na dobovski osnovni šoli v sklopu jugoslovanskih pionirskih iger ustanovili športno društvo Slovan, v okviru katerega je delovala tudi rokometna sekcija. V kroniki Osnovne šole Dobova za šolski leti 1961/62 in 1962/63 najdemo o športnem društvu naslednje zapise: »V okviru jugoslovanskih pionirskih iger je bilo na šoli ustanovljeno šolsko športno društvo ‘Slovan’. Ima 160 članov in svoj upravni in nadzorni odbor. S pomočjo članarine so nabavili športne komplete in dve žogi. Delovale so nogometna, rokometna, namiznoteniška in šahovska sekcija. Na dveh športnih dnevih je bilo medrazredno prvenstvo v rokometu in šahu.« Kronika v šolskem letu 1962/63 pa je zabeležila: »Šolsko športno društvo ‘Slovan’ nadaljuje delo in ima 150 članov.« In še: »Vsa tekmovanja za občinsko rokometno prvenstvo so se izvedla na dobovskem igrišču pred prosvetnim domom. Naše pionirje je vodil učitelj Regovič Ignac. Deška ekipa se je plasirala na drugo mesto, štirje igralci pa so igrali v občinski ekipi in bili na tekmovanju v Celju.«

Rokometna ekipa ŠD Slovan OŠ Dobova – stojijo z leve: Ignac REGOVIČ (učitelj in trener), Branko ŠKALER, Slavko HORVATIČ, Bogo DOBERŠEK, Ludvik VUČAJNK, Franci CVETKO, Darko ČANŽAR, Ivan KLEMENČIČ; čepijo: Jože GAŠPERIN, Vinko BLAŽINČ, Zvonko RAČIČ, Jože ŠEPEC

10


50 let rokometa v Dobovi

OBLIKOVANJE ČLANSKE EKIPE Že leta 1962 se je oblikovala članska ekipa, ki je v prvih letih svojega delovanja nosila ime šolskega društva. Še sedaj se mnogi spominjajo zelenih dresov z belo črto v obliki črke V, ki so jih igralci nosili na srečanjih z ekipami iz Brežic, Cerkelj ob Krki, Artič, Leskovca, Krškega, ...

Prva ohranjena slika ekipe iz leta 1962 na prijateljski tekmi z »B« ekipo Brežic – stojijo z leve: Drago VIDMAR, Stanko ŠAVRIČ, Bogo DOBERŠEK, Jože PILPAH, Jože ŠEPEC; čepijo: Boris SAVNIK, Damjan VAHEN, Ivan KLEMENČIČ

Ekipa iz leta 1968 – stojijo z leve: Milan LOKAR, Vinko VUČAJNK, Milan DOBERŠEK, Stanko UREK, Boris SAVNIK; čepijo: Jože LUBŠINA, Vinko BLAŽINČ, Jože DERŽIČ

Že v prvi polovici šestdesetih let so na takratnem sejmišču del športnih površin z udarniškim delom preuredili v rokometno igrišče. Najprej je bila igralna površina travnata, kmalu pa so jo prekrili z lešem. Vagon leša je prispevalo ŽTP Dobova (Železniško transportno podjetje Dobova), prevoze krajani s konjsko vprego, delo pa navdušeni rokometaši in domačini. 11


50 let rokometa v Dobovi

Teh časov se takratni igralec Boris STAJNKO spominja takole: »Z rokometno žogo sem se srečal davnega leta 1969 na takratnem ‘lešnatem’ rokometnem igrišču v Dobovi. Trenirali smo dvakrat tedensko. V primeru dežja je bil trening odpovedan.«

Bogo DOBERŠEK: eret (tehnika strela z odklonom in padcem)

USTANOVITEV KLUBA Pod vodstvom domačega trenerja Draga PLESA iz Sel pri Dobovi se je ekipa razvijala in začel je rasti rod domačih igralcev, ki so v naslednjih letih pustili velik pečat kot igralci in trenerji. Potrebe in želje po boljši organizaciji in doseganju odmevnejših športnih rezultatov so leta 1970 botrovale formalni ustanovitvi kluba RK Dobova. V njegovem prvem upravnem odboru, ki je bil izvoljen na ustanovnem občnem zboru, so bili poleg predsednika Franca VEBLETA, tajnika Ignaca REGOVIČA in blagajnika Jožeta DERŽIČA še naslednji člani: Ludvik JURMAN, Franc SAVNIK, Franc VAŠCER in Ivan ZAJC.

12


50 let rokometa v Dobovi

Na ustanovnem občnem zboru so se pričele tudi aktivnosti za izgradnjo novega rokometnega igrišča, na katerem so bili doseženi prvi veliki uspehi dobovskega rokometa. Da je imel rokomet široko podporo v kraju in občini, lahko preberemo v zapisniku občnega zbora, v katerem so v peti točki zapisali:

Občnega zbora, na katerem so sprejeli sklep o izgradnji pravega, asfaltnega igrišča, so se med drugim udeležili tudi nekateri igralci iz spodnje fotografije:

Stojijo z leve: Franc CVETKO, Miha ŠKVARČ, Milan DOBERŠEK, Jože DERŽIČ; čepijo: Boris STAJNKO, Darko JEMRIH Rap, Darko VUČAJNK, Ivan KLEMENČIČ 13


50 let rokometa v Dobovi

DRUGO DESETLETJE – od jeseni 1972 do pomladi 1982 IZGRADNJA ASFALTIRANEGA IGRŠČA, RAZSVETLJAVE IN SLAČILNIC Gradnja igrišča je potekala zelo hitro. Že leta 1972 so bile odigrane prve tekme na asfaltnem igrišču, pod reflektorji leto zatem, leta 1974 pa je pododerje prosvetnega doma, ki je dolga leta domačim in gostujočim igralcem služilo kot slačilnica brez tušev, zamenjala nova slačilnica. Vse te investicije so bile opravljene z veliko udarniškega dela in ob izdatni opori takratnih podjetij in obrtnikov Dobove, krajevne skupnosti in občinskih oblasti. Včasih pa je pomoč prišla tudi iz sosednje Hrvaške. Tako je denimo hrvaško gradbeno podjetje Hidroelektra pomagalo pri izgradnji tribune rokometnega igrišča ob velikem praznovanju 25. maja – dneva mladosti. Podjetje je za podporo zaprosil takratni predsednik RK Dobova Franc VAŠCER, ki se je s predstavniki Hidroelektre sestal v spremstvu Branka BARIŠIĆA, njenega zaposlenega in nogometaša istoimenske ekipe v Podsusedu. Prošnja izrečena, cement odobren in klub je imel zgrajene tribune, na katerih so se zbirali gledalci in z navijanjem pomagali k uspehom domačega kluba.

Igralci, ki so med prvimi preizkusili novo asfaltno igrišče v Dobovi – stojijo z leve: Rudi PAVLIČ (trener), Bogo NOVAK, Franc VAŠCER, Jože DERŽIČ - Pico, Jože GAŠPERIN, Marjan ŠETINC - Lakič; čepijo: Darko ŠIMUNIČ - Megovec, Branko KOPINČ, Ivan PETRIČ, Jože TOMŠE, Jože OGOREVC - Pepče

14


50 let rokometa v Dobovi

Pododerje dobiva novo podobo. Veliko veselje, namesto žoge lopata – bo pa zato tuširanje v novih slačilnicah: Jože JURKAS in Milan DOBERŠEK.

PRVIČ V REPUBLIŠKI LIGI Z novimi pridobitvami so bili dani vsi pogoji za doseganje vidnejših rezultatov. V sezoni 1972/73 je trenersko delo prvič prevzel Bogo DOBERŠEK. Ekipo je iz zasavske lige, preko kvalifikacij za ljubljansko cono na Jesenicah na Gorenjskem, povedel do prvaka ljubljanske cone in s tem neposrednega napredovanja v republiško ligo. Leta 1974 so se usposobili tudi prvi domači sodniki, ki so se udeležili sodniškega seminarja RZS: Ivan KLEMENČIČ, Jože ZUPANČIČ in Franc ZOBARIČ, pozneje pa se jim je pridružil tudi Jože DERŽIČ Pico. Z novimi sodniki je dobovski rokometni klub izpolnil pogoje za izvedbo prijateljskih srečanj, s prvimi zapisnikarji in časomerilci pa so se lahko igrale tudi prvenstvene tekme.

15


50 let rokometa v Dobovi

Ekipa v sezoni 1972/73 – stojijo z leve: Bogo DOBERŠEK (trener), Jože LEVIČAR, Franc VAŠCER, Jože CVETKOVIČ, Milan DOBERŠEK, Darko ŠIMUNIČ, Marjan ŠETINC, Jože OGOREVC; čepijo: Bogo NOVAK, Stanko UREK, Jože DERŽIČ, Boris STAJNKO, Branko KOPINČ

Utrinek iz kvalifikacij za vstop v Ljubljanski cono na Jesenicah na Gorenjskem. Rokometaši so v Jesenice pripotovali z vlakom, med kvalifikacijami pa so prebivali v samskem domu. Za vstop v ljubljansko cono so se poleg dobovske ekipe potegovali še domači RK Jesenice, RK Borec iz Ljubljane in RK Črnomelj. Tekmi s Črnomeljčani in Jeseničani so Dobovčani zmagali, Ljubljančani pa so bili diskvalificirani. 16


50 let rokometa v Dobovi

Priprave za tekmovalno sezono 1973/74 so se prvič v zgodovini kluba organizirale izven domačega kraja. Dobovčani so tudi prvič odpotovali na prijateljski turnir v Zvezno republiko Nemčijo in sicer ob podpori Franca POLOVIČA ml. in njegovega družinskega podjetja FRAPO. Prve priprave so potekale v Mozirju, v naslednjih letih pa je ekipa odšla tudi v Kostanjevico na Krki, Rude na Hrvaškem, Pišece in na Lisco. Takšen pristop je kmalu prinesel rezultate.

Igralci na treningu na svežem zraku savinjskih gozdov

Pri nekdanjih igralcih so še danes živi spomini na odločilno srečanje sezone 1974/75 v Šmartnem pri Litiji, na katerem se je RK Dobova z domačim RK Usnjar potegoval za naslov prvaka ljubljanske cone. Pred polnimi tribunami dobovskih navijačev se je prvi polčas zaključil z izidom 1 : 12. Dejstvo, da so dobovski rokometaši nasprotnikom v tridesetih minutah dopustili zgolj en zadetek, kaže na njihovo veliko motiviranost in zavzetost pri doseganju zastavljenega cilja. Ta zmaga je ekipo popeljala neposredno v republiško ligo. Igralci in navijači pravijo, da so to bili nepozabni spomini. 17


50 let rokometa v Dobovi

Ekipa, ki je prvič zaigrala v republiški ligi – z leve stojijo: Darko ŠIMUNIČ, Bogo NOVAK, Milan DOBERŠEK, Jože NOVOSELC, Slavko BOSINA, Jože ARH, Franc VAŠCER, Bogo DOBERŠEK (igralec in trener); čepijo: Darko NOVAK, Jože OGOREVC, Jože DERŽIČ, Jože TOMŠE, Stane OSTRELIČ, Milan DUJAKOVIČ

Utrinki s praznovanja ob vstopu v 1. republiško ligo 18


50 let rokometa v Dobovi

Prva prvoligaška sezona 1975/76 je bila čas velikega rivalstva z RK Brežice, saj sta obe ekipi igrali v republiški ligi. V jesenskem delu je bil lokalni derbi v Brežicah. Ob nepopisnem navalu dobovskih gledalcev so Dobovčani morali priznati premoč Brežičanom, ki so zmagali z rezultatom 18 : 17. Spomladanski lokalni derbi, ki bi se moral odigrati v Dobovi, se je na žalost odigral v Trbovljah. To je bila kazen vodstva tekmovanja zaradi prekinitve prvenstvene tekme 18. kola z ekipo RK Jelovica iz Škofje Loke. Kljub temu pa je bilo naslednje srečanje lokalnih tekmecev 20. kola odigrano pred velikim številom gledalcev. Dobovčani se niso v celoti oddolžili Brežičanom za jesenski poraz, saj se je tekma zaključila z neodločenim izidom 22 : 22. Žal pa si s točko, ki so jo s to tekmo pridobili, niso zagotovili obstanka v republiški ligi in so tako naslednjo sezono ponovno odigrali v ljubljanski coni. Ne glede na te dogodke pa je v slovenskem prostoru obveljalo prepričanje, da je Dobova največja rokometna vas v Sloveniji, saj so ob prvenstvenih tekmah v želji navijati za svoje na igrišče trumoma drli tako stari kot mladi iz celotne dobovske fare. Poleg tekmovalnih uspehov je bilo treba zagotoviti tudi pogoje za nemoteno delo in tekmovanja. V tem času je predsednik kluba prvič postal član družine Polovič. Prav v njej se je porodila tudi zamisel o prirejanju tradicionalnih martinovanj z velikim srečelovom (tombolo) in tako je na predlog mame Pepce in sina Franca Poloviča ml. upravni odbor kluba sprejel sklep o pričetku takšnih prireditev, s katerimi so med letoma 1972 in 1990 zbirali sredstva za delo RK Dobova. Za organizacijo martinovanj so pretežno skrbeli Franci POLOVIČ ml., Mirko LAZANSKI, ki je bil ob pomoči Jožeta DERŽIČA - Pica zadolžen za krst vina, ter Jože BLAŽINČ, Jože CVETKOVIČ - Šantek, Branko ČOVRAN, Franc DERŽIČ, Jože JURKAS, Stanko JURKAS, Peter MOČAN, Jože OGOREVC - Pepče, Marjan ŠETINC - Lakič in še mnogo ostalih igralcev ter prijateljev kluba.

ČAS BREZ ČLANSKE EKIPE Po sezoni 1976/77 je nastopilo obdobje brez članske ekipe. Dotedanji dobovski trener Bogo DOBERŠEK je v naslednji sezoni odšel v Brežice, kjer je treniral in igral za ekipo Posavje – Brežice. Z izpadom iz republiške lige in vrnitvijo v ljubljansko cono so bili v Sloveniji sprejeti znani »portoroški sklepi«. Ti so vzpostavili selekcioniranje igralcev v občinskih ali regijskih članskih ekipah in določili omejitve, po katerih so lahko v članskih ekipah na republiški ravni igrali samo trije igralci, starejši od 25 let. Obenem pa je bilo uveljavljeno tudi pravilo, da je moral vsak klub, ki je igral v republiški ligi, imeti tudi mladinsko in pionirsko ekipo. Po eni strani so portoroški sklepi resda namenili več poudarka načrtnemu delu z mladimi, vendar je bilo treba po drugi takšno delo komaj vzpostaviti. Tako so portoroški sklepi pričeli neposredno delovati. So pa dobovskemu klubu dolgoročno prinesli pozitivne rezultate. V sezoni 1978/79 je sicer imel nepopolno mladinsko ekipo brez trenerja in je poleg tega ostal brez uprave. Kljub temu pa so s kleno voljo takratnega predsednika kluba Franca VAŠCERJA in Jožeta BLAŽINČA ter ob podpori osnovne šole Dobova in takratnega učitelja telovadbe na šoli uspeli vzpostaviti delo z mladinsko ekipo. Še pomembneje pa je bilo, da se je s šolsko oziroma klubsko pomočjo pričelo z delom z mlajšimi in starejšim dečki. V nekaj letih je zrasla mlada generacija igralcev, ki je v takratni zasavsko-posavski ligi za starejše dečke zasedla drugo mesto. Prav ti igralci so v naslednjih letih postali nosilci novega vzpona kluba.

19


50 let rokometa v Dobovi

Mladinska ekipa v sezoni 1981/82 – z leve stojijo: Bogo DOBERŠEK (trener), Zvonko RADANOVIČ, Dušan FURLAN, Miro BLAŽINČ, Iztok SAVNIK, Jože JURKAS (pomočnik); čepijo: Feliks JURMAN, Jože BUDIČ, Stanko KRAMER, Darko BELOŠEVIČ, Vladimir JOSIČ, Aleš VUČAJNK, Ciril UREK, Aleš PUNGARTNIK

PONOVNO ČLANSKA EKIPA TER PRVI MEDNARODNI TURNIR Že v sezoni 1980/81 se je z vrnitvijo Boga DOBERŠKA na domačo trenersko klop ponovno izoblikovala članska ekipa, v naslednji sezoni pa je klub ponovno zaigral v 1. republiški ligi vzhod. Omeniti velja, da se je zaradi pogostih reorganizacij tekmovalnega sistema poimenovanje lig pogosto spreminjalo in da gre v omenjenem primeru pravzaprav za sedanjo 1. B ligo.

Članska ekipa v sezoni 1981/82 – z leve stojijo: Franc VAŠCER, Bogo DOBERŠEK (igralec in trener), Jože NOVOSELC, Marjan ŠETINC, Brane ČOVRAN, Jože OGOREVC, čepijo: Franc POLOVIČ ml. (predsednik kluba), Tone ŠKOFCA, Darko NOVAK, Stane OSTRELIČ, Jože DERŽIČ, Stanko JURKAS 20


50 let rokometa v Dobovi

Leta 1982 je klub dvajseto obletnico delovanja obeležil z velikim mednarodnim turnirjem, na katerem so sodelovale ekipe RK Borac iz Banja Luke iz Bosne in Hercegovine, RK Šoštanj, RK Rude iz Hrvaške in domačega RK Dobova. Zanimivo je, da je na tem turnirju velikan slovenskega in svetovnega rokometa Iztok PUC odigral zadnjo tekmo za RK Šoštanj in z igralci RK Borac odpotoval v Banjo Luko, kjer je v naslednjih letih igral zelo uspešno.

Utrinek iz velikega mednarodnega turnirja ob dvajseti obletnici kluba

21


50 let rokometa v Dobovi

TRETJE DESETLETJE – od jeseni 1982 do pomladi 1992 NOČNI MALONOGOMETNI TURNIR Z obeležitvijo dvajsete obletnice delovanja kluba sovpada pričetek tradicionalnega nočnega turnirja v malem nogometu, ki ga je prirejal RK Dobova in katerega osnovni namen je bil zagotoviti dodatna finančna sredstva za nemoteno delovanje kluba. Zamisel o takšnem zbiranju sredstev se je porodila Branku BARIŠIĆU - Jamanu, sicer nogometašu po duši in nogometnemu sodniku, ki pa je bil hkrati kot novopečeni Dobovčan velik zaljubljenec v rokomet. V spominih pobudnika malo nogometnega turnirja lahko preberemo: »Po vseh dostopnih podatkih lahko z gotovostjo trdimo, da je bil nočni malonogometni turnir v Dobovi prvi takšen turnir na prostem v Sloveniji. Lahko tudi mirno rečem, da tudi v takratni Jugoslaviji. Sama ideja za organizacijo takšnega turnirja je bila skeptično sprejeta. Ideja je bila pač nekaj novega, neuveljavljenega. Na koncu pa se je izkazalo, da je bila to prava odločitev, ki je vse do 1990. leta vsako leto prinašala občutna dodatna sredstva za delovanja kluba. Že na prvem turnirju je sodelovalo 42 ekip. Velik del ekip je prišlo na turnir iz sosednje Hrvaške. Vrsto let je bil to najpopularnejši turnir na tem območju. Nastopale so najbolj znane ekipe malega nogometa tega dela Jugoslavije. Morda naj omenim le nekaj imen: Mlinček, Večernje novosti iz Ljubljane, Grahorova Carioke, Srebrna Krila, Buldožer, Podbočje, ki pa so bili tudi prvi zmagovalci turnirja. Kot zanimivost lahko tudi omenim, da sta na našem turnirju nastopila dva velika mojstra velikega nogometa Robert Prosinečki in Zvonimir Boban. Igrali pa so tudi drugi poznani igralci. Največje prijavljeno število ekip se je zaustavilo na številki 56. Turnir se je pričel v petek popoldne in zaključil komaj v nedeljo popoldan. Prvi zmagovalci so za nagrado prejeli pokal in pečenega odojka. Z leti pa so našo idejo prevzeli tudi v Podbočju, Dubravici in na Bizeljskem. Razlika je bila samo v manjši množičnosti in uvedbi denarnih nagrad. To je prisililo tudi nas, da smo v kasnejših letih uvedli denarne nagrade. Vsega tega ne bi bilo moč izvesti, če skozi celotno obdobje turnirjev ne bi bilo podpore in pomoči starejših rokometašev. Vzdušno so pomagali s svojim delom in organizacijo gostinske in kulinarične ponudbe. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem, ki bodo to prebrali in v teh mislih prepoznali tudi svoj prispevek pri izpeljavi malonogometnih nočnih turnirjev. Na zaključku moram izpostaviti enotno mnenje nogometnega okolja, ki še po mnogi letih meni, da je bil naš turnir eden od najboljših za popularizacijo malega nogometa. Srečen sem, da sem s svojo idejo prispeval k uspešnejšemu finančnemu stanju kluba v tem obdobju.« Zadnji v vrsti malonogometnih turnirjev, ki so za klub bili pomemben vir dodatnih finančnih sredstev, je bil organiziran v sezoni 1989/90.

22


50 let rokometa v Dobovi

DRUGIČ V REPUBLIŠKI LIGI Za tretje desetletje delovanja kluba je značilno, da se je članska ekipa oblikovala z domačimi igralci, ki so zrasli iz prvih generacij dela z mladimi po portoroških sklepih iz leta 1978. Temu okostju ekipe so priskočili na pomoč starejši dobovski igralci, ki so se vrnili v domači klub, in malo število igralcev iz bližnjih sosednjih klubov.

Sezona 1986/87 – stojijo z leve: Stanko ŠPILER, Miro BLAŽINČ, Igor DERŽIČ, Gorazd VAŠCER, Zvonko RADANOVIČ, Stanko JURKAS, Stane OSTRELIČ (trener); čepijo: Anton ŽIBERT, Dušan VEČERIČ, Rudi LEVEC, Tomo PAJIČ, Bojan LEVEC

Drugo uvrstitev v republiško ligo je klub dosegel z veliko pomočjo domačih podjetnikov, ki so mladi ekipi stali ob strani. Lahko rečemo, da je to obdobje, ko se je Slovenija že pričela pripravljati na svojo samostojno pot. Ob koncu leta 1990 se je na dresih kluba prvič pojavil znani znak AFP, ki je bil v naslednjem desetletju zaščitni znak uspehov dobovskega kluba.

Stojijo z leve: Tone ŠKOFCA, Miro BLAŽINČ, Bojan LEVEC, Bruno GLASER, Rudi LEVEC, Rikardo BERTOL; čepijo: Igor DERŽIČ, Sandi DERŽIČ, Dušan VEČERIČ, Anton ŽIBERT, Alan KRANJC

23


50 let rokometa v Dobovi

V osemdesetih letih so ekipo trenirali predvsem domači trenerji. Za DOBERŠKOM je vodstvo ekipe prevzel Stane OSTRELIČ, za kratek čas tudi Tomo PAJIČ. V sezoni 1989/90 je dobovsko moštvo s Sandijem DERŽIČEM na čelu postalo prvak 2. lige. V sezoni 1990/91 se je klub drugič v svoji zgodovini uvrstil v 1. republiško ligo, obenem pa je odigral zadnje tekmovanje v stari državi. Ekipa je tisto sezono zaključila na devetem mestu in tako pričakala naslednjo v novi državi v 1. B ligi, ki se je takrat imenovala 1. liga. Dobovski rokometaši so se pozimi udeležili zimske lige v Zagrebu. Tako so opravili kakovostne zimske priprave in odigrali veliko tekem z močnejšimi ekipami, hkrati pa so, kar je najpomembneje, igralno sezono podaljšali na vse leto, saj takrat nikjer v Posavju ni bilo pokritega rokometnega igrišča, tj. športne dvorane.

Stojijo z leve: Zlatko JAKOVINA (tehnični vodja), Zvonko RADANOVIČ, Bojan LEVEC, Miro BLAŽINČ, Stanko JURKAS; čepijo: Stane TOMŠE, Slavko ROŽMAN, Sandi DERŽIČ (trener in igralec), Anton ŽIBERT, Gorazd VAŠCER

V prvi sezoni samostojne Slovenije je na trenersko klop dobovske ekipe prišel Dušan BOŽIČ, ki je pred tem pridobil mednarodne izkušnje z igranjem v španski, italijanski in švicarski ligi. Dobovčani so zasedlo drugo mesto in se tako ponovno vrnili v 1. državno ligo. Tako se prične četrto desetletje delovanja kluba oziroma obdobje največjih uspehov kluba

24


50 let rokometa v Dobovi

DESETLETJE NAJVEČJIH USPEHOV – od jeseni 1992 do pomladi 2002 SEZONA 1992/93 1993/94 1994/95 1995/96 1996/97 1997/98 1998/99 1999/00 2000/01 2001/02

RAVEN TEKMOVANJA MESTO TRENER PREDSEDNIK 11. Darko ŠIMUNIČ Franc ŠPAN 1. DRŽAVNA LIGA 1. Franc POLOVIČ ml. Stjepan KORBAR 2. DRŽAVNA LIGA VZHOD Dušan KOKALJ 7. Franc POLOVIČ st. Stane OSTRELIČ 1. DRŽAVNA LIGA – KONČNICA 3. Franc POLOVIČ st. Mišo TOPLAK 1. DRŽAVNA LIGA – KONČNICA 8. Miran VERSTOVŠEK Franc POLOVIČ ml. 1. DRŽAVNA LIGA – KONČNICA Vinko VULETA 7. Franc POLOVIČ ml. Josip ŠOJAT 1. DRŽAVNA LIGA 8. Franc POLOVIČ ml. Josip ŠOJAT 1. DRŽAVNA LIGA 8. Vlado DERŽIČ Sandi DERŽIČ 1. A DRŽAVNA LIGA 11. Vlado DERŽIČ Janez SIMONČIČ 1. A DRŽAVNA LIGA Roman ZARABEC Bojan DRNOVŠEK 3. Vlado DERŽIČ Alan KRANJC 1. B DRŽAVNA LIGA

NASKOK NA 1. A DRŽAVNO LIGO Desetletje, v katerem so se zgodile velike družbene spremembe in v katerem smo dobili samostojno državo, je veliko novega prineslo tudi rokometu, 1. republiška liga je postala 1. državna liga – imenovana superliga, vse pore družbe pa je začel obvladovati kapital: pojavila so se sponzorstva klubov s točno določenim namenom in tako je RK Dobova prvič spremenil svoj naziv in se preimenoval v RK Italco Dobova.

Stojijo z leve: Franc ŠPAN (trener), Dejan MARCOLA, Borut VOGLAR, Jernej STARC, Igor DERŽIČ, Bruno GLASER, Rajko POLOVIČ, Martin KUHAR; čepijo: Matjaž KOPINČ, Alan KRANJC, Iztok KOVAČ, Grega AVSEC, Sandi DERŽIČ, Silvo RAK, Tomaž PAVKOVIČ, Anton ŽIBERT (kapetan ekipe)

25


50 let rokometa v Dobovi

Že po eni sezoni se je ime kluba znova spremenilo. Z večjimi finančnimi sredstvi se je namreč v njegovo delovanje ponovno vključilo domače zasebno podjetje AFP Dobova, klub pa se je za naslednjih šest let preimenoval v RK AFP Dobova. V tem času je zabeležil največje uspehe tako na domači kot mednarodni sceni. Z vstopom podjetja AFP Dobova sta se v sezoni 1993/94 uvedli tudi funkciji direktorja in tehničnega vodje kluba, ki pa sta se opravljali amatersko. Prvi direktor je postal Bogo DOBERŠEK, tehnični vodja pa Boris STAJNKO. Slednji nalogo »tehnika kluba« zvesto opravlja še danes, ko klub praznuje petdeseto leto nepretrganega delovanja. Na vprašanje, kako se spominja nastopa te funkcije, Boris odgovori: »Po pogovoru z Bogom Doberškom sem sprejel mesto tehničnega vodje v klubu. To funkcijo opravljam še sedaj. Klub se je takrat potegoval za vstop v 1. slovensko rokometno ligo pod vodstvom trenerja Dušana Kokalja. V razburljivi končnici, v katero smo vstopili kot četrti na lestvici, nam je uspelo. V zgodovinsko sezono smo vstopili s Stanetom Ostreličem kot trenerjem, Oskarjem Kovačem kot pomočnikom trenerja ter menoj, v vlogi tehničnega vodje. Kasneje se nam je pridružil še Nasif Khalid v vlogi fizioterapevta. Tako smo skupaj preživeli sedem let 1. slovenske lige. Med tem časom so se menjavali trenerji, pomočniki, igralci, le jaz sem ostajal. Ostajal sem zaradi svojih sinov, ki sta trenirala in igrala v pomladku kluba, ter seveda zaradi kluba samega.« V sezoni 1993/94 je dobovska ekipa v 2. ligi vzhod osvojila četrto mesto in s dobila tem priložnost, da si v končnici zagotovi mesto v elitni državni ligi. V polfinalnem dvoboju je po treh tekmah premagala rokometaše RK Krško, v finalnem obračunu pa po dveh tekmah RK Sevnica, še eno posavsko ekipo.

Igralci, ki so si v končnici priigrali vstop v 1. državno ligo. Ker Dobovčani in Sevničani takrat niso imeli svoje športne dvorane, sta ekipi svoja finalna nastopa končnice odigrali v Radečah in Brežicah. A ne glede na to se je na tekmah trlo gledalcev. O zadnji tekmi so mediji zabeležili:

SEDEM SEZON 1. LIGE Pred poslovno stavbo podjetja in generalnega pokrovitelja AFP Dobova so priredili veliko slavje. Veselju ob vstopu v 1. ligo je dalo še večjega elana tudi pričakovanje, da bodo rokometaši novo sezono lahko igrali pred svojimi gledalci v športni dvorani pri OŠ Dobova, ki je bila takrat v zaključni fazi izgradnje. O takratnem vzdušju in načrtih ekipe je slovenski športni tisk zapisal: 26


50 let rokometa v Dobovi

27


50 let rokometa v Dobovi

28


50 let rokometa v Dobovi

29


50 let rokometa v Dobovi

Stojijo z leve: Stane OSTRELIČ (trener), Tomaž PAVKOVIČ, Martin KUHAR, Ivan PETRIČ, Mile MIJAČINOVIĆ, Zlatan ĐAPO, Nenad STOJAKOVIČ, Boris DENIČ, Franc POLOVIČ ml. (direktor kluba), Aleksander POLOVIČ (predstavnik generalnega pokrovitelja); sedijo: Anton ŽIBERT, Bruno GLASER, Borut VOGLAR, Dean MARCOLA, Franc POLOVIČ st. (predsednik kluba), Alan KRANJC, Mišo KOSTEVC, Matjaž OGOREVC

V tekmovalni sezoni 1995/96 so dobovski rokometaši dosegli vrhunsko uvrstitev. V doigravanju v ligi za prvaka so osvojili tretje mesto, potem ko so v dveh tekmah premagali igralce Primorskih novic. RK Primorske novice PRO-MAK : RK AFP Dobova 28:30 (12:10) RK AFP Dobova : RK Primorske novice PRO-MAK 24:23 (13:10) S tem so si zagotovili vozovnico za nastopanje v Evropi. V naslednji sezoni je RK AFP Dobova nastopil v pokalu mest. Franc POLOVIČ ml. se teh dogodkov spominja takole: »Zaključek druge tekme in druga zmaga proti Primorcem mi pomeni najlepši trenutek, ki mi ga je ustvarilo delovanje v dobovskem klubu. Moram pa reči, da mi je polfinalna tekma doigravanja z ekipo RK Gorenje iz Velenja pomenila največje razočaranje v športu, ki sem ga doživel zato, ker malemu klubu iz juga države ni bilo dopuščeno, da se bori za prvo mesto, temveč samo za tretje. Še danes ne morem verjeti, kako so nam sodniki v zadnji minuti tretje tekme v protinapadu odvzeli čisto žogo in tako omogočili Gorenju, da so s pomočjo te odvzete žoge uspeli doseči zadetek ter zmago in s tem finalni obračun z ekipo RK Celje Pivovarna Laško.«

POKAL MEST Priprave na prvo evropsko sezono 1996/97 so se pričele na Pohorju. Z rokometaši je na Areh prvič potoval tudi Vladimir KEVO kot kondicijski trener. S tem je klub občasno sodelovanje spremenil v redno in tako jasno pokazal tekmovalne ambicije v prihajajoči sezoni. Na začetku priprav je bilo tudi nekaj negotovosti pri oblikovanju celotnega trenerskega štaba. Sprva je trener postal Miran Verstovšek. 30


50 let rokometa v Dobovi

Športni časopis Ekipa je o tem zapisal:

Po pripravah in prvih tekmah je prišlo do sprememb v trenerskem štabu. Mesto prvega trenerja je prevzel Stane OSTRELIČ, Miran VERSTOVŠEK pa je postal pomočnik. Ekipa je v tej sezoni osvojila osmo mesto. Klub je že jeseni odigral prvi krog tekmovanja v pokalu mest z nemškim predstavnikom TUS Nettelstedt. Z neodločenim rezultatom doma in porazom v gosteh je izpadel iz nadaljnjega tekmovanja, nasprotniki Dobovčanov pa so na koncu osvojili lovoriko. Vzdušje ekipe pred prihodom na igrišče na povratni tekmi v Nemčiji. Brez strahu ... Z leve: Tomaž OCVIRK, Alan KRANJC, Bruno GLASER, Stane OSTRELIČ (trener), Mile MIJAČINOVIĆ, Mišo KOSTEVC, Miran VERSTOVŠEK (pomočnik trenerja)

V almanahu RZS so o tej sezoni zapisali: »V sezoni 1996/97 je Celju Pivovarni Laško končno uspelo. Žreb jim je v kvalifikacijah za ligo prvakov namenil slovaški Topolčany. Težav ni bilo, v rumeno-zelenem dresu pa je debitiral mladi Aleš Pajovič, ki je po poškodbi Iztoka Puca prvič zaigral v pokalu prvakov in sloviti Teki iz Santandra nasul šest golov. V Golovcu je bilo v tej sezoni noro, pred celjskimi rokometaši pa so orožje morali položiti prav vsi nasprotniki. Torej Teka, francoski PSG-Asnières in danski Gudme. Celje Pivovarna Laško je v svoji skupini osvojila prepričljivo prvo mesto. Z enim samim porazom. V tej sezoni so se igralci Celja prvič uvrstili v četrtfinale pokala prvakov, v katerem so izločili švicarski Pfadi Winterthur. V Winterthurju je bilo 21 : 21, v Golovcu pa ‘norih’ 28 : 19. V polfinalu jih je čakala izjemno močna Barcelona, nesporni evropski vladar devetdesetih let. Celjski igralci so prvo tekmo igrali v svoji dvorani in jo izgubili z 29 : 24, na povratni tekmi, potem ko praktično nihče ni verjel v čudež, pa so slavili s 26 : 22 in Barceloni prizadejali poraz, ki ga pomni še danes. V pokalu pokalnih zmagovalcev nas je zastopal Slovan in izpadel v prvem krogu po dvoboju s portugalskim Portom. V pokalu EHF je Gorenje že v prvem krogu priredilo majhno presenečenje, ko je izločilo madžarski Elektromos. V drugem krogu so Velenjčani izločili predstavnika Luksemburga, v četrtfinalu pa jih je zaustavil nemški Flensburg, ki je dosegel dve prepričljivi zmagi. 31


50 let rokometa v Dobovi

Naš predstavnik v pokalu mest je bila AFP Dobova, še en slovenski rokometni čudež. Toda Dobovčani niso imeli sreče pri žrebu, saj so že v prvem krogu pomerili z nemškim Nettelstedtom, kasnejšimi zmagovalcev tega pokala. V Dobovi, pred svojim občinstvom, so slovitemu nasprotniku celo odščipnili točko (22:22), na povratni tekmi pa niso imeli realnih možnosti.« V isti sezoni se je RK AFP Dobova še enkrat pomeril z evropsko konkurenco. Pred novim letom je sodeloval na močnem turnirju v Erlangenu v Nemčiji. Prijateljski turnir treh rek je omogočil dobovski ekipi še eno primerjavo njenih sposobnosti z ekipami iz nemških in čeških lig. Osvojeno drugo mesto je potrdilo dobro sestavo in pripravljenost igralcev, pri čemer je bilo razveseljivo tudi dejstvo, da so k uspehu v Nemčiji veliko prispevali mladi igralci. Mediji so ta dogodek zabeležili takole:

32


50 let rokometa v Dobovi

Prva evropska sezona je za klub pomenila veliko novih izkušenj in spoznanj o njegovi igri in doseganju dobrih rezultatov. Obenem se je potrdila tudi domneva, da je lažje osvojiti kot braniti. In prav to se je zgodilo v tej evropski sezoni. Potem ko so Dobovčani pridobili veliko novih izkušenj, so sezono zaključili na osmem mestu.

Stojijo z leve: Boris STAJNKO (tehnični vodja), Miran VERSTOVŠEK (pomočnik trenerja), Bruno GLASER, Borut VOGLAR, Zlatan ĐAPO, Mile MIJAČINOVIĆ, Rajko BEGOVIČ, Nenad STOJAKOVIČ, Boris DENIČ, Stane OSTRELIČ (trener); čepijo: Mišo KOSTEVC, Matjaž OGOREVC, Ivan PETRIČ, Andrej HALER, Robert ČEŠNOVAR, Tomaž OCVIRK, Alan KRANJC, Anton ŽIBERT, Bojan LEVEC

33


50 let rokometa v Dobovi

B BREZ NJIH NI KLUBA V pričujočih spominih je veliko pozornosti namenjene rokometni ekipi, sponzorjem in donatorjem kluba. Ne smemo pa pozabiti na množico podpornikov kluba, brez katerih si njegovega delovanja ne bi mogli zamisliti. V to skupino spadajo vsi tisti, ki skrbijo za nemoteno organizacijo in izvedbo tekmovanj. Praviloma so to nekdanji igralci, ki so združeni v veteransko ekipo in ki med drugim skrbijo za veselo vzdušje ob raznih turnirjih, pogostitvah igralcev in zaključkih tekmovanj. Takšna skupina je bil denimo »NPK BAND«. Ime skupine je nastalo zaradi luknje v bobnu, ki so jo so zakrpali kar s pomočjo plastične vreče, v kateri je bilo pred »glasbenimi užitki skupine« umetno gnojilo NPK. Nekdanji trener Josip ŠOJAT je nekoč dejal: »Vsi si jemljejo zasluge za uspeh, na vas pa praviloma pozabijo. A ne zavedajo se, da brez vas ne bi bilo kluba.«

Z leve: Jože CVETKOVIČ - Šantek, Robi DERŽIČ - mali Pico, Jože OGOREVC - Pepče in Stanko JURKAS

PRVIČ FINALE POKALA SLOVENIJE V sezoni 1997/98 je dobovski klub dosegel največji uspeh v tekmovanju za pokal RZS. Uvrstil se je v pokal final four in na turnirju v Velenju zasedel četrto mesto. V polfinalu je izgubil proti Gorenju, v tekmi za tretje mesto pa z enim zadetkom proti Preventu iz Slovenj Gradca. Podatki iz zapisnikov s tega tekmovanja: FINALE POKALA, VELENJE, 9.–10. 5. 1998 POLFINALE • prva tekma: AFP Dobova : Gorenje Velenje 16:19 (7:7) • druga tekma: Celje Pivovarna Laško : Prevent Slovenj Gradec 35:23 (16:11) FINALE • za 1. mesto: Gorenje Velenje : Celje Pivovarna Laško 21:25 (13:11) • za 3. mesto: Prevent Slovenj Gradec : AFP Dobova 27:26 (15:14) Najboljši vratar turnirja: Boris DENIČ 34


50 let rokometa v Dobovi

Ekipa, ki je sodelovala v finalu pokala RZS – stojijo z leve: Nasif KHALID (fizioterapevt), Boris STAJNKO (tehnični vodja), Gorazd ŠKOF, Borut VOGLAR, Sandi KEŠE, Rajko BEGOVIČ, Zlatan ĐAPO, Boris DENIČ, Nikola SLADIČ, Zlatko JAKOVINA (sekretar kluba), Josip ŠOJAT (trener); čepijo: Branko BARIŠIČ, Tomaž OCVIRK, Igor DERŽIČ, Bojan BOGOVIČ, Salvador KRANJČIČ, Alan KRANJC, Bojan LEVEC, Miran VERSTOVŠEK (pomočnik trenerja), Srečko ZORE (direktor kluba)

Med letoma 1997 in 1999 je dobovski klub deloval na razmeroma visoki profesionalni osnovi, njegov srednjeročni cilj pa je bil postati stabilen prvoligaš, v katerem bodo igrali večinoma doma vzgojenimi igralci in ki se bo uvrščal na evropska tekmovanja. S tem namenom se je dokončno vzpostavilo načrtno delo na področju mladih kategorij, vzgoje lastnega trenerskega kadra ter vključevanja domačih igralcev v sodniške vrste. Igralca tedanjega obdobja, ki sta kot mlada igralca žogo zamenjala za sodniško piščalko: Jože Humek in Rok Škvarč V tem času je imel klub organizirano delo s člansko ekipo, v kateri so v pretežni meri igrali rokometaši, ki so izhajali iz drugih sredin. Premalo pozornosti pa je bilo namenjene delu z mladimi igralci in povezovanju s sosednjimi klubi. Zaradi hitre kakovostne rasti prve ekipe se je skupščina kluba odločila, da se v sezoni 1997/98 poleg članske ekipe profesionalizira tudi organizacija RK AFP Dobova. Tako so 1. februarja 1998 zaposlili direktorja, mesto sekretarja pa so profesionalizirali oktobra 1998.

35


50 let rokometa v Dobovi

Za sezono 1998/99 so v Ekipi zapisali:

Stojijo z leve: Zlatan ĐAPO, Matija BILUŠIĆ, Gorazd ŠKOF, Mišo KOSTEVC, Dean VUČIČ, Ale KUKOVICA, Branko BARIŠIČ; druga vrsta: Zlatko JAKOVINA (sekretar kluba), Nasif KHALID (fizioterapevt), Miran VERSTOVŠEK (pomočnik trenerja), Boris STAJNKO (tehnični vodja), Borut VOGLAR, Ivan SIMONOVIČ, Josip ŠOJAT (trener), Franc POLOVIČ ml. (predsednik), Srečko ZORE (direktor); sedijo: Salvador KRANJČIČ, Dušan URBANČ, Alan KRANJC, Rajko BEGOVIČ, Sandi KEŠE, Bojan BOGOVIČ, Igor DERŽIČ

Ti rezultati so v dotedanji zgodovini kluba pomenili največje uspehe. Ob zaključku sezone 1998/99 je upravni odbor sprejel težko odločitev, ki pa je bila pravzaprav edina možna: z odstopom generalnega pokrovitelja naj se povrne prvotno ime kluba RK Dobova, ekipo pa naj prevzame domač trener, ki bo imel na voljo predvsem domače igralce in rokometaše, ki so bili pripravljeni igrati polprofesionalno. Cilj tega sanacijskega programa je bil, da se ohrani prvoligaški status, z nadaljevanjem dela z mladimi pa vzgojiti domače igralce, ki naj bi čez dve leti ali tri prevzeli vodilno vlogo. Zato je upravni odbor sprejel organizacijo dela z mladimi kategorijami po naslednji shemi: - mladinci/kadeti: Sandi DERŽIČ - starejši dečki: Alan KRAJNC - mlajši dečki: Salvador KRAJNČIČ - naraščajniki (interesna vadba v OŠ Dobova): Zlatko JAKOVINA - po potrebi dodatno delo z mladimi kategorijami: Srečko ZORE 36


50 let rokometa v Dobovi

PONOVNO S STARIM IMENOM Sicer ta cilj ni bil dosežen v celoti. Igralci nekdanjih mladih kategorij, ki so pričeli z redno vadbo pod vodstvom domačih trenerjev v sredini devetdesetih let, so dozoreli, prevzeli vodilno vlogo na igrišču, finančni podporniki kluba pa so počasi krčili sponzorska sredstva. Zaradi slabšega finančnega stanja kluba se je ta vse bolj opiral na domače igralce, ki so jih vzgojili domači trenerji v devetdesetih letih, ter v manjši meri starejše rokometaše iz Krškega, ki so že prej igrali za dobovsko ekipo. Z naslonitvijo na domače sile si je klub ponovno nadel svoje nekdanje ime RK Dobova. Pred sezono 1999/00 je Stane OSTRELIČ o nadaljnjem delu v klubu za hrvaški časopis Sportske novosti razmišljal takole:

37


50 let rokometa v Dobovi

Ponovno kot RK Dobova, ekipa v sezoni 1999/00 – zgornja vrsta z leve: Borut VOGLAR, Alan KRANJC, Gorazd ŠKOF, Mišo KOSTEVC, Igor MARTINČIČ, Klemen STAJNKO; druga vrsta: Igor DERŽIČ, Miro URBANČ, Dušan URBANČ, Damjan RADANOVIČ, Zlatan ĐAPO, Sašo BARIŠČ, Boris STAJNKO (tehnični vodja); sedijo: Sandi DERŽIČ (trener), Branko BARIŠIČ (vodja ekipe), Bojan BOGOVIČ, Franc POLOVIČ ml. (predsednik), Ale KUKOVICA, Salvador KRAJNČIČ, Bojan LEVEC, Zlatko JAKOVINA (sekretar)

Tudi pomlajena ekipa, sestavljena pretežno z domačimi igralci, je ohranila prvoligaški status, kar ji je uspelo tudi v sezoni 2000/01. Po tej sezoni je dobovski rokometni klub izpadel iz 1. A državne lige in se uvrstil v 1. B državno ligo. V sezoni 2001/02 je na trenersko klop sedel domači trener Alan KRANJC, ki je svoje prve rokometne korake napravil kot igralec pionirskih kategorij konec osemdesetih let prejšnjega stoletja in nadaljeval preko kadetske in mladinske ekipe do članov. Kot študent Fakultete za šport v Ljubljani je v sezoni 1998/99 prevzel trenersko delo pri starejših dečkih in jih nato preko kadetov in mladincev povedel v člansko ekipo. V sezoni 2001/02 so tako pod njegovim vodstvom zaigrali v 1. B ligi.

PVC OKNA • VRATA • SENČILA 38


50 let rokometa v Dobovi

PETO DESETLETJE – od jeseni 2002 do pomladi 2012 MOŠKO ROKOMETNO DRUŠTVO Sezona 2002/03 je za klub pomenila popolno pomladitev ekipe. Ta je sicer izpadla iz 1. B lige, a se je klub z novim imenom MRD (Moško rokometno društvo) Dobova postopoma začel organizacijsko, igralsko in tudi finančno krepiti. Zasluge, da so se razmere pričele urejati, lahko v veliki meri pripišemo vztrajnosti gonilne sile dobovskega rokometa, takratnega trenerja Alana KRANJCA, ki je klub kot novo društvo na noge postavil s pomočjo Borisa STAJNKA in bodočega predsednika društva Marka LAZANSKEGA. Zgodovina se je tako ponovila, saj je do podobnih sprememb že prišlo daljnega leta 1978 po sprejetju portoroških sklepov. Razlika je bila samo v tem, da so pri konsolidaciji kluba sodelovali drugi akterji in da takrat ni bilo članske ekipe. Ogrodje tokratne ekipe so sestavljali igralci, ki so pričeli z vadbo v devetdesetih letih.

Ekipa v sezoni 2003/04 – stojijo z leve: Boris STAJNKO, Mišo KOSTEVC, Roman KROŠELJ, Zoran MAČKOVIČ, Klemen CEHTE, Rok KOVAČIČ, Tin VESEL, Alojz ZUPANČIČ, Alan KRANJC (trener); čepijo: Izidor HOTKO, Rok KOVAČIČ, Franci ČANŽAR, Tadej STAJNKO, Jernej ŽERJAV, Rok URBANČ, Damjan RADANOVIČ, Toni ČANŽAR

39


50 let rokometa v Dobovi

Ekipa v sezoni 2004/05 – stojijo z leve: Boris STAJNKO (tehnični vodja), Borut VOGLAR, Alojz SUPANČIČ, Roman KROŠELJ, Damjan RADANOVIČ, Klemen CEHTE, Ivo KOVAČIČ, Rok KOVAČIČ, Jernej ŽERJAV, Alan KRAJNC (trener); čepijo: Tin VESEL, Matija KOLARIČ, Toni ČANČAR, Izidor HOTKO, Franci ČANŽAR, Tadej STAJNKO, Rok URBANČ, Mišo KOSTEVC

Vrhunec tekmovalnih uspehov je mlada ekipa dosegla v sezoni 2005/06, ko je bila ob zaključku 1. B državne na tretjem mestu. Še višjo uvrstitev in s tem tudi vstop v 1. državno ligo so zaustavile finančne težave. Vodstvo kluba je namreč ugotovilo, da za tekmovanje na najvišji ravni ne bodo mogli zagotoviti zadovoljive materialne podlage. Žalostna, a hkrati tudi hrabra poteza. S tem se je klub izognil težkim odločitvam nekaterih slovenskih prvoligašev, ki so morali zaradi slabih finančnih razmer predčasno odstopiti od nadaljevanja tekmovanja v elitni ligi. Takšna odločitev pa je v večini primerov pomenila tudi padec kakovosti in ponoven zagon kluba na popolnoma amaterskih osnovah ter v najnižji ligi. Takšnemu padcu se je dobovska ekipa izognila. Tu je treba priznati veliko mero poguma in odločnosti klubskega vodstva ter predvsem domačih igralcev in trenerjev, da so z vztrajnim in amaterskim delom kljub selitvi v 2. ligo uspeli ohraniti obstoj kluba in z lastnim močmi sebi in zvestim navijačem ponovno priigrali vstop v 1. B ligo. Takšna odločitev vodstva kluba je privedla do odhoda trenerja in nekaterih nosilcev igre, ki so bili mnenja, da sta njihov nadaljnji razvoj in morebitno napredovanje v 1. A državno ligo možna le drugje. Večini se je ta cilj tudi uresničil (Mišo Kostevc, brata Čanžar, brata Kovačič, Klemen Cehte, Izidor Hotko, … ).

Ekipa v sezoni 2005/06, ko je osvojila tretje mesto v 1. B ligi – stojijo z leve: Boris STAJNKO (tehnični vodja), Gregor BOŽIČ, Mišo KOSTEVC, Ivo KOVAČIČ, Borut VOGLAR, Rok KOVAČIČ, Marko BLAŽINČ, Damjan RADANOVIČ, Alan KRAJNC (trener); čepijo: Toni ČANŽAR, Rok URBANČ, Tadej STAJNKO, Alojz SUPANČIČ, Izidor HOTKO, Dejan KRAMAR, Franci ČANŽAR, Rok TOPORIŠIČ, Jernej POLOVIČ 40


50 let rokometa v Dobovi

V sezoni 2006/07 je trenersko vlogo prav tako prevzel domači trener Igor DERŽIČ, ki je na tem mestu ostal do konca sezone 2009/10. To je bila zanj popolnoma nova izkušnja, saj je ob opravljanju trenerskega dela hkrati tudi igral. Ob prihodu na trenersko klop se je soočil z odhodi nekaterih izkušenejših igralcev in bil tako primoran v delo članske ekipe ponovno vključiti mlajše, neizkušene igralce. Ker je bila izbira relativno majhna, je k sodelovanju povabil tudi nekaj starejših igralcev, ki so za dobovsko ekipo igrali že pred nekaj leti. Obenem pa se je intenzivneje pričelo z delom pri mladih kategorijah. Igor kot trener in igralec na tekmi v Dobovi proti Krčanom decembra 2006.

Sezona 2008/09 – stojijo z leve: Alojz SUPANČIČ, Jože BAZNIK (predsednik), Žiga KAUŠČEK, Boris STAJNKO (tehnični vodja), Jože KOPINČ, Zlatan Đapo, Mile MIJAČINOVIĆ, Jaka ZAGODE, Marko ROŽMAN, Matjaž OGORELC, Damjan RADANOVIČ, Žan GODLER, Gregor ŠPILER, Igor DERŽIČ (trener), Daniel SUPANČIČ; sedijo: Igor VLAŠKI, Domen GAČNIK, Rok TOPORIŠIČ, Matija BUZAR, Tibor DERGANC, Jernej POLOVIČ

41


50 let rokometa v Dobovi

Sezona 2009/10 – zgornja vrsta z leve: Branimir PEJIČ, Žiga DERŽIČ, Jože BAZNIK, Luka ŠTUHEC, Vilijem KNEZ; srednja vrsta: Jože BAZNIK (predsednik), Igor DERŽIČ (trener), Rok TOPORIŠIČ, Izidor VERSTOVŠEK, Marko ROŽMAN, Dejan KRAMAR, Gregor ŠPILER, Robi HABJAN, Zlatan ĐAPO, Boris STAJNKO (tehnični vodja); čepijo: Jaka KRIVEC, Tibor DERGANC, Jože KOPINČ, Jaka ZAGODE, Kristjan HUMEK

Tudi v petem desetletju klub nadaljuje z vzgojo svojih sodnikov. Tako sta v tem obdobju dva mlada igralca zapustila aktivno igranje in žogo zamenjala s sodniško piščalko. Opravila sta sodniški izpit in začela soditi v mladinskih kategorijah. Na sliki Nino DVORŠAK in Marko KOVAČIČ V sezoni 2010/11 je dobovsko ekipo vodil trener, ki se mu je igranje v Sloveniji oziroma Dobovi tako priljubilo, da je ostal v klubu, ustvaril svoj drugi dom in nove korenine pognal v Dobovi – Zlatan ĐAPO. Sezona se je pod njegovim vodstvom zaključila zelo uspešno, saj se je lahko s svojo ekipo veselil ponovnega vstopa v 1. B ligo. V naslednji sezoni je Zlatan ĐAPO postal pomočnik trenerja članske ekipe, njegova glavna naloga pa je postala skrb za delo z mladimi kategorijami. Petdeseta sezona kluba se je torej odvijala v 1. B ligi. Osnovni cilj ekipe RK Dobova je bil, da si mlada ekipa pridobi prepotrebne izkušnje in ohrani prvoligaški status.

42


50 let rokometa v Dobovi

Ekipa v sezoni 2011/12 – zgornja vrsta z leve: Zlatan ĐAPO, Tadej STAJNKO, Nejc MAJER, Toni ČANŽAR, Rok TOPORIŠIČ, Gregor BOŽIČ, Peter KOSTANJŠEK, Klemen STAJNKO; srednja vrsta: Jože BAZNIK (predsednik), Boris STAJNKO (tehnični vodja), Gregor ŠPILER, Jože BAZNIK, Marko BAZNIK, Tine BAZNIK, Jure BLAŽEVIČ, Lovro HUMEK, Dean VUČIĆ (trener); sedijo: Gregor GRIZOLD, Žan GODLER, Marko OGORELC, David GERIČ, Peter Marušič, Marko ROŽMAN, Marian KRIŠTOFIČ

NAVIJAČI IN OBLIKOVANJE NAVIJAŠKE SKUPINE »WHITE STARS« S pomladitvijo ekipe in načrtnim delom so se na tribune začeli vračati gledalci. Mladi igralci so bili vsekakor tudi velik magnet za njihove vrstnike, saj so domače tekme obiskovali vse pogosteje. Velikokrat pa so rokometaše v velikem številu spremljali tudi na gostovanjih, še posebej takrat, ko je šlo za lokalne derbije s klubi iz Brežic, Krškega in Sevnice. Z dobovsko ekipo so sicer potovali tudi na druga prizorišča. Da je bilo to res, med drugim dokazuje njihov navijaški šal, ki ima zanimivo zgodovino. Sprva je bil to namreč nogometni navijaški rekvizit, ki so si ga nadeli dobovski navijači, ko so s takratnim rokometnim trenerjem Alanom Kranjcem potovali na nogometne tekme v Split. Tako jih je navdušenje do športa zaneslo tudi v domačo dvorano bodriti prijatelje – rokometaše, da dosežejo čim boljše rezultate. Postopoma so rokometni navijači omenjeni šal vzeli za svojega in mu čez čas dali podobo, ki je odražala dobovski klub. Prihod dobovskih navijačev na tekmo z RK Atom iz Krškega, april 2004.

Tokratna navijaška skupina sicer ni bila tako številčna kot nekoč, je pa bila zato polna energije in ljubezni do svoje ekipe. Na tekmah je znala ustvariti peklensko vzdušje in je za ekipo pomenila osmega igralca, za nasprotno moštvo in sodnike pa dodatni pritisk. 43


50 let rokometa v Dobovi

Transparent gledalcev je ponazarjal predanost gledalcev njihovi ekipi, ta pa jim je zvestobo vraÄ?ala s srÄ?no igro in prizadevanjem za visoko uvrstitev na lestvici ter predvsem za zadovoljstvo publike.

44


50 let rokometa v Dobovi

Med navdušenimi gledalci so tudi nekdanji igralci, ki so se poveselili ob zmagah nekdanjih soigralcev.

Nekdanji igralci so se radi odzvali povabilu na tekme in srečanja, kot je bilo denimo srečanje leta 2006, ko so se zbrale različne generacije. Znali so se poveseliti in z veseljem odigrati veteransko tekmo. Spodnja fotografija prikazuje različne generacije igralcev, ki so nosile dobovski dres – od tekmovalne sezone 1981/82 do 2007/08.

Stojijo z leve: Miro BLAŽINČ, Gorazd VAŠCER, Sandi KEŠE, Niko KEKIČ, Uroš ŠERBEC, Ivan SIMONOVIČ, Ale KUKAVICA, Martin KUHAR; čepijo: Jovo KASTELIC, Alan KRANJC, Dušan VEČERIČ, Sandi DERŽIČ, Borut VOGLAR, Anton ŽIBERT, Salvador KRANJČIČ, Igor DERŽIČ 45


50 let rokometa v Dobovi

Dobre igre domače ekipe ter srečanja različnih generacij so pritegnile na tribune tudi starejše navijače. To dokazuje, da je rokomet kot igra prerasel športne okvire in da je obisk tekme postal družabni dogodek, brez katerega si življenja v mestu ne da več predstavljati.

Vračanje gledalcev v dvorano, porast zanimanja za igre domače ekipe, pogostejša srečanja starejših generacij igralcev in zavedanje, da obisk rokometne tekme ni samo prvovrstni športni, temveč tudi družabni dogodek, so ustvarili sinergijo med rokometaši na igrišču, nekdanjimi igralci in obiskovalci. Rezultat te sinergije je navijaška skupina »WHITE STARS«:

Navijaško skupino, ki se je organizirala kot samostojna skupina s svojim vodstvom in lastnimi prostori, je zbral in organiziral Primož CETIN, pomembno pa sta k temu prispevala tudi Žiga DERŽIČ in Amel BALAGIČ.

46


50 let rokometa v Dobovi

Navijaška skupina v navijaški sobi »pri Megovcu«. Navijaška skupina v navijaški sobi »pri Megovcu«.

47


50 let rokometa v Dobovi

OD MEDNARODNEGA TURNIRJA DO MEMORIALA BOGA DOBERŠKA Z otvoritvijo športne dvorane v Dobovi se je za klub pričelo obdobje organiziranja vsakoletnega mednarodnega turnirja. Prvi, ki se je odvil leta 1995, je bil na sporedu slab mesec pred začetkom nove tekmovalne sezone. Nekaj let je bil to najmočnejši turnir v Sloveniji. Poleg domače ekipe so denimo sodelovali RK Pivovarna Laško iz Celja, RK Zagreb, RK Karlovačka pivovara iz Karlovca, idr. Po smrti Boga DOBERŠKA leta 2007 je turnir postal Memorial Boga DOBERŠKA. Bogo DOBERŠEK je bil igralec, trener in nasploh velik ljubitelj rokometa, brez katerega si petdeset let te igre v Dobovi danes ne bi mogli predstavljati. Rodil se je 3. maja 1947 v Šmartnem pri Litiji. Imel je starejšo sestro Mimi in mlajšega brata Milana. Leta 1953 so se s starši preselili v Dobovo. Že v otroštvu je bil navdušen športnik. Ker je bil v času njegovega otroštva rokomet eden od najbolj priljubljenih športov, se je zanj navdušil tudi sam. Že leta 1964 se je vključil v delo takratne dobovske rokometne ekipe, ki ji je ostal zvest vse do svoje prezgodnje smrti. Želja po napredovanju ga je v jeseni 1970 leta vodila v trboveljski Rudar, ki je bil takrat med najbolj kakovostnimi klubi v domovini. Jeseni leta 1972 se je vrnil v Dobovo, da bi v domačem kraju preizkusil pridobljena znanja, jih kot igralec in trener prenesel na domače igralce in tako pomembno prispeval h kakovosti domače ekipe. Tako se je začela pisati zgodovina rokometa, povezana z Bogom kot igralcem, trenerjem, gonilno silo pri delu upravnega odbora ter direktorjem kluba. Nenazadnje je tudi prvi vstop v takratno 1. republiško ligo povezan z njegovim igranjem in treniranjem ekipe. Bil je začetnik strokovnega dela s člansko ekipo in mladimi kategorijami ter organizacije dela v klubu. Tako je že za sezono 1973/74 organiziral prve klubske priprave v Savinjski dolini – v Mozirju, v naslednjih letih pa so se priprave odvijale tudi v Kostanjevici na Krki, hrvaških Rudah in še marsikje drugje.

Skupina igralcev na pripravah 1987 na Arehu – z leve: Miro BLAŽINČ, Dušan VEČERIČ, Primož MLAKAR, Ivan ŠPILAR, Gorazd VAŠCER, Igor DERŽIČ 48


50 let rokometa v Dobovi

Zaradi že omenjenih portoroških sklepov se je Bogo DOBERŠEK med letoma 1977 do 1980 kot trener in igralec pridružil občinski ekipi Posavje Brežice. To je bilo njegovo zadnje obdobje, ki ga je preživel na igrišču kot aktiven igralec. Po vrnitvi iz Brežic je nadaljeval delovanje v dobovskem klubu kot funkcionar in podpornik. Nikoli ni bil predsednik, je pa bil s klubom vseskozi povezan na druge načine. Tako je bilo tudi po njegovi prezgodnji smrti leta 2007, ko se je, kot že rečeno, vsakoletni mednarodni turnir pred pričetkom nove tekmovalne sezone preimenoval v tradicionalni memorialni turnir Boga BOBERŠKA.

Nedelja, 30. avgust 2009 – v smeri od urinega kazalca od zgoraj levo: sestra, brat in hčerka Boga DOBERŠKA ob podeljevanju priznanj ob zaključku memoriala Boga DOBERŠKA.

V turnirjih so doslej sodelovale naslednje ekipe: RK SVIŠ Grosuplje, RK Rudar Trbovlje, RK Nexe Našice, RK Medveščak Zagreb, RK Dubrava, RK Gorica, RK Bedekovčina, RK Krško, RK Krka Novo mesto in MRD Dobova. Leta 2007 je memorialni turnir osvojil RK Nexe iz Našic na Hrvaškem, od leta 2008 do 2011 pa je slavil RK Krka iz Novega mesta.

49


50 let rokometa v Dobovi

TRENERJI IN PREDSEDNIKI V petdesetletni zgodovini rokometa v Dobovi so na trenersko klop sedli različni izjemni posamezniki. V pričujočem zapisu vzponov in padcev dobovskega kluba so omenjeni predvsem trenerji, ki so izhajali iz domačega okolja. Spodnji seznam pa po kronološkem zaporedju prikazuje vse trenerje članskih ekip: - Miro ŠKRINJAR - - Rudi PAVLIČ - - Tomo PAJIČ - - Franc ŠPAN - - Mišo TOPLAK - - Josip ŠOJAT - - Bojan DRNOVŠEK - - Zlatan ĐAPO -

Jože DERŽIČ - Bogo DOBERŠEK - Sandi DERŽIČ - Stjepan KORBAR - Miran VERSTOVŠEK - Janez SIMONČIČ - Alan KRANJC - Dean VUČIČ

Drago PLES Stane OSTRELIČ Dušan BOŽIČ Dušan KOKALJ Dinko VULETA Roman ZARABEC Igor DERŽIČ

Našteti trenerji so dobovske rokometaše vodili različno dolgo. Zagotovo pa ste iz zgodovinskega pregleda razbrali, kateri so pustili večji pečat in brez katerih ne bi mogli zapisati tako pestre rokometne zgodovine. V vsakem obdobju bogate preteklosti je bil na čelu kluba predsednik oziroma na začetku predsednik upravnega odbora društva. Zaradi nepopolnih podatkov o dolžini trajanja predsedniškega mandata ter večkratnega opravljanja te funkcije pri nekaterih zato navajamo zgolj abecedni seznam predsednikov. Jože BAZNIK, Rikardo BERTOL, Vlado DERŽIČ, Ludvik JURMAN, Marko LAZANSKI, Franc POLOVIČ st., Franc POLOVIČ ml., Branko STRGAR, Darko ŠIMUNIČ, Franc VAŠCER, Franc VEBLE.

NI JIH VEČ MED NAMI Ob naštevanju uspehov pa nam spomin seže tudi do imen, ki so v zgodovini kluba veliko prispevali k njegovemu razvoju, a žal niso dočakali današnjega slavnostnega trenutka – praznovanja Abrahama. To so bili nosilci novih idej, organizatorji, trenerji in igralci, ki so nas zapustili mnogo prezgodaj. Naj jim bo v zahvalo in spomin na njihov prispevek posvečenih teh nekaj vrstic z željo, da se jim zahvalimo za vse, kar so storili za razvoj rokometa v Dobovi. Zdi se, kot da bi bili še vedno med nami, zato se mnogokrat utrne misel, kaj vse bi še lahko skupaj dosegli, če jih usoda ne bi tako zgodaj iztrgala iz naše sredine. Prehitro so nas zapustili Dobovčani: Ludvik JURMAN, Branko STRGAR, Franc VEBLE, Franc VAŠCER, Mirko LAZANSKI, Vinko BLAŽINČ, Franc CVETKO, Ivan PETRIČ st., Jože JURKAS, Jože CVETKOVIČ, Darko NOVAK, Zvonko PETELINC, Jože BUDIČ, Rajko POLOVIČ, Ivan PETRIČ ml., Bogo DOBERŠEK, Jernej POLOVIČ, Igor KEŽMAN.

MLADE KATEGORIJE Zgodovinski sprehod čez petdeset let obstoja in delovanja kluba ne bi bil popoln, če ne bi nekaj besed namenili tudi delu z mladimi kategorijami. V dobovskem klubu so se prvič organizirano lotili dela z mladimi v sezoni 1973/74. Pod mentorstvom Boga Doberška je mlade kategorije treniral Stane OSTRELIČ. Po dveh sezonah in pol je to delo zamrlo. Na podlagi odločitve Rokometne zveze Slovenije, da lahko v 1. republiški ligi igrajo samo ekipe, ki imajo organizirano vadbo v vseh starostnih kategorijah, je klub v sodelovanju z OŠ Dobova jeseni leta 1978 ponovno vzpostavil delo z mlajšimi in starejšimi dečki. Klubska ekipa pionirjev je bila pravzaprav šolska, 50


50 let rokometa v Dobovi

saj so učenci vadili tako v šoli kot klubu pod vodstvom istega trenerja Srečka ZORETA. Z igranjem v tedanji zasavsko-posavski kadetski ligi so igralci tako napredovali, da jih je večina prerasla svojo starostno kategorijo in so v sezoni 1981/82 prestopili v močno mladinsko ekipo, ki je v prijateljskih tekmah nudila močan odpor tedanji članski ekipi, ki se je v tisti sezoni ponovno oblikovala. Mladinska ekipa se je postopoma dopolnjevala z mlajšimi domačimi igralci, ki so bili v naslednjem desetletju poglavitni nosilci razvoja rokometa v Dobovi. Po letu 1986 je delo z mladimi kategorijami za nekaj časa obtičalo na mestu. Zaradi želje po višjih tekmovalnih ciljih so v Dobovo pričeli prihajati že izoblikovani igralci, medtem ko so bili mladi postavljeni na stranski tir. Z otvoritvijo moderne športne dvorane pri OŠ Dobova je klub pridobil odlične delovne pogoje. Oskar KOVAČ, pomočnik trenerja prve ekipe, je skrb za mlade vrste prevzel konec leta 1994. Tako so v sezoni 1994/95 z vadbo pričeli prvi navdušeni otroci, v naslednjih letih pa so se oblikovale samostojne vadbene skupine – od naraščajnikov, mlajših in starejših dečkov do kadetov in mladincev. Vse ekipe so tudi redno tekmovale v ligah, v katerih so dosegale vidne rezultate. Največji uspeh pa je ekipa, ki je za seboj imela osem let trdega dela, dosegla v sezoni 2002/03.

Mlajši dečki v sezoni 1995/96, ko jih je vodil Zvonko RADANOVIČ – stojijo z leve: Kovačič R., Kovačič I., Januška, Jurkas K., Mačkovič, Jakuš, Jurkas M., Zvonko RADANOVIČ (trener); čepijo: Stanič, Ostrelič, Hotko, Stajnko, Čanžar T., Čanžar F., Blažinč

51


50 let rokometa v Dobovi

Starejši dečki v sezoni 1995/96 – stojijo z leve: Alojz SUPANČIČ, Aleš KRŽAN, Sašo BARIŠIČ, Igor KEŽMAN, Sašo MAUSAR, Boris STAJNKO (vodja ekipe); čepijo: Žan GODLER, Klemen STAJNKO, Zoran MAČKOVIČ, Dario BALJA, Tomo OSTRELIČ

V nadaljevanju sta vadbo z obema kategorijama nekaj časa vodila Zlatko JAKOVINA in Srečko ZORE. Z vzpostavitvijo celovitega piramidnega dela z mladimi pa je v sezoni 1989/99 delo s starejšimi dečki prevzel Alan KRANJC.

Starejši dečki na šolskem finalnem turnirju v Škofji Loki 52


50 let rokometa v Dobovi

Stojijo z leve: Krošelj, Žerjav, Petan, Toporišič, Kovačič I., Kovačič R., Alan KRANJC (trener); čepijo: Kolarič, Kramar, Blažinč, Čanžar F., Vlaški, Kramar

Vrstni 1. 2. 3. 4.

red turnirja: RK Celje Pivovarna Laško 3 RK Cimos Koper 3 3 RK Dobova RK SVIŠ 3

3 2 1 0

0 0 0 0

0 1 2 3

79:59 82:85 72:72 66:83

6 4 2 0

Kar ekipi ni uspelo na državnem prvenstvu, ji je uspelo že v juniju istega leta. V Izoli, na velikem evropskem srečanju mladih rokometašev EUROFEST, so v nepozabnem finalu proti ekipi RK Sevnice dosegli veliko zmago. Za najboljšega igralca je bil razglašen Franci ČANŽAR, kar je bilo zanj najvišje priznanje igranja v mladih kategorijah. Kot zanimivost dodajmo, da je bil prav v Izoli, na poletni rokometni šoli leta 1998, izbran v najboljšo ekipo naraščajnikov.

53


50 let rokometa v Dobovi

Vzdušje po veliki zmagi

To je bilo za ekipo zadnje dejanje v mladih kategorijah. Kolo sreče članskega moštva pa se je obrnilo v napačno smer. Ta je namreč izpadla iz 1. B lige in je nazadovala v 2. ligo. Nato je večina članskih igralcev zapustila klub, vendar pa je že jeseni večina mladih igralcev s trenerjem zaigrala v članski kategoriji in po enem letu Dobovi povrnila 1. B ligo. Med mladimi Dobovčani so za reprezentančne selekcije kadetov in mladincev igrali: Klemen CEHTE, Rok KOVAČIČ, Franci ČANŽAR in Jure BLAŽEVIČ.

54


50 let rokometa v Dobovi

ČLANI ROKOMETNEGA KLUBA V RZS IN REPREZENTANCI ČLAN PREDSEDSTVA RZS: Franc POLOVIČ ml. Slovenski rokometni zvezi, ki je bila ustanovljena leta 1949, se je rokometni klub iz Dobove, pridružil leta 1962. V času največjih uspehov kluba je bil njegov tedanji predsednik Franc POLOVIČ ml. član predsedstva zveze. Med tem osemletnim obdobjem (od 1996 do 2004) je bil predsednik RZS Zoran JANKOVIĆ. O tem obdobju je Franc zapisal: »Član predsedstva RZS sem postal na podlagi povabila Zorana JANKOVIĆA, ki je lahko izbral štiri člane po lastni presoji. V tistem času je dobovski klub igral pomembno vlogo v slovenskem rokometu, naše podjetje pa je bilo v tem času tudi ekskluzivni zastopnik in uvoznik športnih izdelkov znamke Adidas za države bivše Jugoslavije in uradni opremljevalec reprezentance Slovenije in najmočnejše ženske in moške ekipe v Sloveniji – RK Krim Electa in RK Celje Pivovarna Laško.« V tem obdobju je bilo veliko delovnih obveznosti. Zveza se je finančno konsolidirala, vselila v nove prostore in pridobila organizacijo evropskega prvenstva za moške. Sicer je bila njena osnovna dejavnost organizacija tekmovanj – od najmlajših pa vse do članskih kategorij. O tej problematiki Franc nadaljuje: »Kot predsednik kluba sem imel z organizacijo tekmovanj in delom sodniške organizacije, razumljivo, kar veliko neposrednih izkušenj – pozitivnih in negativnih. Vendar moram reči, da me je vedno vodilo prepričanje, da moramo ta vprašanja urediti korektno, do vseh udeležencev enakopravno, ne pa po meri pomembnih lobijev. Spomnim se tudi izredne seje predsedstva na temo sojenja. Če gledam z današnjimi očmi na takratni čas, sem vesel, da sem bil zraven in da smo odpirali prava vprašanja, ki se šele v sedanjem času postopoma razrešujejo v dobrobit vsem udeležencem.« Osemletno delovanje v organizaciji je za seboj pustilo veliko vtisov in spominov. O nepozabnih dogodkih Franc POLOVIČ ml. zapiše: »Teh dogodkov je bilo kar nekaj. Najbolj pa sta se mi vtisnila v spomin dogodka, ki sta povezana z moško reprezentanco. Prvi se je dogodil leta 2000 v daljni Avstraliji. Na olimpijske igre sem potoval kot gost Olimpijskega komiteja Slovenije zaradi tega, ker je bilo naše podjetje uradni opremljevalec olimpijskih reprezentanc Slovenije. Ker pa sem bil istočasno tudi član predsedstva RZS, sem z veseljem spremljal vse dogodke v zvezi z rokometom. Biti član te velike svetovne družine športnikov v živo je povsem nekaj drugega kot to spremljati po televiziji. Drugi dogodek pa se je odvijal v Sloveniji leta 2004. To je bilo EP v Sloveniji, kjer je moška članska reprezentanca osvojila prvo srebrno kolajno v ekipnih športih za Slovenijo na velikih tekmovanjih, če odmislimo kolajno rokometašev iz mediteranskih iger. Vzdušje, ki so ga pripravili združeni slovenski gledalci na finalni tekmi v Ljubljani, je v moji zavesti še danes živo.«

55


50 let rokometa v Dobovi

MOŠKA ČLANSKA REPREZENTANCA IGRALCI RK DOBOVA, KI SO IGRALI ZA ČLANSKO REPREZENTACO Rokomet se igra zaradi gledalcev, ki iz njih ustvarijo svoje idole, med katerimi pa so predvsem igralci iz reprezentančnih vrst. Pričujoči kolaž predstavlja rokometaše, ki so prvi del svoje kariere posvetili doseganju kar najboljših klubskih rezultatov, drugega pa igri za reprezentanco. Leta 1996 so na evropskem prvenstvu v Španiji za barve Slovenije igrali kar štirje člani takratnega RK AFP Dobova: Boris DENIČ, Rajko BEGOVIČ, Bruno GLASER in Nenad STOJAKOVIČ. Reprezentanti Slovenije in igralci Dobove pa so še bili: Gorazd ŠKOF, Tomaž OCVIRK, Dušan URBANČ, Ivan SIMONOVIĆ, Tone MEDVED, Klemen CEHTE in Sašo BARIŠIČ.

ČLANI RK DOBOVA V VODSTVU REPREZENTANCE Močan pečat pri delu moških reprezentanc v Rokometni zvezi Slovenije sta pustila dva člana dobovskega kluba, in sicer Stane OSTRELIČ ter Boris STAJNKO.

DIREKTOR MOŠKIH REPREZENTANC: Stane OSTRELIČ Začetki Stanetove rokometne kariere segajo v konec šestdesetih let v RK Brežice. S preselitvijo v Dobovo je na začetku sedemdesetih let nadaljeval svojo športno pot v RK Dobova. To je bilo obdobje, ko je lokalno rivalstvo med brežiškim in dobovskim klubom povzročilo dvig kakovosti te zanimive igre. Kot igralec članske ekipe se je Stane že v sezoni 1973/74 obenem preizkusil kot trener mladih kategorij. Po izpadu dobovske ekipe iz republiške lige je nadaljeval svojo igralsko pot v RK Krško, za katerega je igral vse do tekmovanja v takratni 2. jugoslovanski ligi. Po izpadu iz slednje je za nekaj časa prenehal z igranjem, a ga je ljubezen do rokometne igre že v drugi polovici osemdesetih let vrnila na rokometna igrišča sprva v vlogi trenerja in zelo hitro tudi igralca v domačem dobovskem klubu. Z uvrstitvijo RK AFP Dobova v republiško ligo pa se je konec leta 1995 začelo petnajstletno obdobje njegovega sodelovanja z reprezentanco Slovenije. V tem času je bil direktor članske moške reprezentance, nato vseh moških in naposled vseh moških in ženskih. 56


50 let rokometa v Dobovi

Prvo poglavje njegovega dela v reprezentanci so bile kvalifikacije za EP v Španiji konec leta 1995, ki jih je slovenska ekipa prestala uspešno. V naslednjih letih je bila slovenska ekipa vse bolj uspešna. To so opazili tudi v sodniški organizaciji, ki je leta 1999 na eno od kvalifikacijskih tekem naše reprezentance v Kopru poslala španska sodnika, ki sta bila vrsto let med najboljšimi sodniškimi pari v Evropi in na svetu.

Z leve: Stane OSTRELIČ, Victor Pedro LAMAS in Ramon GALLEGO (španska sodnika), Leopold KALIN (generalni sekretar RZS)

Rokomet je v tem času postajal vodilni ekipni šport v Sloveniji. Reprezentanca ni igrala samo kvalifikacijskih tekem za evropska in svetovna prvenstva, udeleževala se je tudi močnih mednarodnih turnirjev. Eden od takšnih je bil denimo leta 2002 v Franciji, v največji pariški športni dvorani – Bercy.

Stane v družbi z dolgoletnim zdravnikom reprezentance dr. Rudijem ČAJEVCEM iz Celja

57


50 let rokometa v Dobovi

Sledilo je obdobje, ki se ga vsak športnik in funkcionar ter ljubitelj rokometa z veseljem spominja. Slovenija je dobila organizacijo EP v rokometu leta 2004. Stane je bil s tem dogodkom povezan tudi po organizacijski plati, saj je bil namestnik direktorja organizacijskega odbora. Trud je bil poplačan z odlično organizacijo in vrhunsko uvrstitvijo naše ekipe. Osvojila je srebrno kolajno in si s tem priigrala tudi neposredno uvrstitev na naslednja tri velika tekmovanja: olimpijske igre v Grčiji, svetovno prvenstvo v Tuniziji in evropsko prvenstvo v Švici. Zadnje EP, ki se ga je Stane udeležil kot direktor je potekalo leta 2008 na Norveškem. Da nasprotniki niso samo nasprotniki, temveč tudi prijatelji, prikazuje spodnja fotografija, na kateri je Stane v družbi z generalnim sekretarjem in direktorjem hrvaške moške reprezentance Damirjem POLJAKOM in Ivico UDOVIČIĆEM. Po kvalifikacijah za EP v Avstriji je Stane OSTRELIČ zapustil reprezentančne vrste in postal direktor RK Gorenje iz Velenja, leta 2011 pa tudi predsednik Združenja klubov 1. NLB Leasing lige. Z leve: Damir POLJAK, Stane OSTRELIČ, Ivica UDOVIČIĆ

PRVI OLIMPIJEC IZ DOBOVSKEGA KLUBA: Boris STAJNKO Brez tehnične podpore ni nobenega uspeha. Tehnični vodja oziroma žargonsko »tehniko« reprezentance je precej časa bil Dobovčan Boris STAJNKO, ki se med drugim lahko pohvali, da je doslej edini pravi olimpijec iz Dobove. Svoje misli o reprezentančnem delu je Boris strnil takole: »Leta 1996, ko je bil klub na višku svoje ustvarjalnosti, me je Stane Ostrelič, takratni direktor slovenske rokometne reprezentance, povabil k prevzemu tehnične funkcije v reprezentanci. Povabilo sem sprejel jeseni 1996 in se odpravil na svoj prvi reprezentančni zbor v Žalec. Kmalu zatem so sledile kvalifikacije za SP na Japonskem. Igrali smo z Avstrijo ter Italijo. Ekipo je vodil Miro Požun, maser je bil Mile Maksimovič, zdravnik dr. Rudi Čajevec, direktor Stane Ostrelič ter jaz kot tehnični vodja. Žal nam ni uspelo. Med kvalifikacijami je ekipo prevzel Slavko Ivezič. Leta 1997 je ekipo popeljal na mediteranske igre v Italijo, kjer smo osvojili četrto mesto. Žal se nam med tem časom kljub močni volji in trudu ni uspelo uvrstiti na nobeno drugo večje tekmovanje (SP ali EP). Na to smo čakali do leta 2000, ko je Leopold Jeras popeljal našo državno reprezentanco na EP v Zagreb, kjer smo po »sladki« zmagi nad Hrvaško, ujeli vozovnico za olimpijski turnir v Sydney.«

58


50 let rokometa v Dobovi

Sprejem pri predsedniku Republike Slovenije Milanu KUČANU po evropskem prvenstvu v Zagrebu – z leve: Boris STAJNKO (tehnični vodja), Mile MAKSIMOVIČ (fizioterapevt), Leopold JERAS (trener), Zoran JANKOVIČ (predsednik RZS), Uroš ŠERBEC (kapetan reprezentance)

To je bilo sanjsko leto turnirjev, priprav in potovanj. Prvič na OI kot ekipa in posameznik. Vse je nekaj novega, nekaj velikega. Športniki, ki sem jih prej lahko videl le preko televizijskih sprejemnikov, so bili tu zraven nas. Čeprav smo imeli ekipo za višja mesta, se nam žal ni izšlo. Vendar smo turnir končali na še vedno solidnem osmem mestu.

Leta 2000 v olimpijski vasi na OI v avstralskem Sydneyju: Iztok PUC in Boris STAJNKO 59


50 let rokometa v Dobovi

Čas teče dalje in že je bila zima ter SP na Portugalskem, kjer smo kljub veliki borbenosti tekmovanje končali na enajstem mestu. Po menjavi trenerjev smo prve tekme pod vodstvom Matjaža Tominca igrali na mediteranskih igrah v Tunisu ter na EP na Švedskem. Po končanem SP, ki se je odvijalo v Franciji, je sledila menjava trenerja. To mesto je zasedel Niko Markovič, vendar se na selektorskem stolčku ni zadržal dolgo. Pred domačim EP so menjali celotno strokovno vodstvo, tako da je trener postal Tone Tiselj, pomočnik dr. Marko Šibila, direktor Tomaž Jeršič, maser Gorazd Žužek, fizioterapevt Dušan Messesnel in zdravnik Dušan Polimac. Od prejšnje ekipe sem ostal samo jaz. Po dolgih pripravah, lepih in napetih tekmah smo dosegli zgodovinski uspeh. Osvojili smo srebrno medaljo ter se zopet uvrstili na OI, ki so potekale v Atenah ter SP v Tunisu in EP v Švici. Čeprav bi se lahko udeležil OI v Atenah, sem se odločil, da se udeležbi odpovem. Toda zaradi svoje neudeležbe na OI se nisem odpovedal delu v reprezentanci, saj mi je bilo še vedno v izjemno čast zastopati slovenske barve, kjerkoli smo bili. Tako sem spet odpotoval še na eno SP in sicer v Švico, kjer je vodenje ekipe zopet prevzel Slavko Ivezič, kot tudi na mediteranske igre v špansko Almerijo. Sredozemske igre v Tuniziji leta 2001 – z leve: Boris STAJNKO, Matjaž TOMINEC (trener reprezentance), Artur TAKAČ (član Mednarodnega olimpijskega komiteja)

Moram priznati, da sem po tolikih letih počasi že čutil določeno utrujenost, saj sem ves ta čas zraven hodil še v službo, bil še vedno aktiven v domačem klubu ter seveda moral kaj časa nameniti tudi svoji družini. Toda moje reprezentančne »kariere« še ni bilo konec. Spet smo se udeležili SP v Nemčiji ter EP na Norveškem. Vmes sem tudi pomagal kadetski reprezentanci na EP na Češkem pod vodstvom Aleša Praznika. Zaradi čedalje večje obremenjenosti sem prevzel vlogo tehničnega vodje v ženski članski reprezentanci, ki jo je tedaj vodil dr. Primož Pori. Tukaj se sicer nisem zadržal dolgo, saj sem bil prisoten le na kvalifikacijah v Črni Gori za SP v Braziliji. Sicer sem imel še možnost nadaljevati delo v ženski reprezentanci z udeležbo na mediteranskih igrah v Italiji, vendar sem udeležbo odklonil, saj sem po dveh SP, štirih EP, treh MI, OI v Sydneyju in veliko kvalifikacijskih tekmah z različnimi starostnimi kategorijami ter turnirjih ocenil, da je bilo dovolj. V teh trinajstih letih, kar sem bil zraven, sem pridobil ogromno neprecenljivih izkušenj, ki jih še danes s pridom uporabljam v vsakodnevnem delu v svojem domačem klubu.«

60


50 let rokometa v Dobovi

SKLEPNA MISEL Prehojenih petdeset let je veliko, a hkrati malo. Veliko za človeško življenje, malo za zgodovino. Je dobovskih petdeset let veliko ali malo? Naj na to odgovori spodnja fotografija s sporočilom, zapisanim na navijaškem šalu. Želimo si, da bomo v naslednjih petdesetih letih priča še večjim uspehom, ki se jih bomo z veseljem spominjali ob prebiranju almanaha ob stoti obletnici delovanja kluba.

61


50 let rokometa v Dobovi

amk n z h i n v o ik blag n d u n o p veniji. o l S v NajveÄ?ji k o Reeb n i s a d i d a Prva liga Dobova Poslovna stavba AFP Fashion Outlet Poslovna stavba AFP Prva liga s.Oliver NC Intermarket Prva liga BreĹžice NC Intermarket Prva liga Velenje NC Velejapark Prva liga Murska Sobota Trgovski center Maximus Prva liga Nova Gorica Poslovni center Qlandia Prva liga Ptuj Poslovni center Qlandia Prva liga Kranj Poslovni center Qlandia Prva liga Novo mesto Poslovni center Qlandia

www.prva-liga.si 62


50 let rokometa v Dobovi

63


50 let rokometa v Dobovi

64


50 let rokometa v Dobovi

65


50 let rokometa v Dobovi

66


50 let rokometa v Dobovi

oglasno sporočilo

www.hosekra.si

STREHE ZA SREČNE LJUDI

HOSEKRA PESKANA

HOSEKRA GLADKA

BOBREK

PANEL

VALMETAL Z ODTISOM

TP 20

LJUBLJANA: TRŽAŠKA CESTA 86, 01/25 63 209 • SLOV. BISTRICA: KOLODVORSKA ULICA 37e, 02/80 55 120

67


50 let rokometa v Dobovi

astro trgovina d.o.o. Mali obrež 6, 8257 Dobova, Slovenija tel.: +386 (0)7 45 22 163 fax: +386 (0)7 45 22 165 GSM: ++386 (0)51 341 328 e-pošta: kezman@siol.net

68


50 let rokometa v Dobovi

69


50 let rokometa v Dobovi

70


50 let rokometa v Dobovi

Dobova

71


50 let rokometa v Dobovi

mprojekt PROJEKTIRANJE NADZOR SVETOVANJE

72


50 let rokometa v Dobovi

H kak itro i ovo n stn o!

PVC OKNA in VRATA Najb ol okna jša najb za oljš ceno o .

proizvodnja in monta a Cesta bratov Milavcev 35, 8250 Bre ice

Tel.: 07/ 49 61 747 Gsm: 031/ 304 374 www.steklarstvo-lekse.si

73


50 let rokometa v Dobovi

fotomolan

74


50 let rokometa v Dobovi

Srečko Zore: 50 LET ROKOMETA V DOBOVI Založil: MRD Dobova Tisk in oblikovanje: ARtisk, Aleksander Rožman s.p., Dobova Tisk omogočilo: Podjetje AFP Dobova Naklada: 1000 izvodov Arhivsko gradivo in spomine prispevali: Branko BARIŠIĆ, Miro BLAŽINČ, Bojan BOGOVIČ, Sandi DERŽIČ, Milan DOBERŠEK, Stanko JURKAS, Mišo KOSTEVC, Alan KRANJC, Jože OGOREVC, Stane OSTRELIČ, Franc POLOVIČ ml., Ignac REGOVIČ, Miran VERSTOVŠEK, Boris SAVNIK, Boris STAJNKO, Darko ŠIMUNIČ, Gorazd VAŠCER, Anton ŽIBERT, Arhiv UE Brežice, Spletna stran MRD Dobova Ostala literatura: Almanah Rokometne zveze Slovenije – 50 LET, 1999 Kronika OŠ Dobova Diplomsko delo: Zgodovinski razvoj in pomen rokometa v telesnokulturnem življenju Brežic – Miran VERSTOVŠEK, 1983 Lektoriranje: Alenka ZORE 75


50 let rokometa v Dobovi

76


Almanah ob 50.letnici