Page 1


dr. Ivan Gerli~, Zdenko Puncer, Drago Slukan

UREJANJE BESEDIL

RA^UNALNI[TVO RA A^UNALNI[TVO -

U~benik za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli


Ra~unalni{tvo - UREJANJE BESEDIL U~benik za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli Š2008, IZOTECH zalo`ba Limbu{ 2008

Avtorji:

dr. Ivan Gerli~ Zdenko Puncer Drago Slukan, prof. Ilustracije: Said Be{lagi} Recenzenta: dr. Marjan Kra{na Rolando La{i~ Lektorica: Jelka Slukan, prof. Fotografije: Drago Slukan, prof. Zdenko Puncer Marko Lukari~ Oblikovanje in prelom: Uro{ Zupan~i~ Zalo`ila: IZOTECH zalo`ba d.o.o. CTP in tisk: MCA d.o.o.

Vse pravice pridr`ane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na katerikoli na~in, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako druga~e, brez predhodnega privoljenja zalo`nika.

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Univerzitetna knji`nica Maribor 004.912(075.2) SLUKAN, Drago Ra~unalni{tvo - urejanje besedil. U~benik za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli / Drago Slukan, Janez Virti~ ; [ilustracije Said Be{lagi} ; fotografije Drago Slukan, Janez Virti~, Uro{ Zupan~i~]. - Limbu{ : Izotech, 2008 ISBN 978-961-6740-01-2 1. Virti~, Janez COBISS.SI-ID 61275905


Kazalo Dobrodo{li v ra~unalni{ki u~ilnici!

5

Osnove informatike in ra~unalni{tva

6

Zgradba in delovanje ra~unalnika

11

Programska oprema

32

Prvi koraki v urejevalnik besedil Word

34

Projektna naloga

41

Urejanje besedil

50

Oblikovanje dokumenta

54

Programiranje

80

Zanimivosti

89

Odprtokodna programska oprema

101

Priloge

105

Pojmovnik

107

novo poglavje

namig / pomembno

razlaga postopka

vsebina na zgo{~enki

pomo~

razmisli / razlaga


Zgradba in delovanje ra~unalnika Ra~unalnik

Ra~unalniki so povsod okoli nas: doma, v {oli, banki, ban~nem avtomatu, trgovini, lekarni. Mnogi se ne zavedajo njihove prikrite prisotnosti v napravah, ki nas obkro`ajo (v klimatski napravi, sodobnem pralnem stroju, mobilnem telefonu, sodobnem radiu ali televiziji, igralni konzoli). Ra~unalnik je del elektronske oz. informacijske dobe, ki nam je v zadnjem desetletju prinesla mobilno telefonijo, opti~ne medije, multimedijo, internet, robote, komunikacijske satelite in velik tehnolo{ki napredek. ^lovek si je `e od nekdaj sku{al z najrazli~nej{imi pomagali olaj{ati fizi~no in miselno delo. Zelo zgodaj se je sre~al s problemi {tetja in ra~unanja. Med prvimi pomembnimi ra~unskimi pripomo~ki je bil abak, nato ra~unala, ki so bila vezana na izum kolesa in mehanski ra~unski stroji, katerih pomemben del je bilo zobato kolo. Prvo pomembno mehansko napravo, ki je bila po svojih na~elnih lastnostih zelo podobna ra~unalniku, je za~el graditi angle{ki matematik Charles Babbage. @al njegova sicer genialna zamisel ni dala ustreznih rezultatov, ker imajo mehanske naprave (kolesa, vzvodi) mnoge slabosti. Ob uvajanju splo{ne elektrifikacije so se za~eli razvijati elektri~ni ra~unski stroji, ki so bili sprva {e vedno mehanske naprave (kup zobnikov, vzvodov in drugih mehanskih elementov je poganjal elektri~ni motor). [ele razvoj elektronike, zlasti tehnologije polprevodnikov, je ra~unalnikom odprl novo, za njihov poznej{i razvoj zelo pomembno obdobje. Seveda so se prvi elektronski ra~unalniki precej razlikovali od dana{njih, saj je tehnologija na tem podro~ju zelo napredovala. Glede na tehnologijo oziroma izvedbo osnovnih sestavnih delov lahko sestavimo "rodovnik", to je generacijsko strukturo razvoja ra~unalnikov.

@elim izvedeti ve~

Podrobnej{i opis je na zgo{~enki v poglavju Prijetno branje pod naslovom Vloga in pomen ra~unalni{tva.

Generacijska struktura razvoja ra~unalnikov.

@ivimo v dobi razvoja 5. oziroma 6. generacije ra~unalnikov, na ra~unalni{kem obzorju pa se svita `e 7. generacija ra~unalnikov. Tako sodijo ra~unalniki, katerih osnovni sestavni deli so bili releji in elektronke, v 1. generacijo (do leta 1953). Releji in elektronke so kar velike naprave, zato so bili prvi ra~unalniki velikanski stroji, ki so potrebovali veliko prostora in zahtevno, zamudno vzdr`evanje. V 2. generacijo spadajo ra~unalniki iz polprevodni{kih elementov - tranzistorjev (do leta 1964). Ta tehnolo{ki korak je bil zelo pomemben, saj tranzistor popravlja skoraj vse

R A ^ U N A L N I [ T V O

-

U r e j a n j e

b e s e d i l

11


pomanjkljivosti elektronke: je majhen, mehansko manj ob~utljiv, se ne greje, porabi manj energije. V 3. generacijo sodijo ra~unalniki iz integriranih vezij - ~ipov (do 1970). Osnove njihovega delovanja so enake kot pri tranzistorjih, le da tranzistorji in drugi elementi (diode, upori, kondenzatorji) niso ve~ lo~ene naprave, ki jih moramo povezovati z elektri~nimi vodniki (`ice, tiskana vezja), temve~ so `e nelo~ljivo povezani na pribli`no 1 cm2 ali {e manj{i polprevodni{ki plo{~ici, imenovani ~ip. V enem ~ipu je lahko sto, tiso~ in ve~ polprevodni{kih elementov. Integracija oz. zdru`evanje elementov je ob~utno zmanj{ala velikost ra~unalnikov, serijska izdelava elementov pa njihovo ceno. V 4. generacijo {tejemo ra~unalnike, katerih osnova so integrirana vezja visoke gostote, ki v majhnem prostoru zdru`ujejo vitalne enote ra~unalnika (mikroprocesor). Ra~unalniki te dobe so {e manj{i in cenej{i, pove~ala pa se jim je hitrost in zanesljivost delovanja. @ivimo v dobi 5. generacije ra~unalnikov, to je tistih, katerih osnovna naloga ni ve~ samo ra~unanje, delo s {tevili, temve~ logi~no sklepanje, delo z bankami znanj in podatkov, globalno povezovanje (internet). Ra~unalniki te dobe `e bolj ali manj razumejo ~love{ki govor, pisano besedo, slike in so se `e mo~no pribli`ali ~lovekovemu na~inu sporazumevanja. Pomembna novost te generacije je razvoj vzporednih ra~unalnikov, pri katerih re{uje skupno nalogo oz. problem ve~ procesorjev hkrati. V razvojnih laboratorijih so `e razvite nove tehnologije, ki najavljajo 6. in 7. generacijo ra~unalnikov, katerih zna~ilnost bodo t.i. biora~unalniki (njihova osnova so nevronski ~ipi), molekularni ra~unalniki, DNK ra~unalniki, kvantni ra~unalniki. Te tehnologije se {ele rojevajo. Z njimi se odpirajo nove poti in mo`nosti za ~love{tvo, le od ljudi samih pa bo odvisno, ali bodo ti ra~unalniki prinesli hkrati lep{e, bolj{e in svobodnej{e `ivljenje. ^emu slu`i ra~unalnik? Ra~unalnik je stroj za obdelavo podatkov. Podatke lahko vna{amo, shranjujemo, obdelujemo, jih izpisujemo. Podatki so lahko {tevilke, kadar uporabljamo ra~unalnik za ra~unanje, prav tako pa so lahko podatki tudi zaporedja znakov ali besedila, slike, zvo~ni posnetki, video posnetki. Prav zaradi sposobnosti, da lahko uporablja celo besede in multimedijske efekte, se nam ra~unalnik v~asih zazdi skoraj ~love{ki in prijazen do uporabnika. Ra~unalnik nam lahko postavlja vpra{anja, nas u~i in celo daje pametne nasvete. Ra~unalnik seveda {e ni inteligenten: je hiter (ker dela z elektronsko hitrostjo), ubogljiv in natan~no izpolnjuje dane ukaze. ^e ho~emo, da karkoli naredi, mu moramo dati zelo podrobna in celovita navodila. Ubogljiv je, ker brez obotavljanja sledi napotkom za delo, tudi kadar nam je jasno, da so nesmiselni. Ljudje smo vajeni sprejemati navodila, ki so lahko zelo splo{na ali nedolo~ena. Sami lahko odlo~amo, ali je navodilo smiselno. ^esa takega ra~unalnik {e ni sposoben. V nasprotju z ljudmi lahko ponavlja neko operacijo spet in spet, ne da bi se utrudil ali naveli~al.

12

R A ^ U N A L N I [ T V O

-

U r e j a n j e

b e s e d i l


5. generacija ra~unalnikov

4. generacija ra~unalnikov

3. generacija ra~unalnikov

2. generacija ra~unalnikov

1. generacija ra~unalnikov

predhodniki ra~unalnikov

INFORMACIJSKI LIST 02 Pomembnej{i koraki v razvoju ra~unalnikov


Vrste ra~unalnikov

Dejstvo, da je mogo~e na bolj ali manj cenenem ~ipu izdelati vse pomembnej{e dele ra~unalnika, je globoko poseglo v celotno ra~unalni{ko tehnologijo, in to tako v strojno kot tudi v programsko opremo. Vse manj{i in cenej{i ra~unalniki so preplavili svet. Ra~unalni{ki velikani (IBM, Digital, Honniwell in drugi) se nekaj ~asa niso menili za novo zvrst ra~unalnikov, a so kaj kmalu spoznali, da morajo sodelovati tudi na tem tr`i{~u. Med prvimi je bil ra~unalni{ki velikan IBM, ki je pripravil znano serijo osebnih ra~unalnikov (PC), s katerimi je odgovoril na izziv cele vrste malih proizvajalcev. Ceneni osebni ra~unalniki, vezani v mre`e, `e opravljajo vrsto nalog, ki so bile nekdaj rezervirane le za velike sisteme. Veliki ra~unalni{ki sistemi postajajo predvsem informacijski centri, ki hranijo, zbirajo in prena{ajo ogromne koli~ine podatkov. Obdelava informacij se decentralizira, pribli`uje se {ir{emu krogu uporabnikov in postaja cenej{a, kar je za nadaljnji razvoj {e posebno pomembno. Sodobne ra~unalnike lahko delimo v skupine na razli~ne na~ine. Enostavna delitev je glede na zmogljivost, prenosljivost ter namen uporabe. Glede na zmogljivost delimo ra~unalnike na superra~unalnike, velike, mini in mikrora~unalnike. Superra~unalnik je do sedaj najhitrej{a in najmo~nej{a vrsta ra~unalnika, sposobna osnovne ukaze izvr{iti v izredno kratkih ~asih. Za doseganje teh izrednih hitrosti superra~unalniki hkrati uporabljajo ve~ procesorjev, poslu`ujejo pa se tudi razli~nih drugih tehnik, na primer ohlajanja procesorjev na zelo nizke temperature. Superra~unalniki se uporabljajo pri napovedovanju vremena, aerodinamiki, simuliranju zahtevnej{ih znanstvenih procesov. Znani proizvajalci superra~unalnikov so Cray Research, Fujitsu, NEC itd.

Superra~unalnik CRAY 2, veliki ra~unalnik in osebni - namizni ra~unalnik

Veliki ra~unalnik (ang. mainframe) je ra~unalnik, ki se ga uporablja za komercialno obdelavo podatkov in druge obse`ne operacije. V~asih je veljalo, da so veliki ra~unalniki tisti, ki lahko hkrati nadzirajo ve~ sto delovnih mest (uporabni za velika podjetja), mini ra~unalniki le nekaj deset delovnih mest (srednje velika podjetja), mikrora~unalniki pa so le za enega ~loveka (osebni ra~unalniki). Zaradi splo{nega porasta ra~unske zmogljivosti so razlike med velikimi ra~unalniki, minira~unalniki in mikrora~unalniki (osebnimi ra~unalniki) vse manj izrazite. Izvor besede osebni ra~unalnik sega v dru`bo IBM, ki je to besedo uvedla z besedama "personal computer". Prvi IBM osebni ra~unalnik je pri{el na prodajna mesta proti koncu leta 1981. Bil je velik in okoren, imel je 16 kB pomnilnik (najve~ 64 kB), disketno enoto z zmogljivostjo 160 KB, vgrajen programski jezik basic in ~rnobel monitor. Bil je zelo po~asen, saj je deloval s frekvenco 4,77 MHz. Uporabljal je operacijski sistem DOS 1.0. Glede na prenosljivost lo~imo stacionarne - namizne ra~unalnike, ki so veliki in s tem neprimerni za prenos, dokaj te`ki, ob~utljivi na tresljaje, napajajo se iz elektri~nega omre`ja, ter prenosne ra~unalnike (prenosniki - notesniki, tabli~ni ra~unalniki, dlan~niki ...), ki so majhni, lahki, manj ob~utljivi, z LCD zaslonom, napaja pa jih akumulator, ki zagotavlja nekajurno neprekinjeno delovanje. Neko~ so bili prenosniki

14

R A ^ U N A L N I [ T V O

-

U r e j a n j e

b e s e d i l


precej manj zmogljivi od namiznih ra~unalnikov, vendar v zadnjem ~asu to ne velja ve~, in to tako na osnovnem kot mre`nem podro~ju. To {e ne velja za dlan~nike. Ime izhaja iz besede dlan, saj ga lahko dr`imo v dlani in s pal~ko klikamo po na dotik ob~utljivem zaslonu.

Prenosnik

Tabli~ni ra~unalnik

Tabli~ni ra~unalnik

Dlan~nik

Glede na namen uporabe lo~imo industrijske, hi{ne, poslovne ra~unalnike, ra~unalnike za znanstvene raziskave, razne delovne postaje (grafi~ne, video, avdio ...), omre`ne ra~unalnike (terminali oz. stre`niki) itd.

Zgradba ra~unalnika ^eprav se ra~unalniki med seboj razlikujejo po velikosti, funkcionalnosti in zmogljivosti, pa imajo vsi v osnovi enako zgradbo. Vsak funkcionalni sklop ra~unalnika, ra~unalnik v celoti (ra~unalni{ki sistem) in vse naprave, ki jih vanj vgrajujemo ali nanj priklju~ujemo, imenujemo s skupnim imenom ra~unalni{ka strojna oprema (ang. hardware). Zgradbo ra~unalnika dolo~imo tako, da zasledujemo potek ra~unalni{ke obdelave. Izka`e se, da vse obdelave potekajo po naslednjem vrstnem redu: ra~unalnik sprejme podatke, jih v skladu s programskimi navodili obdela in posreduje rezultate. Vsako izmed na{tetih faz tega postopka opravi samostojen ra~unalni{ki sklop, ki ga zaradi tega imenujemo enota. Poznamo naslednje enote: vhodne enote centralno procesno enoto izhodne enote in pomnilnik

R A ^ U N A L N I [ T V O

-

U r e j a n j e

b e s e d i l

15


obdelava

podatki

rezultati

Potek ra~unalni{ke obdelave

Vhodne enote ra~unalnika Vhodne enote ra~unalnik uporablja za sprejemanje podatkov, centralna procesna enota te podatke obdeluje, v pomnilniku ra~unalnik hrani podatke in jih preko izhodnih enot prika`e v zahtevani obliki. Vsi ra~unalniki bolj ali manj ustrezajo temu modelu, ki ga je leta 1940 zasnoval ameri{ki matematik John von Newmann.

Model ra~unalnika

Naloga vhodnih naprav je, da podatke posredujejo ra~unalniku v njemu razumljivi obliki. Vhodne enote so razli~ne, odvisno od tega, na kak{en na~in `elimo ra~unalniku prenesti podatke: lahko mu jih odtipkamo s tipkovnico, poka`emo z mi{ko ali opti~nim ~italnikom, povemo s pomo~jo mikrofona. Oglejmo si pomembnej{e vhodne enote. Tipkovnica Z ra~unalnikom se najpogosteje "pogovarjamo" tako, da mu podatke ali programe neposredno tipkamo na tipkovnico, ki je v povezavi z ra~unalnikom.

Starej{i pisalni stroj

16

R A ^ U N A L N I [ T V O

Novej{i pisalni stroj

-

U r e j a n j e

b e s e d i l


Zgradba tipkovnice

Tipkovnica je najbolj raz{irjena vhodna enota ra~unalnika. Podobna je tipkovnici pisalnega stroja, ki se je vrsto let uporabljal za strojno pisanje raznih dokumentov. Tipkovnica seveda ni mehanska, kot smo navajeni pri navadnih pisalnih strojih, temve~ elektronska. Sestavljena je iz ve~ stikal: za vsak znak na tipkovnici po eno stikalo. Vedno, ko pritisnemo dolo~en znak - tipko, sklenemo stikalo. Ra~unalnik nenehno pregleduje tipkovnico in ugotavlja, ali je bila katera tipka (oz. znak) pritisnjena. S pritiskom na tipkovnico vzpostavimo stik med dvema kontaktoma stikala, kar vzpostavi povezavo z bralnim pomnilnikom, ki izvede prikaz oz. izpis dolo~enega znaka. Namizni osebni ra~unalniki imajo ve~ tipk, ve~jo, manj zgo{~eno in obi~ajno kvalitetnej{o tipkovnico kot prenosniki in dlan~niki. funkcijske tipke

smerne tipke

alfanumeri~ne tipke

{tevilske tipke

Pomembnej{e tipke tipkovnice osebnega ra~unalnika

Prenosnik

R A ^ U N A L N I [ T V O

-

U r e j a n j e

b e s e d i l

17


Pri slovenskih ra~unalnikih so tipke razporejene po t.i. sistemu QWERTZ (zapu{~ina pisalnih strojev), kar pomeni vrstni red prvih {estih tipk alfanumeri~nega dela tipkovnice. Obi~ajna tipkovnica ima {tiri pomembnej{e dele oz. skupine tipk: alfanumeri~ne tipke, teh je dobra polovica in jih uporabljamo za vpisovanje pisnih znakov in {tevk, {tevilske tipke so namenjene zapisovanju {tevil in operiranju z njimi, funkcijske tipke, katerih funkcijo dolo~a program, s katerim delamo oz. operacijski sistem (v splo{nem omogo~ajo hiter vnos dolo~enih ukazov), smerne tipke, s katerimi lahko premikamo kazalec (kurzor) po zaslonu. Seveda je na tipkovnici {e nekaj posebnih tipk, ki omogo~ajo nekaj pomembnih in standardnih opravil: premik v novo vrstico, vnos ukaza ali ozna~itev odstavka (vna{alka ang. enter), vpis velikih ~rk ali zgornjih znakov posameznih tipk (dvigalka - ang. shift), za vstavljanje presledka med znaki (preslednica - ang. space). Ve~ je prikazano na informacijskem listu {t. 3.

@elim izvedeti ve~

Kako tipkovnica "razume", katero tipko smo pritisnili? Za vsak znak odda tipkovnica dolo~en signal. Ko pritisne{ npr. M, odda kodo oz. niz 01001101. Za vse znake na tipkovnici je dolo~en standard ASCII. Ve~ o tem je navedeno v poglavju Prijetno branje pod naslovom Informacije in njihova predstavitev.

18

R A ^ U N A L N I [ T V O

-

U r e j a n j e

b e s e d i l


INFORMACIJSKI LIST 03

popravljalka - Esc funkcijska tipka F1 (Escape) nudi pomo~ (klic okna s pomo~jo) pri popravljanju napa~no vnesenega ukaza

tabulator - Tab (umik besedila, premik po celicah tabele)

klju~ek - Caps Lock (pisanje velikih ~rk)

Tipkovnica

Osnovni in zgornji znaki (tipke)

vra~alka Backspace (brisanje znaka v levo od trenutnega polo`aja kazalca)

tipka Delete vna{alka - Enter (premik v novo (brisanje znaka v vrstico, vnos ukaza, desno od trenutnega polo`aja kazalca) ozna~itev odstavka)

dvigalka - Shift (vpis velikih ~rk ali zgornjih znakov na tipki)

tipka Alt (vna{anje posebnih znakov)

preslednica (vna{anje presledka med znaki, besedami ...)

smerne tipke (tipke za premik vnosnega kazalca – kurzorja)

samo male

samo velike

{tevke

a

U

9

zgornji znak na tipki

spodnji znak na tipki

?

[a]

Shift + ?

AltGr + F

velika ~rka

L


Mi{ka Pred ~asom smo morali vse ukaze ra~unalniku vtipkati s tipkovnico. To je bilo najve~krat te`avno in dolgo~asno opravilo, zlasti ~e nismo spretno tipkali. Ker je ta ovira ljudi odvra~ala od uporabe (in s tem tudi od nakupa) ra~unalnikov, so se proizvajalci domislili imenitne preproste re{itve - mi{ke. Danes si dela z ra~unalnikom ne moremo ve~ zami{ljati brez mi{ke. Je naprava, ki premikanje po podlagi prena{a na zaslon, kjer na ta na~in premikamo kazalec (kurzor).

Mi{ka in njene tipke

Kazalec mi{ke

Kazalec ozna~uje mesto na zaslonu, na katerem lahko nekaj nari{emo, vnesemo dolo~en znak, izberemo dolo~eno opravilo. Glede na nalogo, ki jo kazalec v dolo~enem trenutku opravlja, je lahko njegova oblika tudi druga~na (npr. kazalec v obliki svin~nika ali ~opi~a v nekaterih grafi~nih programih, utripajo~a ali mirujo~a ~rtica za vna{anje teksta, simbol ure). Mi{ke imajo ponavadi tri tipke. Leva tipka je opravilna (z njo opravljamo prehod na dolo~eno mesto, premik posameznega elementa), desna tipka je izbirna (z njo izbiramo dolo~ene funkcije, izbiro pisave, kopiranje elementa), sredinska tipka pa je obi~ajno kole{~ek, s katerim se hitreje premikamo po straneh dokumenta ali po spletu. Mi{ko pravilno primemo in vodimo tako, da jo objamemo s palcem in mezincem roke, ostale prste pa polo`imo na tipke, in sicer kazalec na levo tipko, sredinec na kole{~ek in prstanec na desno tipko. Najpogosteje so v uporabi krogli~ne in laserske mi{ke. Krogli~na mi{ka deluje na principu vrtenja krogle na njeni spodnji strani, ki se prena{a v ra~unalnik, in krmili ustrezno premikanje kazalca. Laserska mi{ka deluje na osnovi laserskega `arka, ki stalno dolo~a pozicijo mi{ke.

Tako dr`imo mi{ko

20

R A ^ U N A L N I [ T V O

Laserska in krogli~na mi{ka

-

U r e j a n j e

b e s e d i l


Z mi{ko lahko opravljamo ve~ opravil, najpogostej{a so: klik - pritisk in takoj{en spust tipke, s katerim obi~ajno izberemo dolo~eno opravilo (ikono, izbiro ...), dvoklik - zaporedni hitri dvakratni pritisk in spust tipke, s katerim obi~ajno spro`imo dolo~en postopek (start programa ...), poteg - pritisk in zadr`anje pritiska na dolo~eno (navadno levo) tipko, ki omogo~a oblikovanje blokov, prenos grafi~nih elementov. Opti~ni ~italnik Opti~ni ~italnik ali skener (ang. scanner) je vhodna enota, ki nam omogo~a, da lahko ra~unalniku prenesemo dolo~ene grafi~ne izdelke (slike, fotografije, strani iz knjige napisano besedilo). Taka naprava sliko opti~no prepoznava in informacijo pretvori v digitalno obliko, ki jo nato ra~unalnik lahko shrani. Tako pridobljene in v datotekah shranjene grafi~ne objekte lahko nato po potrebi uredimo oz. dodatno obdelamo, prenesemo v druge ra~unalni{ke izdelke (v besedilo vklju~imo risbo ali fotografijo). V zadnjem ~asu se opti~ni ~italniki vse pogosteje uporabljajo tudi za opti~no prepoznavanje teksta (OCR ang. Optical Character Recognition). S posebnim programom zmorejo prebrati natiskano besedilo, bolj{i pa tudi kombinacijo natiskanega besedila in slike. Opti~ni ~italnik tekst opti~no prepoznava in informacijo pretvori v digitalno obliko - predela v besedilo (tekstualno datoteko), ki jo nato ra~unalnik lahko shrani. Tako pridobljene in v datotekah shranjene tekste lahko po potrebi uredimo oz. dodatno obdelamo s programi za delo z besedili ali prenesemo v druge ra~unalni{ke izdelke.

Opti~ni ~italnik

R A ^ U N A L N I [ T V O

-

U r e j a n j e

b e s e d i l

21


dr. Ivan Gerli~, Zdenko Puncer, Drago Slukan

UREJANJE BESEDIL

RA^UNALNI[TVO RA A^UNALNI[TVO O-

Delovni zvezek s CD-jem za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli


Ra~unalni{tvo - UREJANJE BESEDIL Delovni zvezek s CD-jem za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli Š2008, IZOTECH zalo`ba Limbu{ 2008

Avtorji:

dr. Ivan Gerli~ Zdenko Puncer Drago Slukan, prof. Ilustracije: Said Be{lagi} Recenzenta: dr. Marjan Kra{na Rolando La{i~ Lektorica: Jelka Slukan, prof. Fotografije: Drago Slukan, prof. Zdenko Puncer Marko Lukari~ Oblikovanje in prelom: Uro{ Zupan~i~ Zalo`ila: IZOTECH zalo`ba d.o.o. CTP in tisk: MCA d.o.o.

Vse pravice pridr`ane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v katerikoli obliki oz. na katerikoli na~in, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako druga~e, brez predhodnega privoljenja zalo`nika.

CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji Univerzitetna knji`nica Maribor 621.3(075.2)(076.1) GERLI^, Ivan Ra~unalni{tvo - urejanje besedil. Delovni zvezek s CD-jem za izbirni predmet v devetletni osnovni {oli / Ivan Gerli~, Zdenko Puncer, Drago Slukan ; [ilustracije Said Be{lagi} ; fotografije Drago Slukan, Zdenko Puncer]. - Limbu{ : Izotech, 2008 ISBN 978-961-6740-02-9 1. Puncer, Zdenko 2. Slukan, Drago COBISS.SI-ID 61276417


Kazalo Delovni list 1: Osnove informatike in ra~unalni{tva

5

Delovni list 2: Zgradba in delovanje ra~unalnika

7

Delovni list 3: Programska oprema

9

Delovni list 4: Prvi koraki v urejevalnik besedil Word

11

Delovni list 5: Programsko okno Microsoft Word

13

Delovni list 6: Ustvarjanje in brisanje map

15

Delovni list 7: Projektna naloga

17

Delovni list 8: Naslovnica

19

Delovni list 9: Urejanje besedil

21

Delovni list 10: Oblikovanje dokumentov

23

Delovni list 11: Oblikovanje tabel

25

Delovni list 12: Vstavljanje slik

27

Delovni list 13: Kazalo vsebine

29

Delovni list 14: Kazalo slik

31

Delovni list 15: Oblikovanje glave in noge

33

Delovni list 16: Stolpci, opombe

35

Delovni list 17: Logo 1

37

Delovni list 18: Logo 2

39


5. Na{tej enote notranjega in zunanjega pomnilnika. NOTRANJI POMNILNIKI

ZUNANJI POMNILNIKI

6. Zakaj se vse manj uporabljajo diskete?

7. Obkro`i DA, ~e je trditev pravilna, in NE, ~e je trditev napa~na. • Ra~unalni{ki virus je ra~unalni{ka koda, ki se pripne na program ali datoteko. DA

NE

• Ni nevarnosti, da bi dobili ra~unalni{ki virus preko elektronske po{te. DA

NE

• Pred ra~unalni{kimi virusi se za{~itimo tako, da namestimo protipo`arno pregrado, posodobimo operacijski sistem, namestimo protivirusni program in uporabljamo le originalne verzije programov. DA

NE

• Ra~unalni{ki virus povzro~i izgubo podatkov na magnetnem mediju, neprekinjeno obdelavo podatkov na trdem disku, samodejno delovanje tiskalnika ... DA

8

NE

R A ^ U N A L N I [ T V O

-

U r e j a n j e

b e s e d i l


DELOVNI LIST 3: Programska oprema 1. ^emu sta namenjeni sistemska in uporabni{ka programska oprema?

2. Kaj je naloga operacijskega sistema?

3. Ozna~i, v katerih datotekah so shranjeni spodaj zapisani podatki. program Slikar

slika Maribora

spis o Mariboru

ra~unalni{ka igrica

spletna stran {ole

slikar.doc

Maribor.jpg

Maribor.bmp

igrica.doc

index.jpg

slikar.txt

Maribor.exe

Maribor.exe

igrica.exe

index.html

slikar.exe

Maribor.doc

Maribor.doc

igrica.jpg

index.doc

4. Opi{i pomembne razlike med spodnjima operacijskima sistemoma!

5. Ozna~i, kateri izmed spodaj navedenih programov ne spada med spletne iskalnike? Google

Yahoo

Najdi.si

Mozzila

6. Ozna~i, kateri izmed na{tetih programov so spletni brskalniki? Outlook Express

Interent Explorer

R A ^ U N A L N I [ T V O

-

Google

U r e j a n j e

b e s e d i l

Netscape Navigator

9


DELOVNI LIST 10: Oblikovanje dokumentov 1. Odpri dokument Uredi_in_oblikuj, ki je na zgo{~enki v mapi Razno, in re{i naloge. Primerjaj svoje re{itve s pravilnimi, ki se nahajajo v datoteki Uredi_in_oblikuj_re{itev na zgo{~enki. Navodilo za shranjevanje re{ene naloge: C:\Urejanje_besedil\Vaja\Uredi_in_oblikuj_re{eno.doc. 2. Kdaj uporabimo gumb Poka`i/skrij?

3. V datoteki Priprava_strani, ki je na zgo{~enki v mapi Razno, je narisana pu{~ica, ki usmerja udele`ence predavanja. Pu{~ica je narisana na poko~no usmerjen list. Spremeni usmerjenost lista in pu{~ico ter napis pove~aj ~ez cel le`e~e usmerjen list. Odpri {e datoteko Priprava_strani_re{itev, kjer je vzorec re{itev naloge. Navodilo: spremembo polo`aja izvedemo z ukazom Datoteka>Priprava strani>Le`e~e. Poravnavo napisa nam omogo~a vnos praznih vrstic, ki jim dolo~imo ustrezno velikost. Vklju~i Poka`i/skrij in klikni v prazno vrstico ter poglej velikost pisave. Datoteko shrani v mapo C:\Urejanje_besedil\Vaja pod imenom Priprava_strani_re{eno.

4. V u~beniku v poglavju Oblikovanje znakov je razlo`ena uporaba orodja Preslikovalnik oblik. Razlo`i, kdaj in zakaj ga uporabljamo.

U55

5. Na zgo{~enki je v mapi Razno datoteka Poravnava_odstavkov. Odpri jo in poravnaj odstavke na naslednji na~in: prvega na sredino, drugega desno, v tretjem pa porazdeli vsebino. Re{itev, ki jo najde{ v isti mapi v datoteki Poravnava_odstavkov_re{itev, primerjaj s svojo re{itvijo.

6. Do pogovornega okna Pisava lahko pridemo na dva na~ina: preko menija Oblika ali s klikom na desno mi{kino tipko. Obkro`i ~rko pred sliko, kjer je bila uporabljena desna mi{kina tipka.

a)

b)

R A ^ U N A L N I [ T V O

-

U r e j a n j e

b e s e d i l

23


24

R A ^ U N A L N I [ T V O

-

U r e j a n j e

b e s e d i l


DELOVNI LIST 11: Oblikovanje tabel 1. Na ~rte vpi{i, katere dele tabele ozna~ujejo pu{~ice.

U61 2. Poimenuj posamezne postopke, ki jih prikazujejo slike. Pomagaj si z u~benikom.

3. Vklopi orodno vrstico Tabele in obrobe. Opis podobnega postopka najde{ v u~beniku v poglavju Prvi koraki v urejevalnik besedil Word.

U39

4. Na ~rte vpi{i pomen posameznih gumbov orodne vrstice Tabele in obrobe.

5. V urejevalniku besedil Word odpri prazen dokument in vanj vstavi tabelo s {estimi stolpci in petimi vrsticami. Stolpcem nastavi naslednje {irine: prvi stolpec 1 cm, drugi stolpec 4 cm, ostali {tirje stolpci 2,5 cm. Za nastavljanje {irine stolpcev uporabi ukaz Tabela>Lastnosti tabele>Stolpec. Tabelo poravnaj z ukazom Tabela>Lastnosti tabele>Stolpec na sredino. Tabelo shrani v mapo C:\Urejanje besedil\Vaja\ pod imenom Tabela.

6. Odpri datoteko s svojo projektno nalogo in na podoben na~in vstavi in oblikuj tabelo, s katero bo{ nazorneje prikazal dolo~ene podatke. Datoteko shrani. R A ^ U N A L N I [ T V O

-

U r e j a n j e

b e s e d i l

25

Računalništvo: Urejanje besedil  

Avtorji: dr. Ivan Gerlič, Drago Slukan, Janez Virtič Učbenik odlikuje sistematično usvajanje vsebin predmeta urejanje besedil, ki se smiseln...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you