Page 1

V mlinu pri Kenzu in Zinu OB VODI, NAD VODO

Foster + Partners / Ofis, Multiplan arhitekti/ Božo C. Rozman / Giuliano Vascotto, Patrizia Magnani / Durbach Block Architects / Riesco + Rivera Associated Architects / Marte.Marte / Mårten Claesson, Eero Koivisto, Ola Rune, Deta Gemzell / Ronan & Erwan Bouroullec / Lucio Rosato / Richard Goodwin / Bojan in Boris Kapelj / Darja Mrevlje Pollak / Aleš Prinčič, Tomaž Jelovšek / Anthony Duffeleer, FRAP Architects BVBA / Mathieu Lehanneur / Electric Dreams

Revija za nove razsežnosti bivanja — ARHITEKTURA — OBLIKOVANJE — INTERIER — VRTOVI — BIOINTELIGENTNO — september 2008 / letnik 11 / cena: 6 EUR

49 49 9/08


Skoz in skoz 011

KAZALO --------------------- 13 HIŠE 49 september 2008

Uvodnik VODNA GLADINA PODVOJI VESOLJE Maja Ivanič

016

Podčrtano Tea Pristolič

022

Arhitekturni izzivi Tea Pristolič

030

Pereče NUK 2 - NAPREJ V PRETEKLOST?

Fokus 032

Boris Matić, Nejc Černigoj

131

Arhitekturni nasveti

134

Knjige, vredne ogleda

Matjaž Pikalo

Nostalgija 034 TEHNIČNA NAPAKA? Zrušenje jezu Pian del Gleno

Meta Žebre

146

Napovednik

Premisleki OTROCI CVETJA, VRNITE SE V KAMPE!

Umberto Barbisan

036

PREBUJANJE ST. PETERBURGA Severne Benetke na prepihu prihodnosti Mika Cimolini

Urbi et orbi 114

LADJA SANJ Hvala za rože, Ljubljana Jeff Bickert

118

SOČASNA KAKOVOST Flood © bar, Pariz Tea Pristolič

120

SKRIVNOSTNI GOZD V URBANEM OKOLJU Pleasant bar, Stockholm Tea Pristolič

122

ČUDOVITI KAOS Dover Street Market, London Tea Pristolič


Lepe hiše in vrtovi

040

14

NIZANJE IN GOVORICA VOLUMNOV Primorska rezidenca nad solinami

KAZALO --------------------HIŠE 49 september 2008

Lucija Stupica

046

ODPRTA HIŠA Razkošje sredozemskega zelenja in pogledov na odprto morje Robert Potokar

050

NEZNOSNA LAHKOST BIVANJA Elastična prostorska geometrija se odpira proti neskončnemu obzorju Maja Ivanič

056

OKLEPNICA V PRISTANU Kovinska počitniška čolnarna, zareže kot nož v nered pristaniškega naselja Boris Matić

066 092

Vrt BAJER NA BARJU Očarljivost spreminjajoče se narave Ana Struna Bregar

096

ERUPTIVNA POLIFONIJA Posestvo tišine ob vodni površini Peter Gabrijelčič

HORIZONT BALTSKEGA MORJA Mir in spokojnost v letoviški hiši ob jezeru Ana Struna Bregar

072

Biointeligentno VZLETANJE “Z vrha je kot ptič,” pravi arhitekt Richard Goodwin, “od spodaj pa kot letalo.” Paul McGillick

080

MORJE NAD MORJEM Hiša, ujeta v naravno panoramo Domenico Potenza

086

102

VAMOS ALLA PLAYA Majhne nepovezanosti, praznine in zavoji odpirajo in zapirajo perspektive, svetlobo in prostore Maurizio Bradaschia

060

Interier

RAZKOŠJE PREPROSTEGA Plavajoča rezidenca je prostor umetniške inspiracije in kontemplacije Tanja Barle

ŠTIRI NADSTROPJA IN MORSKI RAZGLED Mediteransko udobje prenovljene stanovanjske hiše Lenka Kavčič

108

V MLINU PRI KENZU IN ZINU ... ali združevanje nezdružljivega Tanja Barle


PODČRTANO 16 --------------------Pripravila; Tea Pristolič ---------------------

Steven Holl: Sarphatistraat v Amsterdamu, foto: Matej Nolda

Reichenberg arhitektura: Studenška brv, foto: Matjaž Wenzel

ATELIERarhitekti: Letni avditorij Lutkovnega gledališča Maribor

DNEVI ORISA V ZAGREBU Æe tradicionalni dvodnevni mednarodni simpozij arhitektov, Dnevi ORISa 8, bo v Zagrebu potekal 25. in 26. oktobra. Predavali bodo David Adjaye iz Anglije, slovenski Dekleva GregoriË arhitekti, Peter Ebner in The Next Enterprise iz Avstrije, Igor FraniÊ iz Hrvaπke, Gigon/Guyer Architekten iz ©vice, ©panci Mansilla + Tunon, Finec Sami Rintala, Smiljan Radic iz »ila ter Steven Holl in Lebbeus Woods iz ZDA. www.revijaoris.net

ČAROVNIK ODRSKEGA PROSTORA V Mestni galeriji in Slovenskem gledaliπkem muzeju smo si lahko ogledali dela najvidnejπega evropskega scenografa druge polovice 20. stoletja, Josefa Svobode, pobudnika in ustanovitelja znamenitega praπkega gledaliπËa Laterna magika. Razstavo Josef Svoboda 1920-2002 - »arovnik odrskega prostora je pripravil Inπtitut za umetnost - Gledaliπki inπtitut iz Prage, avtorica je Helena Albertová. www.mestna-galerija.si Scenografija za Wagnerjevo opero Valkira, 1974

20/21 NOVA ARHITEKTURA V MARIBORU V Umetnostni galeriji Maribor so razgrnili arhitekturne stvaritve, ki bodo sooblikovale podobo Maribora v 21. stoletju: Stadion Ljudski vrt, Studenπka brv Ëez reko Dravo, Mariborska trænica, Lutkovno gledaliπËe Maribor, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Trg Leona ©tuklja, Slomπkov trg, Znanstveni park Univerze v Mariboru, Restavracija Center, kulturni center Pekarna in City 3. Namen razstave, katere kustosa sta Simona Vidmar in Janko J. Zadravec, je posredovati informacije, spodbuditi dialog o nadaljnjem razvoju in novih moænostih v mestu ter se retrospektivno ozreti v preteklo stoletje. Studenπka brv je zaradi svoje inovativne konstrukcije konec julija v portugalskem Portu prejela nagrado “Footbridge 2008”. Skupinsko nagrado podeljujejo investitorju, projektantu in izvajalcu. www.umetnostnagalerija.si

PRVI SVETOVNI ARHITEKTURNI FESTIVAL STIVAL V Barceloni bo med 22. in 24. oktobrom m potekal mednarodni arhitekturni festival World Architecturchitecture Festival; na njem bodo podelili nagrade de Prix de Barcelona, ki naj bi po mnenju organizatorjev torjev postale ene od najpomembnejπih nagrad za a doseæke in preseæke v arhitekturi. Posebnost festivala vala je, da arhitekti svoje projekte javno predstavijo na samem festivalu, tako æiriji v sestavi priznanih arhitektov, itektov, ki jim predseduje Norman Foster, kot obËinstvu. nstvu. Nagrajena dela v πestnajstih kategorijah se potegujejo otegujejo za glavno nagrado World Building of the Year 2008. Festival bo gostil tudi razliËne razstave, predavanja, edavanja, nateËaje, ekskurzije in druæabne dogodke. www.worldarchitecturefestival.com


Welcomm City v Seoulu, Koreji, arhitektura Seung H-sang, foto: Osamu Murai

18

Spomenik potrošništvu skupine Absurd

MASKA V REIMSU Maska, slovenski Ëasopis za scenske umetnosti, je sokurator razstave sodobne umetnosti L’art en contemporain Europe expérience Pommery #5 v francoskem Reimsu. Kustos razstave Fabrice Bousteau, je k sodelovanju povabil umetniπke revije iz sedemindvajsetih dræav Ëlanic Evropske unije. Slovenske umetnike sta izbrali urednica revije Maska Katja Praznik in Ëlanica uredniπtva Karla Æeleznik. Na razstavi sodelujejo skupina Absurd (Jure Legac in Peter Koπtrun) s kupolo Spomenik potroπniπtvu ter Luiza Margan in Miha Presker s svetlobno instalacijo 706.

Arhitekt Andrija Rusan: Lumenart v Puli, foto: Damir Fabijanić

MEDNARODNA NAGRADA DEDALO MINOSSE Ala Assoarchitetti so v sodelovanju z mednarodno revijo za arhitekturo, dizajn in vizualne komunikacije l’Arca podelili mednarodne nagrade Dedalo Minosse za izvedene stavbe. Namen nagrade je izpostaviti kakovostno arhitekturo ter javnosti predstaviti tudi manj znana imena njenih ustvarjalcev in predvsem naroËnikov, kajti pri projektih igra odnos s slednjimi veliko vlogo. Poleg πtirih nagrad, ki so jih prejeli Richard Meier

K NOVEMU URBANIZMU V KOREJI V Umetnostni galeriji Maribor je na ogled razstava S(e)oul Scape, Towards a New Urbanity in Korea; prikazuje rezultate arhitekturne in urbane transformacije, ki v Juæni Koreji poteka v zadnjih letih. Razstava predstavlja πest izmed najpomembnejπih sodobnih korejskih arhitektov, ki s svojim delom pomembno sooblikujejo korejsko kulturo, izobraæevanje in teoretsko raziskovanje sodobnih arhitekturnih praks. 16. sep-

tembra bo v UGM tudi panelna diskusija z nekaterimi arhitekti z razstave, kustosom razstave in direktorjem galerije iMage iz Firenc, kjer je bila razstava S(e)oul Scape premierno predstavljena; kasneje je gostovala tudi v Galeriji RAS v Barceloni in na Berlage Istitutu v Rotterdamu. V Mariboru je na ogled do 30. septembra. www.umetnostnagalerija.si

Richard Meier and Partners: Jesolo Lido Village

and Partners Architects LLP za projekt Jesolo Lido Village, UID Architecs - Keisuke Maeda za Holocaust Education Center, Canali Associati Srl - Guido Canali za nove pisarne Smeg in Sergio Bianchi za hiπo Casa De Risi, so podelili πe osem posebnih nagrad sponzorjev, sodelujoËe revije in pokrajine Veneto. Te so prejeli Studio Tamassociati za kirurπki center Salam Heart, Studio Granda - Steve Christer in Margrét Hardardóttir za Hof Residence, studio Rusan Arhitektura - Andrija

Rusan za hiπo svetlobe Lumenart, Manfredi Nicoletti za novo sodno palaËo, Zaha Hadid Architects za stavbo BMW, Mecanoo Architecten - Francine M. J. Houben, Francesco Veenstra za poslovno srediπËe Fifty Two Degrees, RAU - Thomas Rau za Oneplanetarchitecture WWF in Studio MK 27 - Marcio Kogan, Lair Reis, Diana Radomysler za otroπki vrtec. Ob deseti obletnici nagrade Dedalo Minosse je dodatno Ëastno nagrado prejel studio Mario Botta za cerkev Santo Volto.


ARHITEKTURNI IZZIVI 22 --------------------Pripravila: Tea Pristolič ---------------------

NOVA IKONA MARIBORA -------------------Maribor je konËno dobil nogometni stadion, katerega podoba je rezultat nateËaja iz leta 1998; na njem so skupaj zmagali Ofis in Multiplan arhitekti. »eprav gre za dograditev starega nogometnega igriπËa - obstojeËim 4.000 sedeæem je dodanih 9.000

sedeæev na novih tribunah - objekt tako v vizualnem kot v druæbenem smislu pomeni novo, sodobno arhitekturo. Geometrija betonskega loka nad starimi tribunami, ki jih je v πestdesetih postavil arhitekt Boris Pipan, je nadgrajena z dvojno zastekljeno

krivuljo, ki obkroæa stadion. S to potezo sta stari in novi del povezana v harmoniËno celoto. Pomembna javna stavba, ki bo sodobno arhitekturo pribliæala tudi laiËnemu ljudstvu. www.ofis-a.si


ARHITEKTURNI IZZIVI 24 ---------------------

HIŠA ZA SLONE ------------------Med zanimivejπe nedavno izvedene projekte uveljavljenega biroja Foster + Partners sodi dom za slone v köbenhavnskem æivalskem vrtu. Elephant House je nastal na podlagi raziskav o vedenjskih vzorcih slonov; arhitekti so tem æivalim æeleli poustvariti Ëim bolj naravno okolje, zato se objekt v celoti odpira proti nebu, s Ëimer sloni dobijo naravno svetlobo, kletka ob tem deluje odprto, vzorci na steklu meËejo sence, ki ponazarjajo liste dreves, uporabljene barve in materiali so vzeti iz naravnega okolja slonov. »eprav so te mogoËne æivali v ujetniπtvu, jim je zdaj omogoËeno prijetnejπe bivanje. Foto: Nigel Young, Foster + Partners

-------------------------------------------www.fosterandpartners.com


PREMISLEKI 32 --------------------Besedilo: Matja탑 Pikalo


33

Na Silbi sem se prviË izkrcal na dan starega leta tisoË devetsto devetinosemdeset. Takrat je na tem dalmatinskem otoku v severnem delu Jadrana vladal πe stari, jugoslovanski reæim. Spomnim se socialistiËnih obeleæij pred obËino in πolo, spomenik osvoboditeljem stoji tam πe danes, v spominu pa mi je ostala tudi lokalna arhitektura, ki je πe niso pokvarile πtevilne novogradnje in poËitniπka naselja. —— Prodajalka v eni in edini trgovinici je bila Slovenka, kar je bilo za tisti Ëas obiËajno. DomaËini so bili do nas, alpskih bratov, prijazni in nasploh je bilo na otoku poleg pregovorne leæernosti Ëutiti odprtost in sproπËenost. No, seveda takπna idila ni mogla dolgo trajati - novoletne poËitnice, ki sva jih z mojo bodoËo æeno nameravala preæiveti daleË stran od ljudi in civilizacije, je æe po dnevu ali dveh s svojim nepriËakovanim prihodom popestrila moja bodoËa taπËa. Hrvaπka pa se je æe Ëez leto in pol odcepila od Jugoslavije, tako kot je to pred njo storila æe Slovenija. —— Za razvpiti silbanski kamp, ki so si ga hipiji uredili v borovem gozdiËku v Poratu, zasilnem pristaniπËu na juæni strani otoka, sem sliπal iz pripovedovanj, nikoli pa ga nisem doæivel, ker ga ob mojem prihodu æe (dolgo) ni bilo veË. Gre za Ëudovit borov gozdiËek na rtu, ki spominja na pravljiËni pragozd; tam je pod stoletnimi kroπnjami nastal kamp, ki je obstajal le nekaj let. Seveda, Ëe pa je bil brez straniπËa in vode, da o elektriki niti ne govorim. Prav Ëudim se, kako so ga lahko takratni obiskovalci otoka sploh vzpostavili! —— Kamp pa ne æivi samo v ustnem izroËilu, nanj spominjajo tudi fotografije, ki se obËasno pojavijo - kot tiste v knjiæni izdaji, reviji o Dæoniju ©tuliÊu, enem njegovih najznamenitejπih obiskovalcev. Na prelepih barvnih, pa tudi Ërno-belih fotografijah, ki kar kliËejo po nostalgiji, lahko samo slutimo, kako je æivljenje v tem idiliËnem

kampu ob morju potekalo. Vsekakor nadvse sproπËeno. Prebivalci kampa so bivali v πotorih; menda je bilo na rtu pravcato πotoriπËe, kamor so ponoËi hodili sovraæniki hipijev iz vasi in πotorom rezali vrvi ter jih podirali. No, na duplerici, dvostranski fotografiji omenjene revije - ki nadvse spominja na bivπi Dæuboks, jugoslovansko revijo o glasbi - kar v viseËi mreæi, razpeti med dvema drevesoma, pozira legendarni pevec in kitarist bivπe Azre. Na sebi ima le nepogreπljive raybanke, sonËna oËala, ki so z leti postala njegov zaπËitni znak. Poza pove, kakπno je bilo vzduπje v kampu. V njem se je oËitno zelo sproπËeno poËutil tudi Ëlovek, ki je bil æe takrat malo paranoika. —— Po pripovedovanju se je kamp raztezal tudi proti zalivu Dobra voda, nekaj πotorov pa je bilo πe v zalivu Sveti Ante, znanem zatoËiπËu pomorπËakov, ki se s svojimi barkami tja zateËejo pred nevihto. Nekaj vznemirjenja je ta zaliv povzroËil lani, ker so hoteli v njem zgraditi turistiËno naselje, a so se prebivalci in dolgoletni obiskovalci Silbe temu neokusnemu naËrtu odloËno uprli s peticijo in πtevilnimi podpisi proti. Zaenkrat uspeπno … —— O zanimivih hiπkah, ki vsako leto kot gobe po deæju zrastejo na obali v Dobrih vodah, kot zalivu reËemo popaËeno, pa lahko nekaj napiπem iz prve roke, saj sem med obiskovalci tega majhnega, a prelepega zaliva æe skoraj dve desetletji tudi jaz. Lesene hiπke seveda ne nastanejo same, ampak jih nekdo postavi, to pa zato, da bi sebe ali svojo druæino zaπËitil pred soncem, ki v poletnih mesecih neusmiljeno pripeka. Hiπice so narejene iz vsakovrstnega materiala, ki ga na obalo naplavi morje, ter debel in vej, ki jih ni teæko najti v gozdiËku za obalo. Tam po navadi stoji tudi umetelno izdelan πank, kjer si lahko utrujeni dopustnik - moderni Robinson Crusoe - pogasi æejo. ——

Nekateri snovalci hiπk so v tem poËetju z leti postali pravi mojstri, saj so njihove hiπke pravi arhitekturni Ëudeæi. Popolnoma razumem, da si jih v Ëasu dopusta kar nekako prisvojijo, saj so v gradnjo vloæili obilico truda in Ëasa, pa tudi znanja in domiπljije. Tega ne gre kar tako prepustiti nekomu drugemu! Pogled, ki se nam na kolonijo hiπic ponuja z morja, je Ëaroben in prav niË ne zaostaja za eksotiËnimi posnetki bungalovov iz kakπnega turistiËnega kataloga. Eden najbolj neutrudnih in zagnanih “graditeljev” teh improviziranih bivaliπË ob morju, pred tem tudi obiskovalec legendarnega silbanskega “kampa”, je πel celo tako daleË, da je v podobnem slogu opremil celo podjetje glasbeno zaloæniπko hiπo na Mirju, katere lastnik je. V ta namen je dal s Silbe pripeljati precejπnjo koliËino materiala, ki ga je pred tem iznajdljivo “izmaknil” morju. Notranja oprema v stavbi je sËasoma postala pravo oblikovalsko Ëudo. Ne preseneËa, da je, odbita, kot je, idealno prizoriπËe za promocije glasbenih izdelkov vseh vrst. Nazadnje, no, med drugimi, je imela tam promocijo najbolj znana Dalmatinka - Seve-Nacionale. —— Tik pred oddajo tega besedila sem na bolπjaku naletel na znanko, ki zadnja leta “hodi” na ©kardo, otok nasproti Silbe, na katerem je le nekaj hiπic, pa nobene elektrike in s tem nobenega turizma, nobenih ljudi. Raj na zemlji, ki pa ga je æe kupil nepremiËninar iz Pule. Le en uporni ribiË mu πe ni hotel prodati svoje hiπice. Bog ve, kaj gre po glavi nepremiËninarju, preden bo ukrepal in s svojim posegom skoraj zagotovo pokvaril idiliËno vasico ob morju. —— Na zaËetku osemdesetih, ko so hipiji æe skoraj izumrli, je moj tovariπ v vojski ciniËno pripomnil, naj se potemtakem otroci cvetja vrnejo v gozdove. Petindvajset let pozneje ga parafraziram: “Otroci cvetja, vrnite se v kampe!” ——


60


OKLEPNICA V PRISTANU

LEPE HIŠE --------------------- 61 Besedilo: Boris Matić Fotografije: Albrecht Schnabel --------------------Arhitekta: Bernhard Marte, Stefan Marte, Marte.Marte Architekten Lokacija: Fussach ob Bodenskem jezeru, Vorarlberg, Avstrija Izvedba: 2000

Kovinska počitniška čolnarna, zareže kot nož v nered pristaniškega naselja

Bodensko jezero na meji med Avstrijo, ©vico in Italijo je æe stoletja pomembno trgovsko vozliπËe in priljubljen kraj za sprostitev in rekreacijo. Na njegovem avstrijskem koncu premoænejπi prebivalci v naselju Fussach æe od πestdesetih let prejπnjega stoletja hranijo svoje izletniπke ladjice. Prav zato so zrasla naselja Ëolnarn z umetno izkopanimi kanali, po katerih lahko lastniki svoje Ëolne in jahte parkirajo kar pred hiπo ali v njej. --------------------------------------------------------------A ta pristaniπka naselja so improvizirana, neurejena; sestavljena so iz hiπ, lop in skladiπË, brez prevladujoËega sistema, v katerem æice napeljav reæejo nebo. In v to okolico sta Bernhard in Stefan Marte iz podjetja Marte.Marte Architekten postavila popolnoma drugaËno poËitniπko hiπico s pristanom: ostro, izstopajoËo, kovinsko, tehnoloπko-industrijsko ... - a preprosto.

01


62

02


63

03 01

02

03

V naselju improviziranih počitniških hiš čolnarna s svojo estetiko izstopa, a se z okolico sklada s svojim volumnom in značajem. Fasada kaže značaj hiše: pritličje je anonimno, zaprto, utilitarno; glavni bivanjski prostori v nadstropju so poudarjeni s panoramskimi okni, dnevni prostor pa še z izvlečenim balkonom. Iz jedilnice se prostor odpira skozi veliko, drsno panoramsko okno na kanal.

UrbanistiËna pravila so predpisovala odmike od parcel, viπino hiπe in naklon strehe, vse ostalo oblikovanje pa je bilo prepuπËeno arhitektoma; namesto tradicionalne hiπke sta zasnovala abstraktno formo z izstopajoËo fasado. Tako ima hiπa z vijaki pritrjen aluminijast ovoj, ki povzema motiv koviËenih kovinskih trupov starih oklepnic in bojnih ladij. Sterilna tehnoloπka kovinska obloga ima na pomembnih mestih preboje: teraso s pogledom na Bodensko jezero, veliko okno s pogledom na kanale Ëolnarskega naselja, vhod za Ëolne ...

04

05

Notranjost hiše je obdelana v preprostih in poceni materialih (kot so OSB plošče), obenem pa je tehnološka – stopnice v mansardo se spustijo s pomočjo hidravličnih rok. Spalnice na severni strani hiše so nakazane zgolj z ozkimi okenskimi režami.

Prostorski razpored hiπe je preprost: v pritliËju veËji del povrπine zavzema dvoetaæna garaæa za Ëolne, ostanek pa je prepuπËen vhodnim stopnicam in servisnim prostorom. Æivljenje v hiπi se odvija v prvem nadstropju, kjer je dnevni bivalni prostor zdruæen s kuhinjo, jedilnico in dnevnim prostorom. Iz njega se skozi dve celoetaæni okni pogled odpira na vzhod proti kopnemu in na zahod proti jezeru. V zaprtem delu hiπe so asketsko zasnovane spalnice, osvetljene skozi podolgovato linijsko okno. Podstreπje je predvideno predvsem kot pomoæni prostor, a se pribliæno 3 x 4 m veliki deli streπine lahko odprejo, tako da

podstreπje postane razkoπna terasa, s katere se pogled razprostira daleË Ëez jezero. Hiπo nosi lesena konstrukcija, postavljena na obstojeËi betonski podstavek. Tudi njena notranjost je lesena, obdelana v kombinaciji nizkocenovne preprostosti (za obloge so uporabljene OSB-ploπËe) in industrijske tehnologije. Tako se stopnice iz prvega nadstropja v mansardo s pomoËjo hidravliËnega mehanizma spustijo s stropa. Prav tako se s pomoËjo hidravlike dvigne velik del streπine in tako ustvari streπno teraso.


64

04

DATOTEKA PoËitniπka Ëolnarna, Fussach, Vorarlberg, Avstrija NaroËnik: zasebni Arhitekta: Bernhard Marte, Stefan Marte, Marte.Marte Architekten

Zanimiva kombinacija industrijske tehnologije ter poceni materialov in uporabnih reπitev, ki jih poznamo z jadrnic ali bivalnih prikolic, daje hiπi zanimiv znaËaj. Na videz nakljuËno poloæeni aluminijasti fasadni paneli in OSB-ploπËe v notranjosti ustvarjajo vtis improvizirane lope, sestavljene iz lesenih odpadkov in zaplat kovine; zaradi uporabe hidravlike ter industrijskih materialov in reπitev (kovinske spuπËajoËe se

stopnice, odpirajoËa se streha ...) pa se zdi, da gre za industrijski obrat, pristaniπËe ali Ëolnarno. A konËni znaËaj hiπe ni ne eno ne drugo. Je nekaj veË - inovativen bivalni prostor, ki izstopa iz okolice, a se nanjo kljub temu navezuje, le da ne z dobesednim tradicionalnim oblikovanjem, temveË s povezavo prenesenih pomenov in pretanjenega arhitekturnega jezika.

Sodelavci: Robert Zimmermann, René Bechter, Davide Paruta, Alexandra Fink, Stefan Baur Povrπina hiπe: 75 m2 Velikost parcele: 240 m2 Pozidana povrπina: 85 m2 NaËrtovanje: 1999 Izvedba: januar-julij 2000


65


66

HORIZONT BALTSKEGA MORJA Mir in spokojnost v letoviški hiši ob jezeru


LEPE HIŠE --------------------- 67 Besedilo: Ana Struna Bregar Fotografije: Åke E:son Lindman --------------------Arhitekti: Mårten Claesson, Eero Koivisto, Ola Rune, Deta Gemzell Lokacija: Kråkmora, Ornö, arhipelag pri Stockholmu, Švedska Izvedba: 2003

Narava je tako popolna, da se z njo ne more kosati nobena arhitektura. Zato so πtevilni projekti, ki namesto nepotrebnega ukvarjanja s hiπo omogoËajo opazovanje okolja in uæivanje narave, brezËasni. ------------------------------------------------------------Da preprosta hiπa le ni vedno popolnoma preprosta, dokazuje majhna poletna letoviπka hiπka v arhipelagu blizu Stockholma. Hiπka je izjemno preprosta, a hkrati tudi kompleksna. Njene klasiËne elemente in njihove glavne znaËilnosti so arhitekti na podlagi sugestij iz narave spremenili v rahlo atipiËne, bolj dinamiËne: streha, katere sleme teËe po diagonali, ostaja strma eno- in dvokapnica; pravokoten volumen hiπe se zalomi tam, kjer narava spremeni svojo konfiguracijo; okna so obenem vrata, stene in okvirji slik narave.

01


68

02


69

03 01 02

03 04

Majhna hiša za goste je tik ob morju. Narejena je iz borovega lesa. Narava je izhodišče arhitekturne zasnove. S terasami in celostenskimi okni so bivalni prostori z njo neposredno povezani. Značilna preprostost skandinavske arhitekture. Zalomljena geometrija strehe in volumnov se prilagaja skalnati obali.

Hiπka - samostojni prizidek za goste ob glavni hiπi, ki si ga je æelela mlada druæina z dvema mladoletnima otrokoma - meri le petinπtirideset kvadratnih metrov. Njeno velikost so doloËile lokalne oblasti. Poleg predpisane velikosti sta na koncept zasnove vplivali πe neposredna bliæina glavne hiπe - ta stoji le osem metrov viπe - in topografija narave. Zaradi bliæine je fasada v smeri glavne hiπe popolnoma zaprta in tako obema hiπama zagotavlja zasebnost. Vsa ostala proËelja, obrnjena proti vodni gladini, odmaknjeni zgolj πtiri metre, pa

so odprta in omogoËajo Ëudovite razglede proti Baltskemu morju. Okna, ki se dvigajo od tal do stropa, so zasnovana kot razliËno velike steklene povrπine. Hiπa s svojo zasnovo sledi tudi topografiji. Kjer se je pravokotno dotakne majhna globel, se njen tloris rahlo zapogne. Zaradi pregiba ima streha hibridno obliko. Krilo z dnevno sobo in kuhinjo ima najviπjo stropno viπino. Pokrito je s klasiËno enokapno streho. Nad daljπim krilom hiπe s spalnicami je streha dvokapna, sleme pa teËe nenavadno poËez v diagonalni smeri.

Hiπa je narejena iz borovega lesa. Fasada bo zaradi zaπËitnega premaza in s pomoËjo sonca sËasoma postala srebrno siva. Znano in preverjeno metodo zaπËite fasade objektov uporabljajo v celotnem arhipelagu in v vseh πvedskih obalnih regijah. »eprav je hiπa majhna, ima zelo kompleksen odnos do svojega okolja. Prilagaja se mu tako z materiali kot s tlorisno in volumensko zasnovo. GeometriËni koncept daje vtis, da bi hiπi, Ëe bi jo potegnili za en vogal, sledili πe preostali.


102

ŠTIRI NADSTROPJA IN MORSKI RAZGLED Mediteransko udobje prenovljene stanovanjske hiše


INTERIER --------------------- 103 Besedilo: Lenka Kavčič Fotografije: Matej Lozar --------------------Arhitekta: Aleš Prinčič, Tomaž Jelovšek Lokacija: Piran Izvedba: 2008 ---------------------

01


104

02 01 02 03 04 05

Piran. Rezek vonj v vetru razprπene soli. Ozke, visoke hiπe, nanizane ob ozkih, senËnih, s kamnom tlakovanih ulicah, ki se ponekod razπirijo v majhne trge, s streπnimi terasami lovijo sonce. Stalnih prebivalcev je vedno manj, zaËasnih, poËitniπkih beguncev iz celinskih mest vedno veË. Vsak med njimi se æeli nauæiti mediteranskega duha, uiti mrazu in megli ter doæiveti Ëar, ki ga ponuja bivanje ob morju. ------------------------------------------------------------V grobih orisih je to tudi zgodba hiπe, ki sta jo nazadnje prenovljeno pred petnajstimi leti - prenovila arhitekta Aleπ PrinËiË in Tomaæ Jelovπek. Investitor, ki jo je pred nekaj leti kupil, si je v njej

æelel urediti sodobno stanovanje za kratke oddihe po svoji meri in okusu. In v njej obuditi mediteranskega duha. Hiπa je stisnjena na vogal majhnega atrija, ki se razπiri iz ozke ulice. Sama po sebi ni niË posebnega, ima pa svoj Ëar, prav tako kot mesto samo. Razteza se skozi πtiri nadstropja. Prostori so majhni, eden na etaæo. Stopnice, ki se vijejo po skrajnem tlorisnem obodu, pripeljejo do terase s pogledom Ëez piranske strehe. Arhitekta se tokrat nista ukvarjala s konceptom idealne tlorisne zasnove, saj je organizacijo pro-

Barvni poudarek enostavnega kuhinjskega niza. Baza kamina je tudi vmesni podest stopnišča. Niša v steni je obložena s kontrastno, temno, ročno žgano keramiko Pohištvo je barvni kontrast v izčiščenih belih prostorih spalnice. Prenovljene obstoječe kovinske stopnice pripeljejo do terase, s katere se odpre pogled čez piranske strehe.

storov narekovala obstojeËa struktura. Vanjo sta po nadstropjih smiselno umestila sosledje æivljenjskega ritma novega stanovalca z zahtevnim okusom. ObstojeËo opremo so odstranili in oËistili lupino hiπe, tako da so prostori spet zadihali. V obstojeËo konstrukcijsko zasnovo niso posegali. Vse temno barvane lesene pode so oËistili in jih prebarvali v belo. Prav tako tudi stene. Prostori so postali svetlejπi in na videz prostornejπi. Bivanje v hiπi poteka v vertikalni smeri. PritliËje so namenili bivalnemu delu. Nove lesene knjiæne police in omare zakrivajo prehod v ser-


105

03


106

04

visni del. Niπo v steni, ki je namenjena poËitku in branju, so obloæili s kontrastno, temno, roËno ægano keramiko iz juæne Italije. Levo ob zunanji steni so postavili odprto ognjiπËe - kamin. Baza kamina, obloæena z istrskim kamnom repenom, je obenem tudi vmesni podest stopniπËa, ki vodi v prvo nadstropje, v kuhinjo. Kuhinjski prostor je v celoti odprt, kuhinjski niz preprost in barvito poudarjen, strojna kuhinjska oprema pa zakrita v stranski niπi. Gladka keramiËna obloga kuhinjskega niza poudari njen gabarit, zadnja stena z vzorËasto roËno izdelano keramiko pa prostoru doda globino. Lesene podnice so bele, tako kot tudi vsa ostala stavbna oprema - okna in vrata. Slednja so starinska in obnovljena, nova okna so lesena.

no modre barve sten, do stropa obloæenih s keramiko. PeËat prostoru dajejo domiπljene funkcionalne in oblikovne reπitve.

Po stopnicah se povzpnemo v drugo nadstropje s sobo in kopalnico. Tu vladata asketska oprema in zadræanost oblikovanja. Izbrani kosi kopalniπke opreme v beli barvi izstopajo iz zele-

Z zadræanim posegom sta arhitekta ustvarila okvir poËitniπke slike. Bivanje in æivljenje v njej pa bo samo od sebe dodalo vse malenkosti in detajle.

DATOTEKA Prenova stanovanjske hiπe v Piranu NaroËnik: zasebni

Nadstropje viπje je veËja spalnica z garderobo. Duh prostora ostaja enak. Lesene stopnice se tu konËajo; na streπno teraso vodijo kovinske zavite stopnice - dediπËina prejπnje prenove.

Arhitekta: Aleπ PrinËiË, Tomaæ Jelovπek Projektivno podjetje: Arhé, d. o. o. NaËrtovanje: 2006 Izvedba: 2007-2008

PreseneËenje ponuja streπna terasa: ne le zaradi razgleda po rdeËih strehah piranskih hiπ, temveË predvsem zaradi temno modre barve s keramiko obloæenih tal (prekritih πe z lesenimi podnicami), parapetnih zidov in celotnega dimnika - Ëudovit kontrast opeËni kritini daje tudi izvirno hladen obËutek.

Povrπina: 113 m2


107

05

Hise 49  

Hise magazine

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you