Issuu on Google+


Samo Fošnarič, Drago Slukan, Janez Virtič

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 7 Učbenik za 7. razred devetletne osnovne šole


Tehnika in tehnologija 7 Učbenik za 7. razred devetletne osnovne šole ©2003 ZALOzBA ): / 4% # ( Limbuš 2003 Avtorji: A Avt vtorj rji:

doc. dr. Samo Fošnarič Drago Slukan Janez Virtič

))lustracije: lustracije: Recenzenta: Recenzenta:

Said Bešlagić izr. prof. dr. SrečKO ' LODEz mag. Mirko Britovšek

Lektorica: Lektorica: FFotografije: otografije:

RED PROF DR 4EREZIJA : ORKO Drago Slukan Janez Virtič 5 ROv : UPANčič 4UDELA NAJVEčja elektrarna na sončNE CELICE V gPANIJI 6IR % ( . 0 OLJE VETRNIH TURBIN )ZCO 6IR % ( . % LEKTRARNA NA SONčNE KOLEKTORJE 6IR 4HE " OOK % NCYKLOPEDIA 1994 6OzNJA MIMO OVIRE 6IR 3 KOLESOM V promet, 1998

/b blikovanje likovanje iin np prelom: relom: :a alozila: lozila: FFotoliti: otoliti: .a atisnila: tisnila:

5 ROv : UPANčič ZALOzBA ): / 4% # ( - # ! D OO - )" / TISK

6SE PRAVICE PRIDRzANE . OBEN DELTE IZDAJE ne sme biti reproduciran, SHRANJEN ALI PREPISAN v katerikoli obliki oz. na katerikoli načIN BODISI ELEKTRONSKO MEHANSKO S FOTOKOPIRANJEM snemanjem ali kako drugačE BREZ PREDHODNEGA PRIVOLJENJA ZALOzNIKA

# )0 +ATALOzNI ZAPIS O PUBLIKACIJI 5 NIVERZITETNA KNJIzNICA - ARIBOR 62 (075.2 Fošnarič, Samo 4EHNIKA IN TEHNOLOGIJA 7 : učbenik za 7. razred devetletne osnovne šole / Samo Fošnarič, Drago Slukan, Janez Virtič ; (ilustracije Said Bešlagić ; fotografije Drago Slukan, Janez Virtičč , IMBUv )ZOTECH 2003 )3" . 961-91048-2-X 1. Slukan, Drago 2. Virtič, Janez # / " )33 )$ 50462209


Kazalo Tehnika in tehnologija

5

Pravokotna projekcija

7

Gradiva in obdelave

17

Obdelava umetnih snovi

23

Kako izdelamo izdelek

29

S kolesom varno v promet

34

3 UDY LOD Y R{ Q M H V NROHVRP

37

Tehnična ččna sredstva

42

Izdelajmo elektromotor

58

Izdelajmo model zapornice

65

Računalniško ččunalniško krmiljenje

66

Pojmovnik

69


Gradiva in obdelave 9 ORJ D X P HW Q LK VQ RY LY Y VDNGDQ M HP { LY OM HQ M X Človek skrbno izbira gradiva za gradnjo in organiziranje svojega bivalnega in delovnega PROSTORA / DKARSI čLOVEK POMAGA S TEHNIKO PRI GRADNJI IN OBDELAVI GRADIV SI JE LAHKO IZDELAL TUDI UMETNOSNOV KI MU NADOMESTI NARAVNA GRADIVA IN IMA CELOBOLJvE LASTNOSTI 4AKOIMAMO DANESzE PREK 200 različNIH UMETNOPRIDOBLJENIH SNOVI KI JIH UPORABLJAMONA VSEH PODROčJIH NAvEGA zIVLJENJA IN DELA 6ELIKOUMETNIH SNOVI SE POD VPLIVOM TOPLOTE ZMEHčA ZATOJIH LAHKO plastično preoblikujemo. V vsakdANJEM zIVLJENJU SE JE ZA IZDELKE IZ UMETNIH SNOVI UDOMAčil plastika. lastika. izraz p

Pridobivanje umetnih snovi in polizdelkov

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

17


Vrste umetnih snovi

% llasti asti so umetne snovi, ki se po deformaciji vračajo v prvotno obliko UMETNA GUMA

Silikoni S ilikoni SO SNOVI IZ KATERIH IZDELUJEJO barve, lake, tesnilne silikonske kite.

Duroplasti D uroplasti so umetne snovi, ki se pod VPLIVOM TOPLOTE NE ZMEHčajo, ampak začNEJO PRI VIvJIH TEMPERATURAH RAZPADATI BAKELIT TEFLON

4ermoplasti 4 ermoplasti so snovi, ki se pod vplivom toplote (70Œ # DO 250Œ # ZMEHčajo in JIH POLJUBNO PLASTIčno oblikujemo ali stiskamo v forme.

Zanimivost 0 RAV POSNEMANJE ZNAčILNOSTI NARAVNIH SNOVI JE PRIPELJALO LETA 1869 ameriškega RAZISKOVALCA * OHNA 7 ESLEYA ( YATTA DO ODKRITJA UMETNIH SNOVI 6 SVOJEM LABORATORIJU JE SKUvAL PRODUCIRATI SLONOVO KOST 0 O VEč NEUSPELIH POSKUSIH JE ZMEvAL KOLODIJ RAZTOPINA NITRATA CELULOZE V ZMESI ALKOHOLA IN ETRA IN KAFRO ZELO DIvEčA A HLAPLJIVA MASTNA KRISTALNA SNOV 3 TEM JE PO NAKLJUčJU JU DOBILCELULOID ENO PRVIH UMETNIH SNOVI KI JE IZZVALA REVOLUCIJO zlasti na področju fotografije.

18

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Preglednica lastnosti najpogostejših umetnih snovi

G// S G S4/ 4/ 4 4A A UM% U M% 4 4.. A 4%% M 4 M00 % R RA4UR. A4UR. A / B BS4/ S4/ JJ.. / S S4 4 (redkejši S.. / V 4ER S plava na 4 moplast ((4 vodi, gostejši gnetljiv, Duroplast trd ZMEHčan ZMEHčan ZMEHč elastičen elastičen elastič potone tekočč teko (D (D OD DO Œ # OD DO Œ # OD DO Œ # V VODI OD DO Œ # 0 V# V# ttrd rd (4 (4

Gostejši od vode

50 do +75 +75 + +75 75 do +95 +95 + +95 95 do +170 +170

0 V# V# meHki m eHki (4 (4

Gostejši od vode

50 DO 15

15 do 0

0 do +145 +145

0 R R%% S S+US +US : G G// R R%% . JJ%% M

+170 + 170 do +205 +205

Gori s svetlo rumenim plamenom, sajast dim.

+145 + 145 do +160 + 160

15 do +110 +110

+110 + 110 do +180 +180

( ITRO SE VNAME GORI S SVETLIM plamenom, z modrim plamenom, kaplja, gori zunaj plamena naprej, vonj po parafinu.

50 do +60 +60 + +60 60 do +90 +90 + +90 90 do +130 +130

+130 + 130 do +250 + 250

, AHKO VNETLJIV GORI S SVETLIM močno dimastim plamenom, sladkoben vonj.

.a ajlon jlon (4 (4

Gostejši od vode

50 DO 20

+185 + 185 do +200 +200

Vnetljiv, gori z modrim plamenom, kaplja, vlečejo se NITKE VONJ PO ROzEVINI OzGANI LASJE SAMOUGASLJIV

Akrilno A krilno ssteklo teklo (4 (4

Gostejši od vode

50 do +95 +95 + +95 95 do +110 +110

+190 + 190 do +220 +220

, AHKO VNETLJIV PRASKETAJOč, svetel plamen, gori sam, vonj po sadju, sajast dim.

0 o oliester liester ((D D

Gostejši od vode

50 do +250 +250

0 RI VIvJI TEMPERATURI ZAč ZAčne ZA čne razpadati.

4EzJE VNETLJIV GORI SVETLO sajast dim, vonj po stirenu.

Bakelit B akelit ((D D

Gostejši od vode

50 do +150 +150 in več več

0 RI VIvJI TEMPERATURI ZAč ZAčne ZA čne razpadati.

4EzKO GORI SAJASTPLAMEN VONJ PO FORMALDEHIDU

0 o olietilen lietilen (4 (4

Redkejši od vode

Gostejši od 0 o olistiren, listiren, vode sstiropor tiropor (4 (4 Redkejši od vode

50 DO 25

25 DO 15

20 do +90 +90 + +90 90 do +185 +185

+110 + 110 do +190 + 190

Legenda: D UMETNA SNOV JE dduroplast uroplast KI SE POD VPLIVOM TOPLOTE NE ZMEHča 4 UMETNA SNOV JE ttermoplast ermoplast KI SE POD VPLIVOM TOPLOTE ZMEHča

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

19


Polivinilklorid ali PVC )Z 0 6# IZDELUJEJO FOLIJE IGRAče, različne profile, ploščE UMETNO USNJE SKAJ CEVI ZA kanalizacijo, izolacijo za električne vodnike, gramofonske plošče, lepilne trakove, posodo VEDNO MANJ OKRASKE ITD

+OvARE

Folije, pregrinjala

/ DTOčne cevi

Polietilen trojništvu uporablja za tesnila, pokrove za zapiranje, zaščito pred korozijo, 0 OLIETILEN SE V sstrojništvu elektroteHniki ZA IZOLACIJO VISOKONAPETOSTNIH OHIvJA ZA AKUMULATORJe, notranje preobleke; v elektroteHniki gradbeništvu za cevi za pitno in odpadno vodo, kablov, cevi za instalacije, kolute, v gradbeništvu transportne e elemente: lemente: zaboji za steklenice, razne posode, prekrivne folije, umetno travo; za transportne folija za pakiranje, tube, doze, koši za smeti, razne folije za nošenje; za igrače, posodo za gospodinjstvo, za deske za jadranje, rezervoarje itd.

0 LOvče

0 OSODA

0 LASTENKE

Polistiren, stiropor se uporablja za izolacijo električNIH VODNIKOV ZA AKUMULATORSKE POSODE GUMBE IGRAče, OHIvJA APARATOV GOSPODINJSKE PREDMETE SKODELICE DRzALA VLOzKI V HLADILNIKIH JOGURTOVI lončKI 3PENJEN SE UPORABLJA KOTSTIROPOR IZOLACIJSKI IN EMBALAzNI MATERIAL

+OZARCI

20

4 %

Spenjeni polisTIREN STIROPOR

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Poliamid (najlon, perlon) / DPOREN PROTI KISLINAM IN LUGOM 4OPI SE V ACEtonu in benzenu, odporen je proti vodi in ALKOHOLU GOSTEJvI JE OD VODE / DPOREN JE PROTI OBRABI IN POvKODBAM 3LABO PREVAJA TOPLOTO in elektriko. )Z POLIAMIDOV IZDELUJEJO TEKSTILNA VLAKNA VRVI MREzE VENTILE ZOBNIKE TESNILA ročaje, igrače, cevi, okrove in posodo.

. AJLON

Akrilno steklo optiki kot stekla za očala, urna stekla, lupe, leče, prizme, optične vodnike; v Uporablja se v optiki gospodinjstvu gospodinjstvu ZA OHIvJA APARATOV PRIBOR POSODO V e elektroteHniki lektroteHniki kot deli stikal, prekritja, v o ziliH kot vzvratne luči, smerokazi, voziliH merilne skale, senčniki luči, optični zbiralci; na pisarniški isarniški opremi opremi za pisalne stroje, nalivna prekrivna stekla, zasteklitve za vozila in letala; v p peresa, risalni pribor itd.

Stojalo za epruveto

Poliester 0 OLIESTRSKO SMOLO KUPIMO NA ODDELKIH ZA AVTOKOZMETIKO SAJ SE POGOSTO UPORABLJA ZA KRPANJE LUKENJ V OHIvJIH AVTOMOBILOV čolnov, desk za surfanje po vodi, za popravilo pločEVINASTIH IN PLASTIčNIH STREH ZA IZDELAVO VELIKIH POSOD BAZENOV REZERVOARJEV PLOVIL KAJAKI KANUJI GLISERJI ZA HIDROIZOLACIJE RAZNIH JAvKOV ZOBNIKE LEzAJE IN TEKSTILNA VLAKNA

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

21


0 LOvče iz poliestrske smole in armirane s steklenimi vlakni.

/ KRASKI IZ POLIESTRSKE SMOLE

0 OLIESTRSKA SMOLA JE TRDA PROZORNA ODPORNA PROTI VEčini topil, odporna proti višjim temperaturam, se zelo malo krči in razteza, je primernejša za obdelavo kot steklo, da se rezati, vrtati, brusiti, polirati itd.

Fenolplast (bakelit) Je odporen proti vlagi, kislinam in lugom, je slab prevodnik elektrike in toplote ter je gostejši od vode.

3TIKALO zARNIčno grlo, sponka iz bakelita

)Z BAKELITA IZDELUJEJO STIKALA GUMBE ROčaje loncev, pladnje, jamske čelade in različne okrove.

Umetne snovi in okolje $ O SEDAJ SMO OBRAVNAVALI LE DOBRE LASTNOSTI UMETNIH SNOVI 5 METNE SNOVI IMAJO TUDI SLABE lastnosti, kot so: gorljivost, neodpornost na TEMPERATURO NA VIvJIH TEMPERATURNIH OBMOčJIH RAZPADAJO LOMLJIVOST TEzKO SE LEPIJO V PRIMERU ZLOMA JIH TEzKO VARIMO ALI PA JIH NI MOzNO zato je potrebno zamenjati cel sestavni del. V naravnem okolju umetne snovi zelo počasi RAZPADAJO ALI PA SPLOH NE : ATO PREDSTAVLJAJO ZA OKOLJE ZELO VELIKO OBREMENITEV / DPADKI IZ UMETNIH SNOVI IZ GOSPODINJSTEV VREčKE POSODICE ZA zIVILA TEKSTIL IZ UMETNIH SNOVI ITD IZ INDUSTRIJE PRETEzNOKOTEMBALAzA IN IZ ODPADKOV ODSLUzENIH AVTomobilov predstavljajo velik PROBLEM ZA OKOLJE $ A BI ZMANJvALI PRISOTNOSTODPADNIH UMETNIH SNOVI V OKOLJU JIH LOčujejo OD DRUGIH ODPADKOV TER JIH MELJEJO V GRANULATNO OBLIKO )Z GRANULATA IZDELUJEJO MANJ KAKOVOSTNE IZDELKE KOT SO KORITA ZA ROzE SESTAVNI DELI ZVOčNIH ZAvčITNIH OGRAJ OB AVTOCESTAH 5 METNE SNOVI TUDI SEzIGAJO V POSEBNIH SEzIGALNICAH KJER JE DOVOLJ VISOKA temperatura, da snovi popolnoma zgorijo. SproščENO TOPLOTO V SEzIGALNICAH UPORABLJAJO ZA OGREVANJE MEST 3EzIGANJE UMETNIH SNOVI V NARavi poteka pri prenizki temperaturi, zato se sproščajo strupeni plini in močAN DIM KI ZASTRUPLJA NARAVNO OKOLJE 5 METNIH SNOVI V NARAVNEM OKOLJU ZATO NE SMEMO SEzIGATI ! VTOMObilska industrija vgrajuje v avtomobile SESTAVNE DELE IZ UMETNIH SNOVI KI SE PO IZTROvENOSTI VOZILA DAJO RECIKLIRATI IN PONOVNO UPORABITI ZA IZDELAVO IZDELKOV 4AKO JE KLJUB VSESTRANSKI UPORABI UMETNIH SNOVI VPLIV NA okolje minimalen. 22

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Obdelava umetnih snovi mDJ DQ M H : A zAGANJE UMETNIH SNOVI UPORABLJAMOENAKA ORODJA IN STROJE KOTZA LES +ROzNA zAGA JE ZELO NEVAREN STROJ ZA OBDELAVO GRADIV ZATO NA NJEM LAHKO DELA LE Učitelj, ki mora uporabljati zaščitna očALA IN DELOVNO HALJO

kAGANJE NA VIBRACIJSKI zAGI

kAGANJE NA KROzNI zAGI

RočNE zAGE

Vrtanje : A VRTANJE JE NAJBOLJE DA IZBEREMO SVEDRE ZA LES Z VODILNO KONICO 4I SVEDRI TRDE UMETNE SNOVI NE KRHAJO MEHKE SNOVI PA NE VLEčejo po vijačnici in ni nevarnosti, da bi pri vrtanju prišlo do poškodb obdelovanca in učenca.

Vrtanje

Svedri, s katerimi vrtamo tudi umetne snovi

Plastično ččno oblikovanje 0 LASTIčNO LAHKO OBLIKUJEMO LE TERMOPLASTIčne umetne snovi, ki se pod vplivom toplote ZMEHčajo.

Oblikovanje granulata s segrevanjem 0 RIPRAVIMO POSODICE FORME ZA POLNJENJE Z GRANULATOM : A barvni mozaik pripravimo granulat različNIH BARV & ORME Z GRANULATOM SEGREVAMOV PEčici na temperaturi od 150Œ # DO

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

23


240Œ # TAKODOLGO DOKLERSE VES GRANULATNE STALI IN ZAPOLNI CELOTNOFORMO . ATOVROč izdelek OHLADIMO V VODI 5 METNO SNOV IZLUvčIMO IZ FORME 0 O POTREBI OSTRE ROBOVE OBRUSIMO

- ODELI FORME

Vstavljanje granulata

/0 /:/R R)L/ )L/ ! 0 RI DELU S PEčico uporabljajmo zaščitne rokavice in klešče!

' RANULATV MODELU FORMI

Segrevanje v pečici

V industriji termoplaste brizgajo ali stiskajo. Brizgani liv je običajen način za izdelavo predmetov za gospodinjstvo, igrač itd. Bat potiska granulat iz umetne snovi v segreti valj, KJERSE ZMEHčA IN JO NATO STISKA V HLADNE LIVNE FORME

3HEMATSKI PRIKAZ BRIZGANJA

24

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Segrevanje z vročim ččim zrakom Umetno snov segrejemo z vročim zrakom s pomočJO FENA ZA ODSTRANJEVANJE BARV +O SE OBDELOVANEC ZMEHča, ga poljubno oblikujemo prosto ali v modelu.

Segrevanje s fenom

Model za upogibanje

Model za upogibanje

Umetno snov segrejemo z usmerjanjem vročega zraka nad grelno ploščO / BDELOVANECNA TA način segrevamo lokalno in to nam omogoča le pregibanje obdelovanca.

6 HJ UHY DQ M H ] { DULOQ R Q LW NR 5 METNO SNOV SEGREJEMO LOKALNOZ zARILNO NITKO CEKAS 0 OSTOPEK SEGREVANJA NAM OMOGOča le pregibanje umetne snovi. Upogibamo v priprAVLJENI vABLONI 0 RI SEGREVANJU Z zARILNONITKO MORAMO BITI PREVIDNI SAJ JE TEMPERATURA zARILNE NITKE 650Œ # DO 750Œ # IN OB NEPREVIDNOSTI LAHKO PRIDE DO OPEKLIN

kARILNA NITKA

0 RIPOMOčki za upogibanje

Ulivanje poliestrske smole 0 OLIESTRSKA SMOLA JE GOSTA KOT SIRUP RAHLO RUMENKASTE BARVE Z ZNAčilnim vonjem po SVETILNEM PLINU +ER SMOLA SAMA NI UPORABNa, ji za strjevanje dodajamo primesi. Smoli nikoli oboje oboje H Hkrati krati . ASTANE PRIMEvAMO POSPEvEVALEC KATALIZATOR B in nato trdilec # (n (nikoli kemična reakcija, pri kateri se sproščA TOPLOTA 3MOLA PREIDE PREK zELIRNE OBLIKE V TRDNO prosojno snov. Reakcija poteka pri sobni temperaturi (18Œ # 20Œ #

0 OLIESTRSKI SET 4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

25


0 RIPOMOčke in orodje po delu očISTIMO Z ACETONOM 0 OLIESTRSKA SMOLA JE DUROPLAST ZATO SE po strditvi in učINKU TOPLOTE NE ZMEHča več 4OPLOTNO JE NE MOREMO OBDELOVATI

Ulitek

3TRJEN ULITEK POLIESTRSKE SMOLE LAHKO zAGAMO VRTAMO BRUSIMO IN POLIRAMO /0 /:/R R)L/ )L/ ! 0 RI DELU MORAMO UPOvTEVATI NAVODILA ZA VARNO DELO IN VARNO UPORABO SNOVI 0 ROSTORPRI DELU zračIMO 6 BLIzINI NE UPORABLJAMO ODPRTEGA PLAMENA KERJE MASA GORLJIVA Če pride delček v očI JIH TAKOJ IZPLAKNEMO IN POIvčemo zdravnika.

Globoko vlečenje č čenje 0 RI GLOBOKEM VLEčenju se na mestu vlečenja gradivo stanjša, ker se del gradiva porabi za povečanje površine. Umetno snov je za postopek vlečenja potrebno prej segreti do testastega stanja, v katerEM JE MOzNO GRADIVO PLASTIčno oblikovati oziroma globoko vleči. 3HEMATSKI PRIKAZ ORODJA ZA GLOBOKO VLEčENJE IN MOzNOSTI SEGREVANJA UMETNE SNOVI

4ERMOPLASTZA globoko vlečenje.

Globoko vlečena umetna snov, oblika je odvisna od oblike orodja.

0 ATRICA

Matrica

/ RODJE ZA GLOBOKO VLEčenje

/0 /:/R R)L/ )L/ ! 0 RI SEGREVANJU UMETNIH SNOVI NASTAJAJO vKODLJIVI plini, zato je treba prostor dobro zračiti.

26

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Brušenje Rezane ali lomljene površine moramo obdelati Z BRUvENJEM 4O PA LAHKO STORIMO S POMOčjo brusilnega koluta ali z brusnim papirjem na ravni podlagi. Gradacijo brusnega papirja IZBIRAMO GLEDE NA ZAHTEVNOSTIN zELENO GLADKOSTOBDELANE POVRvINE

Brušenje na ravni podlagi

Brušenje na brusilnem kolutu

Poliranje Brušene površine imajo še vedno določENO HRAPAVOST ZATO SO PROZORNE UMETNE SNOVI NA MESTIH BRUvENJA MOTNE $ A DOSEzEMO POPOLNO GLADKOST IN PRI PROZORNIH SNOVEH TUDI prozornost, je potrebno brušene površine polirati. Dobro se dajo polirati trde umetne snovi. 0 RED POLIRANJEM POVRvINO Obrusimo z najfinejšim vodobrusNIM PAPIRJEM : A POLIRANJE uporabljamo kar polirne paste za avto lake.

Fini brusilni papir in polirna pasta

0 OLIRNE PASTE

Lepljenje )ZDELKI IZ UMETNIH SNOVI SO VEčinoma iz enega kosa. Velikokrat pa je potrebno tudi kaj zlepiti, bodisi da sestavljamo izdelek ali pa poprAVLJAMO KAJ ZLOMLJENEGA 0 RED LEPLJENJEM TESTIRAMO SPOSOBNOST LEPLJENJA UMETNE SNOVI KI JO zELIMO ZLEPITI 4EST OPRAVIMO S KAPLJICO VODE . A POVRvINO KANEMO KAPLJICO VODE če se razleze po lepljeni površini, bomo uspešno lepili. Če kapljica vode spolzi po lepljeni površini in se ne prime, bo lepljenje neuspešno. Umetne snovi bomo uspešno lepili, če lepila vsebujejo topilA VKATERIH SE UMETNA SNOVTOPI 0 OVRvINE ZA LEPLJENJE MORAJO BITI RAZMAvčene, za nekatere primere lepljenja tudi brusno HRAPAVE : A RAZMASTITEV LEPLJENIH POVRvIN UPORABLJAMO ACETON

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

27


Lepila Univerzalna U niverzalna lepila lepila UPORABLJAMO ZA LEPLJENJE POROZNIH LUKNJIčAVIH UMETNIH SNOVI 4AKA lepila sestavljajo lepljiva veziva in topila, to so tekočINE V KATERIH JE RAZTOPLJENO VEZIVO 0 O NANOSU LEPILA TOPILO HITRO IZHLAPI IN OSTANE LE VEZIVO KI POVEZUJE SESTAVNE DELE : UNIVERZALNIMI LEPILI LAHKO LEPIMO ENAKE ALI RAZLIčNE UMETNE SNOVI : LEPLJENO MESTO DOSEzE TRDNOSTPONEKAJ URAH odvisno od vrste topila v lepilu. V trGOVINAH DOBIMOLEPILA VTUBAH POD IMENI . EOSTIK 5 ( 5 ITD

Univerzalno lepilo

+ontaktna + ontaktna (sekundna (sekundna llepila (se epila SO UPORABNA ZA LEPLJENJE NEPOROZNIH UMETNIH SNOVI , EPLJENO mesto mora biti razmaščENO , EPILO NA TANKO NAMAzEMO GELALI TEKOčINO IN HITRO STISNEMO lepljenca ter nekaj časa s silo delujemo na spojno mesto. 0 O NEKAJ SEKUNDAH JE MESTO zlepljeno.

+ONTAKTNO SEKUNDNO LEPILO

Dvokomponentna lepila

+ omponentna llepila epila so sestAVLJENA IZ DVEH ALI VEč SESTAVIN KOMPONENT KI JIH ZMEvAMO +omponentna pred uporabo. Vezivo je umetna smola, ki ima LEPILNE LASTNOSTI +Oji dodamo trdilo, nastane v njej kemična sprememba, ki povzročI DA SE SNOV STRDI 3TRJEVANJE LAHKO POTEKA OD NEKAJ minut do nekaj ur. : A Učinkovito delo z lepili upoštevamo navodila proizvajalca. /0 /:/R R)L/ )L/ ! 8 za varno delo z lepili upoštevamo navodila proizvajalca, 8 PRI UPORABI ZDRAVJU vKODLJIVIH LEPILPOSKRBIMO ZA DOBRO ZRAčENJE DELOVNIH PROSTOROV 8 PRI DELU S SEKUNDNIMI LEPILI PAZIMO DA NE PRIDEJO NA KOzO ALI Oči, 8 z lepili ne delamo pri odprtem ognju, ker so topila vnetljiva.

28

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Kako izdelamo izdelek (projektna naloga) Analizirajmo svoje bivalno, delovno okolje in okolje za prosti čas.

: EKSKURZIJA V PROIZVODNI OBRAT 8 priprava na ekskurzijo (kam, kdaj, 8 KAKO 8 izvedba ekskurzije in analiza

/ BLIKUJMO ZAMISELUPORABNEGA IZDELKA skiciranje

0 RI OBLIKOVANJU IDEJNE ZAMISLI NAS omejujejo: 8 gradiva 8 RAZPOLOzLJIVO orodje in stroji 8 namen izdelka (igračA DARILO 8 ergonomska oblikovanost 8 estetski videz 8 funkcionalnost izdelka 8 uporabnost izdelka

0 ROIZVODNJA SESTAVNIH DELOV 8 vzpostavitev proizvodnje

- ONTAzA 8 SESTAVLJANJE SESTAVNIH DELOV IZDELKA

0 REVERJANJE 8 kontrola izdelave izdelka 8 funkcionalnost 8 delovanje

)ZDELAVA PROTOTIPA 8 priprava gradiva 8 DIMENZIONIRANJE SESTAVNIH DELOV 8 dolo določANJE določ čANJE DELOVNIH OPERACIJ IN 8 postopkov 8 preskušanje prototipa in 8 dopolnjevanje

)ZRAčun cene izdelka: 8 vpliv gradiv na ceno izdelka 8 porabljena energija 8 obraba strojev 8 POMOzNI MATERIALI 8 osebno delo

4EHNOLOvKA IN TEHNIčna dokumentacija: 8 delavniška risba 8 sestavna risba s kosovnico

/ RGANIZACIJA PROIZVODNJE 8 TEHNOLOvKI LIST 8 RAZDELITEV DELOVNIH MESTPO INTERESIH 8 RACIONALIZACIJA DELOVNIH OPERACIJ 8 vABLONIZACIJA 8 ergonomska postavitev delovnega 8 mesta

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

29


Izdelajmo izdelek iz akrilnega stekla

)DEJNA SKICA STOJALO ZA EPRUVETO

0 ROTOTIP

Tehnična ččna dokumentacija Delavniška risba s kosovnico.

30

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Tehnološka dokumentacija 4EHNOLOvKI LIST UčENEC * OzE " OLKA )ME IZDELKA 3TOJALO ZA EPRUVETO

0 o oz. z.

+os + os

Delovna D elovna o operacija peracija

/ rrodja, odja, sstroji, troji, naprave naprave

Gradivo G radivo

Varstvo V arstvo pri pri delu d elu

0 rredviden edviden ččas as

1

1

kAGANJE TRAKOV

Mizarski kombinirani stroj

Akrilno steklo 3 mm

$ ELOVNA HALJA IN zAvčitna očala

30 sek

1

1

kAGANJE NA DOLzINO

6IBRACIJSKA zAGA

Akrilno steklo $ ELOVNA HALJA 3 mm

15 sek

1

1

0 RENAvANJE MER

Šablona

Akrilno steklo $ ELOVNA HALJA 3 mm

20 sek

1

1

Vrtanje

Stabilen vrtalni stroj, Akrilno steklo $ ELOVNA HALJA sveder premera 15 mm 3 mm

40 sek

1

1

Brušenje robov

Brusilni papir, ravna podlaga

Akrilno steklo $ ELOVNA HALJA 3 mm

2 min

1

1

Upogibanje

' RELEC Z GRELNO zICO

Akrilno steklo $ ELOVNA HALJA 3 mm

8 min

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

31


Lista delovnih mest Razdelitev R azdelitev dela dela p po o interesiH interesiH : AP št.

Delovna operacija

Število DELOVNIH mest

Učenci U čenci

: ADOLzITVE

1.

kAGANJE NA KROzNI zAGI

2

UčITELJ IN - IHA

- IHA VODJA

2.

kAGANJE NA VIBRACIJSKI zAGI

3

5 ROv . EJC . INA

. EJC VODJA

3.

0 RENAvANJE MERNA GRADIVO

2

+LARA - ITJA

- ITJA VODJA

4.

Vrtanje

2

Lara, Jakob

, ARA VODJA

5.

Brušenje

4

! NA gPELA * URE . ATAvA

gPELA VODJA

6.

Segrevanje in upogibanje

4

. EJA - ARKO " RANKA

- ARKO VODJA

7.

0 RESKUvANJE

1

Urška 0 ETRA

Organiziranje delovnega mesta Vsaka interesna delovna skupina si delovno mesto prilagodi tako, da za delo porabi čim manj gibov in napora, da je zdravju čIM MANJ vKODLJIVO TER DA JE OPRAVLJENO DELO HITRO IN natančNO 4AKO OBLIKOVANO IN ORGANIZIRano delovno mesto imenujemo ergonomsko.

Organizacija proizvodnje

32

kAGANJE NA KROzNI zAGI

kAGANJE NA VIBRACIJSKI zAGI

Vrtanje

Brušenje

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Upogibanje

Segrevanje

)ZDELEK

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

33


Pojmovnik

Elektromotorji Stroji, ki za vrtenje izkoriščajo magnetne učinke električNEGA TOKA 0 RISOTNI SO SKORAJ V VSEH NAPRAVAH PRI KATERIH SE DELI VRTIJO

Alternativni viri električne ččne energije . Ačini proizvodnje električne energije, ki predstavljajo čistejši, okolju prijaznejši in (sčASOMA CENEJvI NAčin pridobivanja električne energije.

Brizganje 4EHNOLOvKI POSTOPEK OBLIKOVANJA TEKOčIH SNOVI KI SE strdijo v predvideno obliko.

CNC-krmilnik $ EL# . # STROJA KI KRMILI OBDELAVO +RMILNIK DAJE UKAZE STROJU O POMIKIH REZIL O GLOBINI OBDELAVE O HITROSTIH pomikov

CNC-stroj . EKE VRSTE AVTOMAT KI GA KRMILI RAčUNALNIK # . # POMENI # OMPUTER . UMERICALLY # ONTROLLED računalniško numeričNO KRMILJENJE 0 RVI TAKvNI STROJI SO SE POJAVILI V : $ ! V PETDESETIH LETIH PREJvNJEGA STOLETJA : NJIMI POVEčamo produktivnost, izboljšamo kakovost in natančnost, zmanjšamo proizvodne STROvKE IN IZDELAMO ZAHTEVNE IZDELKE KI JIH NA drugačen način ne moremo izdelati.

Elektronika 6EDA KI SE JE RAZVILA PRED PRIBLIzNO STO LETI 0 ROUčuje naprave za prenos, preoBLIKOVANJE IN SHRANJEVANJE različNIH INFORMACIJ

Elektrotehnika 6EDA O TEHNIčni uporabi elektrike. V grobem jo delimo na elektroenergetiko in elektroniko.

Enosmerna napetost . APETOST KI POGANJA ENOSMERNI TOK 0 RIKLJUčKA NA VIRIH enosmerne napetosti sta stalna in sta označena s + in 6IRI ENOSMERNE NAPETOSTI SO RAZLIčne baterije, akumulatorji, usmerniki, ki izmenično napetost spreminjajo v enosmerno.

Gostota 4O JE MASA SNOVI DELJENA Z NJENO PROSTORNINO : APIvE mo jo kot maso prostornine enega kubičnega metra snovi kg/m3.

Gradacija Stopnja zrnatosti brusilnega papirja.

Dinamo 3TROJ KI PREJEMA MEHANSKO DELO IN GA PRETVARJA V električNO DELO 6ELIKI DINAMOSTROJI V ELEKTRARNAH NAPAJAJO OMREzJE Z ELEKTRIčNO ENERGIJO MAJHNE PA UPORABLJAMO NA KOLESIH PRI AVTOMOBILIH ZA POLNJENJE akumulatorjev itd.

Duroplast 4RDA UMETNA SNOV KI SE PRI VIvJI TEMPERATURI NE ZMEHča.

Ekologija . AUK O VPLIVU OKOLJA NA zIVLJENJE RASTLIN IN zIVALI

Granulat Gradivo v zrnati obliki.

Gred Del stroja, ki prenaša delo z vrtenjem. Gredi so OBREMENJENE NA UPOGIB IN VZVOJ , AHKO SO TOGE členaste ali gibke gredi. Če je na gredi pritrjen pogonski del stroja, govorimo o gonilni gredi, če pa gred zavrti pogonski zobnik ali kakšen drug element, govorimo o gnani gredi.

Hidroelektrarna

5 SMERJENO GIBANJE MAJHNIH DELCEV NPR ELEKTRONOV ki imajo električNI NABOJ +O STEče električni tok skozi porabnik, povzroči kemične spremembe, magnetno polje ali segrevanje snovi. Razlikujemo enosmerni in izmenični električni tok.

/ BJEKT ZA PROIZVODNJO ELEKTRIčNE ENERGIJE ( IDROELEK trarna vključuje vse proizvodne, stikalne, prenosne in TRANSFORMATORSKE NAPRAVE :A POGON generatorjev izkorišča potencialno energijo vode (padec vode zaradi višinske raZLIKE ALI KINETIčno ENERGIJO VODE ENERGIJO ZARADI HITROSTI VODNEGA TOKA

Električni ččni vodnik

Izhodne enote

Električni ččni tok

Uporabljamo pri električNIH VEZJIH ZA POVEZAVO VIROV PORABNIKOV STIKAL . AREJENI SO IZ ELEKTRIčNO PREVODNIH snovi, največKRAT IZ KOVIN LAHKO PA SO TUDI KAPLJEVINE ki imajo raztopljene soli, kisline, baze.

4 %

( . ) + A

) .

4 %

Del računalniško krmiljenega stroja, ki pošilja podatke krmilnim elektromotorjem, prEK KATERIH SE IZVAJA GIBANJE IN OBDELAVA NA STROJU )ZHODNA ENOTA JE TUDI ZASLON KI GA IMAJO zE VSI # . # STROJI 3 POMOčjo ZASLONA LAHKO PROGRAMER OPERATER NA ENOSTAVEN načIN PREK SISTEMA MENIJEV KOMUNICIRA S STROJEM . A

( . / L / G ) J A

7

69


ZASLONU SE KAzE TRENUTNA POZICIJA ORODJA VRTLJAJI vretena, razne spremenljivke in alarmi, ki nas OPOZARJAJO NA NAPAKE . A ZASLONU IZVAJAMO TUDI grafično simulacijo programa, še preden izvedemo program.

4O JE POT OD ZAMISLI DO IZDELKA : AJEMA SKICIRANJE IN OPISE TEHNIčne risbe, planiranje postopkov izdelave, izdelave poskusnega izdelka.

Nafta

Izmenična ččna napetost . APETOST KI POGANJA IZMENIčNI TOK 0 OLA PRIKLJUčkov VIRA SE NENEHNO SPREMINJATA S TEM PA SE SPREMINJA tudi smer toka (50 KRAT V SEKUNDI 6IRI IZMENIčne napetosti so kolesarski dinamo, dinamo pri AVTOMOBILU 4UDI ELEKTRIčna napeljava v stanovanju ima izmenično napetost (220 6

Izolant Snov, ki ima lastnost, da skozi njo ne more teči električni tok.

Izolator 0 LAST SNOVI KI JO UPORABIMO ZATO DA PREPREčimo PREHAJANJE TOPLOTE ZVOKA VLAGE 6 ELEKTRIKI JIH UPORABLJAMO ZA PREVLEKO zIC KABLOV

Jermensko gonilo Del stroja ali naprave, pri katerem prenašamo gibanje iz gonilne na gnano gred s pomočJOJERMENOV * ERMEN sko gonilo predstavlja enostaven, poceni in nesunkovit prenos gibanja.

Kalup, forma Votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita ali brizgana snov.

Surova nafta, je oljnata, čRNO ZELENA VNETLJIVA tekočina, ki jo čRPAJO IZ PODZEMNIH NAHAJALIvč. Uporablja se predvsem za pridobivanje tekočIH GORIV

Najlon 4RGOVSKO IME ZA TEKSTILNA VLAKNA IZ UMETNE SNOVI poliamid.

Naris 0 ROJEKCIJA PREDMETA NA POKONčno projekcijsko RAVNINO KI JO IMENUJEMO TUDI NARISNA RAVNINA 0 RED met pogledamo od spredaj, tako da je vidna značilna OBLIKA PREDMETA IN TO KAR VIDIMO PROJICIRAMO NA NAR isno ravnino.

NC-stroj . UMERIčNO KRMILJENI STROJI . # PREDHODNIKI # . # STROJEV

)ZDELEK NAMENJEN neposredni uporabi.

Litje / BDELOVALNI POSTOPEK PRI KATEREM SNOV V TEKOčem stanju ulijemo v kalup, v katerem se strdi in prevzame obliko kalupa.

Magnet

Oblikovanje 4O JE SKUPINA OBLIKOVALNIH POSTOPKOV PRI KATERIH SNOV v tekočem ali gnetljivem stanju oblikujemo v obliko končnega izdelka in počakamo, da se strdi. Sem sodita brizganje in litje.

Odrezovanje

Ozemljitveni vod : Avčitni vodnik pri električNIH NAPELJAVAH KI POVEZUJE OHIvJA NAPRAV Z ZAvčitnim vodom, ki je povezan z ZEMLJO : AvčITNI VODNIK JE RUMENO ZELENE BARVE

+OVINA ALI ZLITINA KI IMA LASTNOST DA PRIVLAčI zELEZO 6SAK MAGNET IMA DVA POLA SEVERNEGA IN JUzNEGA Raznoimenska pola se privlačita, istoimenska pola pa se odbijata.

Patrica

Matrica

Plastika

Mirujoči del orodja pri globokem vleku.

Stikalo, ki ima tri priključke. Srednji priključek je stalni, z vklapljanjem stikala pa se izmenično sklene POVEZAVA Z ENIM OD PREOSTALIH DVEH PRIKLJUčkov.

( . ) + A

Gibajoči se del orodja za globoki vlek. Je tudi SESTAVNI DEL ORODIJ PRI NEKATERIH DRUGIH OBDELOVALNIH POSTOPKIH

Umetna snov, gnetljiva pod vplivom toplote, predmeti, izdelki, izdelani iz umetne snovi.

Menjalno stikalo

4 %

. UMERICAL# ONTROL SO

4O JE SKUPINA OBDELOVALNIH POSTOPKOV PRI KATERIH NOz REzE DELCE SNOVI OD POLIZDELKA IN S TEM OBLIKUJEMO izdelek. Med odrezovanje spADAJO zAGANJE VRTANJE brušenje, itd.

Končlni ččlni izdelek

70

Načtrovanje ččtrovanje izdelka

) .

4 %

Polizdelek )ZDELEK IZ SUROVINE NAMENJEN ZA IZDELAVO IZDELKA ALI NOVEGA POLIZDELKA ( . / L / G ) J A

7


3 RO{DVW R J RQ LOR

Radioaktivne snovi

3ESTAVLJATA POLz IN POLzASTOKOLO ZOBNIK : NJIM LAHKO sestavimo gonila z visokim prestavnim razmerjem. 0 RESTAVNO RAZMERJE JE TEM VEčje, čim več IMA POLzASTO KOLO ZOB 0 OLz JE VEDNO PRITRJEN NA GONILNI GREDI

Snovi z nestabilnimi jedri, ki razpadejo na manjša JEDRA PRI TEM PA SEVAJO zARKE ALFA BETA IN GAMA 0 RI TEM NASTAJAJO POPOLNOMA NOVE SNOVI 0 RI CEPITVI JEDER na manjša jedra se sprošča veliko energije, ki jo izkoriščAMO ZA POGON PODMORNIC LETALONOSILK VELIKIH TANKERJEV PARNIH TURBIN V ELEKTRARNAH 5 PORABLJA PA SE TUDI V OBOROzITVENE NAMENE

3 RP R{ Q H črte č 4O SO POVEčini polne tanke čRTE 0 RI KOTIRANJU omejujejo kotirni rob ter segajo dva milimetra čez kotirno čRTO 0 RI SKICIRANJU JIH UPORABLJAMO ZA POMOč pri risanju krogov in lokov ter za označITEV ZUNANJIH MERPREDMETA +ASNEJE JIH PREVLEčemo z debelo polno črto.

4O JE V STROJNIvTVU SISTEM ZOBNIKOV KI IMA NALOGO zmanjšati število vrtljajev gnane gredi.

Rotor

Pravokotna projekcija / SNOVNI NAčIN TEHNIčNEGA RISANJA 0 REDMETPOSTAVIMO v namišljeni prostorski kot, ki ga sestavljajo tri med seboj pravokotne projekciJSKE RAVNINE 0 ROJICIRAMO GA pravokotno na projekcijske ravnine. Dobimo tri projekcije, imenovane naris, tloris in stranski ris.

Preoblikovanje 4O JE SKUPINA OBDELOVALNIH POSTOPKOV S KATERIMI spremenimo obliko gradiva, npr. z rezanjem, krivljenjem ali valjanjem.

Prestavno razmerje Razmerje med velikostjo gonilnega in gnanega zobnika.

Prevodnik 3NOV SKOZI električNI TOK ZLATO SREBRO RAZTOPINE SOLI

Reduktor

KATERO LAHKO VIR NAPETOSTI POGANJA . AJBOLJvI PREVODNIKi so nekatere kovine PLATINA PA TUDI NEKATERE BAZE KISLINE ELEKTROLITI

Projiciranje 0 OSTOPEK PRESLIKAVE TELES NA PROJEKCIJSKO RAVNINO

Projekcija 5 PODOBITEV PREDMETA V RAVNINI 0 REDMETI IMAJO TRI RAZSEzNOSTI RISALNA RAVNINA PA LE DVE 2AZLIčne metode PREDPISUJEJO KAKO TRIRAZSEzNI PREDMET NARIvEMO V ravnini.

Vrteči del elektromotorjev, generatorjev, turbin, kompresorjev, črpalk.

Sestavna risba Glavna risba predstavi celoten izdelek v njegovi končni fazi.

Skiciranje 6 TEHNIKI JE TO PROSTOROčno risanje predmetov po PRAVILIH TEHNIčnega risanja. Merilo ni predpisano, razmerja pa moramo čIM BOLJ OHRANITI

Sončna ččna celica Vir električne energije, ki pretvarja sončno energijo v električNO DELO +ER SO SONčne celice omejene na sončNE DELE DNEVA SHRANJUJEJO čez dan pridobljeno ENERGIJO V AKUMULATORJE TE PA LAHKO POLJUBNO uporabljajo v nesončNIH DELIH DNEVA

Sončni ččni kolektorji 3ISTEM POD USTREZNIMI KOTI POSTAVLJENIH ZRCAL KI sončno svetlobo usmerjajo v isto točKO GORIvče. V gorišču se zaradi sončne energije segreje in upari VODA TO LAHKO IZKORISTIJO za vrtenje turbin oziroma generatorjev.

Standard za tehnično ččno risanje So zakonski predpisi za predstavitev predmetov v TEHNIKI

Stator

Projekcijska ravnina 0 LOSKEV NA KATERO PROJICIRAMO PREDMET PO DOLOčENIH PRAVILIH

Mirujoči del elektromotorjev, kompresorjev, črpalk.

generatorjev,

Stikalo

Prostorski kot Sestavljajo med seboj pravokotne projekcijske ravnine. Risani predmet postavimo v prostorski kot in GA ENAKOMERNO ODMAKNEMO OD VSEH PROJEKCIJSKIH ravnin.

4 %

( . ) + A

) .

4 %

. APRAVA S KATERO LAHKO SKLENEMO ALI RAZKLENEMO električni krog.

Stranski ris 4OJE PRAVOKOTNA PROJEKCIJA PREDMETA NA STRANSKORISNO projekcijsko ravnino 0 REDMET POGLEDAMO OD LEVE ( . / L / G ) J A

7

71


strani in to, kar vidimo, projiciramo na navpično stranskorisno ravnino.

Surovina . EOBDELANA NEOčiščena proizvodnjo ali predelavo.

snov,

namenjena

za

račUNALNIKU VNAvAMO PODATKE OZIROMA PROGRAM 0 RO GRAM LAHKO DIREKTNO VNAvAMO PREK TIPKOVNICE LAHKO pa podatke pošljemo prek račUNALNIvKE MREzE

Vlečenje č čenje

Taljenje

/ BDELOVALNI POSTOPEK PRI KATEREM SE GRADIVO STANJvA IN PODALJvA +ADARVLEčemo iz plošč skodelaste oblike, postopku pravimo globoki vlek.

0 OJAV DA SNOV PRI DOLOčeni temperaturi preide iz trdega v tekoče stanje.

Zobnik Valj, ki ima na obodu zobe.

Tehnika Širok izbor sredstev in naprav (orodja, stroji, naprave, pripomočKI KI SE UPORABLJAJO ZA PROIZVODNJO MATERIALNIH DOBRIN

Tehnologija . AUK O PREDELAVI SUROVIN V KONčne izdelke, proces ali proizvodni postopek.

Termoplastična ččna umetna snov 4O JE UMETNA SNOV KI SE S SEGREVANJEM MEHča in postane tekoča.

Tloris 0 RAVOKOTNA PROJEKCIJA PREDMETA NA TLORISNO projekcijsko ravnino. 0 REDMET POGLEDAMO OD ZGORAJ IN to, kar vidimo, projiciramo na tlorisno ravnino.

Trdnost Lastnost snovi, ki pove, kolikšno največjo mogočo obremenitev prenese neki izdelek, ne da bi se pretrgal, zdrobil, zmečkal ali kako drugače porušil.

Trdota Lastnost trdne snovi, ki pove, koliko se upira prodiranju drugega, mnogo tršega telesa v njegovo notranjost.

Tuljava Vodnik, navit v obliki vijačnice, ki ima večkrat tudi zELEZNO JEDRO 4ULJAVE UPORABLJAMO ZA USTVARJANJE magnetnega polja.

Turbina 0 OGONSKI STROJ KI SPREMINJA ENERGIJO VODE PARE ALI PLINA V MEHANSKO DELO

Umetna snov Gradivo, ki nastane s kemičnimi postopki. Del UMETNIH SNOVI POGOVORNO IMENUJEMO TUDI PLASTIčne mase ali krajše plastika.

Vhodne enote Deli računalniško krmiljenega stroja, s katerimi 72

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Samo Fošnarič, Drago Slukan, Janez Virtič

TEHNIKA IN TEHNOLOGIJA 7 Delovni zvezek z delovnim gradivom za 7. razred devetletne osnovne šole


Tehnika in tehnologija 7 Delovni zvezek z delovnim gradivom za 7. razred devetletne osnovne šole ©2003 ZALOzBA ): / 4% # ( , IMBUv 2003 Avtorji: Avtorj Avt rji:

izr.prof. dr. Samo Fošnarič $ RAGO 3LUKAN Janez Virtič

))lUstracije: lUstracije: Recenzenta: Recenzenta:

Said Bešlagić izr. prof. dr. SrečKO ' LODEz mag. Mirko Britovšek

Lektorica: Lektorica: FFotografije: otografije:

RED PROF DR 4EREZIJA : ORKO $ RAGO 3LUKAN Janez Virtič 5 ROv : UPANčič

/B Blikovanje likovanje iin np prelom: relom: :a alozila: lozila: # 4 4P P iin n ttisk: isk:

Urov : UPANčič ): / 4% # ( ZALOzBA - # ! D OO

6SE PRAVICE PRIDRzANE . OBEN DELTE IZDAJE NE SME BITI REPRODUCIRAN shranjen ali prepisan V KATERIKOLI OBLIKI OZ NA KATERIKOLI NAčIN BODISI ELEKTRONSKO MEHANSKO S FOTOKOPIRANJEM SNEMANJEM ALI KAKO DRUGAčE BREZ PREDHODNEGA PRIVOLJENJA ZALOzNIKA

# )0 +ATALOzNI ZAPIS O PUBLIKACIJI 5 NIVERZITETNA KNJIzNICA - ARIBOR 62 (075.2) (076.5) Fošnarič, Samo 4EHNIKA IN TEHNOLOGIJA 7 : delovni zvezek z delovnim gradivom za 7. razred devetletne osnovne šole / Samo Fošnarič $ RAGO 3LUKAN * ANEZ 6IRTIč ; ILUSTRACIJE 3AID " EvLAGIć FOTOGRAFIJE $ RAGO3LUKAN * ANEZ 6IRTIčč , IMBUv )ZOTECH 2003 )3" . 961-91048-3-8 1. 3LUKAN $ RAGO 2. Virtič, Janez # / " )33 )$ 50462721


Kazalo Tehnika in tehnologija

5

Pravokotna projekcija

8

Gradiva in obdelave

16

Izdelajmo izdelek iz umetne snovi

18

Izdelajmo izdelek iz granulata

23

Delovna naloga

24

S kolesom varno v promet

27

Tehnična ččna sredstva

29

Elektromotorji

37

Izdelajmo izdelek iz elektrotehnike

40

Spremembe gibanja

43

Konstrukcijska naloga

46

Računalniško ččunalniško krmiljenje

47

Priloga

49


Gradiva in obdelave Ugotavljanje lastnosti in imena neznanih umetnih snovi (plastov) : A IZDELAVO IZDELKA IZ UMETNIH SNOVI NAJVEčKRAT UPORABLJAMO POSAMEZNE KOSE PLASTOV KI JIM NE VEMO PRAVEGA IMENA IN NE POZNAMO LASTNOSTI 3 PRESKUvANJEM PLASTOV IN NA PODLAGI PREGLEDNIC UGOTOVIMO LASTNOSTI IN IMENA 6 NADALJEVANJU BOMO SPOZNALI POSTOPEK PRESKUvANJA IN UGOTAVLJANJA LASTNOSTI PLASTOV

Priprava potrebščin č čin 1. Gradiva 8 plastenka 8 JOGURTOV LONček 8 vrečKA ZA ZAMRZOVANJE zIVIL 8 kos plastike od posode 8 za kis (za vlaganje) 8 kos akrilnega stekla 8 KOS STAREGA STIKALA ZA LUč

2. / RODJA IN PRIPOMOčki 8 klešče 8 pinceta 8 škarje 8 šilo 8 špiritni ali plinski gorilnik 8 kadica z vodo 8 zaščita za delovno mizo

Potek reševanja naloge : A PRESKUvANJE POSAMEZNE UMETNE SNOVI PRIPRAVI VZOREC KOvčEK . ATO PO ZAPOREDJU DEJAVNOSTI V RAZPREDELNICI IZVAJAJ POSKUSE IN VPIvI UGOTOVLJENE LASTNOSTI V idne lastnosti lastnosti UGOTOVI Z OPAZOVANJEM IN JIH VPIvI V RAZPREDELNICO B Barva, arv rva, vvidez idez površine površine Vidne proznost roznost PROzEN NEPROzEN HRAPAVA GLADKA BLEvčeča), p

4rdoto UGOTOVI Z VTISKANJEM KONICE vILA V VZOREC UMETNE 4rdoto rd, zelo zelo trd, trd, m mehak ehak in vpiši v snovi. Ugotovi, ali je vzorec ttrd, razpredelnico.

Gostoto G ostoto UMETNE SNOVI UGOTOVIv TAKO DA VZOREC POTOPIv V edkejši od od VODOIN UGOTOVIv ALI PLAVA ALI POTONE Če plava, je rredkejši vvode, ode, če potone je, g gostejši ostejši o od d vvode. ode.

16

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Ugotavljanje U gotavljanje vvrste rste U Umetne metne ssnovi: novi : ali je dUroplast dUroplast ali ttermoplast ermoplast UGOTOVIMO S SEGREVANJEM ČE SE OB SEGREVANJU vzorec zmehča, je termoplast, če pa ostane trd, spada v vrsto DUROPLASTOV

PreskUs P reskUs z g gorenjem orenjem 6ZOREC UMETNE SNOVI PRIzGEMO S PLAMENOM vPIRITNEGA ALI PLINSKEGA GORILNIKA / B TEM netljivost (hitro se VNAME TEzKO SE OPAZUJEMO KAKvNA JE vvnetljivost Ugasljivost ZUNAJ PLAMENA GORI vname, se ne vname), Ugasljivost Barv rva p plamena lamena (modro jedro plamena, svetel, UGASNE Barva ajast d dim, im, m med ed g gorenjem orenjem p prasketa, rasketa, k kaplja, aplja, RUMEN PLAMEN ssajast vvlečejo lečejo se se nitke, nitke, vvonj. onj. Pri reševANJU NALOGE SI POMAGAJ Z UčBENIKOM IN PREGLEDNICO LASTNOSTI UMETNIH SNOVI /P P// : / R R)L/ )L/ ! 0 RESKUS Z GORENJEM MORA BITI čIM KRAJvI KER UMETNE SNOVI PRI GORENJU SPROvčAJO STRUPENE PLINE IN ZASTRUPLJAJO ZRAK KI GA VDIHAVamo. Delovni prostOR NAJ BO DOBRO ZRAčEN . A PRESKUvANJE Z GORENJEM BODI DOBRO PRIPRAVLJEN DA BOv VEDEL KAJ MORAv OPAZOVATI ' OREč VZOREC UGASNI S POTOPITVIJO V VODO DA se vzorec hitro ohladi in ne sprošča neprijetnega vonja.

Umetne snovi in okolje 1. / PIvI VPLIV UPORABE UMETNIH SNOVI NA OKOLJE

2. . A KAKvEN NAčin čLOVEK Z MNOzIčNO UPORABO UMETNIH SNOVI PREPREčUJE NEGATIVNI VPLIV IN ONESNAzENOSTOKOLJA

3. Predlagaj načIN ZBIRANJA ODPADNIH UMETNIH SNOVI IN NEvKODLJIVO IZRABO

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

17


Izdelajmo izdelek iz umetne snovi Akrilno A krilno steklo steklo

Primeri izdelkov iz akrilnega stekla

3KICIRAJ LASTNO ZAMISELIZDELKA UPOvTEVAJ KRITERIJE ZA IZBORNAJBOLJvE ZAMISLI

18

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

19

Dodaten kriterij

SkUpno S kUpno šštevilo tevilo ttočk očk

UPORABNOST

FUNKCIONALNOST

estetski videz

namen izdelka

MOzNOSTIZDELAVE V šolski delavnici

gradivo akrilno steklo

+riteriji + riteriji

Število Š tevilo ttočk očk

1

2

3

4 5

6 8

9 10

Številka idejne zamisli

11

12

)ZDELEK Z NAJVEčjim številom točK IZBEREMO ZA IZDELAVO

7

Izbor najboljše idejne zamisli izdelka iz akrilnega stekla

13

14 15

16

17

18

19


)ZDELAJMO PROTOTIP IN MU DOLOčimo velikost. ))zdelava zdelava prototipa prototipa Dejavnost D ejavnost 8

IZBERI GRADIVO

8

pripravi orodja

8

POSKRBI ZA VARNO DELO

8

PRESKUSI PROTOTIP

8

VNESI SPREMEMBE

Aktivnost A ktivnost

0 O PRESKUvANJU IN DOPOLNITVI PROTOTIPA IZDELAJ TEHNIčNO DOKUMENTACIJO )ZDELAJ DELAVNIvKO IN SESTAVNO RISBO S KOSOVNICO 2ISBE LAHKO IZDELAv Z RAčUNALNIvKIM PROGRAMOM CICI# ! $ Če NIMAv TE MOzNOSTI UPORABI LISTZA TEHNIčno risanje.

TTehnološka Teh Te ehnološka ka d dokumentacija okumenta tacij tac ija Lista delovnih mest

Razdelitev R azdelitev dela dela p po o interesih interesih

: AP št.

Število delovnih mest

Delovna operacija

Učenci

: ADOLzITVE

1.

2.

3.

4.

5.

6.

20

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


4EHNOLOvKI LIST Učenec: )ME IZDELKA

Poz. P oz.

+os + os

Delovna D elovna o operacija peracija

4 %

( . ) + A

/ rrodja, odja, sstroji, troji, naprave naprave

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

Gradivo G radivo

Varstvo V arstvo p pri ri delU d elU

Predviden P redviden ččas as

21


22

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Izdelajmo izdelek iz granulata

. EKAJ IZDELKOV

Skiciraj lastno zamisel

Postopek izdelave

)ZBERI ALI IZDELAJ FORMO

Skica forme

Predlogi form

' RANULATIN ORODJE

Polnjenje

Polnjenje forme

/P P// : / R R)L/ )L/ ! Pazi, vroče, prijemaj s kleščami!

Segrevanje v pečici

DokončNA OBDELAVA

Strganje 4 %

( . ) + A

) .

4 %

Vrtanje ( . / L / G ) J A

" RUvENJE

7

23


/ DGOVORI NA VPRAvANJA 1 +AKO SI PRIPRAVILFORMO ZA IZDELEK IZ GRANULATA

2 0 RI KOLIKvNI TEMPERATURI SE JE GRANULATSTALILIN KOLIKO čASA JE SEGREVANJE TRAJALO

3 / PIvI DELOVNE POSTOPKE IZDELAVE IZDELKA IZ GRANULATA

4 . AvTEJ OBDELOVALNA ORODJA KI SI JIH UPORABILPRI OBDELAVI IZDELKA

5 / PIvI LASTNOSTI UMETNE SNOVI GRANULATA KI SI JIH OPAZILPRI IZDELAVI IZDELKA

6 +AJ SI UPOvTEVALZA VARNO DELO PRI IZDELAVI IZDELKA IZ GRANULATA

Delovna naloga: Letalo iz stiropora

Letalo

24

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Dejavnost

Aktivnost )Z ZBIRKE GRADIV VZAMEMO stiropor. Pripravimo rezalnik stiropora in OBLIKUJEMO GRELNO zICO ZA OBLIKOVANJE KRILLETALA KOT KAzE SLIKA

Priprava gradiv in orodij

Rezalnik stiropora

/ BLIKA GRELNE zICE

0 RIPRAVA vABLON

6ELIKOSTI IN OBLIKO SESTAVNIH delov določimo s pomočjo vABLON GLEJ PRILOGO

/ BLIKOVANJE KRIL

/ B VODILU IN GRELNI zICI potiskamo kos stiropora iz KATEREGA OBLIKUJEMO KRILO ČE TE MOzNOSTI NIMAMO JE POTREBNO KRILO OBLIKOVATI Z BRUvENJEM

/ BLIKOVANJE TRUPA

4RUP LETALA IN KRILA LAHKO dokončNO OBLIKUJEMO NA VIBRACIJSKI REZLJAči.

& INO OBLIKOVANJE

0 OVRvINE KRILIN TRUP LETALA BRUSIMO S FINIM BRUSILNIM papirjem.

Sestavne dele letala ZLEPIMO Z LEPILOM ZA LES : A DOBERLETLETALA V PREDNJI DELTRUPA ZAPIčIMO zEBELJ

Sestavljanje in PRESKUvANJE LETALA

DOLzINE 30 50 mm.

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7

25


Tekmovanje z modelom letala +riteriji + riteriji za za tekmovanje tekmovanje

Število Š tevilo negativnih negativnih ttočk očk 0 - 1 10 0

Letalo je pravilno in estetsko izdelano Letalo leti enakomerno naravnost Letalo pade (pikira) , ETALO LETI NEENAKOMERNO PUMPA $ OLzINA LETA LETALA 3KUPAJ NEGATIVNIH TOčk

26

4 %

( . ) + A

) .

4 %

( . / L / G ) J A

7


Tehnika in tehnologija 7