potovanja in pitje dovolj tekočine. Ta vodila pa želi podjetje prenesti tudi na svoje potnike. Poleg omenjenega podjetje velik del svojega delovanja usmerja tudi k socialnemu vidiku poslovanja, kot je skrb za lokalno okolje, zmanjševanje izpustnih plinov ter sofinanciranje različnih mladinskih dogodkov. Njihova dobrodelnost pa se kaže tudi v donatorstvih v dobrodelne namene ter sponzorstvih lokalnih nogometnih moštev. Rezultati vpeljanih ukrepov so se pokazali v izboljšanju počutja ter socialnih razmer lokalnih prebivalcev in skupnosti, izboljšanju počutja in zdravja zaposlenih, večji motivaciji zaposlenih, manj izostankov od dela zaradi bolezni, zmanjšanje stresa med vozniki avtobusov za 10 do 15 odstotkov. Pokazali pa so se tudi finančni učinki, kot so večja produktivnost zaposlenih ter zmanjšanje bolniških odsotnosti ter posledično nižji stroški.
Primer 3 - Airbus Operations Ltd. UK Podjetje Airbus se je skupaj s partnerskim podjetjem Cheshire and Wirral Partnership NHS Foundation Trust (CWP), trudilo razviti inovativen način, kako izboljšati splošno počutje zaposlenih. Cilj teh prizadevanj je bil, da večina zaposlenih zadrži oziroma izboljša raven zdravstvenega stanja v organizaciji. V ta namen so vpeljali sledeče ukrepe: vzpostavljena je bila pomožna ekipa za prepoznavanje ter zadovoljevanje potreb zaposlenih in podjetja, zaposlenim so bili omogočeni individualni pogovori z zunanjimi strokovnjaki iz področja izvajanja vaj v fitnesu, vpeljani so bili redni tedenski pregledi medicinskih sester, ki so preverjale stanje mentalnega zdravja zaposlenih, zaposlenim pa so bili omogočeni tudi redni mesečni pregledi pri fizioterapevtu in psihoterapevtu. Poleg navedenega je podjetje Airbus usposobilo tudi dva zaposlena, ki naj bi delovala kot trenerja za področje mentalnega zdravja vseh managerjev v podjetju. Ažurni odzivi na težave ter probleme zaposlenih v podjetju, so pripomogli k zmanjšanju odsotnosti zaradi bolezni. Zaradi vzpostavitve prilagojenih terminov obiska zdravnika, pa se je tudi zmanjšala odsotnost zaposlenih, ki bi morali sicer od dela izostati, zaradi obiska zdravnika. Možnost pogovora zaposlenih s strokovnjaki na področju mentalnega zdravja, pa se med zaposlenimi odraža na povečanju samozavesti in motivaciji zaposlenih. Vpeljani ukrepi so zmanjšali odsotnost zaposlenih iz mentalnih vzrokov iz 25% na 11,94%. Povprečno število dni izostanka od dela pa se je zmanjšala iz 49 na 34 dni.
15