Page 1

30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

Folklorna skupina Luka Kramolc Šentanel

30 let 1


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

OB PRAZNIČNEM JUBILEJU FOLKLORNE SKUPINE LUKA KRAMOLC!

oče Luke Kramolca, Boštjan Kramolc,igral na harmoniko na pamet in na posluh koroške ljudske napeve in sam ustvarjal viže. Slišal jih je na sejmih, božjih poteh, tudi v gostilni. Ljudje so pa peli in plesali. Petje se je ohranilo veliko bolj in vsekakor je bolj množično, stari plesi pa so se ohranili le kot etnološka posebnost, ki jo je potrebno negovati in pokazati mladim in jih znajo navduševati. Tudi to je del identitete koroških ljudi in našega naroda. Dragi jubilanti, organizirano ste pričeli plesati leta 1977. Jani Sušnik, ki je bil pobudnik, je zaznal plemenitost in etnološko posebnost te ljudske zvrsti kulturne dediščine. Za njim so Jani Miklen in koreografi razvijali eno najbolj poznanih in prodornih folklornih skupin na Koroškem, poskrbeli so skupaj z muzikanti in plesalci za strokovno rast in razvoj ter prepoznavnost folklorne skupine. Polepšali in popestrili ste nam marsikatero prireditev in promovirali občino in Slovenijo tudi na tujem. Kaj je lepšega kot spoznanje, da ljudje v sodobnem času kljub silnemu hitenju in pomanjkanju časa znate ohraniti duh starega izročila. Vesel sem, da imamo tako skupino v naši občini. Spoštovani ambasadorji koroškega etnološkega plesnega izročila; naj vas skupno hotenje po ohranjanju ljudske koroške kulturne dediščine še naprej povezuje in združuje ob plesu naših

Koroška dolina in šentanelski bregi so navdihovali marsikatero ljudsko pero, marsikaterega ljudskega vižarja in tudi plesalca v davnini in navdihuje tudi danes, čeprav drugače. Korošci smo bogati po ljudski kulturi, po kulturnem hotenju in vrenju, po druženju ob petju, plesu, ki nam marsikdaj pomaga videti svet prijaznejši. Dragi šentanelski plesalci, folkloristi, s plesom ohranjate ljudsko izročilo svojih dedov in pradedov, iz vašega dela se zrcali ljubezen do plesa, do ohranjanja etnološkega izročila, do svojega kraja, saj z imenom ohranjate spomin na šentanelskega rojaka Luko Kramolca in na Šentanel. Že zdavnaj ni več Folklorna skupina Luke Kramolca združena samo iz šentanelskih plesalcev, ampak širšega okolja, vse pa druži ista misel. Kje so časi, ko je tod okoli Šentanela 3


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

dedov, nam gledalcem v veselje. Hvala Vam vsem, dragi plesalci vseh generacij, ki ste dodali svoj delež. Iskrene čestitke ob 35-letnici v imenu občine Prevalje, vseh kulturnikov in v mojem imenu.

zemljo temveč v beton. Žal mi je vseh tistih ljudi, ki ne prepoznajo kulturnih in tradicionalnih vrednot našega naroda. Ljudska pesem in ples sta tesno povezana in ta odsev narodove duše – pomenita našo bit. Kjerkoli po svetu so naseljeni Slovenci, se prav s pesmijo in plesom povezujejo, tako med sabo kot z matično domovino.

Župan občine Prevalje dr. Matic Tasič

Bukovnik iz Strojne, Blaž Mavrel, je za Šentanel zapisal: OJ, TA SONČN ŠT”DANIJEL OD STROJNE DOL LEŽI, PO MOŠTO VEDNO JE SLOVEL IN ŠE NAPREJ SLOVI…

ŠE NA MNOGO, MNOGO PLESOV DRAGI SLAVLJENCI Nekdo je zapisal: PRIHODNOST DREVESA JE NAD ZEMLJO, KJER RASTE NAVZGOR – TODA KORENINE SO POD ZEMLJO, KJER SE PRIHODNOST HRANI IZ PRETEKLOSTI.

Šentanel pa ni znan le po moštu, ampak po močnem kulturnem ustvarjanju in ohranjanju narodnega blaga

Torej, gorje ljudem, ki ne gojijo spominov na preteklost in torej ne sejejo v

tako v pesmi, besedi - narečju in sliki. Spomnimo se Kramolčeve rodbine – 4


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

še posebej Luko Kramolca, po katerem naša folklora nosi tudi ime.

liko je odrekanja in prilagajanja, da so rezultati dobri, da lahko gostujete, da nas lahko vedno navdušite. Upam, da še v svoje vrste pritegnete tudi mlajše generacije, saj še nedolgo nazaj, je bila to edina oblika zabave in druženje mladine na vasi. Hvala, ker ne dovolite, da bi koroški plesi utonili v pozabo, da pesmi in igre ne zamro, da je koroška narodna noša živa priča preteklosti. Vsi, ki imate veselje do prikazovanja kmečkih opravil, pesmi in plesa, ste iz srca vabljeni v naše kulturno društvo, k folklorni skupini Luke Kramolca. Tako krajevna skupnost kot kulturno društvo Šentanel vas pri delu iskreno podpiramo in želimo, da ta zvrst kulturne dejavnosti gre z novim žarom novim zmagam naproti.

Omenim naj Mitjo Šipka, Anko Plevnik, Franca Vauha, Cerila Marina,… Vsi našteti, posebej pa še vi, dragi člani velike folklorne družine, nosilci kulturnega ustvarjanja in hkrati tradicije že več kot 30 let. To, kar danes, dragi slavljenci, plešete in pojete - to je bilo resnično, a veliko bolj trdo delo naših pradedov in prababic, ko so se po težkem delu v preprostih pesmih in plesih znali sprostiti. Zato se v kulturnem društvu Šentanel toliko bolj zavedamo, kako pomembno je, da se stari običaji ohranjajo. Da izkažemo priznanje in čast našim prednikom, ki so s svojim trudom ustvarjali našo sedanjost. Poskrbeti moramo, da te številne vrednote in bogastvo običajev ne pozabimo.

Ponosni Vam iskreno čestitamo! V imenu KS in KD Šentanel zapisala Danica Miler PLES MI JE V VESELJE Moji začetki plesanja pri folklorni skupini Luka Kramolc segajo v leto 1989. Takrat smo se zbrali mladi iz Šentanela, Suhega vrha, Jamnice, ki smo v večini prepevali tudi v cerkvenem MePZ. Pod vodstvom Janija Mikelna smo se začeli učiti koroških plesov oz.

Dragi jubilanti! Vse najlepše in najboljše za dragocenih 30 let. Naj jih bo še veliko! V slogi razumevanja, v spoštovanju tudi drug do drugega in ne samo do tradicije, ki jo ohranjate. Vem, ve5


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

Leta 1997 so na pobudo nekaterih vaščanov, ki so sodelovali že pri nastanku folklorne skupine, začeli zbirati prijave in tako je skupina ponovno zaživela. Skupini sem se ponovno pridružila leta 2000, konec leta 2007 pa sem kot predsednica prevzela odgovorno nalogo. Ker mi je ples v veselje, kakor sem napisala že v naslovu, sem to nalogo z veseljem sprejela.

spletov, nekateri tudi prvih korakov polke in valčka. Takrat je skupino povezovala naša mladost ter želja po druženju in nastopanju na raznih prireditvah, predvsem po Koroškem. Skupina pa je nastopala tudi drugod po Sloveniji in tudi v Avstriji, kjer smo sodelovali na mednarodni prireditvi, ki jo je organizirala organizacija Alpe Adria. Z našimi poskočnimi plesi smo bili povsod dobrodošli in tudi naše noše so povsod pohvalili. Ker je skupina bila takrat zelo mlada po starosti plesalcev, se je zgodilo tisto, kar si v skupinah ne želijo, nekaj plesalcev je odšlo na šolanje v druge kraje, naslednikov pa ni bilo, zato je skupina konec leta 1992 prenehala z delovanjem. Istega leta smo še praznovali deseto obletnico, šteto od takrat, ko je skupina dobila svoje noše.

V vseh teh letih smo imeli kar veliko nastopov, predvsem po Sloveniji, kjer smo navezali tudi tesnejše stike z nekaterimi folklornimi skupinami, pa tudi gostovanja v tujini nam niso tuja (Avstrija, Hrvaška, Bosna, Madžarska, Poljska, Češka, Nemčija in Francija). Predsednica FS Marjeta Rebernik 6


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

OB TRIDESETI OBLETNICI PLESNE SKUPINE ŠENTANEL

prijatelji v sreči in nesreči ter je podoba kraja in zgodovine katero trosijo doma in po vsem svetu. Bogastvo, oblast, sovraštvo in izkoriščanje tu nimajo kaj iskati. Folklorna skupina iz Šentanela, ki si je nadela ime koroškega glasbenika Šentanelca Luke Kramolca je v svojem tridesetletnem življenju obiskala mnoge kraje v domovini in izven nje, na Češkem, Poljskem, v Avstriji,… in v večini neslovensko govorečih deželah nekdanje Jugoslavije s samostojnimi nastopi ali kot gostje povabljeni na pomembne kulturne prireditve. V svojih nastopih je prikazovala domače plese iz Koroške ob domači glasbi in narodnih nošah, ki so za Koroško značilne. Vmes so prikazali za kraj značilne oblike kulture, ki ples in glasbo povežejo v živ dogodek za stoletja nazaj.

Človek je edino živo bitje, ki ima dar govora, da se sporazumeva z vrstniki in človek je edino živo bitje, ki ga pesem spremlja vse življenje in ples ga razgibava do konca njegovih dni. Pri vseh človeških bitjih, ki so bila odkrita že pred davnimi dnevi in se odkrivajo še danes so te tri danosti stvarnika vsakemu človeku enake. Spremljajo ga od rojstva do smrti. Beseda, ki je potrebna za medsebojno razumevanje je razumljiva le izbranim, pesem kot melodija je prirojena že otroku in ga spremlja do konca njegovega življenja v sreči in nesreči, ples pa je naznanilo srečnih ljudi. Folklorna skupina iz Šentanela, ki se je rodila pred 30 leti in je znanilka veselih ljudi, ki se med seboj razumejo kot

7


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

Glavni namen folklorne skupine Šentanel pa je druženje dobro mislečih ljudi, kar v današnjem kapitalističnem sistemu, kjer živimo najbolj pogrešamo. Bogastvo, oblast in slava so minljive, prijateljstvo, ljubezen in spoštovanje so edina dobrine, ki ohranijo človeško družbo v miru in sreči. ›Na svetu vse mine, se vse spremeni, le roža ljubezni do groba cveti.‹ Želim vam še mnogo lepih nastopov in sreče v življenju.

tanelu prav prišla folklora. Namig sem vzel zelo resno še posebej, ker sem takoj spoznal, da ni nobenih ovir zato. V nekaj dneh smo že začeli s plesom v gostilni Marin, potem ko sta sodelovanje takoj sprejela Piko Ferdo in Milan kot muzikanta. Z veseljem je delo umetniškega vodje tudi takoj sprejel Janko Sušnik. Sam sem sodeloval v prvih letih ko je bilo tudi največ domačinov. Le te bi bilo potrebno tudi sedaj bolj navdušiti, saj gre vendarle za pomembno prezentacijo Šentanela, v folklori pa je možno uresničiti druženje, rekreacijo, glasbo in odnos do starih vrednot. Želim vam še naprej dobro delo.

Mitja Šipek NASTANEK FOLKLORE NA ŠENTANELU

Ustanovitelj FS Luka Kramolc Ivo Marin

Zgodba o nastanku folklore se je začela pod Marinovo lipo, kjer mi je pokojni Anton Kladnik namignil, da bi v Šen-

8


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

PRVI KORAKI FOLKLORE V ŠENTANELU

Zagnanost je bila velika in kmalu so obrodili prvi sadovi z nastopi v domačem Šentanelu, kasneje tudi v

Ko se ozreš nazaj, kar ne moreš verjeti, da je minilo že 35 let, kar smo se tam v davnem letu 1977 pričeli pogovarjat o tem, da bi prevzel vodenje folklorne skupine v Šentanelu. Takrat, še mlademu in zagnanemu folkloristu, mi je bil to izziv, ki se mu nisem mogel odreči. V jeseni 1977 smo se dokončno dogovorili o ustanovitvi Folklorne skupine Luka Kramolc, kjer je bilo v začetku na vajah pet do šest parov. Vaje smo organizirali ob sobotah zvečer in nobenemu se ni bilo težko odpovedati svojemu prostemu času in se udeležiti vaje. Prostor za vaje smo imeli pač glede na razpoložljive možnosti v obeh vaških gostilnah ali v prostorih osnovne šole.

občini Ravne, na turističnem tednu v Črni in izven občinskih meja. Največji problem so bile narodne noše, za katere ni bilo denarja, tako da smo si za prve nastope narodne noše izposodili pri drugih folklorni skupinah. Največkrat od skupine KOLEDA iz Velenja, kjer sem bil pred tem tudi sam član in zelo so nam pomagali. V letu 1979 nas je doletela čast, da smo sodelovali na slovesnosti ob odhodu Titove štafete z Raven na Koroškem, s tem sodelovanjem pa smo si tudi prislužili svoje narodne noše. Veliko smo sodelovali tudi s Šentanelskimi pavri, z raznimi nastopi po Sloveniji in tudi izven njenih meja. Ko smo postavljali program vaj in plesov, ki smo se jih učili, smo se odločili, da 9


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

bomo poskušali prikazati tipične slovenske plese Bele krajine, Gorenjske, Štajerske, Primorske in seveda Koroške. Razmeroma hitro smo osvojili splet belokranjskih plesov, venček koroških in del gorenjskih. Med plesalci so prevladali srednješolci in srednješolke. Po triletnem trdem delu so nam v enem mesecu poklicali na služenje vojaškega roka šest plesalcev od osmih in še dva muzikanta. Tako smo bili prisiljeni prenehati z vajami v upanju, da bo to le začasno. Kot lahko danes vidimo, se je to res zgodilo in zelo me veseli, da se sedanji člani skupine spomnijo tudi nas, ki smo pred petintridesetimi leti s tem pričeli na Šentanelu. Ob tem jubileju bi se rad posebej zahvalil mojima takratnima svetovalcema, žal danes pokojnemu g. Bertu Tušarju, g. Franju Miklavcu in vsem ostalim, ki so nam pomagali in nas spodbujali.

sali. Na začetku je pomagal g. Mavrič Drago, ki je bil učitelj in godec. Kmalu sem moral samostojno igrati ter naučiti tudi Vinka Naveršnika klarinet in Zvonka Grosa bas. Vaje so potekale vsak teden, z muzikanti pa smo imeli še dodatne vaje. Tako smo se pripravili za Zagreb junija 1984, kjer smo doživeli nepozabne trenutke. Po Zagrebu so se vrstili nastopi doma in v zamejstvu. Volja in strokovno znanje je pripomoglo, da smo gostovali na Češkem in Poljskem, kjer so na našo muziko plesale mažoretke. Pri tem sta mi še pomagala Ferdo Piko na klarinetu in Jaka Pisar na basu. Veliko notnega materiala mi je posredoval tudi g. Mirko Ramovš, za kar sem mu izredno hvaležen. Z njim sem odigral kar nekaj seminarjev koroških plesov po Sloveniji.

Jani Sušnik KAKO SEM POSTAL MUZIKANT FS ŠENTANEL Leta 1984 me je takratni vodja FS Drago Mavrič nagovoril, da sem z njim in harmoniko odšel na vaje k Riflu v Šentanel. Z nekaj izkušnjami iz Črne na Koroškem sem z zanimanjem spremljal vaje ter vpijal melodije naših prednikov, ki so božale dušo. Skupina se je pripravljala za srečanje folklore v Zagrebu in treba je bilo čimprej osvojiti viže, na katere so ple10


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

Telo se utrudi, duša pa nikoli, zato mora vsak muzikant vedeti, kdaj odnehati. Jaz sem se odločil, da bom svoje znanje prenesel na mlade in tako pripomogel, da bodo stare melodije živele še naprej.

lornih skupinah GOZDAR iz Črne na Koroškem in LUKA KRAMOLC iz Šentanela, naj-prej pridružila h GOZDARJU, čez dve leti (leta 2000) pa še k folklorni skupini LUKA KRAMOLC. Pri obeh skupinah rajava še danes. Redno se udeležujeva vaj in nastopov. Skupini sta dokaj aktivni, tako da z vsako zbereva do 25 ali tudi več nastopov na leto. Svoje znanje in izkušnje pa rada prenašava na mlajše in ostale člane skupine. Dokaz, »da jabolko ne pade daleč od drevesa«, je tudi najin sin Andrej, ki je rajal za obe skupini okrog 7 let in želiva si, da bi še našel čas in se nam spet pridružil. Lepo je biti folklornik. Radi se udeležujemo nastopov v domačem kraju.V veselje nam je, če lahko predstavimo Koroško tudi dru-

Slavko Vrabič FOLKLORNIKA ŽE PRED 36 LETI Marsikoga je ples združil, tako je tudi naju. Najini začetki so bili na plesnih prireditvah (‘’gaudah’’), sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki jih tisti čas ni manjkalo v Mežiški dolini. Ker sva oba rada plesala (‘’rajala’’), sva se 1976 leta pridružila folklorni skupini PREŽIHOV VORANC na Ravnah in tam rajala dobro leto in pol pod umetniškim vodjem Franja Miklavca. Zaradi pomanjkanja časa (nastajanje družine) sva prenehala z delovanjem v društvu. Kljub temu je ostal ples najina velika ljubezen, saj brez njega nisva mogla in če je le bil čas, sva ob sobotah in praznikih hodila na »gaude« in tam pilila svoje korake. Po dveh desetletjih (leta 1998) pa sva se na povabilo Petra Šumnika, ki je bil takrat umetniški vodja pri folk11


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

god po Sloveniji. Še večje zadovoljstvo pa je, če lahko zastopamo naš domači kraj in Slovenijo izven naših meja, kar pa je tudi plačilo za trud, ki ga vlagamo v naše delo. Podobno, kot je Mitja Šipek nekoč izrekel besede o petju PAVROV, da oni pojejo za svojo dušo in za ljudi, ki jih radi poslušajo’’, bi rekla midva, da tudi folklorniki rajamo za svojo dušo in za ljudi, ki nas radi gledajo. S to mislijo bi zaključila in povabila vse mlade in manj mlade, ki imajo veselje do te kulture, da se nam pridružijo.

ko sem lahko člen v prijetni verigi folklore Mirkac Zorica POLEG PLESA TUDI VELIKO DOBRE VOLJE IN SMEHA Folklorni skupini Luka Kramolc sem se pridružila konec oktobra leta 2011. Tomaž in Pavli pa sta bila tista krivca, ki sta me pregovorila. Ker zelo rada plešem, sem z veseljem sprejela ta izziv. Spoznala sem krasno skupino plesalk in plesalcev, ki so hkrati postali tudi moji prijatelji. Poleg plesa nas druži tudi veliko dobre volje in veselja. Ne smem pa pozabiti tudi na smeh, katerega nikoli ne manjka. Vaje imamo enkrat tedensko in se jih vedno znova veselim. Ker veliko nastopamo, sem svojo prvo tremo na nastopih že tudi premagala. Moram priznati, da sem resnično navdušena nad plesom, ki je zelo razgiban in hkrati posrečen. Se pa zavedam, da ne bi bilo tako, če ne bi bili člani folklorne skupine tako prijazni in dovzetni do novih članov. Torej…kdor rad pleše in se druži, naj se nam pridruži.

Toni in Marta Fajmut NISEM RAVNO BALERINA Nisem ravno balerina, pa vendar rada plešem. Že v otroštvu so me ritmi glasbe navdušili, napolnili baterije, ki so še kako pomembne v tem tempu življenja. Če bi se morala opisati, bi rekla, da sem pozitivna, vesela, rada počnem tiste stvari, ki človeka nahranijo navzven. Moja velika želja po folklori se je rodila že v rani mladosti, vendar je usoda poskrbela za to, da ni steklo vse kot mora. Sem pa zato sedaj bolj vesela, saj so se mi uresničile sanje. Za le-te je poskrbela moja nova soseda in prijateljica, ki me je ponovno navdušila. Moram reči, da me je ples izpopolnil in sestavil tisti manjkajoči košček v meni, ki je leta in leta čakal na ta dan,

Andreja Brumen

12


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

NEKAJ FOTOGRAFIJ IZ NAŠIH NASTOPOV

13


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

NEKAJ FOTOGRAFIJ IZ NAŠIH NASTOPOV

14


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

NEKAJ FOTOGRAFIJ IZ NAŠIH NASTOPOV

15


30 LET FOLKLORNE SKUPINE “LUKA KRAMOLC” ŠENTANEL

FOLKLORNO SKUPINO SESTAVLJAJO:

Drago Mavrič Anton Mravljak Ferdo Piko Milan Piko Jaka Pisar Rajko Jevšnikar Darko Jevšnikar Matjaž Peršak Blaž Račnik Alen Rožej Jan Žager Uroš Iršič Simon Čakš

Marjeta Rebernik, predsednica skupine Jani Mikeln, vodja skupine Gašper Virtič, muzikant (harmonika) Primož Rečnik, muzikant (klarinet) PLESALCI IN PLESALKE Erika Sirk Ervin Čekon Manica Košutnik Marija Mager Marjan Rebernik Pavli Gerdej Tomaž Kopmajer Vera Kovač Karli Pušnik Marta Fajmut Toni Fajmut Majda Golob Franc Rožej Karli Pšeničnik Vera Vrbanič Veronika Tomec Mirko Tomec Klara Kosaber Zorica Mirkac Ivo Mirkac Andreja Brumen Tonka Gruden Pavli Kert

NEKDANJI VODJE SKUPINE OZ. STROKOVNI SODELAVCI Drago Mavrič Franjo Miklavc Bert Tošar Peter Mihelač Jani Sušnik Peter Šumnik Meta Apohal Željko Burica

MUZIKANTI, KI SO SODELOVALI S FS LUKA KRAMOLC Slavko Vrabič Zvonko Gros Vinko Naveršnik 16


GRAFIČNO OBLIKOVANJE, INDUSTRIJSKO OBLIKOVANJE, FOTOGRAFIJA

S fotografijo ovekovečimo pomembne trenutke življenja!

Poroka •Dojenčki • Otroci • Družina IZ+IV dizajn studio, www.iziv.si, e-mail:info@iziv.si, gsm: 040 374 356 in 041 829 306


Praznovanje tridesete obletnice FS Luka Kramolc so finančno podprli: Občina Prevalje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Mehanizacija Miler d.o.o. Zavarovalnica Triglav d.d. Salus d.o.o. Elvip d.o.o. LKR d.o.o.

Izdajatelj: Folklorna skupina LUKA KRAMOLC Šentanel Uredniški odbor: Marjeta Rebernik, Vera Kovač, Marta Fajmut, Tomaž Kopmajer Fotografija na naslovnici: Foto studio Ocepek Fotografije: Foto studio Ocepek ( fotografije na strani 4,5 in 6) ter arhiv FS Luka Kramolc Oblikoval: IZ+IV dizajn studio, Iztok Nikolić, s. p., www.iziv.si Naklada: 500 izvodov Tisk: Tiskarna Grešovnik


O LUKI KRAMOLCU Folklorna skupina nosi ime po našem rojaku Luki Kramolcu. Bil je glasbeni pedagog, skladatelj in zborovodja, ki je zaslužen, da ni utonila v pozabo marsikatera koroška narodna pesem. Celo življenje jih je namreč zbiral in jih prirejal za zborovsko petje. Rodil se je 1892 leta pri kmetu Lužniku (danes tam visi spominska plošča), v glasbeni družini. Glasbeno izobrazbo si je pridobival na oglarski šoli v Celju in glasbeni akademiji na Dunaju. Poučeval je na različnih ljubljanskih srednjih šolah. Bil je vodja številnih pevskih zborov. Med drugim je bil tudi pobudnik domačega moškega pevskega zbora Šentanelski pavri. Pogosto in z veseljem se je vračal v Šentanel, kjer je med domačini užival velik ugled in spoštovanje. Umrl je leta 1974 in je pokopan na pokopališču v Šentanelu. Danes nosita po njem ime domači mešani pevski zbor Luka Kramolc ter folklorna skupina, spomin nanj pa skozi številne priredbe narodnih pesmi ohranja moški pevski zbor Šentanelski pavri pod vodstvom Mitje Šipka.

20

Folklorna skupina Luka Kramolc Šentanel  

30 let Folklorne skupine Luka Kramolc Šentanel

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you