Page 1

1


TIHOMIR STOJANOVSKI

DENONOSII 2 (drami)

Malme, [vedska 2007 EDICIJA DION

MAKEDONSKA FALANGA

2


CIP - Katalogizacija vo publikacija STOJANOVSKI, Tihomir Denonosii 2 (drami) / Tihomir Stojanovski; . - Malme,[vedska : Makedonska Falanga, 2007. - str. 226 ; 20 sm. - ( Edicija Dion). Biografija na avtorot:: str. 223 - korica: predna i zadna - Tihomir Stojanovski kako Aleksandar Makedonski na Vardarski Rid. ISBN 978 - 91 - 633 - 0587 - 0

3


Posveta Na Makedonecot Pier, koj go vovede kultot kon devette Muzi...

4


Izdava~: MAKEDONSKA FALANGA, Malme, [vedska 2007 EDICIJA DION © Tihomir Stojanovski MSBK 978 - 91 - 633 - 0587 - 0

Publisher: FÖRLAGET MAKEDONSKA FALANGA, Malmö, Sweden 2007 DION EDITION © Tihomir Stojanovski ISBN 978 - 91 - 633 - 0587 - 0

5


Po~ituvan ~itatelu, Pred da te zafatat stranicite na ovaa kniga, pred da te opfati dejstvoto na dramive koi Ă­ prethodea na stvarnosta te molam, razmisli dali si spremen dokraj da go sledi{ ovoj drum na isku{ennija i skrb, da gi vospriemi{ site upatstva za ludeewe i da se `rtvuva{ za da ja doznae{ VISTINATA! Vistinata deka ponekoga{ i `ivotot ja imitira umetnosta!!!

6


Sodr`ina: *************

Denonisii str. 9 Leb i igri str. 49 Upatstva za ludeewe str. 89 Bakni me ^ernodrinski str. 137 Za sekoga{ qubov str. 183

7


Predgovor na avtorot ... Ete fala mu na Gospoda Boga izleguva na jasno videlo vo pe~atena forma vtoroto prodol`enie na dramite - "DENONOSII", igrani vo kultniot makedonski teatar Skrb i uteha. Scenski prikazni koi gi branuvaa srcata na gleda~ite ne samo vo R. Makedonja ,tuku i preku makedonskot kulturen yid vo pirinsko, Rodopite, Izmir, Mala Prespa,Golo Brdo, Gora, delovi od niv snimeni vo dokumentarni prikazni bea vo Solun i Atina, ^e{ka, [panija, Bosna, SRCG i sekako na DVD snimki na site kontinenti kaj makedonskata dijaspora. Velmi oficijalnata makedonska teatarska kritika za niv nema napi{ano nitu zbor. A desetina i pove}e godini teatarot Skrb i uteha ne u~estvuva na lokalnite festivali vo Republikava. Kolku da se znae, za generaciite koi }e dojdat po nas... Ne mi prilega samiot za sebe da raska`uvam kolku solzi, vozdi{ki skrb rastrepereni srca i du{i predizvikale kaj publikata koja se sretnala so niv na scenata... Mo`ebi }e sopre cezurata kon makedonskot naconalen teatar i ovie drami }e se postavat i vo dr`avnite teatri za da i bidat dostapni na po{irokata javnost koga makedonskata kultura }e bide oslobodena od dnevnata politika...teatarot e sveto mesto i ne dolikuva da se skvernavi i zabranuva... Bog e samata qubov... Ve saka,

Tihomir Stojanovski se~ko 2007

8


9


DRAMI * DENONOSII -del vtori-

10


11


DENONOSII -spored Homerovite epovi , jazik i obi~ai, spored Ivan

12


LICA: ORFEJ - car na Makedoncite HOMER - drevniot makedonski poet TIHA - drevnomakedonska Bo`ica na sre}ata ARTEMIDA - drevnomakedonska Bo`ica na lovot i plodorodieto DEMETRA - drevnomakedonska Bo`ica na zemjodelieto, majkata Zemja FILIP VTOROTO - makedonskiot car, tatkoto na Aleksandar OLIMPIJA - majkata na Aleksandar, sopruga na Filipa ALEKSANDAR TRETOTO GOLEMIOT osloboditelot na svetot Makedonecot ARISTOTEL - makedonskiot filozof i u~itel na Aleksandar Makedonecot ANTIPATAR - makedonski carski general VOLOGES - `rec na Besite PITIJA - Sve{tenoslu`itelka vo Apolonoviot hram vo Delfi KALAN - Indiski mudrec i filozof BARSINA - sopruga na Aleksandar DINOKRAT - carskiot arhitekt ROKSANA - sopruga na Aleksandar ORAKUL - egipetski `rec HEFESTION - Aleksandroviot sobesednik APOLON - dreven makedonski Bog PERDIKA - mitskiot makedonski car

13


Perdika go nosi lebot. Go polo`uva na scenata. Ogreva jasnoto sonce. Sonce na scenata. Perdika so dlanki go zagrabuva i go klava v torba. Se kr{i poga~a. Se istura barde so vino. Tro{ki leb. Temjan. Peani. Oro , me~ i {tit. Nemo `ensko oro so raspu{teni kosi. Beliot astal so bardeto vino za svadbata.

ď ¨ Zurlite pi{tat. Tapanite udiraat po damarite. Gajdite krevaat kon nebo.Makedoncite fateni na oro i molepstvija i peanite. Tatni. Hor. Igraat dreven ritual- Denonosija.

ď ¨ APOLON: Pojdete na jug, }e sretnete stado kozi i ovci. Trgnete po niv. Tamu kade {to }e soprat, osnovajte grad i prinesete im bogati `rtvi na Bogovite. Toj grad imenuvajte go Ege. Toa }e bide va{ata prestolnina. Prestolninata na Makedonija. Vo nea }e gi pogrebuvate va{ite carevi i dodeka site vo nea nao|aat spokoj va{eto carstvo }e bide nepobedeno. Ako nekoj od carevite nekoga{ bide pogreban von Ege va{eto carstvo }e is~ezne. A taa strana vo koja {to }e po~iva negovoto telo na posledniot od carevite vi }e bide nepobedliva.

ď ¨

14


OLIMPIJADA: (Igra sveto molepstvie. Dreven ritualen tannc. Ne{to pome|u oro i denonosija) FILIP: (Ja gleda. Ja ispu{ta nametkata. [titnicite. Me~ot. Nau{ijata. Se pridvi`uva nakaj nea. Se obiduva da ja dopre. Tatni.) OLIMPIJADA: Nad glava blesok na svetkavica. V teloto lumnuva molwa.V utroba razgoren ogan rasprskan na plamenite. Dva orla nad carskata stoa sletaa. [tom se porodiv pu{tija, pu{tija glas. Potoa pisok. I let. Gori hramot Artemidin svetost. Parmenion so vojskata Ilirite gi razbi. Dorian pobeduva tatkoviot at. FILIP: Ednoto oko e zeleno , drugoto temnee pod svodov. Me `egna. OLIMPIJADA: Malku li ~udesii ima po svetov?

ď ¨ ALEKSANDAR: (Go baknuva me~ot, go bri{e {titot, se moli pred da trgne bo bitkata) TIHA: (Pee poleva od Bo`jata blagost po poleto za boj, rod i plodnost i sila na duhot, mo`ebi so voda gran~iwa dabovo drvo i temjan) HOMER: (Go zariva `ezolot na zemja pred da po~nat peanite i molepstvijata i tapanite) DEMETRA: (so tro{ki leb ja ograduva scenata) ARTEMIDA: ( Go zariva kopjeto v zemi i go optegnuva lakot, prvnuva strelata) 15


MAKEDONCITE: Vo imeto na sonceto Bo`jo, vo imeto na Bogot vozduh, vo imeto na bogot Voden, vo imeto na majkata Zemja vo imeto na Makedoncite aminuj O, Bo`e. (ritualot se povtoruva tri pati i se vrtat vo svetoto Orfeevo oro, zboruvaat vo hor) HOMER: (sednat na tambura ili na gusla gi pee istite stihovi) Apolone mili Bo`e slezi dolu vo poleto donesi ni ti sonceto...

ď ¨ TIHA: Rodenie ke bide. Car, velik v srceto i umot. DEMETRA: Rodi go maj~ice, neka izleze od matkata sveta. ARTEMIDA: Lakot Bo`ji, Bo`ilak se vide bez do`d da zavrne. TIHA: Ilija svetiot son~ev isku{enik go najavuva{e so rovjanici i molwi. DEMETRA: ]e se rodi carot i oslobodiotelot na svetot. ARTEMIDA: Yeus go daruva Makedonecot. TIHA: Tivok ogan plamti vo duhot negov od Herakloviot zavet. DEMETRA: Daruvam blagost, iscelitelna verba vo ustremenieto. ARTEMIDA: Lak i sila i srce neka go ponese pod svodot Bo`ji. TIHA: Bakni go, O Sonce, na temeto beleg od Bogonosen voin na svetiot duh donesi. (Trite peat blagosloven PEAN )

ď ¨ 16


DENONOSIITE:(vo hor) Koi sme nie? Makedonci ~eda, potomci na Makedona Boga? Kade odime? Odime da go doftasame krajot na svetot? Koj ne vodi? Aleksandar makedonskiot car i osloboditelot na svetot. Velikiot. Tatko mu Filip Vtoriot ja sozdade slavnata makedonska falanga pred koja trepere{e neprijatelot. U~itel mu be{e sinot na makedonskiot carski lekar Aristotel. Tatko mu Nikola Makedonecot verno mu slu`e{e na Aminta dedo mu na Aleksandra. Filip Vtoriot i Aristotel rasnea kako vrsnici vo makedonskata prestolnina vo Pela. [to pravime sega. Peeme peani na Apolona Boga vo Dion svetiot makedonski grad Dionisovite ~estvuvawa traat. [to sme u{te. Potomci na Orfej mitskiot car na Makedoncite koj ne u~e{e na svetovnite i drevni tainstva i misterii. Makedonecot Pier vo Pierija pod Olimp go vostanovil kultot kon devette muzi, koi se vsu{nost negovite }erki . Tainstvata i Dionisiite se pradedovska makedonska slava obred i tradicija. Vo Dion e vozroden i teatarot kako makedonska doktrina izlezen od orata peanite i stapkite na tapanite. Evripid umre kako dvorski hroni~ar na makedonskiot car Arhelaj i tamu e i zakopan vo Makedonija. Hipokrat svojata doktorska zakletva ja napi{a vo carskata makedonska prestolnina vo Pela. Yevkist od Heraklea go vostanovi freskoslikarstvoto na dvorot vo Pela. Dinokrat carskiot Aleksandrov arhitekt ja za~na idejata za Sveta gora na Atos i posadi stotina Aleksandrii. Makedoncite go posejaa svojot um vrz siot poznat svet vo drevninata i so me~ot na Aleksandra go zavladejaa svetot. Toj veruva{e deka go obedinuva toj svet. Potoa Otecot 17


go zede pri sebe. Zamina od zemniot svet so treska vo Vavilon. Du{ata mu odleta na Olimp. Ej. (Krik.)

ď ¨ ORFEJ: Bratoubistva. Kole`i. Palenici po domovite. Gnev i mraza raseani po dolovite. Rekite krv leat po poleto. Ugari se mno`at. Majkata zemja lelek i taguvawa mree. Ilija svetitelot grom i rovja udirat. Ematija. Majka. E mati, razmati, maj~ice Bo`ja plod donesi. Raskol od kol na kol na zarisjat, zarit sja pogrom i lo{otilak za navek. Leb, polebi, `ito o`nej po me|ite rodonosni. Lebi polebi, narasni testo meseno doneseno, poboganeseno od silata i kuvetot Bogoroden. Rodi, porodi, leb i olebi, rasni testo , Ematijo od maticata, matkata Bo`ja rodi go sinot MAKEDONECOT, Bo`jiot poslanik da go oblagoroduva svetot pogan i prostite vo srceto i um ot. Ej. Ekni Peanu moj, fati se kako zavet za pokolenijata {~o idvat po nami tukaet svakbo`je odnarodnego imenitela Makedona na{`ega Bogodaruvanosvjat imenitela. Rasturjat svejezlove{tie navek i nalet od nami jet. I slnce , snce, sonce, sn, sni, sjat, sjat, od ugornami, od menja Orfeja poslu`itela Soncevoga sjat, sjaj, videnilo, vide, vid, provid, dn, deni, naddeni, razdeni, denuvat, den nosi, donesi, rod nesi, plodonesi, nosi, nosija, odnos, denonosija prosvetlenija jet nami svag, bdet navekovami..vam na vekovno. Makedonecu, majka i Donke, den dones. Pozemi narod, orod, podrod, spored reda mi. Zarit sja. Zarit sja. Zarit sja. Car i sjajenije. Makedon s Boga jest i bidet. Nek mine mini minuva, amin...aminuva. 18


(Tiha go mesi testoto. Artemida go nese bra{noto. Demetra ja poleva svetata voda. Otkako }e zavr{i denonosijata, Bo`jiot dar za denot da se deni zapo~nuvaat `enski pean, onoj na Apolonoviot sve{tenoslu`itel Hris za da go omeknat gnevot na Apolona kon Ahajcite) HOR: Apolone mili Bo`e, Slezi dolu vo poleto, Pa mi vrati ti ~upeto. Da mi pee peanite, da slu`buva tvojta slu`ba, da rastura du{manite. Makedone mili Bo`e, Vrati ni ja ti silata, da se krene falangata, kako zrak na jasno sonce, da obeli prokletilo, prokletilo brat na brata, odrodena do poroda, da izmiret neslogata, da rasturet zla kletvata. Makedonija sjaet sveta, zarits ja da se rascveta. (dva pati) (palat `rtven ogan igraat okolu nego nemo `ensko oro so raspetlani kosi i eleci) (Liturgija na beskrvni `rtvi sepalenici)

ď ¨ 19


ORFEJ: Goro le goro zelena, Vodo le vodo studena, Zemjo le majko Zemaqce, Sonce le zlatno pogrej me, Lebot nasu{en da se krene, testoto da rasne, rodot da se plodi, rod da se narodi, I bdet den, donesi ga Bo`e, I belina sjat denuvaet svi mi edno zrak slnce bidet. Um umit, srce biet, duh poleskanim rasne v nami sad , deno nosi donesi den, denoosii, nosi ponese, snesi v nami sjast slncevine na{e. V Dionu sveto mesto Makedoncev nami tu Filipu, tu Aleksandru carevi makedonski. I me~ ostri nek ble{ti v hrabrost erojstvom lavi v krv i bik Artemida, Tihuva s nami tja, Demetra silenie zemja v duh vtre{ten bi. Tribo`je nek otvori um, srce i duh Makedoncu nami svetiteli Yeusovi Bogorodeni dano nam. Tribo`je otvori svetost Makedoncem nami na Makedoncite... (Aleksandar go predava me~ot, Filip go dava `ezolot so sonceto, Olimpija pla{tot, Homer go zariva kopjeto, Artemida bra{noto, Tiha testoto, Demetra vodata so bardeto. Gi razmenuvaat svoite sveti raboti eden na drug se pravi krug. Gi polo`uvaat na edno mesto kako relikvii. Gradat hram na prazniot prostor. Potoa se povlekuvaat)

ď ¨ 20


(Muzikata e~i, gajdi, zurli tapani. Olimpijada vo zanes igra drevno oro. I se prepu{ta na muzikata. Raspu{teni kosi. Elekot raskop~an. Klepkite sklopeni. Tatni. Filip ja gleda. Go ostava me~ot. Kolesnicite. Go svlekuva {titnikot. Obzemen od nejziniot pean i oro. Poleka i prio|a ja fa}a za raka . Taa se ottrgnuva mu se ispu{ta od race, toj pa|a na zemja. Tancot sopira. Muzikata isto. Se gledaat i di{at zabrevtano. Potoa zaigruvaat zaedno odvoeni vo krug drevno ritualno oro.)

ď ¨ (Makedonska svadba. Eden nasproti drug sednati Filip Vtori i Olimpijada. Bel astal. Na nego vekna so leb(poga~a). Se gledaat mol~e{kum. Eden Makedonec so me~ot ja prepolovuva poga~ata. Ednata polovina ja pozema Filip , drugata Olimpijada. Sekoj kasnuva od svojata zal~e leb, potoa si ja podavaat drugata polovina i obajcata kasnuvaat od nea. Makedonecot im podava barde so crveno vino. Im sipuva vo dlanka pivnuvaat. (Ili prvin Filip od bardeto pa potoa Olimpijada pijat) Bardeto so kr{i na zemja. Se baknuvaat. Po~nuvaat peanite.)

ď ¨

21


OLIMPIJA: Koga me vide na slavata, na misterijata, vo ritamot na gorskoto makedonsko oro, seta vodena od vino, od neprekinat tanc po tapanot, kako zurla spi{te ne{to vo utrobava, me~ot go izvadi od koricata, nau{ijata ja frli v ognot, ja sle~e nametkata. Gajdata pozema od peanite, me pie{e kako `eden at, dorian posle makedonskite bitki, na bojnoto pole mirisot na `ed za `ensko telo vo o~ite mu ble{ti. Kosata mu ja dopre so raka, dlankata na obrazot , se vcrvi vo likot i bakne` strasten carski me pozema. Sonuvav kako me rasploduva lav, Herakle slezen od Olimp, me vjava sano} so peanite kolkovite mi gi mese{e. Ramnata snaga mi ja isprava{e Filipe caru, Makedonecu, da se znae kako Makedoncite qubat, kako `enite gi pozemaat, kako gi obqubivaat, kako strasno gi gorat, se prepu{tiv na sonot, Bog so nas, daruvani bevme , hramot Artemidin gore{e, Parmenion bitka istera so edno odrodeno pleme, kletite Iliri na kolenata, kowot tatkov, Filipov pobedi vo Olimpija, se rodi, bi roden, go porodiv, bidna Aleksandar. Koga izleguva{e kako Tiha da go daruva{e, go krena Demetra, Artemida mu pee prispivno, pe~at lavovski udri tamu nekade vo mene, vo nas, Makedoncite. (po~nuva da pee drevna pesna) Setuvam kako teloto mi go pezema ognot...me pozemaat peanite, zurlite, gajdite i tapanite. Silata na tajnoto zave{tanie na plamenot. Me gori son~eviot plam. Me `arnuva. Ugari tleat vo mene. Jas Olimpijada majkata na carot na siot svet, na osloboditelot na svetot, majkata na svetiot Makedonec. Aleksandre, ti ne mo`e{ da umre{? Ti si Bog? ^edo na Sevi{niot i Molosijkata. Molosija, Malesija, Male{ija..Makedonecu nieden ne mo`e{ 22


da umre{ ti ne si kako drugite, ti ne si smrten, sine Yeusov, Heraklovo traewe niz vremeto Bo`jo. I Aristotel svetiot voin na umnosta ke ti pretska`e. Providenie {to }e bide so toj tvoj svet koj go osloboduva{? Sine Aleksandre!

ď ¨ ALEKSANDAR: (Udira so me~ot so seta snaga, Aristotel lesno se brani isto taka so me~) ARISTOTEL: Silata na duhot nikakva sila ne ja kutnuva. ALEKSANDAR: (istoto) ARISTOTEL: Umot gi otvora partite na duhot , srceto jarosta ja vede, zreloto doba bara tihuvawe, moj Aleksandre. ALEKSANDAR: Moram da go dopram krajot na svetot! ARISTOTEL: Tvojot um, tvojata misla i `elba vladeat so tebe. Ne zadavaj pati{ta preku sebe. ALEKSANDAR: ]e go ni~kosam toj svet pred makedonskiot oltar. ARISTOTEL: Cenata na mo}ta, slavata, pobedata e cena na povratni sledstva i zadadenosti. ALEKSANDAR: Sakam da go oslobodam i obedinam toj svet. ARISTOTEL: Slobodata e sostojba na duhot. So silata mo`e da se odzema, no ne i da se daruva. ALEKSANDAR: Me isto{tuva{ so patekite na zagatkite. Kade? ARISTOTEL: Ovde. (umot) Tuka. (srceto) Vamu. (racete) Sam sebe si stori si Makedonecu. ( go bode me~ot v zemi ) ALEKSANDAR: (ostanuva sam, zabrevtan, kleknuva se 23


potpira na me~ot ) Otvori mi go patot O, Bo`e?! ARISTOTEL: Ako jas ne izgoram, ako ti ne izgori{, kako toga{ }e dojde svetlinata? ALEKSANDAR: Robot se bori za sloboda, slobodniot za sovr{enstvo. ARISTOTEL: Bakni go sonceto i dolgo mol~i. (zaminuva) ALEKSANDAR: (dejstvo)Senkata se vrti ikolu drvoto! ARISTOTEL: (se smee na glas).

ď ¨ FILIP: Sinko! Dojde vreme da se vklu~i{ vo upravuvaweto na Makedonija. Ti ja davam sve{tenata yvezda i carskiot pe~at neoficijalno, za{to znae{ deka treba da gi zaslu`i{ i dobie{ od narodnoto sobranie, a ne od mene. Od mene gi dobiva{ samo vremeno za nosewe kako moj prv naslednik. Zapomni yvezdata {esnaeskrakata e sonceto koe ja ogreva Makedonija sekoj den. Taa e simbol na rodot na Argeadite, koi se sinovi na svetlinata i sekoj den treba da mu slu`at verno na narodot si. Sonceto go razoruva mrakot, nasilieto, nespravedlivosta i trudnoto minato. Neka toj simbol, taa yvezda e sekoga{ vo tebe i neka ti bide patevodna svetlina. Koga si ranet ili umoren pogledni kon sonceto i podaj raka kon nego, ako e no} stisni go medaqonot v raka i Bogovite }e ti pomognat. Carskiot pe~at ne e tvoj li~en tuku na Makedonija i naslednicite. Zaboravi gi svoite volnenie, kaprici, li~ni predpo~ituvawa, slu`i, im samo na faktite i na op{tite interesi na dr`avata. So toj pe~at ja 24


re{ava{ sudbinata na mnogubroen narod i na Makedonija. Nikoga{ ne se isku{uvaj da ja zloupotrebuva{ mo}ta so koja si opolnomo{ten tuku da ja polzuva{ za op{to dobro. Slavata i voenite pobedi podeli gi so komadantite i vojnicite. I zapomni, najsilnata i nedostapna krepost onemuva ne od jarosnite bojni vikovi na falangite, tuku od edno magare natovareno so zlato. Sinko moj. Makedonecu moj! ( go pregrnuva)

ď ¨ PITIJA: (pee molepstivie) ALEKSANDAR: (ja trga za rakavot, taa se istava, toj e uporen) PITIJA: Se' e tatkoto, se' e sinot? Imeto? Rodot? Makedonija. Rasploden um po svetot. ALEKSANDAR: Ka`i mi? PITIJA: Pogledni si v srceto? ALEKSANDAR: Koj sum jas? Koi sme nie? Kade odime? PITIJA: Ti si sinko nesovladliv. Bide. Tatko. Sin. Duh. Sonce. Lav, rakleto. Um rasplodi Makedonecu. I tihuj. Um. Srce. Duh. Aminuvam. Pojdi! ( pee )

ď ¨

25


FILIP: Makedonci! Voini! Komandanti! Pred nas e obedinitelnata atinska vojska. Dojdoa bojci od site gradovi bez Sparta. ]e se bieme i }e re{ime za sekoga{ koj e posilen i koj }e go rakovodi na{iot svet. Atincite se silni, no se nadmeni i falbaxii. Vreme e da gi nau~ime na skromnost i po~ituvawe. Ne narekuvaat divjaci i varvari. Divjaci i varvari se tie koi ne mo`at dostojno da ja razvivaat kulturata i naukata, a trgnale da iznasiluvaat drugi narodi i kulturi. Da im pomogneme da doznaat do kade se i {to se? Da gi kaznime za samobendisanosta i visokomerieto im. Ne se vpu{tajte vo pregolema `est, zapovedite na komandirite sledete go verno. (kon Aleksandar) Sinko! Ni pretstoi mniogu va`na bitka. Zapomni od mene samo edno. Koga si car i predvodnik vo bitkata vleguvaj samo so liceto napred i nikoga{ ne vrti im go grbot na sprotistavenite. Smrtta v grb i v begstvo e najponizna. Eden car nema pravo na nea. Vo bitkata treba ili da pobedi{ ili da umre{. Trgne{ li vo bojot ustremi se vedna{ kon voda~ot i rasgromi go so silata na makedonskiot Ares. Gospod so tebe i so Makedoncite. Ataka.

ď ¨

26


ALEKSANDAR: Makedonci! Vojskovoditeli! Satrapi! Osloboditeli i obedinuva~i na svetot! Napred bra}a moi, Heraklovo steblo, silo nebesna vo ostriloto na zarisata. Ne ja zaboravajte gordosta makedonska? Bitkite, pobedi, naletot na falangata so pesnata na ustite. Krvta kako po poleto se lee na neznabo{cite, kletite nevernici Bo`ji, peanite na pobedite, vinoto posle bitkite. Herojskata Heroneja koga atincite }e lipaat, }e begaat kako stra{livi kopiliwa, }e koleni~at za milosta makedonska. Setete se, bra}a moi, pronajdete go pobedonsoniot damar, koj ne ponese so slavata i silata makedonska. Napred, Makedonci moi? Vie ste potomcite na Yevsoviot sin Makedon i Tia, decata od pod svetata planina vi{niot Olimp. Krenete glava. Videte go sonceto. Setete se na Orfej na{iot car koj mu se mole{e na Bogot sonce svetiot Ilij za milost i daruvawa. Ve obediniv po vera i kletva, spored krvta Bo`ja i dopu{tenie, spored zavetot na predcite, spored Yevsovata voqa, spored majkata zemja i svetiot makedonski grad Dion, spored Dionosivite svetili{ta , megaronite, spored tainstvata, misteriite, svetite makedonski tajni, spored tapanite i stapkite na Homera, na zave{tanite ora i peanite na Apolona Boga, ve nau~iv na sloga , zdru`na sila i um Aristotelov vrsnik moj i u~itel carski ni be{e. Eden Makedonec site Makedonci i Bog, sonce, vodata, majkata zemja, svodot Bo`ji, Tiha neka vi daruva doblest , Artemida vojuvaweto so makedonskiot Ares, Demetra plodorodieto. Krenete glava, stisnete gi dlankite, o~ite 27


neka go kosat sprotistaveniot vi, podobro da se izgine na noze otkolku da se `ivee na kolena?! Ares neka ve bodri vo naletot kon bandite varvarski, tatko Filipe, povedi ja tesaliskata kowanica vo nalet po desnata strana, par~osaj i koli gi prokletnicite do sr`. Zarit sja. ^elniku, falangata napred, zarisata krenete ja kon nebesata, pe{aderi udrete, heteri so me~ot po niv, bandana neznabo{ci neka go zapomni ovoj den, Makedonija udira so silata sveta na Boga daruvana od vekovimi. Kopjata gore neka bodat po telata na neprijatelot. Alala. napred, Makedonija ne vika, napred! Udrete Makedonci, falango moja, napred! AAAA. Napred denes e Svetiot Ilij pobedata ne vika, Makedonija vi{nee, gordee so pobedata, eden Makedonec, site Makedonci i Homer i Aristotel. Napred zarit sja po kopilinwata varvarski...Eden Makedonec ...site Makedonci..napred! I Homer i Aristotel!? Zarit sja. napred. ^elniku povedi ja makedonskata vojska kon svetosta.

ď ¨ ORFEJ: Kreni se vodo ugore. Nebo dopri me do dole. Ognojte neka ja rasplamtat du{ata. Grom da se vede, rovja v srce neka pozemaat. Oblak v umot da nema. Zemja v grloto nek rti zbor da se rodi i bi rodenie. Vetru duvaj Boreju niz umot rascusti koleblivost i nemo} rasturi. Raspepeli. Ej gore, ugore ugoro, agoro?! Ej majko zemjo! Sonce sonce zlatno, belo videlo otvori ni nami. Vodo le vodo studena lekuvaj bolka na du{a. Ej... Isceli. Spasi. Polebi leb daj nam denes. 28


Rasturi zlo za nevekovimi. Zlo v nebo, pusta gora isprati. Vodo le vodo! Olesni odnesi, izmi gi polij gi v duhot silen nek bide.Borej brzokril ras~isti matni oblaci. Rodi, razrodi razplodi ~elad. ^elad rasplodi, strojot bara m`i makedonzski. Jas Orfej, car na Makedoncite moi, trakiski Odrinzi, i Bisalti?! Da rasturam zlakob, zlomisla, kletva i vragi nekaneti v nam. Od Oca, Yee, yirnal je, Yeusti, Yeem, praten i prepraten da raspepelam lo{otilak, skrb, gnasa, odrodi, liga li`idu{i skraja da se. Skraja de se i bidet. Iku{i. Izdr`i. Stoi. Stoik bidem. Opstoi. S{testvuj postoj sega nami. Nie. Rod. Raka daj. Podaj bratu rkata raka ruka, rakle Bo`jo. Podaj raka Makedonecu skraja pizmi i kletilak zavr{i. Narod. Rodi. Rodenie. Omraza zgromi. Zavist pepel stori. Molwi, rovja, grom, udri po zlosila, crnila sni{it gi. Podaj du{a brat bratu Makedonci sme ni et. Majka. Mati. Mak donesi, donesi den den nosi donesi donenosii. I pean slavit. Ekot v Dion svet. Otvori srce i um nesi den donesi, babot v zemja va na{ta i bog sonce i bog voda i bog veter, i bog zemjata na{ta majka donesi ja. Videnie. Videlo. Provid. @ar i ogn grej v nas, nami, i vda voda vodi nas nami. I veter odnesi duhom po svetilo svet svjat utroba matka zemja otvori nam plodorodie bide. Kreni. Ispravi. Izvi{i. Gorej nagora vi{t. (go zapejuva svojot svet Pean, leta, se izvi{uva so du{ata svoja preku glavite na publikata)

ď ¨ 29


ALEKSANDAR: (pred Gordieviot jazol stoi i mol~i, pred da go razre{i slu~ajot, so me~ ili so umnost)

ď ¨ ARISTOTEL: Ne znam kakva sila me vle~e kon tebe. Za {to i da pomislam se mi se ~ini golemo i voshituva~ko. Ne gledam ni{to {to zaslu`uva zaborav, no samo dostojno za pametewe i posretnuvawe. Vremeto nema da uspee da ne zatemni, zatoa {to sovetite na ukata i posvetata kon nea ja imaat ve~nosta za sobesednik i svedok. Sledi go vladeeweto ne so visokomerie tuku soobrazno so dobri dela i makedonska dobrobit za site nas. Ne mo`e carot da `ivee vo blagosostojba i da bide bogat, a samiot narod da leleka vo bedotija. ^ovek smrten po priroda, sled neizbe`nata smrt, mo`e blagodarej}i na veli~ieto na delata mu da bide pothranet vo ve~no pametewe. I dokolku se ogleduva{ vo darovite na tvojata sudba, dotolku si dol`en da bide{ prv vo doblesta i vo dejstvuvaweto. Ti go daruvam makedonskiot dreven zapis na na{iot Homer, Ilijada. Gospod i Tiha so tebe, sinko moj. Ostani so umnosta.

ď ¨

30


FILIP: Makedonskiot car Filip go pozdravuva Sobranieto na Makedoncite i makedonskiot narod. Vie ste sinovi na proslavenite voenona~alnici i druga ~est ne }e imate osven so dostoinstvo i gordost da vrvite po patot na tatkovcite vi. Na edni od vas tatkovcite im se od carskoto koleno, dodeka drugite ja spe~alile po~itta so me~ot v raka niz makedonskite bitki i isku{enija. Nitu voin, nitu `rec na stari godini ne se stanuva. Dojde vreme de se razdelite od detskite igri, politi~ki presmetki i sitni zlomisli. Vreme e da gi storite prvite stapki vo slavnoto makedonsko boi{te. U~iteli neka vi bidat na{ite postignuvawa i dela, na{ite opiti niz mnoguvekovnata istorija na makedonstvoto. Sekoj od svoeto bilo, izvor~e u~i da ja pie vodata. Voini, bra}a! Makedonija e vo opasnost. Treba da i pomogneme, da i pomogneme na majka Makedonija. Ne mo`eme da ~ekame pove}e vaka. Trgnuvame vedna{ . Site da bidat gotovi. Ponekoga{ so me~, koga e nu`no so umot Aristotelov stremete se. Atakot }e go zapo~ne{ ti, {tom }e go naso~i{ udarot na hetairite kon odredot na Tebancite. Zatoa {to vo sravnenie na site drugi odredi na atincite tie se najopitni i najdrski, a osven toa kako gledam odbranata od nivnata strana e najslaba. [tom }e gi omalomo{ti{, }e atakuva{ na Beotijcite }e gi probie{ na sredinata , a ostanatoto ostavi mu go na Antigon. I javi se vo bojot vo tilot na atincite. Prodromite {tom }e se zavrtat nekolku pati vo krug, neka se naso~at kon zapad. Taka }e ja primamat lesnata kowica na protivnikot da gi sladat. Falangite na Meleagar da ne se frlaat napred pred da im dadam znak, neka prodol`at da gi dr`at zarisite na ramo, 31


se dodeka ne im mignam da se vturnat v boj. [tom heterite pod vodstvo na Aleksandar }e se mu se javat na neprijatelot v til, falangistite neka gi zdrobat atincite srede liceto im. Taka }e bidat pritisnati i od zadi i od pred. I }e bidat razgromeni.

ď ¨ ALEKSANDAR: Napred,napred, moram da pominam. Pred mene sonceto, zad mene mrakot. Gore mo}niot Yeus, daj mi sila i trpenie , O Bo`e! Moram da go dopram, da go doftasam krajot na svetot. Pi{tat zurlite i tatnat tapanite, udiraat opnite i zavivaat gajdite. Letaj duhu moj. Mi treba Agora, skutot na planinata da mi ja lekuva du{atata. Da ja gu{nam planinata. Olimpu moj. Dione svet gradu, o vodo! O vetru homerov Borej brzokril ne nese{e. Tamu nekade pred nas e Bog koj ni go opredelil poslednoto isku{enie. Otvori ni go srceto za qubov. Koj sum jas, Aleksandar, carot na gordite Makedonci. Koi sme nie? Heraklovoto steblo, orefeevite sledbenici, na Boga Makedona ~edata decata negovi izbrani. Izgrej le sonce, tvoite la~i se melem za du{ava, mi nedostasuva sila, ke se napnam kako tapanot i ke letam so silata Aristotelova, lav i orel i borej v srceto, bakni go sonceto, bakni go sonceto Makedonijo! Temnina, bezdna, isku{enija, odime Makedonci moi, krajot na svetot ne ~eka. Moram da go doftasam, moram da stignam do krajot na svetot. Bog ne ~eka pred poslednata bitka so samite sebe si. I duh i telo i bol i jad i qubov i strast i sla}ot od ramnata snaga na ~upiwata, vo skutnicite na prelagata. Prokletoto vino go odzema umot odime 32


odime napred...(falangata se natkreva so povikot za nalet) Pred mene nepoznatoto, temnina, bezdnata na du{ata, ugari so somne`ot se mno`at, dali sme dostojni da ja dopreme svetosta? Son~evite la~i ne vedat po drumot Bo`ji. Orel i lav. Duh i telo i svetovni tajni Orfeevi. Izdr`i Makedonecu moj, izdr`i! Falango moja, kopliti, pe{aderi, heteroi, u~iteli i sileni. Makedonci moi, qubov moja Makedonijo carska nevesto. Zafa}aat zurlite, gajdite, tapanite, me ponesuvaat ~estvuvawata, igraj duhu moj na kriljata na svetite makedonski peani, Apolone ustrem ni daruvaj, oroto se vede od krvta Karpea, Te{koto leka poleka so sila i strast. Mi treba Agora, moram da ja gu{nam planina. Napred! ^elniku! Alala. Ustremi se. Zarit sja. Zarit sja. Zarit sja i raspepeli gi neznabo{cite za navek. I Tiha so nas nek vi{nee v sjaj.

ď ¨

33


OLIMPIJADA: Ti mi go odzema{! I jas kako majka imam pravo na nego? FILIP: Toj e ve}e golemo mom~e, utre }e stane ma` i makedonski voin. Jas ne go gotvam notu za ritor, nitu za `rec, tuku za voenona~alnik i ako Dreipatir blagovoli za car. Ti ja ostavam Kleopatra, nea gotvi ja za gri`liva sopruga i prozorliva carica. OLIMPIJADA: A zo{to e neophodno, ako biduva voenona~alnik, a pokasno i car, da se valka vo pravta, vo kalta, da spie na golata zemja i od izgrejsonce do zaodot da ne pie goltka voda i da ne kasnuva zal~e leb. FILIP: Neophodno e! Za da dava primer na pot~inetite si. Za{to kakov voenona~alnik, kakov car }e bide toj, koga redovnite voini }e go nadminuvaat po izdr`livost i hrabrost? Lesno se vilnee po planinskite osoi so raspu{teni kosi, koga sproti tebe nema ustremeni streli i zarisi , a na redeweto na glasnite Klodonki im se priglasuva samo vetrot. ALEKSANDAR: (Ja pregrnuva majka si. Go pozema me~ot na Filip.) FILIP: Sinko moj! Baraj za sebe carstvo koe }e ti bide dovolno. Makedonija ti e premala.

ď ¨

34


ARISTOTEL: (Mu ja podava knigata , mu go pozema me~ot) Toa koe va`i za voenona~alnikot, vo u{te pogolem stepen va`i za vlastelinot, za Carot, za{to carot e voenona~alnik na voenona~alnicite. Po taa pri~ina sprema deloto mu treba da bide prilagana druga, po {iroka merka, za{to koga po negova zapoved odat vo gibel stotina Makedonci, mo`ebi obezbeduvaj}i blagougodnost na iljadnici. No taa procenka mo`e da bide kako verna taka i gre{na, za{to odgovornosta na carot e pogolema od odgovornosta na voinot. I ~esto carot e prinuden da gi poprava gre{kite na voenona~alnicite. No ima drugi momenti koga vlastelinot, carot, treba da se obre~e na samo`rtva, za da go potkrepi duhot na pot~inetite i da im daruva sopstven primer. ALEKSANDAR: (mol~i) ARISTOTEL: Tekne, sinko moj. Umnost. Sila na zborot. Prededenost. Tekne. Jasnotija. Ukrasuvawe. Pristojnost. Raska`uvawe na vistinata i dokazot na pri~inite. Izberi pat. Beri, soberi pateka. Izberi pateka, sinko moj, Aleksandre. Vistina, hrabrost, vozdr`anost, velikodu{nost, doblesti na du{ata. E ti mene. Mene-tebe. E ti mene, jas tebe. [to e qubov vo eden e omraza vo drug slu~aj? Lutina i krotkost. Strav i smelost. Mraza i prijatelstvo. ALEKSANDAR: Dali e podobro da si mudar ili bogat? ARISTOTEL: Lesnoto isto kako i te{koto e mo`no? Ako ima grom ima i molwa! Pravdata ne e sekoga{ najdobra? Ako zboruva{ vistina }e te mrazat lu|eto, ako ja zboruva{ nevistinata Bogovite. ]e te namrazi Gospod? Lo{ata uslovenost na ukata e zavista, dobrata mudrosta. [to e podobro? Za temata?

35


Senkata se vrti okolu drvoto. Samiot vo svoeto srce izberi pateka sinko moj, Aleksandre.

ď ¨ OLIMPIJADA: Tvoeto mesto e tamu i nikade drugade. [to i da se slu~i porano ili pokasno ti }e bide{ car na Makedonija, oti si potomok na Herakle i na Ahil i sudeno ti e da bide{ car.

ď ¨ FILIP: Pred da kinisam povtorno na planinata, na vi{niot Olimp ,}e se prostam so vas, O, Makedonci kako {to e makedonskiot adet od pradedovci. Za zavet vi ja ostavam tatkovinava. Rodinava. Ovaa sveta zemja makedonska. Ne pizmete ja i ne skrbete ja! I ne raspar~uvajte ja Makedonija od zlomisla, zavist, skrb i mraza edni kon drugi. Brat na brata vrag da ne bide. ^umata vi se piknala v pazuvi. Maten , zamaten um sluginski vi se mno`i. Iskapete se vo ezerska voda i so bistar um branate ja na{ata majka Makedonija. Va{ata sila e vo falangata. Eden Makedonec, site Makedonci. Vreme e povtorno makedonskata sveta sila da se krene od pepelta na Feniksot i da mu daruvame na svetot blagost, svetost i plodorodie. Bidete gordi! Sledete go sonceto Bo`jo neka ve vede po drumot na makedonskata slava i veli~ie. Nemojte da ve storat slugi, sklavi, sklavinii, ropska pokornost na ~u`dinci i mrakobesnici. Robovi na la`ni vrednostiv lu|e koi im sluguvaat na drugi, koi im se voshituvaat na tu|ite doblesti ne znaej}i za svojata slava, veli~ie i svetost. Narod kogo go 36


dresirale da go saka pove}e tu|oto od svoeto. Makedonskiot car Filip go pozdravuva Sobranieto na Makedoncite i makedonskiot narod. Patuvam so duhot i gledam isku{enija za vas , Makedonci moi, povtorno se lee makedonskata krv, voda~ite slugi sklavenski ve storile, ve navasale svetskite zlosili na mrakot i krvavite pari. Vam vi e nu`en Aristotel za da se krenete, Silen vi e nu`en da go spremi idniot voda~, noviot Herakle za da go obedini toj svet. Zloto da go presozdade vo dobroto. Apolonovata ~uma neka vi bida polezna koga slabosta kako oblak }e ve nadvladee za mig, Makedonci moi. Orfeevata pesna, svetite molepstvija i peanite Bo`ji pradedovski. I sonce, kutleto svetlozra~no ne prodavajte go na nevernicite za nikakvi pari. Toa e grev i krivikletstvo koe mo`e da ve dotol~i. Zbogum, O, Makedonci? Ne potkleknuvajte so svetiot vi duh. Tiha so vas vo bitkite koi sleduvaat. Yeus me vika na Olimp. Gospod so vas, Aristotelova mudrost neka ve mirosa vo te{kotiite. I zapomnete, bez Aristotel, go nema Aleksandra? Go nema? A i vas sklavenkovci }e ve snema. Sonce vo dumite neka zavledee so Makedoncite. Makedone daruvaj im providenie i snaga i pret~uvstvo nim. Aminuj ,O Bo`e.

ď ¨

37


ALEKSANDAR: Tatko dr`i se! Pre`iveavme golemi bitki i rani }e ja pre`iveeme i ovaa. Si imal i pote{ki rani dr`i se! FILIP: (umira): Zo{to treba da umram porazen od na{inec? Zo{to? Komu ne mu ugodivme sine? ANTIPATAR: Vojnici! Bra}a Makedonci ne~estoqubieto e neo~ekuvano, zagubata e ogromna. Ne napu{ti za sekoga{ na{iot gri`liv tatko, nezamenliv rakovoditel I boen drugar car Filip Makedonecot. Neka Bogovite bdeat nad senkata mu da ne iztlee nikoga{ kako prisustvo vo na{ite du{i i traewa. No na{ata zaedni~ka majka Makedonija e `iva i }e prodol`i da `ivee dodeka sonceto ja gree zemjava. Dostojniot ni car ni ostavi dostoen naslednik. ...Stotici `ilesti race se naso~ija kon rakofatkite na me~ovite. Gi izteglija von i kako gi krstosaa zapo~naa da gi udiraat, kopjenoscite gi krenaa visoko zarisite, strelcite gi postavija strelite preku lakovite i strelaa visko vo neboto. Se razlea gromki likuvawa, izvici koi dolgo e~eja vo svetliot esenski den. Peani prifatija makedonskite `eni.

ď ¨ VOLOGES: (`rec na Besite): Ti si sin ne samo na Filip, no i na Olimpijada! A majka ti pred da stane carica be{e posvetena vo Samotraki kako `reca na Dionis. Zapomni go toa. Dionis sekoga{ }e ti ja krepi desnicata.

ď ¨ 38


BARSINA: Ne li e ve}e vreme? ALEKSANDAR: (Ja gleda. Go odlo`uva oru`jeto. Poleka i prio|a. Ja dopira po liceto so ednata raka. Ja obgrnuva so pla{tot , ja baknuva) BARSINA: Ne li e ve}e vreme, suroviot ti lik... ALEKSANDAR: (mol~i) BARSINA: Da bide pogalen od `enski dlanki?!

 DINOKRAT: (mu podava vrzul~e so p~enica) ALEKSANDAR: (So p~enicata gi obele`uva yidinite na gradot) DINOKRAT: Posadi grad vo toa pole O Bo`e! Nikni. Ogradi. Ve~en gradu. Izgradi. ALEKSANDAR: Aleksandrija! ( Se pregrnuvaat i zapejuvaat pean za toj grad)

 ORAKUL: Osven Faraon, gospodar na Egipet, ti }e stane{ sinko moj, vladetel na Azija i Bog Amon, dodeka si `iv, ne }e go trgne likot od tebe?!

39


ORFEJ: Ramninata prilega{e na rastroena stravotija. Te{ko ranetite lelekaa, trupovi na lu|e i kowi sprostrani edni preku drugi kraj strupanite i zafrleni oru`ja, drei, spasitelni pojasi i drugi sra`nenija i skapocenosti. Vojnite drugari se baraa s pronizitelni vikovi. Ednite pla~eja od radost, oti povtorno se gledaat, drugite prolivaa solzi i kr{ea prsti poradi nastanatata ve~na razdelba. Tuka tatkoto lipa{e nad trupot na sina si, tamu sinot go pregrnuva{e studeniot ve}e trup na tatka si. I nikoj ne pra{uva{e ve}e koj e vrag, a koj e prijatel, zatoa {to smrtta gi prave{e site ednakvi. Pobedata be{e takva! Aleksandar be{e ranet vo leviot lakt, Hefestiot vo desnata ple{ka. ALEKSANDAR: Gleda{ li? Kolku e bespolezno na{eto nastojuvawe kako ustremnici kon Ad i Persefoneja groznata? @ivotot e posilen od smrtta. zapomni go toa dobro i drug pat razmisli dali da go krene{ me~ot?! HEFESTION: Da `ivee Aleksandar carot na Azija! ALEKSANDAR: Da `ivee? Zo{to? (po~nuva da lipa)

ď ¨ ALEKSANDAR: Kolku sum sam? BARSINA: Ako v gradta ti gree Bo`estven plamen i Bogovite te nesat kon sekoja tvoja stapka, ne sum dostojna da bidam tvojata qubena. Ti si sledbenik na svoite zadadeni dela. Nema mesto vo du{ata tvoja za mene! Zdrasi mi Aleksandre. (go baknuva za zbogum)

ď ¨ 40


ORFEJ: Sra`enieto pristigna pred zajdisonce. Protivnikot be{e zagubil dve tretini od bojnite sostojbi, site bojni kolesnici, pove}eto od bojnite slonovi bea izbieni. No toj pat i `rtvite kaj podneseni od Aleksandrovata vojska, od Makedoncite ne bea mali. Zaginati bea vo sra`enieto ne pomalu od iljada bojci, pe{aderi, kowanici, nekolku komandiri i stotina kowi. Padnat be{e na bojnoto pole i Orest sma~kan do krstot od slonsko stapalo. Koga vo mrakot, otkako ogleda i preobrna stotina trupa vo severnata strana na polesra`enieto (bitkata, bojot) kade dejstvuva{e falangata. Go najde Orest kako izdi{uva{e. Mu ja potkrena glavata i mu dade da pie od kalenicata so voda. Orest se obide da progovori, usnite mu se pridvi`ija no preku liceto mu mina begla nasmevka, glavata mu klimna i ispu{ti du{a vo jabanata. ALEKSANDAR: Iskopav grob i go pogrebav na polno}, se zavrtev i trgnav niz mrakot, kade ne mi gledaat o~ite. Napred Makedonci moi! Ili }e pobedime ili }e umreme? Pobeda ili herojska smrt ne ~eka. Drug izbor nemame. Makedonci moi, taksisi, hetairi, hopliti, {titonosci, lesnata kowanica, strojot na falangistite i pe{aderite, te{kata kowanica, silo makedonska nie pobedivme ve}e edna{ koga trgnavme od tatkovinata da go osloboduvame toj svet, toj makedonski svet, kolkumina i da se na drugata strana na pelata zapomnete deka eden volk ne se pla{i od stotina ovci. Tie se ovcite, vie ste volcite, Makedonci moi najmili! Denes e na{iot den. Ili }e se proslavime kako na{ite slavni dedovci Ahil i Herakle ili }e izgineme. Koj }e pobegne od bojnoto 41


pole }e bide ubien i prokolnat! Za stra{livci nema mesto vo makedonskite redovi. Jas, Aleksandar makedonskiot car i osloboduva~ot na svetot. Amin.

ď ¨ ALEKSANDAR: Ima li kraj na svetot? KALAN: Za koj kraj pra{uva{? Sekoj kraj e po~etok i sekoj po~etok e kraj. Istokot postepeno se prevrtuva vo zapadot, a zapad vo istokot. Site pati{ta vodat vo beskrajot. Ima smisol da trgne{ samo ako si re{il da ne zastane{ nikoga{ so tragaweto(patuvaweto).

ď ¨ ALEKSANDAR: Ako jas sum navistina pod zakrilata na Yeus i na Amon i dejstvitelno sum nepobedliv i ovoj pat smrtta }e bide prinudena da otstapi i da me po{tedi ne samo mene tuku i vojskata. ORFEJ: Patot niz pustinata Gedrosija trae{e 60 dena. Ne gi nadceni li Aleksandare ne samo silite na vojskata tuku i sopstvenite mo`nosti? Nedogledni prostori so gramadi od ronkav pesok. Vo nego propa|aa ne samo nozete na kowite tuku i nozete na vojskarite. Oru`jeto nate`na. Pa|a{e od race. Pitkata voda se ispi. Hranata crvosuva{e. Dewe ne be{e mo`no da se patuva od `egata, a no}e caruva{e studot. @enite i decata umiraa vo prividenija im se pojavuvaa potoci voda. Bea izdaveni vo sonot. Zapo~na pomor na kowite. Mnogumina od nas gi ostavija koskite vo pustinata Kedrosija. Kowsko meso, zmii 42


i skorpii, stoma~ni bolesti. Ne krepe{e samo tvojata verba i sila Aleksandare? Be{e vo postojano dvi`ewe. Dava{e soveti, go krepe{e svojot narod, no}e te podjaduva{e nesonica i glasovite na pustinskite hieni koi gi glodaa trupovite na kowite. Zaspiva{e koga od peso~nite dini izgreva{e ta`no belata mese~ina ili koga od istok se javuva{e svetilnikot na utroto. Vo sonot ti se javuva{e oble~ena vo belo `ena ti gi podava{e racete da pojde{ so nea. Kedrosija go zede i Aristandar jasnovidecot tvoj o, caru. Go najdoa vko~anet kako koleni~i pred jasnoto sonce, a Ken do trupot na svojot crknat kow umren so rakata na me~ot za poslednata bitka pred portite na umirenieto. Srceto na Aleksandra se ispolni so skrb, i potisnata bolka. ALEKSANDAR: Hefestion! Hefestion! Mo`ebi ne }e go do~ekam ve}e izgrevot na sonceto!? Ne gi ~uvstvuvam ve}e racete, nitu nozete, samo jazikot mi igra vo ustava. Zemi go ovoj svet kamen. Se narekuva topaz. Ne pra{uvaj kade i kako sum go polu~il. Ako nekoga{ stigne{ vo Makedonija, ka~i se gore na Orestija(Gorestija) pri izvorot na Halijakmon(Bistrica). Tamu `iveat majka mi i setra mi. Daj im go kamenot i ka`i im deka nema da se vratam. Re~i im deka sum se o`enil za Gedrosija. ORFEJ: Edna{ sred padnat do`d vo edna dlapka se be{e zadr`alo lokvi~e so voda. Grupa vojskari otkako ja izgasnaa za malku stra{nata `ed sipaa voda vo edna nau{ija i mu ja donesoa na carot. ALEKSANDAR: Ima li dovolno za site? 43


ORFEJ: Odrekoa. Toga{ toj pred o~ite na izbezumenite vojskari, bez da ka`e niti duma ja plisna vodata na vreliot pesok. Posle taa postapka na mnozina stradanija i makite ne im izgledaa golemi. Koga najsetne nastapi sudniot den na vleguvaweto vo Pura, glavniot grad na satrapijata Gedrosija, krajot na kletata pustina, ostankite na makedonskata armija nalikuvaa na pogrebna povorka, otkolku na pobedonosno isku{enie. Ta`ni, posiveni i iznureni bea licata ne samo na isto{tenite vojskari, no i na komandantite. Edvaj gi vle~ea nozete i lipsanite kowi. Dali sega si doveten Aleksandre? Toa li e krajot na toj tvoj svet? Kade gi see{ koskite na Makedoncite?

ď ¨ ALEKSANDAR: (Se budi oblean so pot, ko{mari i treska mu go pozema teloto) : Hefestion! Javi mi se Hefestion! Elaj pri mene ! Zo{to se pla{i{! ROKSANA: (Go pozema , mu ja bri{e potta, se obiduva da go razbere) ROKSANA: Silnite bolki zapo~naa na razsamnuvawe na tretiot den, otkako zabole. Za da ne vika gi ape{e usnite. Posaka me~ da se probode. Pri izgrejsonce se uspokoi, zaspa i sled koga se razbudi odnovo go atakuvaa nesnosite bolki. Saka{e da ripne vo matniot Efrat, uspeav da go zadr`am. Vesta za slabosta na Aleksandar kako gradonosen oblak se vturi nad gradot. Od site strani kon Vavilon se sobiraa vojskarite. Nakladija ognovi i bdeeja do 44


utrinite so nade` deka noviot den }e donese upokoenie na du{ite. Gletkata na nebroena redica od Makedoncite so zagri`eni lica be{e tolku ta`na duri i surovoto srce na Perdika ne izdr`a. Na liceto na carot ima{e begla nasmevka. So raka gi vkrsti racete, od pokazalecot na desnata raka go izvadi te{kiot prsten so dr`avniot pe~at i tivko pro{epoti: -Na najdostojniot! Mu go podade na Perdika i ispu{ti du{a prikve~er na 13 daisii prez 323 godina od makedonskata golema era po makedonskiot kalendar. HOMER: Balsamiraweto na Aleksandrovoto telo go izvr{ija nekolku haldejski magi i egipetski `reci. Re{eno be{e od sovetot na voenona~alnicite trupot na Aleksandar Makedonecot da se postavi vo mramoren sarkofag i so kolesnica od 6 kowi da bide prenesen vo Abidos. Da bide prefrlen od Helespont vo Trakija i od tamu da se odnese vo Ege vo semejnata grobnica na makedonskite vladiteli. Pitagoras noviot prorok pretska`a deka koj }e go ima teloto pri sebe }e ima golema ~est i blagodejstvie. Ptolomej go odvle~e vo Memfis, se utvrdi za vladetel nad Egipet, go postavi vo Memfis, a podocna be{e prefrlen vo semejnata grobnica na Ptolomeite vo Aleksandrija. Vo vremeto na rimskiot imperatot Aleksandar Sever smrtnite ostanki is~eznaa od mramorniot sarkofag. Na mestoto kade be{e grobnicata na Ptolomeidite, Arabjanite podignaa Xamija na prorokot Danail. Eden mramoren sarkofag na Aleksandar Makedonecot denes se nao|a vo Arheolo{kiot muzej vo Istambul.

45


HOMER: Izbuvna krvava raspravija me|u falangistite i hetereite pri koja Meleagar be{e ubien. Koj }e bide naslednikot. Koj e dostojniot? Koj }e bdee nad teloto na Makedonecot? Diadohite povedoa krvava makedonska vojna. Perdika be{e ubien. Krater zagina vo Antiohija. Po zapoved na Olimpijada be{e ubien Aridej Filip Treti, Negovata sopruga Evridika se samoubiva. Vo kreposta Pidna po zapoved na Kasandar e ubiena Olimpijada. Tragi~no kako plenik na Antogon e ubien Evmen. Po zapoved na Kasander se ubieni i Roksana i nejziniot ~etri godi{en sin na Aleksandar,Aleksandar 4, Herakle, negoviot vtor sin i Barsina isto taka se zaklani. Vo Pela umira Antipatar. Polisperhont vo Etolija. Na bojnoto pole vo Ips e poguben Antigon. Potoa umira Kasander. Lisimah e ubien od Selevk. Selevk od Ptolomej. Karavn kraj grad Lisimahija. Onie od Diadohite i od negovite drugi naslednici koi ne umrele so nasilna smrt se malcina. Ovoj gibelen spiok bi stanal mnogu dolg ako vo nego se prinesat i imiwata na prinesenite v `rtva li~nostite so vtorostepeno zna~ewe vo makedonskite post Aleksandrovi presmetki. Lu|e od dvorcite, voenona~alnici,i rodnini od vtoro i treto koleno.

ď ¨

46


ALEKSANDAR: Ona {to go imalo }e go nema. Ona {to bilo ne }e bide. Nekoj e von, a nekoj e vo videlinata. Den. Videlo. Sonceto Bo`jo. Toa {to e re~eno ne mora da bide storeno. Prosjaci na falbi, srebroqupci, zlatozavisnici. Robja na svoite strasti i slabosti. Ako ne letne{ so orelot v oblak kako }e go zasaka{ letot? Sega koga sum so niv, sega sum me|u niv,sega sum edniot od niv. Komu mu e svojstveno da umre ne se skrbi od smrtta. Letaj duhu moj se napolni so `ol~. Vojni, smrt na mladite voini, pale`i, krv , groza i leleci Bo`ji. Ja ubivavme proletta so sekoj nalet na nepobedivata falanga, pe{aderite, hopliti, carskata kowanica napred. Premnogu smrt poseavme O, Bo`e! Sega koga sum sam so Boga sprostren so duhot neka poleta su{testvuvaweto. ]e ostane kako zalog moeto telo. ]e go baraat niz utrobata na majkava zemja iljadaletijata {to sledat. Proletta e mrtva od nebroenite bitki na falangite. @enite kobat umiraat sekoj den ta`ej}i gi zaginatite. Mojot jazik , ne mojot um se zakolnal. Ne moeto srce. Mojot duh. [to storivme so sebe O, Bo`e, se posevame po svetot, posadivme smrt po poliwata, namesto sonce i cvekiwa. Dali go saka{ letot, posledniot zemen let O, Caru? Jas, Aleksandar sin na Filipa, Herakloviot i Ahiloviot potomok koj go osloboduvav svetot go obedinuvav seej}i pogrom niz seta taa majka zemja, na{ata ve~na carica. Zemjava. Dabovite pa|aat sami od svoeto breme. Du{a polna so taga skrb i `ol~. Prosti mi Makedonijo! Prosti o, svetu, sonuvav da te obedinam i osloboda. Vojni, smrt pogromi, ostavam zad sebe. Prosti mi O Bo`e? Sega koga sum so niv letaj duhu moj, zbogum , 47


Makedonci moi, ve~erva }e ve~eram so Yeusa na vi{niot Olimp. Ne pla~i Makedonijo! Ti sledat mno{tvo bitki, ti si srcevinata na prelagata i vistinata. @ivotot e bavna smrt. A smrtta sostojba pred nov `ivot. Svetot e beskraen. Rob ili car ~ovekot e ni{to`na peso~inka vo lulkata na vremeto. Nikoj nikade ne me o~ekuva nikomu ne sum mu dol`en osven na povelbata pred ve~nite. Nema poubava ili polo{a smrt. Tuka sum ama me nema. Smrtta e sostojba na duhovnata i telesnata nevratka. Zbogum Makedonci moi, Gospod i Tiha so vas neka ve vardat od zloto.

Se~ko -> cutar -> treven ---> 2002

48


49


LEB I IGRI ...ILI ' VRAKAWETO NA VILIJAM [. -krotki scenki po prangite na makedonskiot duh-

50


LICA:

ARISTOTEL GOCE DEL^EV ISTORIKOT RE@ISEROT SOPRUGATA D-r. M'@ENA VILIJAM [EKSPIR KONSTANTIN PORFIROGENET ^ISTKO PORTPAROLKATA NESTOR OGINAR BAP^ORKITE GLEDA^ AKTEROT

51


GLEDA^: (Se ka~uva na scenata na rabotno svetlo i Ă­ se vreknuva na publikata): Slu{ajte vie vladici i popoj, }e mi ka`ete li more, ej, kaj se najduva istorijata na Makedonija? ]e ti ka`eme, }e te la`eme, more ej. Na fiqan mesto se najduva istorijata na Makedonija. Na fiqan den se otvora i se ~ita istorijata. Tri pati godi{no se ~ita istrijata. A bre, bra}a dnive e ~itav istorijata na Makedonija. Sum ~ital i sum pla~el za Makedonija. Sin tatko }e otepa, tatko sin }e otepa. Taka pi{uva vo istorijata. Kola }e odi bez voloj i bez kowi, ogan v xeboj lu|eto }e nosat. Na{ata istorija e dalekovidna. Edno staro carstvo }e e gazi zemjata, }e se me{a vremevo. Samo ~etiri sili }a znaat {to }e stani!...More ej... RE@ISEROT: Drugar. Gospodine. ^i~ko. Ej, poleka so dumite. Vie dojdovte da gledate ili da nastapuvate? Ionaka imame problemi so ministerstvoto za kultura, u{te vie ste ni kus...Aman za naman...Sleguvaj dolu....(mu poka`uva kon publikata) Gospod da ~uva i da brani od demokratija?! Praznenstvoto zapo~nuva za destina minuti. Narodot spoulave od demokratskite procesi i previrawa. I ubava pretstava. So srce i um.

ď ¨

52


GOCE DEL^EV: (Izleguva na scenata se prekrstuva, go vadi revolverot i strela vo publikata) Bo`e, primi ja ovaa du{a za spas na Makedonija! (istrel) Za imeto. (istrel) Za znameto. (istrel) Za predavni~kiot dogovor so koj ja onadivte tatkovinata. (istrel) Za site koi izginaa za nea. (istrel) Predavnici, mizerijo edna. (istrel) Da `ivee Makedonija.(snemuva struja) Da vi se snevidi politikata. (istrel) Air da ne vidite od kradenite pari?! (istrel) Xgan... RE@ISEROT: (so bateriska lamba) Povtorno ni ja isklu~ija strujata. Nema sloboda za kulturno izrazuvawe vo ovaa zemja. Uf. (Na gleda~ite) Odete si doma. Nema da ima pretstvata!? Ni ja isklu~ija strujata poradi neplatena smetka. Poradi zabrana, cenzura. Poradi sodr`inata na pretstavata. ( se slu{aat istreli zad scenata) AKTEROT: Dramaturgot e zastrelan pred vratata na teatarot. Nekoj pukal vo avtorot na piesata. Viknete brza pomo{. Ima mnogu krv...

ď ¨ (Doa|a od svoeto vreme) [EKSPIR: (go gleda mol~ej}i) Dojdov! RE@ISEROT: Vidi i pobedi so umot. [EKSPIR: Dojdov da Ă­ se izvinam na publikata. RE@ISEROT: (se smee slatko na glas) [EKSPIR: Da pobaram pro{ka od glada~ite. RE@ISEROT: Treba da se izdr`i na majkata scena. [EKSPIR: Mene mi e va`na selskata publika? RE@ISEROT: (kon [ekspir) Ima{ li bideno vo Dion svetiot teatarski grad vo majka Makedonija. 53


[EKSPIR: Koj si ti? RE@ISEROT: Jas sum avtorot. Seto ova e moe delo. [EKSPIR: Dojdov da i se izvinam na publikata?! RE@ISEROT: Gospod so tebe.(zaminuva)

ď ¨ [EKSPIR: Prosti mi moja publiko, gleda~i i sledbenici moi, prostete mi za sĂŽ, jas Vilijam [ekspir, takov kakov {to sum, kakov {to sum bil i kakov {to me znaete, pod la`noto mi ime , pod psevdonimot pod koj me slavevte i mi rakopleskavte od toga{ do den dene{en, prostete mi oti nemav hrabrost i doblest da gi potpi{uvam moite tragedii i komediii pod vistinskoto mi ime, jas koj bev voda~ na trupa koja igra{e na sred selo na oblata scena, jas koj gi me{av anglo-saksonskiot lokalen jazik so latinskiot carski slu`ben jazik i ja trevo`ev blagorodnata publika i ne mi dozvoluvaa da igram pred kralot, tuku samo na sred selo, na Globenoto scensko trkalo, trkaloto, jas koj izmisliv okolu 2000 zbora vo angliskiot jazik i koj imam prepi{ano nekolku tragedii i prikazni od neznajnite prethodnici. Prostete mi, dajte mi pro{ka da mi lekne na du{ava akterska, dramska i re`iserska, anglo-saksonska...prostete mi {to nemav hrabrost, {to nemav kuvet da se potpi{am pod scenskite tragedii so vistinskoto mi ime...a denes mi go slavat prekarot...

ď ¨

54


KOCE P.:(vleguva i go slu{a) Pominaa li preku rekata? [EKSPIR:Koj? KOCE P.: Prokletite slovenkovci! [EKSPIR: Edmund Kon ja prepliva Temza za da go igra [ejlok. KOCE P.: Kako jas }e ja pi{uvam istorijata? Kako mislite da prodol`ime so istorijata bez prokletoto preplivuvawe na smrdliviot maten Dunav od tie skitski smrdlivci i neznabo{ci denes od va{ite istoriopisankovci storeni Sloveni? Iliri, Veneti, Anti, koj znae kakvi ne }e im izmislite imiwa?! [to }e pravime ponatamu so istorijata ako tie ne se pojavat na bregot na rekata? [to? A? [EKSPIR: Jas sum Vilijam [ekspir , avtor na slavnite tragedii i komedii. Za mene se kr{at kopjata koj sum bil i kade sum se rodil? Gi igraat moite drami niz svetskite sceni. KOCE P.: Ti si nikoj i ni{to ako ne se pojavat Slovenite? Ako ne ja preplivaat rekata i ne se naselat vo majka Makedonija. Nikoj i ni{to. [EKSPIR: Jas sum Vilijam [ekspir. KOCE P.: Ti i ne si napi{al ne{to svoe pod svoeto vistinsko ime. Site ti go slavat psevdonimot. Prekarot. Jas sum Konstantin Porfirogenet, jas gi dovedov Slovenite vo istorijata i go izmeniv te~enieto na svetot, pa ne se puvam kako tebe. A i tie tvoite drami se prepis na postarite orginali. I se izvinuva{ na publikata, cimoli{ kako nekoj pla~i gaz, bori se kako Makedonec, ej. Da bide{ ili ne pra{awe e sega? Ajde pra{aj se, opitaj se samiot sebe, pa potoa drugite? Pla~ko ni eden. Teatarski. Kade ti e taa publika, nema nikoj. Selski dramaturg. Uf. 55


Site se razoti{le koj kade, da sedne, da se opie i najade. Teatarot nema pove}e publika. Nikogo ne go interesira taa va{a scena. I kade ti se Slovenite vo tvoite scenski opisanija? A? Deka ti se Slovenite vo tvoite drami? A Makedoncite si gi stavil, si napi{al za niv? Misli{ nie ne znaeme, ne ~itame, ej more, teatarot e opasna rabota, prvin opitaj za {to smee{, a za {to ne smee{ da pi{uva{? Na site ni e preku glava od teatarot?!... Demokratija e ova!? Teatarot gi jade svoite {tici. (snemuva struja , op{t mrak)...

ď ¨ [EKSPIR: Snema struja. Da ja odlo`ime pretstavata. KOCE P.: NĂŽ isklu~ija kako {to rekoa. [EKSPIR: Prokleti bednici. Bednici! ]e ve stasa makedonskata kletva. KOCE P.: Treba{e da ja prilagodime pretstavata za umerenata gradska publika. [EKSPIR: Bednici, bednici, predavnici i makedonomrzci, }e ve stasa makedonskata kletva. KOCE P.: Treba{e da izbri{eme del od tekstot i }e ne ostavea da ja doigrame dramava?! [EKSPIR: Scenava e zatvor. Ima ne{to trulo vo na{evo duvlo.

ď ¨

56


M'@ENA: (vletuva na scenata od simpoziumot za potekloto na teatarot)Novi soznanija za potekloto na makedonskiot teatar. Simpozium. Ouuu. Lele. Kakva senzacija i otkritije. Teatarot go zemavme od Germancite. Ne od seloto German vo Makedonija, od Germanija. I toa go storile Hrvatite. Ne od seloto Horvatovo vo Makedonija, tuku od Hrvatska kraj Dalmatija. Potoa od Hrvatite teatarot go prevzemale Srbite. Ne od toponimite Srbica, Srbovo vo Makedonija i ne samo vo nea, tuku od Srbija kraj rekata Dunav. Potoa od Srbite teatarot go prevzemale B'lgarite. Vo etimolo{ki re~nik tova je turski zbor i zna~i {to ne zna~i, ne je to va`no vo dadeniov primer na kra`ba. Potoa go ukradovme nie, toest vie od Makedonija, go prevzemavte od B'lgarite?! Zna~i se rabototi za tipi~en kriminalen ~in na kulturna i istoriska kra`ba na teatarot od podale~ni zemji i istorii. Onda jas eden dreven kamen koj go ponese i odnese mojata mala du{i~ka na toj grob vo Sredec, dene{na Sofija, na Vojdan Pop Georgiev ^ernodrinski i mu go frliv, postaviv, dadov, daruvav kako poklonenie od mene kako istoriska persona vo va{ata tatkovina. Ima edni {to me trevo`at...ne{to tamu za anti~ki Makedonci no toa jas nema da dozvolam...Dekanot na pomo{ ,o Bo`e, i ta~ka. Zna~i zaklu~ok jedan kamen ne nosi proletta. Mo`e da bide kamen na sopnuvawe i za nekogo po glava i bam. I Dekanot na pomo{. Imam jas u{te mnogi nedoka`ani ne{ta od naukata za toj kamen kako mu go tupnav na va{iot diletant ^ernodrinski koga vo isto vreme vo Jevropa i Kroacija se igra{e Dundo Maroe, Dundica moja ljepa. na{a. Auuu. Lelele. Of. Jas mu odnesov kamen na grobot na va{iot ^ernodrinski, 57


li~no o tempora o mortilikus o makedonomrzes. Lele, auu. Juh. Puf. Tuf. Tuf. Dekanot, O, toj Dekan, takav kakav {to je, na pomo{.

ď ¨ BAP^ORKITE: ^edo si nema car Filip, ~edo si nema devet godini. Carica e zategnala ma{ko e dete porodila sos prsten na rakata, na prsetene be ispisan i kak da go krstat: krstiha go Aleksandro. I pogine car Filip i sedna mu na stolnina Aleksando ~edoto mu, da caruva da poveqa... Refren: Stani, stani Aleksandre Makedonski, za da vidi{ kako tvoite sinovi, vrtat su~at ramkovni dogovori...

ď ¨

58


KOCE P.: (vleguva so ko{nica polna si knigi me|u publikata i prodava) : Eftino, eftino, poeftino, najeftino. Knigi za sekogo i sekoe vreme. Predrimski. Rano rimski. Se razbira istorija na ovie na{i predeli, protiv maleri, najrana istorija, predrimski neolitski, rano rimski, kasno rimski, rimski bez Rim i sose Rim, so spana} ne tuku so praz i pica , prostete ne e toa reklama, jas ne prodavam burek tuku istorija na ovie na{ite predeli protiv maleri, pred, posle i epten pred rimski periodi, rano i kasno rimski-romski , neli kako ona be{e toa so rimskite, e posle rimskite nova istorija , taze kaj mene istorija bez pardon, po rimjanite idat helenite, elenite, atincite i drugite sinonimi za predistoriskite previrawa. Od rimski do helenski periodi. Homerov, ran helenizam, anti~ki, sreden, vizantiski helenizam do gr~kiot konzulat i anglosaksonskite bombarderi, koi neli ja pi{uvaa istorijata na ovie na{i predeli, neli protiv maleri. Od Vizantija idat kletite Turci, pa Slovenite pred Slovenskite periodi, od i preku rekata i vo {umata so drugarot Tito. Neli vozbudliva epizoda istoriska posle rimsko, posle helenite, Vizantija pred kletite Turci, jurucite, e koga se kapevme vo rekata Dunav na taa gradskata pla`a, na ovie na{te predeli se razbira protiv maleri. I atentatite i VMRO-to neli so site balkanski fantazmagorii, i taka se narekovme slavjanite, neli rimski, helenski, slavjanski, turski, Biv{ata Ju`na slavjanka prv, vtor i ponekoj pat, titovo vreme, onoj so atentatot i onoj {to ja ka`uva bukvata U namesto bukvata O. Sose Prohor P~inski i bez nego, neli, previrawa. Puli, Poli- ti~ar-pti~arot. Eftina istorija za sekogo i 59


sekade samo ne za ovde. Kupete knigi i re{ete gi svoite Brigi, Frigi, pardon gri`i. Samo ne za ovde vo taa napatena Makedonija. O tabula mraza istorionihili makedoni{tikulis. Eftina istorija za srednata gra|anska klasa da zakasa.

ď ¨ RE@ISEROT: Izleguvaj bedniku ni eden od svetata teatarska scena. Dosta go truevte narodot so la`na istorija. Prokleti i trikleti da ste makedonomrzci. Nadvor od teatarot, nadvor! Odi na pazar da prodava{ istorija?! Pretstavata prodol`uva, ~in ~etvrti "Henri Petti" od Vilijam [ekspir, scenata koga se zboruva za nas, Makedoncite, odime. AKTEROT: (kako Henri Petti) U{te edna{ vo probiv prijateli dragi, u{te edna edna{; Il yidinite zatvorete gi so trupovte na{i angliski! Vo mirot na ~oveka ni{to tolku ne prili~i, Ko sromna smirenost i poniznost; No {tom vetrot na vojnata zavie vo u{ite na{i, toga{ na dejstvoto na lavot ugledajte se; vko~anete ja snagata, zberete ja krvta, neka porasne vedriot lik vo jarosen bes; Na okoto u`asen izgled dajte mu, Nek strela niz kapijata na glavata ko falangata na{a du{manot da go razbie bestra{no ko karpa izbrazdena `ol~no {to visi i {tr~i nad osnova sni{tena, 60


progoltana od okeanot div, rasipni~ki. Sega zabi stisnete i nozdri ra{irete; Cvrsto zdivot zadr`ete go i duhot svoj napnete go do najgolemata visot... Napred, napred vie plemeniti Angli~ani, ~ija krv e za~nata od tatkovci vojno-potvrdeni Tatkovci koi sli~at mnogu na Aleksandar... ...Ve gledam stoite ko rtovi vo red, sledete ja svojata du{a i na juri{, juri{... Gospod neka e so vas i Sveti \or|ija....napred...

ď ¨ (Rabot na scenata, re`iserot razgovara so eden od faktorite na kulturata. Toj e vo temno, re`iserot e osvetlen so bateriskata lamba) ^ISTKO: Promenete ne{to od temata. Makedonija ne mora vo sekoja drama da se spomenuva. Ne mora ti da re`ira{, toj da pi{uva tekstovi, naprajte nekoja finta, fintirajte, zemete nekogo drug, ete od sosedstvoto, posle pirinsko, }e vi dademe pari. I Albancite sakaat da pravat drami za Skenderbeg, kako vie za Aleksandar? Malku fatete na komendija, na sme{ka. Udrete na seks, golotija toa odi sega i e vo trend. Postmoderno ne odi bez golite cicki, toest boski ili gradi, napr~eni. Uh, bradavici so~ni za onakvi raboti. Pi{uva{ pisma na edniot, drugiot da ne e posalam, trevo`i{ i mati{ kade {to ne ti e jasno. ]e se pokae{ no }e bide kasno. Oladete malku. Ne e vreme za bunt. Makedonija. (mavta so rakata) Minata rabota. Iz`ivena rabota. Bapni edno vince 61


so Vaceto, fatete nekoe ~upe. Ete, bratu~edo gleda{ kako ne se trevo`i, direktoro. Aman ve}e so vas "Skrb i uteha", gi nervirate slu`benicite dragi. Seete makedonski tagi. Tragi. Kakva vrska ima [ekspir so Aleksandar? Nikakva? Dobro, go spomnuva vo nekolku tragedii, vo Hamlet, vo Henri Petti... isflete go... {to }e vi e toa... nema potreba... nie sme si preplivuva~i na reki i trskari... Sloveni... ha, ha, ha... Aleksandar i [ekspir?... Dobro ti e ona "slovenkovci prokleti" dobro zvu~i , ama ne im se dopa|a na institutite, na M'`ena i tajfata, na nau~nite kadri, na poli-puli-ti~arite, ne mo`at da se re{at, imaat napi{ano tovari knigi za rekata i za {umata... a tuka se i drugarite od Evropata i Nato jasno? Eh... Me znae{ mene, koga mo`ev sponzorirav, pomagav. Sega pravam pari so Vladava. Da napravime pari, posle }e ja praime Makedonija...(zaminuva gostava sam na scenata da se duma)



62


(temnica se slu{aat istreli i krici, Goce Del~ev pod oru`je) GOCE DEL^EV: ]e ja soberam ~etata i }e ve ispokolam za edna no}, bednici ni edni mizerni srebroqupci skapani. Sakati vo srceto i umot. Bavi semkata predavni~ka, izrodi, bednici, mizerijo sramna. Imeto go dadovte. Znameto go dadovte. Zemjata, majka Makedonija ja dadovte. Planinite, svetite makedonski gori gi dadovte. Kopaat makedonomrzci vadat od utrobata na Makedonija makedonski koski i sveti relikvii. Sonceto, vodata i vozduhot gi dadovte. Bednici! Neznabo{ci. Srebroqupci. Predavnici na makedonskata svetost. Se prodadovte. Ni{to ne ostana nedopreno. Vaka li se vozobnovuva Makedonija? Vaka li vo krvta i koskite na va{ite dedovci se zakolnavte? Go ispoganivte svetoto ime, svetite makedonski simboli, svetite gori i planini, vodite blagorodni gi ispoganivte, sonceto makedonsko go ocrnivte, o prokletilo, o zbir{tino, o buquci makedonomrzci, samonadeani preplivuva~i na kalivite reki, go reznebitivte narodot, go ispoganivte makedonskoto ime, koj vi dal pravo nevernici ni edni, bando lopovska. ^umata da ve izede, narodot peka za leb, vie se davite vo rasko{ i blagosostojba, bednici ni zaedni. O bedo ,o izrodi pogani!? ]e ja soberam ~etata i }e ve ispokolam za edna no}. Bavi van~omihajlovistite, komunistite, ramkovistite, koqa~i na makedonskiot narod. Pizmi i kletvi za vas. Damjane Gruev! Pere To{ev, Jane dojdi od pirinsko, \or~e Petrov so ~etata, Nikola Karev pretsedatelot na republikata, Pitu Guli so negovata falanga, povtorno se sobirame, soberete gi ~etite 63


}e se kreva vostanie protiv ovie izrodi makedonski. Da ja oslobodime tatkovinava od la`nite patrioti i predeteli. Viknete go i toj ^ernodrinski so teatarot "Skrb i uteha" neka dade edna pretstava pred kone~nata bitka... Neka gi razveseli komitite pred bitkata...]e ve ispokolam za edna no}. Makedonomrzci.Pomor i smrt za predavnicite na makedonskoto delo. Aaaaaa.

ď ¨

64


ARISTOTEL: (Doa|a od svoeto vreme)Dojde vreme, o, Makedonci da vi se obratam so liceto i umnosta kako {to prilega na makedonskata filozofska {kola. Jas Aristotel, sin na Nikola Makedonecot, carskiot makedonski lekar i iscelitel, vo slu`ba na dedoto na Aleksandar Makedonski, Aminta, inaku rasnat kako vrsnik so Filipa Vtoriot tatkoto na Aleksandra vo Pela, carskata makedonska prestolnina. Jas Aristotel , voin na umnosta, dojde vremeto, nesomneno, sekoga{ ide vreme koga doa|a vremeto, za mojata posledna beseda, stoi~ki, po patekata na etikata i izborot li~en, uka pouka, gi mno`i umnite, gi mnaziumnosta, Gimnaziumi. Nesomneno po metodot na tekne, teknuvaweto. Vie samite O, Makedonci }e ja izberete, berete patekata po koja }e vrivte ponatamu vo majkata istorija vo storenijata. [to vsu{nost miluvate da bidete, toa {to ste bile ili toa {to sakaat da ve storat drugite, prijatelite, pobednicite. Porazen e onoj koj zaboravil da se bori, koj se boi od bojot, koj ne umee da sonuva za slobodata i makedonskata svetost. [to sakate da bidete, slugi, sklaveni, sloveni, sa{tisani robovi na ukredenata vi kultura i umnost i veli~ie, dresirani, obu~eni da go sakate pove}e tu|oto od svoeto, ili pak da bidete ednostavno toa {to sum jas, tatko mi moj, Nikola Makedonecot, Filip, Aleksandar i drugite po Bo`jiot red i pored. Sega i ovde vo va{ata republika, ili koga i da bilo , nesomneno istorijata tatni vo vas, vo va{ite tapani po homerovite metri~ki stapki i peanite koi go peete do deneska na slavite, pogrebite i drugite Orfeevi adeti ,O Makedonci. Sekoj samiot patot go bere i re{ava {to }e 65


bide. Makedonec so sila ne se biduva. Koj miluva da bide sluga, sklaven i drugite sininimi na Makedoncite neka poveli so liceto i umot pred Boga od sega za navek za Makedoncite. No koj Makedonec velik mi silen saka da ostane i svetost saka da uznae ostavete go da vrvi po patot na svetlinata Bo`ja O, Makedonci. Oti Makedonec ne e samo etnost i ednost , tuku duhovna sila i veli~ie. Stav i razbirawe kako e ustoen svetot. Po patekite na umnosta. Jas Aristotel, sin na slavniot makedonski narod, ve molam, ne potkleknuvajte na sku{enijata Bo`ji, ne sakatete se vo srceto i umot, bidete ~eda na svetlinata po lice i duh makedonski...odam...

ď ¨

66


^ISTKO: (vletuva vo pretstavata)Preteravte. Dosta. Dosta. Dovolno e za cel `ivot. Koj }e vi dade pari za ovie raboti. Pa tie temi se zbunuva~ki. [to sakate bre vie od "Skrb i uteha"? Vie li }e ja spasite Makedonija? Gi nervirate tamu slu`benicite gi trevo`ite. Sami si pi{uvate, sami si re`irate. Dosta so taa tema. Aleksandar makedonski. Otekovte so toj Aleksandar. ]e vi dademe pari odete vo priroda, na odmor so `enite i decata, malku da se oladi rabotava. Ne rabotete ni{to, eve vi pari sredete se doma so va{ite. Me zabole glavata od va{ata Makedonija? Rabotete go [ekspir, Molier, Evripid, ne Evripid pak }e se fatite za Makedonija, ne{to rabotete, nekoja glupost, }e vi dademe pari, zemete nekoj kolega da re`ira od Bugarija na primer, takov e sega trendot so Vladava, nema Makedonija, ej, nedobitna e taa kombinacija. Ednite se za kraqa i otaxbinu, drugite za majka B'lgarija, Za Ivan~o Mihajlov koqa~i{teto, ha, ha, ha... pa neka zakole nekoj od Makedoncite, golema rabota za kurban, neli, treti se ov~arite Vlasi kuco i onakvi Vlasi, ovakvi, od kade pa jas da znam, edni se E|upci od Egipet, drugi Romi od Indija, treti se raspolodenite muxahedini, fa{izmot po planinine, imame eden vagon od Bosna, od Persija so ferexiwata, druzite se ~isti Sloveni od zad i pred Karpatite so kallivite preplivuvawa, sami ste na taa bura balkanska, }e ve odnese vetrot, kolku ste vie takvite Makedonci? Gi la`ete decata za Aleksandar Makedonski? Dr. Ta{ko Bel~ev, Vasil Iqov, Angelina Markus... Dr.Risto Ivanovski, Dr. Du{ko Alekosovski, Sime Pandovski...Vangel Bo`inovski... \or|i Kotevski...Kakvi bre Makedonci, dr`ite 67


tribini, sredbi, moqa vi se... Ajde de. ( vadi kup~e pari...na scenata i ja postila scenata, po~nuva da igra oro, ~o~ek, mu pu{taat muzika) Toa majstore o`e`i...opa... (vleguva orkestarot i pravat [ou...)

ď ¨ (stanot na re`iserot) SOPRUGATA: Qubov? Znae{ ne{to za nea? Si ~ul? Ili samo tatkovinata ti e bitna. Makedonija?! RE@ISEROT: Imav te`ok, naporen den, te molam ostavime da zemam du{a. SOPRUGATA: Du{a? Ti najde da zboruva{ za nea? Ti nema{ takvo ne{to, ti nema{ du{a, ti ja ima{ tvojata qubovnica, Makedonija! Vquben si vo nea? Ja saka{? Spie{ so nea? Leguva{ i stanuva{ so Makedonija! AAAAA! RE@ISEROT: Samo se obiduvam da bidam polezen, da bidam od polza za tatkovinata. SOPRUGATA: [to imam jas od toa? Jas, decava, familijava, bednik eden mizeren, teatarski egocentrik, `ivotot ne e teatar, `ivotot treba da se `ivee... mizerijo edna! Bedotijo. Utko nizedna... Goltar, intelektualec...ha, ha... RE@ISEROT: Ostavi me. Ne me drazni. Umoren sum. Ti rekov deka imav te`ok den, mi treba mir, tihuvawe, smirnost, lek za du{ava. SOPRUGATA: ]e gori{ vo pekolot bedo edna! Te ostavam. Si odam od ovaa grobnica. Sakam da bidam `iva. Da go `iveam `ivotot kako siot normalen svet. Da `iveam. Da di{am. Da sonuvam za poubavo. [to mi donese ti, {to? Tragedija i ~emer za Makedonija. Gotovo e ja nema pove}e taa zemja. Ja sonuvate ti i 68


nekolkumina ludi, zavedeni, osameni, mali, ni{to`ni, slabi... Svetot otide napred, vie me~taete za nekoe minato, za nekoja slava, za nekoja mrtva zemja, za nekoja Makedonija. Aleksandar Makedonski, ej, dosta so toj Aleksandar, ti se smeat kolegite, im slu`ite za potsmev na drugite... RE@ISEROT: Zemi ap~iwa za smiruvawe. SOPRUGATA: Ti si ni{to. Ni{to. Praznina. Te mrazam so seta tvoja filozofija, so taa tvoja zemja, so taa tvoja grobnica, so taa tvoja mrtove~nica, so taa nepostoe~ka zemja, Makedonija. RE@ISEROT: Ima Gospod ne pogani si ja du{ata. SOPRUGATA: Ti li najde da mi objasnuva{ za toa {to e du{a, ti koj ja nema{ samiot taa du{a?! Ti? AAAA. (frla po nego, se kr{i nekoj predmet na scenata) Zbogum. I ne mi se pojavuvaj ve}e vo `ivotov. Is~ezni. da te nema. ( si odi ) Sakaj si ja tvojata qubena zemja, ne mene. RE@ISEROT: Odi vo manastir. Zo{to da ra|a{? Zo{to ra|a{e gre{nici? Zo{to gi rodi na{ite deca? [EKSPIR: (vleguva i ja slu{a poslednata replika) Toj tekst ne odi taka. Toa ne se zborovite od mojata tragedija? Koj si ti? Koj ti dal pravo da gi izvrtuva{ zborovite na avtorot? Koj? Diletanti edni?! Nikakva po~it se nema kon teatarot, kon dramskiot avtor, kon moite tragedi. Govorete gi zborovite , ve molam kako {to sum gi napi{al jas... RE@ISEROT: Se znaeme od nekade? [EKSPIR: Jas sum avtorot na taa scena so manastirot. RE@ISEROT: Vilijam [ekspir? 69


[EKSPIR: Danska e zatvor?! RE@ISEROT: Makedonija isto taka. [ESKPIR: Ima ne{to trulo vo danskoto duvlo... RE@ISEROT: Dobre dojde vo zemjata na Aleksandar! [EKSPIR: Gospod so tebe. (se pregrnuvaat ) RE@ISEROT: Da `ivee carot? [EKSPIR: Samo jas ne mo`am da se vklopam vo ovaa klanica? Vo ovaa melnica. Vo ovaa Danska. RE@ISEROT: Zar poblagorodno za duhot e da izdr`i{ pred pra}ite i strelite na besnata sudbina il oru`je da krene{ protiv more s nevoqi?... [EKSPIR: (se smee) RE@ISEROT: Dobre dojde vo tatkovinata na Aleksandar. [EKSPIR: Ima li? Ima li ne{to trulo vo va{eto ď ¨ duvlo? (molk)

70


GLEDA^OT: (se ka~uva na scenata)Deka e scenografijata? Deka e muzikata? Deka e re`iserot. bavi umetnosta koga akterot, kutriot akter e gladen. Ne mo`e da si ja prehrani familijata. Za kakva umetost ste draga publiko? Podlizurska pod skutnicite na ministerkata za kultura? Klovnovsko zabavna za eftina komendija? So goli `enski po majkata scena? So dupewe po scenskite {ti~ki. Bavi dr`avata. Bavi ministerstvoto za kultura? Da vi se onadam na site vas lopovi, paraziti, od {to }e `iveam jas, kutriot igra~ po `ica na scenava, akterot? Me zabole za premierot, za ministerot, ministerkata, za va{ite la`ni sve~eni ve~eri i proslavi za da go opravdate kradeweto na kulturnite pari. Bando ni edna. Kakva kultura sakate, mrtva kultura. Podlizurkovci, caremonijal majstori, sluginska kultura na vlasta, teatar cirkus, kupleraj i drogerija na lagata. Ja berbatite scenava so va{ata prostotija i li`idu{i. Teatarot vo Makedonija sekoga{ bil sveta rabota, od Dion do deneska... RE@ISEROT: Koj si ti? Koj ti dal pravo da se ka~i{ na scenata? Sleguvaj vedna{ dolu! Odi pred Sobranieto i Vladata i tamu pogani gi niv. Nie sme umetnici. Ostavi na da `iveeme vo sonot. Ne ni go pogani, ne ni go berbati sonot. Ostavi ne da `iveeme, da di{ime. Gleda{ kako mavaat po nas od site strani. Ne sme im pove}e potrebni. Od utre }e uvezuvaat kultura. [to }e im sme nie? Eh, demokratijo?! Mustro. Le sestro. BAP^ORKITE : ^edo si nema car Filip,lele...

ď ¨ 71


NESTOR OGINAR: Na polojna grozdober, ovoj narod }e se raznebiti! Na polojna grozdober narodot }e ja zeme sudbinata vo svoi race, }e si stavi oglavnik i samar i }e pojde gordo so stadoto kon rezervatotot koj mu go ozna~ila evroatlanskata unija,na polovina i kusur grozdober na{ite dragi prijateli teroristi }e ni vlezat vo sobranieto na republikava, na{ite ubijci i siluva~i, na pola grozdober }e go slu{neme arnautskiot jazik vo sobranieto na republikava, na sred grozdober }e ni stavat oglavnici i }e ne povedat vo trlata na Nato, na sred grozdober }e prestaneme da bideme Makedonci i lu|e, a }e im slu`ime na interesite na evroatlanskata integracija, na 15 grozdober so gordost }e si staneme sklaveni, sloveni, robovi, slugi na zapadnoevropskite mrakobesnici. Na 15 septemvri }e staneme protektorat na prokletnicite i otpad , stovari{te , zoolo{ka gradina za nivnite eksperimenti. Zbogum Makedonci moi, neka vi e ~estit 15 septemvri...I ne samo toa na polovina septemvri vrbata }e rodi grozje, rekite }e pote~at ugore, planinite }e se prevrtat nadole, vetrot }e go izduva sonceto zlatno makedonsko, ~uma i pomor za vas, oblacite }e go progoltaa denot, moreto belo }e proklokoti, }e vi niknat rogovi i }e zaboravite makedonski zbor, }e mukate, }e bleete, }e laete, }e brevtate, }e zbivatate, }e roptate, }e skipnete kako mrazen do`d, o lele lele {to stori so tebe ovaa klika Makedonijo, na 15 septemvri.... ^ISTKO: Bravo, bravo! Pa vie ste bile za glavata gore, vie ste bile so nas? Ej more budalo! Koj smee da mu re~e ne na NATO? ]e ne bombradiraat, }e ne 72


siluvaat, }e ne otrujat na rati so uranium, }e ni go posadat Bil Laden pa }e ni nikne naprolet, znae{ li ti koj e toj NATO? ]e ni izmislat, izre`iraat vojna na [ara, glavata gore, navednata tikva ne zree i ne ja berat. Edna e Makedonija, so razum, ha, ha... OGINAR: Da `ivee Makedonija. ^ISTKO: Te apsam vo imeto na idnata i porane{nava vlada, vo imeto na Nato i Evropskata unija, vo imeto na svetskata banka, vo imeto na procesite za integracija kako makedonski nacionalist. OGINAR: Ne sakam da `iveam vo svet vo koj ja nema Makedonija. Ne sakam da `iveam vo Makedonija vo koja go nema makedonskiot narod. ^ISTKO: Pa toga{ umri majka ti makedonska. Si i spotrebal na Makedonija! OGINAR: (go fa}a za gu{a) Ti umri, da `ivee makedonskiot narod. ( go ubiva) Da `ivee Makedonija.

ď ¨

73


PORTPAROLKATA: (se slekuva ili oblekuva na minderot, potamu od nea sle~en Vilijam [. ) Dobar si pile. Pi{uva{ drami. Glumi{. Hi.Hi. Glum ,glum, glum. Op. Me rastrese. Me drmna kako m'` brej. Sila si more, poetu ni eden. @drebe nizaedno. Na, tolkav ej. Bu{i li bu{i. Kako vol. Muuu. Hi,hi. Mi se svide. Me bendisa. Me podmlade so takvoto. Da znae{ }e te pu{tam preku red kaj premierot da mu se opuli{, samo nemoj da mu glumi{ tamu, vidi vo doverba slab e so nervite, edniot ni e takov, drugiot loka kako slon , se taposuva, cuga li cuga, pijani~i{te i ludak ej, do kade ja doteravme, moram i jas da ve probam, pa potoa kaj premier~eto. Imeto i znameto, }e ni go onadat m... Ustavot i fustanot se slekuva u stanot kaj G... kaj P. Referendum kaj mene redum, dum, dum...ramkoven natakoven... i jas imam ne{to od Homer. Ima{e eden kako tebe, pluknat ti, od na{ive, mu velam prvin kaj mene v postela, pa potoa }e te stavam so premierot, toj ne i ne. Pi{uva pisma, go true narodot po vesnici, se skrbi, ne odi taka, onoj od "Skrb i uteha", ne si ~ul za "Skrb i uteha", {to u~ite tamu vo, izvini {to ima{ od ~kolia zavr{eno, od kade be{e izvini zaboraviv, izumiv... [EKSPIR: Od Anglija, jas sum Vilijam [ekspir. Sakam da se sretnam so nekoj ovlasten za da dobijam scena i da ja postavam svojata nova tragedija... PORTPAROLKATA: [to ve u~at vo taa va{a Janglija? Angalija? Jas sum ti taa ovlastena. I ti si od NATO, Unhcr, Evropejska zaeb... humanitarec si neli, ej, humanitarecu moj, pile edno, mu nosi{ pusal~e na na{iov da pravi kako }e mu re~ete vie...a kaj mene nema taka lesno da pomine, mora da legne{ da se pomoli{ na postelava, da te biva za ona, ova , ana nas 74


ni se e. m...ananas?...Ti teknuva. Ima{ akal. ]efalo ima{? [EKSPIR: Makedonija e zatvor. PORTPAROLKATA: [to drobi{ more zevzek? Tikvar. [EKSPIR: Ima ne{to trulo vo makedonskoto duvlo. PORPAROLKATA: [to tropa{ more r'|o edna. ]e ti bapnam edna od okolu }e te spleskam na yidon. Ne sum jas od vladava da vi koleni~am za evro ili dve, mr{ |ubre edno evroatlansko, da ne te dofatam so {epava...(mava po nego toj bega) Nevospitana bitanga belosvetska. On na mene. Smrde` ni eden. La`i gi tamu vo vladata, ne mene, mene me najde, ve ~itam ko selski kuvar tebe i takvite kako tebe. Sikter vo {aj~inati. Ej. Go ispoganivte ovoj krotok i vreden narodec. Vie od Evropata i od Nato, natigo daj mi go, ne odi toa taka barem ne kaj mene, obidi se kaj Vladana. (~uka na Yidot) Sikter da ne te zdrobam more zevzek. Sus bre. Sikinani. Sledniot. Napred.

ď ¨

75


NESTOR OGINAR: (soo~uvawe so sebe si)No}eska gi sonuvav koskite na mojata po~inata majka i mi vele{e, Nestore ne me ostavaj na neznabo{cite vo majka Makedonija. Veruvajte mi, o Makedonci, desetina milioni Makedonci vo progonot, vo dijasporata go sonuvaat istiot son, deka ja gubime, ni ja kradat i odzemaat na{ta dravna zemja Makedonija. I zatoa se vrativ doma, me spotera starata makedonska kletva da se vratam vo majka Makedonija i da se obidam da storam ne{to za nea. I gore vo skutot na planinata go vidov Makedon kako mi veli: "Nestore stani kreni se kon vi{niot Olimp i razbudi go zaspaniot ti narod od se slovenskiot son." Ne sakam da `iveam vo svet vo koj ja nema Makedonija. Ne sakam da `iveam vo Makedonija vo koja go nema makedonskiot narod. Drevniot i svet narod. A toa ste vie, o Makedonci. Vie ste gospodarite na svojata zemja, so zemja pod noktite, vie koi ja orate, sadite i kopate za da vi rodi makedonskata zemja, vie ste aristokrati doma}ini vo Makedonija. Vie ste duhot na svetskata civilizacija, krotkiot i Bo`jiot narod, blagoslovenata i sveta zemja Makedonija. Vie ste osloboditeli na svetot vie ste carevi... napred. Napred, ne predavajte se. Ne dozvoluvajte da ve kutnat vo duhot...o, Makedonci...

ď ¨

76


PORTPAROLKATA: (Kabinetot na Premierot. Nezadovolna pu{i mu se vreknuva na Konstantin P.) [to me gleda{ bre zevzek. [to me gleda{, napraj ne{to. Ne te nau~ila majka ti. Nemtur. Uf. ]e te skr{am. KONSTANTIN P. : (vadi torba so pari ja otvora poleka i ja ostava na krevetot) PORTPAROLKATA: [to e ova? [to e ova? (mu gi frla parite go mava so niv) Ovde mi treba da se doka`a{, ovde! (poka`uva na krevetot) samo pari znaete da nosite, a za konkretno ne ve biva. Ne ve biva surtuci edni. Ovde ej. [to se zamisluva{ ti? Znae{ li kolku pari imame napraeno ot kako sme na vlast, ako ni }efne ke trgneme na Indija kako onoj caron, onoj na{iot i nivniot, na grci{tana, onoj de, re~i go de, kako be{e de? De, {to me gleda{ napraj ne{to, me zapali samo ne mi vadi pari }e te stol~am, }e te {kopam kako perisjancite more...da ne si kako tebancite, dvocev~e?... KONSTANTIN P. : Jas ova ne mo`am pove}e da go izdr`am! Jas ne sum bilo koj, jas sum nau~en kadar, jas sum istori~arot Konstantin Porfirogenet od istoriskiot institut i mo`am da go re{am makedonskoto pra{awe, da go zatvoram za nevek... PORTPAROLKATA: ]ut. ]ut. Zamol~i gnido edna. Premierot spie. V~era mnogu se ispi, se srabotiiznaraboti, jasno li ti e? Jas re{avam koj smee koj e kadaren, a koj ne da vleze kaj P... nau~niku. Takvi kako tebe nau~nici, ej so lopata da gi rine{...tuka (poka`uva na krevetot) Ako ne mo`e{, ka`i? Hi, hi. Ako ne sikter vo {aj~inata ti...More da ne si taksan za nekogo. Da ne si po ma{ki. Da ne si lev? (mu poka`uva kon vratata) Istori~aru nizaeden. 77


KONSTANTIN P. : ]e me molite vie da vi ja dozapi{am istorijata. PORTPAROLKATA: Mar{ nadvor. Gnido edna istoriska. Ti }e ni ja pi{uva{ istorijata. Na{ata istorija ni ja pi{uvaat sosedite. Zo{to nie da se tro{ime i trevo`ime? Odi tamu udavi se vo taa reka. Preplivuva~. (kon publikata) Trskar~e.

ď ¨ M'@ENA: (je prekinuva pretstavata)Moram da se obratam na javnosta. Ni{to od toa nema da vleze na moeto CD. Nitu na simpoziumot. Ova nema nau~na osnova. Nema bibliografija. Avtorot nema nau~ni zvawa. Nema recenzija, nema doktorirano so tema i teza i ne se nau~no priznava. Nema nau~na osnova...nihili makedonikus et sloveni{tikus...Ako se nau~no doka`e deka Makedoncite se Makedonci, jas, i da se doka`e daka vo anti~ki teatari se igrale makedonskite akteri, ako se pronajde nekoe prgram~e od tija pretstavi, jas mo`am da se povle~am so kamenot i taa teza za naukata da se oslobodi od mene i site zabludivawa...a i toj dekanot takav kakav {to je napomo{...

ď ¨

78


GOCE DEL^EV: (Vo kabinetot na premierot ja javnal na krevetot, ja op~ekoril go izvadil no`ot) Koj e na vlast sega ovde vo ovaa... PORTPAROLKATA: (vri{ti) Aaaaa. Pomo{. GOCE DEL^EV: Koj e na vlast vo ovaa papazjanija. Koj e premierot, koja partija, koja struja, kogo da koleme za spas na tatkovinava, kogo? Bezbo`nici prokleti, kogo? PORTPAROLKATA: Jas...jas... GOCE DEL^EV: Ima{ ubavi boski. Ti nabreknale. Zdiven sum po `ena. Ne sum ispraval `enska snaga od 1903. Ramna snaga ubava, da mi ja lekuva du{ava. No, za Makedonija }e se stegnam i }e izdr`am, prvin }e zakolam nekolkumina od ovie maloumnici i li`idu{i, potoa }e ti se navratam more ~upe. Ej. ]e te javam kako `drebica po makedonskite gori, Makedonija da mi ja poganat ovie ulmaci. Ovie bezbo`nici. Ovie selski ajvani. Ej. Kade se, kade se predavnicite? Davaj gi adresite da gi ispokolam kako sviwi...Ej...za 10 godini sî prodadovte... otide mojata Makedonija... Sî prodadaovte. Sî. Imeto. Znameto. Rodot. Rekite. Sonot ni go prodadovte na belosvetskite mo}nici.... o izrodi nizaedni pogani... na no` }e ve stavam i }e ja spasam tatkovinata. A tebe, }e ti se navratam po rabotata. Ej, kakva si, da ti ja ispravam taa ramna snaga ubava so nabreknatite boski... ej... ]e mi izrodi{ deca. Cela ~eta. Potoa pak }e se kreneme na vostanie. Potoa }e daldisuvame po planinite. Ilinden 1913. Ej. Romantika i qubov kon Makedonija.

 79


KOCE P.: (na nekoj "nezaisen" medium) Objava na Vladata na demokratskata, naj demokratskata zemja. Se zabranuva, pardon. Prostete. Najstrogo se zabranuva. Peewe. Peewe pesni od tipot na... sonuvawe za na{ata...golema...slavna...drevna i drugite podvidovi na zabranata... Zboruvawe za ova i ona(ana).^itawe taeni istoriski knigi po temnite dolapi. Istorisi knigi od... hm...do, to~ka. Podvle~enovo ne e moe tuku im prilega nim. Se zabranuva, ne e dozvolena bukvata M... golema i drugite vo nejziniot red do imeto na... zavr{uva so ija...kritika na sega{nava i idnata vlada. I vnimavajte sĂŽ se snima. Yidovite imaat u{i, ne samo u{i tuku i o~i...pla~ewe, redewe, ta`ewe...sĂŽ se zabranuva... ha,ha, ha... ima li nekoj amandman, nema, blagodaram, pravo na `alba ne e dozvoleno... ajde... Polzuvajte gi blagodetite na demokratijata. Ve molime za teroristite i nivnite pozitivni tendencii da imate razbirawe... i taka natamu....

ď ¨

80


[EKSPIR: (nekade me|u scenata i samiot `vot)Site ste ludi. Mi ja ispoganivte tragedijata. Ne mo`am da ja postavam novata drama. Manastirot vo koj ja ispra}av Ofelija e urnat. Imeto e smeneto, ustavot go ostavivte na patot, znameto go nemate, narodot si ~mae, ni{to, {tama i molk. Danska ne e pove}e zatvor, taa e pustelija, ni{to`na pustelija, ne mo`am da ja dovr{am dramata, nitu Hamlet nemate me|u vas, {to narod ste bre vie beter od mojata Danska, dobeter, ne{to {to nikoj ne mo`e da go opi{e i dopi{e, teatarot e nadvor niz celata vi zemja, nema nikakva elementarna logika za dejstvo, za pri~insko posledi~nite odnosi, na sred grozdober vidov magare kako leta i slavi nekakva pobeda za Makedonija, dabovite drvja begaa na jug kon beloto more, ne mo`am da ja dopi{am novata drama, novata tragedija, ne mo`am....vie ste izgnanici, begalci vo svojata sopstvena zemja, slugi na nekakva voena finansiska soldateska, somnitelni organizacii za ~ovekovi prava i drugi mrakobesnici. Vie ne zaslu`uvate da ja gazite va{ata sveta tatkovina... RE@ISEROT: Jas sum avtorot. Ti si vlezen vo mojata pretstava. Vo mojata scenska postanovka. Vo tragedijata. Makedonija, ne e pove}e zatvor. Kako tvojata Danska. Makedonija e ni{to`na pustelija. Ne mo`e{ da gi izdr`i{ stapkite, tapanite, damarite na makedonskite ora. Te daldisale. Te grabnale i te vrtat vo krug. Ne mo`e{ da izleze{ pile. Si se fatil na oroto, sega trgaj....izdr`i... [EKSPIR: Koe e ova vreme? Se ste izme{ale?! Vizantisko. Rimsko. Elinsko. Sloven{tini. Srpcko. Blgarsko. Tursko. Partizanite. Nato i bandata od bludnicata Vavilonska. Se izgubivte. Nemate pove}e 81


tlo pod nozete. Lebdite. Vetreete. Isparuvate. ]e ja snema. ]e ispari. ]e voskresne taa zemja. Zemjava. Va{ata tatkovina. RE@ISEROT: Makedonija e kvanta{ki pazar. Ne ~itaj vesnici, ne gledaj televizija, ne izleguvaj von od doma, ne razgovaraj so nikogo, ne veruvaj nikomu! Zatvori se vo sebe si i pomni ja Makedonija takva kakva {to si ja zamisluva{ deka bila, takva, po tvoe, vo ~uvstvenoto pomnewe, vo dlabo~inite na tvoeto srce. Pomni ja. I ne zaboravaj sinko moj. [ekspiru moj. [EKSPIR: Sakam da si zaminam doma. RE@ISEROT: [tom edna{ si dojden vo Makedonija zaminuvawe nema. A i pretstavata ne zavr{uva. Akterite odbivaat da ja zavr{at poslednata scena. Nema kraj. Nema. Izdr`i [ekspiru ni eden...prekaru ni zaeden, Psevdonimu. [EKSPIR: Ja prodadovte svojata tatkovina za trieset evrenici... RE@ISEROT: Vnimavaj da ne te kutne, da ne te ni~kosa silniot zbor. Izdr`i.... [EKSPIR: (vreska na set glas vo sebe)

ď ¨

82


SOPRUGATA: (na zaminuvawe ili vo sonot na re`iserot)Se e mrtvo. Prodadeno. Ispoganeto. Site sme mrtvi. Ima li nekoj `iv vo ovaa zemja? Ej! ]e se pi{am Indijka, E|upka, Persijanka, samo da mo`am da ja zduvnam od ovaa grobnica. Duhovno sum mrtva. Di{am, a kako da ne sum jas? Raceve mi mrdaat, no ne sum sigurna deka toa e po mojata voqa. Te mrazam, a srcevo mi e prazno kako pole pred do`d. Vodam qubov ne ~uvstvuvam ni{to?! Ni{to ne si mi storil. Ne si mi rekol lo{ zbor, a ne te podnesuvam?! Se gnasam od tebe. Prosti, ne mo`am da `iveam na ova petno, na ovoj popok, vo ovaa bibliska zemja. Predbibliska. Ima nekoj damar koj me udira sekoga{ koga mislam deka `iveam vo nea. Ne mi dozvoluva da te qubam kako obi~en ~ovek. Se ispre~ila me|u nas taa, mislam deka me mami{ so nea? Deka ja qubi{ samo nea. Taa tvojata Makedonija?! ]e ripnam od balkonot, }e si gi prese~am venite, }e ispijam ap~iwa, }e pobudalam do kraj ako ne si odam?! Razberi me ako mo`e{? Decata doa|aat so mene. Zaslu`uvaat poubav svet od ovoj... Mi bega mojot `ivot. Ne mo`am da go stignam, }e mi izbega za navek. Moram da brzam. da tr~am. Zbogum....

ď ¨

83


GOCE DEL^EV: (vo sonot na re`iserot)Pukaj. Strelaj. Istrebi nekogo od |ubriwata i spasi se. Iskupi se. Bidi ~ovek. Naredi bombi, redenici na sebe i strelaj. Ustremi ja zarisata na svojata du{a kon bednicite i predavnicite, kon nevernicite... Stori ne{to ne dremi. Ti otide tatkovinata vo nevratka. Ja prodadoa za triesetina evrenici... Sobiram ~eta na [ara, Mala Prespa, Golobrdo, Gora, Pirinsko i Odrinsko, vo egejsko vrie, klokoti, Pomacite na Rodopite, Makedoncite od Stambol, Menisa, Izmir, }e pripukame i }e si gi pobarame ~ovekovite prava. Vrie, klokoti. ]e se krene povtorno makedonskiot narod. Vreme e Makedonija povtorno da bide velika. Edno e sigurno, slugi povtorno ne biduvame. Napred. Sveti Ilija ne vodi kon pobedata...

ď ¨

84


OGINAR: (go istura kuferot poln so knigi. Od nego ispa|a altipatlakot) Se raspadna na aerodromot vo Wu Xersi. So toj istiot, tatko mi pred 30 godini kinisal od Makedonija. A, sega jas se vra}am da ja prodol`am borbata. Vreme e za po~etok na borba za kone~no osloboduvawe na Makedonija. (Go zema pi{tolot.) So ovoj pi{tol dedo mi Ilija biel bitki po makedonskite gori so ~etite na ilindencite. So ovoj me~ carot Aleksandar gi vode{e Makedoncite i go osvoi svetot. Ne sakam da `iveam vo svet vo koj ja nema Makedonija. Ne sakam da `iveam vo Makedonija vo koja go nema makedonskiot narod. No}eska go sonuvav Makedona, velik i silen kako planinava i mi veli: "Nestore ne ja davajte tatkovinava, da vi ja izedat crvi, da vi izgnie, da vi ja daldisaat, da vi ja raskinat , da vi ja ~ere~at. Morate da se borite za sudbnata na svojata zemja i va{ata sudbina. Neznaen broj Makedonci vo dijasporata, vo pogromot go sonuvaat istiot makedonski son. Son za vra}awe i borba za Makedonija. Vie ste blagorodnici, vie ste gospodari, vie ste Makedoncite so yvezdi vo du{ite i sonce vo srcata vi. Napred....(go kreva koltot kon ugorot). Vie vo ~i{to veni te~e blagorodnata krv na Aleksandra...

ď ¨

85


@ARKO : (zemal ja`e, go stavil okolu vratot ) Kade pogre{ivme? [to storivme, {to ne storivme za tatkovinata? Kade otide ovoj narod? MIRKO: Narod? Nema narod! Se izjalovi. Se izruti. Ne snemuva. @ARKO: Naskoro }e ne primat vo... MIRKO: Vo nekoe geto. Tampon zona. Kvanta{ki pazar. Zoolo{ka gradina. Poligon na drugarite od NATO. Bezvozdu{en prostor. ]e ni go iscicaat vozduhot i }e ne zadu{at. ]e ne vakumiraat vo nekoj zamrznuva~ za klonirawe na slavniot i dreven makedonski narod... @ARKO: ]e ne primat vo... MIRKO: Laga. Mizerija. Beda. Podmetnata prikazna za da se opravdaat zlobite koi ni gi storile. @ARKO: (se kreva na stol~eto i se besi samiot so jamkata okolu vratot) Zbogum narode moj?! MIRKO: SĂŽ se ni~kosa. Se ispoganija. Bezbo`nici i li`idu{i ni se sitat. Kopaat , oraat po makedonskata zemja, ja baraat sr`ta, duhot, svetata makedonska tajna. ]e se krene duhot na Ko`uf planina so svetata armija i }e go zgromat neverniot svet. Stani planino. Al{ar }e se razbudi i zbogum rodomorci prokleti...@iv e ovoj narod. @iva e Makedonija. (strela vo vozduhot pred sebe). Stani planino, Al{ar planino i vozgordej ja Makedonija....

ď ¨

86


GLEDA^OT: Na fiqan mesto se najduva istorijata na Makedonija. Na fiqan den se otvora i se ~ita. Kola }e odi bez voloj i bez kowi, ogan v xeboj lu|eto }e nosat. Bijat nebesnite kambani. Golema sila golem duh. Taka e postroen svetot. ^itaj od knigata na `ivotot. Yvezdi. Da bideme dobri, da se spasime. So Gospod vo srceto. BAP^ORKITE: (pejat kako na pogreb ta`ej}i) Stani Aleksandre... ...Pretstavata prodol`uva vo publikata...

listopad - studen - sne`nik - 2002 i kolo`eg - 2003

87


88


89


UPATSTVO ZA LUDEEWE -spored V.V.Majakovski, R.[i{kov , \. Kastriot , M.Cepenkov i Miladinovci-sostojba na demokratskite procesi i previrawa na raspnatata ni zemja-

90


LICA: RISTO [I[KOV ' ' GORGIJA KASTRIOT MARIJA ANDRONIKA BANOVICA - sopruga na \or|ija ISTORI^AROT MILICIONEROT KONZULKATA DIREKTOROT - na teatarot BLAGOJA IVANOVSKI - svetlo majstor DEN^OV VLADE - akter, re`iser MARJAN KOCEV - akter VAN^O VASILEV - akter BAJA^KATA KELNERKATA POLITI^AROT NOVINAROT ^UVAROT DEVOJ^ETO SAMOVILATA PEPERUTKATA KRIMINALECOT KONZULOT AKTERKATA

91


(sobata na knezot \or|ija pred da zamine vo boj so Muhamed Vtori) MARIJA: Sonuvav... ' ' GORGIJA: Mol~i. MARIJA: Se pla{am. ' ' GORGIJA: Neka ne vardi Svetiot \or|i. MARIJA: U{te kolku vojni? ' ' GORGIJA: Pred mugrata da skipne. Knezot krvosan od bojot so papsan zdiv se vra}a kaj svojata qubena. MARIJA: Milostiva majko Bo`ja, Pre~ista Bogorodice, spasi nas. ' ' GORGIJA: Koj }e ja brani tatkovinata? MARIJA: Gospodi spasi go ovoj narod od prokletite vojni. Od potocite krv {to se leat vo gibelta. Spasi go ovoj narod. Spasi ne... ' ' GORGIJA: (zaminuva bez zbor)

ď ¨

92


(Pole pred bitkata. Vo polna bojna oprema im se obra}a na vojnicite.) ' ' GORGIJA: Zberete se bra}a. Neka zatatnat tapanite. Pred mugrata da skipne treba da se trgne vo posleden boj. Tatko Ivane odam vo pobeda. Muhamed neka izyemne so vojskata mu. Pobedata so krv }e ja zasitam nivna. Bra}a moi. Pred vas e razbojni~ki narod nadaren so divja{tvo i `estokost koi ja baraat na{ata krv. Yverski ubistva nad mirnite lu|e, kra`bi, obes~estvuvawa i bezzakonija nivni se dela. Vo maj~inata utroba zadoeni se so mraza i nasilie kon sprotistavenite im. Sakaat da ne istrebat od rodnite ogni{ta, da gi peplosaat na{ite `iveali{ta, da gi ispokolat na{ite ~eda, da gi zapalat svetite manistiri na{ite Bo`ji dela. Sakaat da ne potomorat! Da ne iskolat. Da ja natopat majkata zemja so na{ata krv. Trebi{kata ~eta neka gi natisne kako {to treba. Rostu{e, mavaj gi po tilot bednite pqa~ka{i i nevernici. Mijacite vo neproboen stroj . Arvatija i epir~ani neka gi potfatat {tedro. Verata moja Hristova, mojata zemja na Sveti \or|i i pred nas lamjata na Muhamed, negovata vojska pogana. Razviorete go krstatiot bajrak so lavot. Napred vojsko moja. Zatatnea tapanite. Poslu{ajte go damarot kako ve bodina kon neprijatelot. Na kolena Muhamede pred makedonskata vojska. So pesna na usnite udirame. Neka se tresat od strav pred naletot nasilnicite. Na kolena pred makedonskata vojska o, Muhamede. Od denes }e me vikate vtor Aleksandar. Iskender. Neka e~i, neka romori vo istorijata, neka me slavat pokolenijata. Vo krvav boj , napred vo stroj, vo pobeda slavna ili vo studnata smrt pregrnati. Treto nema. Odime... 93


(Soba na direktorot na teatarot "Skrb i uteha". Razgovara so Ministerot za kultura po telefon) DIREKTOROT: Kakov "Studen tu{"? Kakov Majakovski? Jas ne sum li gra|anin na ovaa zemja? Ne smeam da ja postavam svojata drama, da ja potpi{am pod svoeto vistinsko ime? Da se pravam Vilijam [ekspir da se potpi{uvam pod psevdonim? Ne mi objasnuvaj? Ne mi objasnuvaj. Znam jas koj e Majakovski?! Se obesi vo Stalinovite zatvori. Krena raka na sebe. Treba{e samo da vikne da `ivee Stalin i }e go pu{tea da si odi da si pi{uva drami~ki, ama toj ne saka{e, ne umee{e da i se pokori na vlasta. Poet. Da `ivee Stalin. Da `ivee. Upatstva za ludeewe...drama od Tihomir Stojanovski spored "Studen tu{" na Vladimir Vladimirovi~ Majakovski. Drama za Risto [i{kov i \or|ija Kastriot....E pa na zdravje bawawe dragi gleda~i. ^evriwa sami da si nosite...

ď ¨

94


BAJA^KATA: (pred Ambasadata na demokratskata zemja) Aj da bi volcite ve izele, na nekoja raskrsnica. Aj da bi pcite ve izele, izesnici niedni. Aj da vi se ne vidi. Aj da vi se nevidi kade da vi se vatit. Belo more i Crno more da obidite pa air i beri}et da ne vidite. Bujcata i ~umata da ve udrit ta da ve otkopa~it. Guski i orli da pasit so tapan. Janikarata crna de ve udri prao po srce i da ve iskomati par~e po par~e. Kamewe i drvje da ve biet po glaa...Molwata i rovjata da ve udrit na dva komata da ve storat. Gospod da vi plati za seto zlo {to ste go seele, da si go `nejte. More da bi onemele da bi. Prokleti da ste, air i beri}et da ne vidite, obete o~i da vi izlezat, da se obesite na suva vrba, da se poevrite, podolar~ite, glaata da vi se tresne prav i pepel da se storite. Vo ~ovek leb da ne jadete, ku~iwata od vas da ne kasnat, orli da pasete i da ne se ranite, po gol gaz da se vle~ite, kolku pravo na tapano tolku air da vidite...Orli i vrani va ve jadat. More pcite da ve raskina na nekoja raskr{nica. Orman i beli kamewa da vatite. Petel da vi propee na samarite. Pri{ da ve sotri. Pusto i {turo da vi ostane. ^umata da ve ~umosa more. Rovjata da ve rovjosaat da na dno vzemi da ve vteraat... MILICIONEROT: Aj odi si doma. [to baboti{? Lu|eto ~ekaat red za vizi. Begaj da ne te priberam. Bri{i. Da te nema od ovdeka. Ajde...Ne e ova teatar...kolne{ tuka, pekame i molime da ne primat tamu vo Evropskata... i vo Nato ej {to narod }e be{e...divi...ej, more...

ď ¨

95


(Ambasada vo Skopje. Lu|e ~ekaat red za vizi. Vleguva redarot milicioner) MILICIONEROT: Koj e za emigrantski vizi napred, drugite vo redot. (istoto go povtoruva na albanski i angliski jazik)...Koj e od teatarot neka vleze. DIREKTOROT: Imame pokana od makedonskata crkovna op{tina Rodenie na Sveta Bogorodica vo Detrioit i od Makedonskiot kulturen centar vo Sterling Hejts za proslava na 100 godini Ilinden. KONZULKATA: Daj dokaz deka postoite kako teatar? DIREKTOROT: Imam pismo od Ministerstvoto za kultura. KONZULKATA: Toa ne e dokaz. Kakvo Ministerstvo? Kakva kultura? Daj dokaz deka postoite 15 godini? DIREKTOROT: Da ja odigrame pretstavata? KONZULKATA: ]e go povikam obezbeduvaweto. Sledniot. Daj dokaz deka si svetlo majstor? BLAGOJA: Da donesam reflektori. Da zapalam ne{to. KONZULKATA: Daj dokazi? Nema{ dokazi, nema{?! Sledniot. DEN^OV: (ja gleda) KONZULKATA: Dencov. DEN^OV: Den~ov. KONZULKATA: Dencov. Re`iser. Rabotite na ma{ina? Re`ete ne{to? DEN^OV: Ha. Ne, ne. Na film vo teatar. KONZULKATA: Kade odite? DEN^OV: Vo Detroit. KONZULKATA: Zo{to? DEN^OV: Slavime 100 godini Ilinden! KONZULKATA: Daj dokazi deka slavite. DEN^OV: Da zapeam ne{to? (pee) 96


KONZULKATA: ]e go povikam obezbeduvaweto. Sledniot. Daj dokaz deka si {minkerka? Donesi sliki, {minki i drugi dokazni materijali?! Nemate dokazi, nemate, nikoj od vas nema dokazi? Zo{to si ti edinstvenata akterka `ensko vo teatarot? Nema{ dokazi. Ti istekla grin kartata. Ti ne ja saka{ Amerika {tom dve godini ne si stapnala vo nea. Ti zo{to ne si `enet? [to ~eka{ pokana? Zo{to si roden vo Albanija. Koj ti dal makedonski paso{? Sledniot, sledniot...Ti {to igra{? MARJAN: Viljam [ekspir. KONZULKATA: Vil [ekspir? Ti si Vilijam [ekspir? MARJAN: Ne jas go igram Vilijam [ekspir? KONZULKATA: Tekstot e od [ekspir? MARJAN: Ne ima takov lik vo dramata. KONZULKATA: Vo dramata. Ima{ li dokazen matrijal {to }e go potvrdi toa. MARJAN: Da viknam eden monolog. KONZULKATA: ]e go povikam obezbeduvaweto. Sledniot. [to igra{ ti? VAN^O: Koce P. KONZULKATA: Koj? VAN^O: Konstantin Porfrogenet. KONZULKATA: Koj ti e sega toj? VAN^O: Istori~arot. KONZULKATA: Nema{ dokazi. Donesi dokazi. Dajte mi dokazi deka postoite? AKTEROT: Dokazi? Di{am. Mi solzat o~ive. Ako izlezete od toj staklen kafez }e ve dofatam vo rakle i }e ve xitnam vo xenemite. Nie ne sme emigranti. Nie sme umetnici. Kade e konzulkata Qubija? Kade e ambasadorot Matler? Ste se zatvorile so ograda i 97


`ica. Od {to se pla{ite? Nie sme makedonski teatar? Se pla{ite od kultura? Od makedonskata kultura? KONZULKATA: ]e go viknam obezbeduvaweto. AKTEROT: Pa vikni ne{to da te vidime za {to te biva mori ~upe?...Bezbo`nici prokleti... dolaroqupci skapani, sakati vo srceto i umot...

ď ¨ (Vo me|uvreme i vo me|uprostor) BAJA^KATA: Baewe od uroci. Ne e arno. Vas ve imat pogledano s's lo{i o~i. Ve fanale uroci. Se zema jaglen. Vglen. Se postavi vojcata. Vrti se vgleno nad vojcata i se govore, se vele: Devet se orla bijet na siwo nebo, ajde site kato hor da zvu~e, ajde,ajde da iskarame lo{otijata na vonka, devet se orla biet na siwo nebo, ta bela pena pu{~at na kemen pada, se istura, kamewe raspuknuva,rastresnuva. ^udo stana se pukna se tresna. Prorek ~u i toj pukna i toj tresna. Uroci ~ua i tie puknaa i tie tresnaa. Da vi olekna vam kako na leko pero. Da se o~isti kako ~isto srebro. Da se istrasi kako 'r`en klas. Da se naspi kao jagwe pri makija. Ajde bidna...

ď ¨

98


(Dejstvoto se slu~uva vo sonot na teatarskiot kriti~ar) RE@ISEROT: Drugari, ne vozbuduvajte se! ]e treba da pri~ekame nekolku miga do tretiot ~in od pri~ina {to ne zavisi od nas. Eden mig, drugari. No, dali doa|aat? Ne e zgodno vaka da odolgovle~uvame?! Podocna mo`eme da se raspravime. A, doa|aat. Povelete drugari. No ve molam ~est mi e. Ne e va`no {to ~ekavme, toa ni e rabota. Mo`e da se po~eka i pove}e ako treba. Teatarot ne e voz, ili tramvaj, mo`e da po~eka. Site sfa}aat vo kakvo vreme `iveeme. Mo`at da bidat razli~ni dr`avi, duri planetarni raboti. Dali go gledavte prviot i vtoriot ~in? No kako? Nas site, sekako ne interesira vpe~atokot i voop{to pogledot... POBEDONOSNIKOV: Kondenzirano e premnogu, vo `ivotot ne e taka...da , da re~eme onoj politi~aron. Pa sepak ne e zgodno...prika`an e sudej}i po se odgovoren drugar, a prika`an e vo takvo svetlo i u{te toa se vika...Nie nemame takvi, ne e prirodno, ne e odraz na `ivotot, ne e sli~no! Toa treba da se preraboti, da se smekne, da se poetizira, da se zaokrugli... RE@ISEROT: Pa seto toa mo`e da se ispravi. Nie sekoga{ nastojuvame...dajte ni konkretni zabele{ki... POBEDONOSNIKOV: Nema {to, se nare~uvate revolucioneren teatar, a sami gi vozbuduvate...kako go rekovte?...Gi voznemiruvate odgovornite rabotnici. Toa ne e za masite i rabotnicite i selanite. Toa nema da go razberat i dobro e {to nema da razberat duri ne treba da im se objasnuva. Kakvi lica pravite vie od nas? Drug pat }e odam vo drug 99


teatar?! RE@ISEROT: No toa izvira od dejstvoto. POBEDONOSNIKOV: Dejstvo. Kakvo dejstvo? Nikakvo dejstvo ne mo`e da bide kaj vas? Va{a rabota e da poka`uvate, a }e rabotat, bidete bezgri`ni, }e rabotat za vas i bez vas soodvetnte partiski i drugi organi. A potoa treba da se prika`uvaat i svetlite strani na na{ata stvarnost. Da se zeme ne{to primerno, na primer, na{ata ustanova, kade {to rabotam jas, ili mene na primer.

ď ¨

100


(Domot na teatarskiot kriti~ar. Se budi od ko{marniot son. Yvoni telefonot.) NOVINAROT: (razgovara po telefon) Uf. Uf. Ooo. Lele...Ne, ne sonuvav ne{to lo{o! Aren sum. Aren? Ne, ne von konkurencija. Razberi me te molam. Jas sum barem iskren. Gi ka`uvam rabotite kakvi {to se. Edni ti velat nema{ scenografija. Drugi toa ne e toa.. Treti deka nemate festivalska pretstava, ete ve zemav vo konkurencija za nagradi, cela nedela izdr`avte ej, no site se bunat, mi pravat problemi, moram da ve stavam von natprevaruva~kiot del. Vi ka`uvam otvoreno so iskreno srce, ete na Risto [i{kov znae{ kako mu ja zedoa nagradata. Mu javija deka ja dobil. Dojde vo Prilep. Se sre}ava so Petreta Prli~ko. So solzi mu veli: "Prosti brate [i{kov!" "Izvini?" Se javija od gore. Prosti mi brate [i{kov!? Ha, ha, ha. Socijalzam i demokratija. [I[KOV: (se pojavuva kako duh)Prostuva samo Gospod?! NOVINAROT: Molam? Ne sum aren so nervite. Od teatarot mi e. Tolku pretstavi da izgleda{ i da ostane{ salam. Ne ide...a i sega ova so lokalnava samouprava...demokratskite procesi vo kulturava...Gospod na pomo{...

ď ¨

101


(No}. Scenata na Nacionalniot makedonski teatar) ^UVAROT: Koj zapalil svetlo? [to e ova? Ovde ima duhovi? Ova ne e teatar, ova e ludnica?! Psihjatarsko duvlo. Mi go palat svetloto. Jas sum no}niot ~uvar. Stra`arot. Rabotam za {est iljadarki. ]e se nacicam vo kafuleto i bap }e si legnam na scenava spijam kako top do sabajle. ^uvar. Kogo da go ~uvam? Od kogo? Zo{to da ~uvam? Se e ispokradeno. Se. Ni{to ve}e ne ostana da se ~uva? Ova ne se akteri, site se onadeni, ~uknati so mokra krpa po glaa, totalni ludaci. Pijat, lokaat. More po~naa i da duvkaat, so drogine , na...Se izvinuvam, dali plativte za VC? Za toaletot? Za mala ili golema nu`da? Pijani~i{ta! Ludaci! Debili! Alkoholili...Koj si ti? (go gleda Risto [.) Se znaeme od nekade? V~era da ne se zapivme kaj onoj od sprotiva? ^estam edna pija~ka. Kelner? Konobar? Kowobar! Slu`i li nekoj ovde na scenava so piewe? [to teatar }e be{e? Idioti. Kreteni. Kowi moi. Ubavi moi. Srciwa. Pretstava, da vi se pretstavam, Trajko no}en ~uvar na teatarot. Ti ne i ti si `rtva kako mene za tatkovinava. (Na [i{kov)Ima{ li zemeno blgarsko dr`avjanstvo? Kakvo ~aka{ be? Potro{iha se dokumentite. Koj go prodade imeto? Koj? Znameto? Koj? Grbot? Se prodadoa? Koj? Mislite Trajko ne znae, pie, se taposuva, se znam. Predavnici nedni. Makedonija ja prodadovte...ej...Koj go potpi{a dogovorot? Koj? Li~ko i Ko~ko? Rozenkranc i Gilderstern? Matler i Qutija...E, ne...Sramko i Uv~o... [I[KOV: Utre }e umram. ^UVAROT: [to? [I[KOV: Utre, velam deka utre }e umram. ^UVAROT: Umri ako ti se umira. Eve legni na scenava 102


i umri. Neka crkne nekoj edna{ vistinski na ovaa scena. Samo glumite tamu. Koj ti zabranil da si umre{? Ako ne ti se `ivee cvrc...Pa jas tebe te znam. Toj glas, toj stas, sjajot vo zenicite. Te imam gledano kako igra{ vo "Zajdisonce" na Isak Babeq. Me rasplaka. Tvrd sum na solzi. Prv pat se imam rasplakano v teatar so tebe. Ti si Risto [i{kov. Ha, ha, ha...Ti ne mo`e{ da umre{ oti ve}e si umren 10, 15 more i pove}e godini?! ^ekaj koga be{e koga umre?...Ispiv edna luta na pogrebot za tvojata du{a....... Znaev deka ima duhovi? Se palat reflektorite samite od sebe. Ova ne e teatar. Ova e duhovnica. Pogrebalno. [I[KOV: Kade mi e? Kade mi e kostimot od Mendeq Krik? Vnatre vo xebot ja zabraviv slikata. Slikata od sin mi! ^UVAROT: (go gleda \or|ija Kastriot) Koj si pak sega ti? [I[KOV: Ne mi odgovori? Kade e? Kade e garderobata od "Zajdisonce"? ^UVAROT: Otkako te pogrebavme, dojdoa i se odnesoa vo najlonski vre}i. Nema nikakva traga osven pra{inava?! ' ' KASTRIOT: \or|i. \or|ija Kastriot re~en GORGI Iskender, vtor Aleksandar Makedonski. (saka da go zakole) [I[KOV: Ostavi go. Toj e obi~en ~uvar. Ne e vinoven za ni{to. ^UVAROT: Volku se nemam opieno. Gledam prividenija i razgovaram so niv. Mrtvi lu|e. Ubavo mi re~e `enata mi. Teatarot ne e zdrava sredina. Site se malku mrdnati od sopstvenot koren. Lutete se ili ne moram da ja izgasnam strujava na scenata. Prosti 103


mi o Bo`e se imam taposano. Drvce sum. ]orosano. Naklokano i nalokano. A eve i duhovi mi pra}a{?! [I[KOV: Jas ostanuvam ovde. Istoriskiot institut e onamu. Gospod neka te vardi od zlo. ' ' Spolaj ti. GORGI:

ď ¨

104


POLITI^AROT: (dava izjava za mediumite) Mo`e , mo`e. Odam na programa na radio vo `ivo. Kh.Kh. Zna~i koga }e ne priemat vo Demokratovo. Razberete ne i nas. Zna~i drugari, ova vozbudlivo, revolucionerno tramvajsko yvon~e, treba kao truba da odeknuva vo srcata na sekoj rabotnik i selanec. Toga{ {inite na Ili~ }e go povrzat plo{tadot na desetletijata na demokratskata medicina so porane{noto upori{te na komuniztite, bur`azijata Plo{tadot na mar{alot... da alo, dali se slu{ame,alo, alo...koj se vozel so tramvaj pred 15 septemvri, 11 oktomvri, 2 avgust, 29 noemvri? Koj den e deneska? Deklasirana intelegencija, popovite i bur`uazijata. Kolku pla}aa? Kolkumina se vozea bez bileti? Pla}aa za edna stanica po 30 evrenici? So {to se vozea? Se vozea so crven tramvaj? Koj sega }e se vozi? Sega }e se vozime nie trudbenici na vselenata. Kako }e se vozime? ]e se vozime so site demokratski udobnosti. Vo crven demokratski tramvaj. Kolku }e pla}ame? Samo desetina evrenici. Zna~i drugari...bra}a...kade zastanavme }e prodol`ime, }e prodol`ime...[tom ne priemat vo Demokratovo, zna~i drugari, setete se na Lav Tolstoj, najgolemiot i nezaboraven umetnik na peroto. Negovoto tvore{tvo na minatoto sjai na granicata na dva sveta, kako golema umetni~ka yvezda, kako celo soyvezdie, kako najgolemoto od golemite soyvezdija - Golemata Me~ka. Lav Tolstoj...da, kakov tramvaj? [to? Ovie postojani pozdravi i govori. Molam bez zabele{ki vo rabotnoto vreme. Za samokritikata imame yiden vesnik i opozicija. Prodol`uvame kon evro-atlanskiot pakt na labilnost...i koga }e vlezeme vo Demokratovo ...duri do Lav Tolstoj, "Vojna i mir", drugari, ova e 105


demorati~nost i ni{to nema da ne zapre na toj svet pat na demokrati~nosta...duri ni golemata me~ka na peroto, o koga bi mo`el da go frli svojot pogled vo na{ite tekovini vo oblik na gore spomnatot tramvaj, duri i toj bi izjavil vo liceto na belo-svetskiot demokratizam: "Ne mo`am da mol~am?" Ete toa se demokratskite plodovi na seop{toto zadol`itelno pro-demokratisuvawe. I vo ovie jubilejni dni...koga sme so ednata noga vo Demokratovo, pobaraveme priem, asocijacii i drugo... ...ste mi gi pome{ale govorite, lon~iwata i kapite, zarem nemate o~i...kakov Tolstoj, kakov tramvaj? Ovie pozdravni govori?! Ve molam bez zabele{ki...Jas ovde dosledno i principielno zboruvam na edna tema i bez nikakvi skr{nuvawa, a vie...Tolstoj, Pu{kin, pa duri ako sakate i miluvate i Bajron site tie se vo razli~no vreme jubilejnici. Za toa mo`am da napi{am statija vo vesnik, ne , ne vo yiden vo obi~en, yidniot e za opozicijata...a vie bi mo`ele da ja rase~ete statijata, bez nekakvi samokriti~ki ekscesi, na poodelni pra{awa, ako ste voop{to na svoeto mesto?! Odamna ve}e treba{e da se demokratizira sekretarijatot so pomladi komsomolki. Storete go, storete go vedna{!... ...Dobar den dobri lu|e...za sni`uvawe na tro{ocite, vi predlagam vo najkratok rok da gi skastrite nozete na masite i stolicite vo nadle`nite biroa...kako {to re~e poznatiot istori~ar ima razni stilovi i lujovivci...poradi sli~ni gluposti jas nikako na mo`am da se odvojuvam od kormiloto na vlasta, no ako toa e nu`no za potpolnost na istorijata i ako se raboti za toa, vaka patem ako treba }e go potoneme i brodot so se kormiloto, ne prekinuvaj}i ja rabotata...toga{ 106


molam...jas }e sednam ovde, }e me ovekove~ite na bel kow...ej vo vremeto koga mojata ustanova ja vodam kon demokratizam so evroatlanskite ~ekori...za priem vo Demokratovo...koj, Pu{kin, Tolstoj, tramvajot, pa duri i Bajron zatvorete gi vo apsaana dodeka mi mine mamurlukot?....Se prekina vrskata. A i ovie pozdravni govori se izme{ale vo xebot od paltoto. Kogo kurdisavme za direktor vo radioto? Alo ,dali se slu{ame?...

ď ¨ DIREKTOROT: Alo? Alo? [u{ti pak mi go prislu{kuvaat telefonot. Simni se od linija more? Ej? Alo kade e Ambasadorot Matler? Kade e konzulkata Qutija? Neka se javat itno ke napravam skandal? Sramota da ne davaat vizi za teatarot "Skrb i uteha"? Sramota za demokratskata kultura?! [to gi kriete tamu neka se javat? Neka izlezat da me vidat ne jadam lu|e, ~ovek sum, Makedonec? Samo bombi znaat da frlaat od daleku? Nemaat kura` za odblisku? Ebavi hrabrosta i juna{tinata od daleku? Spajdermeni i supermeni?Rambovci i robopolicajci? Crtani filmovi. Izmisleni junaci za filmskata industrija. Droga. Kriminalci.Bandi. Siluvawa. Ubistva. Prostitucija. Son za milion dolari. A nemaat srce? Se onadile od strav. Od teatarot? Ej...koj saka da go vladee svetot? More? Nedovetnost? Da zabranuva{ kultura, da napla}a{ po 100 dolari nepovratni sredstva za razgovor za viza? Ebati demokratijata.

ď ¨ 107


(Nacionalniot istoriski institut) ISTORI^AROT: [to e ova? Kakvi se ovie gluposti? Kakvi se ovie istorii i nebulozi? Molba od \or|ija Kastriot do nacionalniot istoriski institut. Go molam gorenavedeniot naslov da ne me isfrla od makedonskata istorija probidej}i sum po rod Makedonec, po vera i kletva naslednik na Aleksandra nare~en Iskender-azisko ime za makedonskiot car, borec protiv islamizacijata na makedonskiot poluostrov. [to e ova, Gospod znae?! ' ' GORGIJA: Imate dupki. Temni petna vo istorijata na narodot?! ISTORI^AROT: Narodot? Koj narod? Koj go esapi narodot? Koj si ti? Koj te pu{til da vleze{, ova se nau~ni prostorii na nacionalniot istoriski institut. Izleguvaj nadvor! Nadvor ili }e go povikam obezbeduvaweto?! ' ' GORGIJA: Jas sum toj {to ja napi{av molbata. ISTORI^AROT: Ne me zasega. Ne me interesira. Ne sakam da znam. Imame tovari istoriski knigi... ^ekaj ti...ti si Skenderbeg? Ti? Li~i{ na nego. Ist toj. Te imam videno na slika vo edna kni{ka od stranski avtori. Zo{to si pi{uval? Molba, a? Koj ti dal pravo, koj te ovlastil da pi{uva{? I toa na makedonski jazik. Koj? Gukni {to me gleda{ kao nekoj... [to sakate bre vie? Istorija? Nema istorija. Ja prodadovme, ja privatiziravme seta. ' ' GORGIJA: (mu podava svitok) Povelba napi{ana od rakata na mojot tatko Ivan Kastriot do manastirot Hilendar, na Sveta Gora, Bo`jo leto 1426, napi{ana na starocrkovnomakedonski jazik:

108


"Po neizre~enomu milosrdiju vladika moego Hrista, as gre{en i nedosteoen, ne smeju nare{ti se rab Hrista Boga moego, Ivan Kastriot i so sinovi moimi Stani{om, Repo{em, Konstantinom, Georgiem... prilo`ismo Svetom manastiru velikom Pre~istom Vladi~ice Lavri Hilendarskie i prilo`ih selo Rodostu{e i s crkvom Svetom Pre~istom Bogorodicom, ta`e v tom sele Rodostu{e i s selom Trebi{tem..." - gramota so pe~at na Ivan Kastriot, napi{ana so kirilsko pismo... ISTORI^AROT: Slu{aj be brat. Ni stavija ramka. Goblen~e. Ne ramkosaa, odnosno se ramkosavme samite. Ti im pripa|a{ na malcinstvata. Si trebal da pi{uva{, da se ob`ali{ na arnautski dijalekt. Im pripadna nim pri delbata na makedonskata istorija. Ni zakovaa ramka. Ne ogradija. Ne ramkosaa. Te dadovme na Arnautite ([iptarite), more \or|ija Kastriot, Skender beg nizaeden. Beg~e. Iskender poubavo zvu~i od \or|ija. Skender e~i, a \or|ija nekako so toa \. bode u{i. (go grabnuva za vrat) GORGIJA: ]e te svitkam kako diva erebica, kako prepelica. ISTORI^AROT: Pomo{. Pomo{.

ď ¨

109


(Nekade vo se}avaweto kade se sre}avaat minatoto, sega{nost i idninata) DEVOJ^ETO: Ti si? Da te opulam. Lele kolku si ubav. Prespansko jabolko ne ti e ramno. Mi mirisa{ na teatar. Bi te izela da mo`am. Te sakam samo za sebe. Mnogu iznaka`av. Takva sum. Zborot mi ita, ne mo`e mislata da go stasa. Ni{to vo `ivotov ne e slu~ajno ni na{ava sredba. [I[KOV: Cel `ivot. Siot `ivot sonuvav za qubovta. A eve...utre }e umram... DEVOJ^ETO: Mi glumi{? Akter ni eden. I toa kakov. Du{a kako German i Banica. Angelot od Mrsna. Egej~eto. Egeec. Egei{te. Taka te vikaat. Se sum pro~itala. Site sceni sum gi gledala po tri pati. Kako se raspostila{ po scenata. Kako poa|a{ kon nedofatnoto. Kako gi ranuva{ na{ite srca. Kako...ta`en si. Dojdi da te pregrnam. Gu{ni me. Bakni me. Sakam da bidam qubena. Pogali me. Ti ne si samo akter. Ti si angel koj mi ja voskreva du{ava. [I[KOV: ]e umram...(pee) Dotekla voda studena, rodi se Jana ubava... DEVOJ^ETO: Koja ti e taa Jana ubavata? U{te misli{ deka si na scena? Pretstavata mina. Ne rasta`i do sr`. Publikata do`ivea pro~istuvawe. Dosta glume{e sega bidi ti, samiot ti. Bidi samiot sebe si. Bakni me. Odnesi me nekade vo nekoja dlapka. Da me podu{ka{. Da mi ja kr{i{ snagava. Goram po tebe Risto [i{kov akteru moj... [I[KOV: AAAAA. Du{ava mi ja~i. Nekakov nepoznat romor. Me zanesuva kon nekoja veda. Svetkavica. DEVOJ^ETO: Me ispla{i. Gu{ni me. Pogali me. Strav mi e da sonuvam sama. Te qubam. Zemi me, 110


pozemi me seta. Treperam kako gulabica skipnata. Nosi me vo tvojot damar. Vo tvojot ekot. [I[KOV: Ti ne si ti? Jas ne sum jas. Nie ne sme nie. Sme se zaboravile nekade i ~ekame da ne zeme nekoj tamu vo mrakot. Makedonija, mojava zema e edna golema majka, rodilka na heroi, ma~enici...Makedonija e edna golema qubov...qubovina.... DEVOJ^ETO: (Peee) Dotekla voda studena... [I[KOV: Kade e Gramos? Kade e Vi~o? Kajmak~alan? Koskite na mrtvite na{i drugari poseani vo pregratkite na majka, vo pregrab na taa golema majka zemja...taa Makedonija. Kade e? Kade e Makedonija? DEVOJ^ETO: Otvori gi o~ite. Di{i slobodno. Stojam pred tebe. Te qubam so seta svoja du{a. Jas sum isto taka Makedonija. ]e te iscelem vo mojata pregratka. (Go gu{ka. Pejat.)

ď ¨

111


(Domot na umetni~kiot direktor na teatarot. Toj e vo pi`ami. Nekoj yvoni na vratata. Navlekuva ne{to na sebe. Otvora. Dvajca inspektori od organite na progonot, so legitmacii i fotografija na Aleksandar Makedonski) DIREKTOROT: Da. PRVIOT: Go poznava{ ovoj ~ovek? VTORIOT: Imame soznanie deka bil kaj tebe doma? DIREKTOROT: Ne. PRVIOT: Ova li e "Skrb i uteha"? DIREKTOROT: Na ovaa adresa e registrirana... VTORIOT: Pogledni poubavo. DIREKTOROT: Da, od 1997-ma... PRVIOT: Zna~i se seti. Go znae{? DIREKTOROT: Dekemvri, 1997, Kulturnoinformativniot centar, salon "19,19"... VTORIOT: ]e mora da dojde{ so nas na kratok razgovor. DIREKTOROT: Da go odnesam maliot vo gradinka... PRVIOT: Makedonci?...

ď ¨

112


SAMOVILATA: (Premin, porta me|u svetot na `ivite i umrenite)Spletov ven~e od maj~ina du{ica i go frliv vo rekata. Taa go odnese vo pogolemata reka pa vo beloto more. Go najde makedonskiot car. Trgna da me bara po svetot. Po te~enieto na rekata, Jas mu idam vo sonot i mu velam: "Ne baraj me!" Jas sum no}na peperutka. Ve gledam kako minuvate niz du{ava kako blesok svetlina vo temninata.. A toj do krajot na svetot. Filip Vtori. Sin mu Aleksandar. Sonuvam po cela no}. Seta istorija mi doa|a na dlankava. Na du{ava. Orfej so lirata. Apolon i peanite na makedonskite `eni. Samoilo so svojata bolka. Svetite Kiril i Metodija so krstot Bo`ji....Risto [i{kov so egejskata taga...ima edna moma. Go sledi carot ita po nego kako prepelica. Kako angel. Dur do Indija. Svetot nema kraj mu veli , a toj ne ja slu{a , ne ja gleda. Go prokolnuva da se vrati na `itnicata vo Pela. Pod eden dab. Tamu mu ja be{e daruvala snagata. Mu se be{e podala na carot. Sega go sledi kako sudbinata. Toj ne ja gleda. Go bara krajot na svetot. Svetot. Svetot toa e...pregratkata na qubenata `ena. Pregratkata na `enata koja e vqubena. (pee) Povtorno doa|aat lu|e, sudbini, me posetuvaat vo sonot. Ah, taa gibel nenasitna. Site baraat ne{to izgubeno. I taka do mugrata. Taa mi e sestra. Me pribira da zdivnam. Belata mugra i utrinskata rosa se mojata po~inka i postela.Izgreva moram da kinisam prudolu so rosata. Zdrami si narode ' ' moj... GORGIJA: Go molev Boga da me vrati dolu. Se se izmenilo. Nikogo ne poznavam. Duri ni tie ne me prepoznavaat. Me dale na nekoj nov narod. SAMOVILATA: Odi. Odi. Odi pred da se zatvori 113


portata na mrakot i da te povle~e so sebe...Odi \or|ija Kastriot odi...samiot saka{e da se vrati{. ^ekaj, vardi se sebe si i toj akterot od Mrsna, toj Risto [i{kov...Tiha neka ve ponese kon smirnenieto...Odam. Osamnuva. Me povikuva mojata sestra Zora. Mugrata bela.

ď ¨ [I[KOV: (me|u scenata i sonot)Oj devojko crnooko. Ti me stori suvo drvo. Zemi balta prese~i me. Zemi ogan zapali me. Pa me stori sitna pepel. Pa me frli vo az bav~a. Da izniknam |ul trendafil, da me nosi{ vo pazuva. SAMOVILATA: Toj {~o mi dari zlat prsten, niz nego da se provira. Toj {~o mi dari jabolko kak nego da se trkaqa. Toj {~o me na son celiva, so nego, so nego da se }erdosa. [I[KOV: Ti si? SAMOVILATA: Se seti. [I[KOV: Si spomnuvam. SAMOVILATA: Dali nekoga{ si baknal samovila? [I[KOV: Le`ev vo rosnata treva. Son~ev zrak me pogali po obrazot. Peperutka mi sleta na usnava. SAMOVILATA: Jas sum Jana ubava. Voda studena. Magija storena. Te bakna Jana, Samovila. Peperutkata koja ti sleta na tvojata medna usna. Te baknuva so svojata du{a. [I[KOV: Tamu gore na taa scena, koga poa|am kon nedofatnoto, me goni nekakov veter, me duva, me tera da daldisuvam, da se raspostilam so du{ava...se}avam kako da imam krilja, kako da sum peperutka, a imam sila da ja krenam planinata... 114


SAMOVILATA: Ti si zaguben angel. Angelot od Mrsna. Egeecot. [I[KOV: Ti si son. Ne sakam da se razbudam i da te zagubam. SAMOVILATA: Dali nekoga{ te baknala samovila? [I[KOV: Jano le, du{o le, ne me ostavaj so toj mrak, so toj ~emer, so taa skrb. ]e zavr{i pretstavata i povtorno }e temneam kako no}tta. SAMOVILATA: Vardi se predeleku dramuva{ na scenata. [I[KOV: ]e kriknam, }e otpatuvam potamu od sebe, potamu...kon nedofatnoto... SAMOVILATA: Toj {~o mi dari zlat prsten, niz nego da se provira. Toj {~o mi dari jabolko kak nego da se trkaqa. Toj {~o me na son celiva, so nego, so nego da se }erdosa. [I[KOV: (pee) Dotekla voda studena, rodi se Jana ubava...

ď ¨

115


(Prazna crkva, polti~arot kleknal i se moli za pro{ka, \or|i go gleda od zad grb) ' ' GORGIJA: [to cimoli{? Se moli{ na Boga? A? [to? Nadvor si vlast ovde koleni~i{ i moli{ prostuvawe i milost od Gospoda. Odi{ tajno v crkva da ti lekne. Sramota. Bog ne mo`e da ti pomogne. Nevernik si, la`go,krade{ od sopstveniot narod, potpi{uva{ predavni~ki dogovori i ramki, se bi storil samo za da ostane{ gore na vlast, bi se zdru`ili so ne~estviot ako treba, ej, tebe ne ti treba Gospod, ne mu se moli, ne go zaslu`uva{. Toj mo`ebi i bi mo`el da ti prosti, ama narodot ne. Jas sum \or|i Kastriot, koskite mi se prevrtuvaat vo grobot ste me prodale na Arnautite?! Krv za krv. Koski za koski. Predavstvoto e smrt. Umri bedniku mal. Ima povratna kletva.Zlo za zlo. Se se vra}a. Ni{to na ovoj svet ne ostanuva nekazneto. Bijat, udiraat , e~at nebesnite kambani. Taka e postroen svetot. Silata e menliva, duhovnoto e ve~no. Bo`e primi ja ovaa du{a kako zlo za dobro... POLITI^AROT: (se budi) Ne mo`am pove}e. Istiot skrben son so denovi me ma~i. Mi ja ~ip~i du{ava. Dojdi! Dojdi prokletniku i zakoli me ve}e edna{! Dojdi eve sum, dojdi \or|ija Kastriot, zakoli me neka zavr{i ovaa no}na mora. Da se kurtulam. Da se spasam. Me kole{ iljadapati vo sonot i nikako da me dozakole{?...

ď ¨

116


(Uprava na GUVR- Skopje) LADEN: Aj u{te edna{ poleka da te razbereme. DIREKTOROT: Sekoj fevruari ni doa|aat Makedonci od sosedstvoto i ni se prestavuvaat so svojata kultura. Tie lu|e bea na ru~ek so ambadasorot... LADEN: Dali be{e i toj kaj ambasadorot? DIREKTOROT: Vie mislite na mene? LADEN: Me zaebava{? DIREKTOROT: Ne znam. Ne pomnam. Ne razmisluvam na toa nivo. Pra{ajte go ambasadorot? Pra{ajte go pretsedatelot na...novinarot? Opkru`eni sme so ~piuni. LADEN: Tie imaat imunitet. Za {to e registrirana "Skrb i uteha"? Dali ste pod buxetot na Ministerstvoto za kultura? So kogo sorabotuva{ vo Ministerstvoto za kultura? DIREKTOROT: Mi doa|ate doma. Ja pla{ite `ena mi so decata. Mi poka`uvate slika na Aleksandar Makedonski. Barate nekoj si ~piun vo mojot dom. Uapsen sum za makedonskite raboti? ]e svikam pres konferencija. ]e ve prijavam na Helsin{kiot komitet za ~ovekovi prava? LADEN: Nema da ima nikavi posledici za tebe i za "Skrb i uteha" }e ja zaboravime slu~kata. Sloboden si...Odi si doma...Be{e gre{ka. Znae{, koj raboti gre{i. DIREKTOROT: Upatstva za ludeewe... LADEN: [to? DIREKTOROT: Naslovot na novata drama. LADEN: Mnogu pi{uva{. Si se raspi{uval... poleka... odmori malku... umetnici... Ne brzaj. Zo{to ne go rabotite Majakovski? "Studen tu{". Ubav naslov. 117


Higienski. Poleka. So kroce. I ne se 'r~kaj so politika. I vikaj: "Da `ivee vladata?"... DIREKTOROT: Da `ivee Risto [i{kov. LADEN: Toa pa toa.

ď ¨

118


[I[KOV: (vo pretstavata koja ne se doigruva)Nadoa|a kako bran pred korab dotraen. Udri Posejdone! Isti{ti ja du{ava. Me zapliskuvaat branovite. Grmni Yevse! Rovjosaj ja tagava... Ovie zaboravile koi se i {to se. ]e ja ni~kosaat. Koskite na mrtvite pradedovci gi prodadoa za pari? Me goni me duva egejskiot veter... Duvaj Eolu, Boreju brzokril, duvaj...odduvaj ne. Ako sme nekakov list, ili steblence bez koren }e ne odnese stihijata. ]e ne snema, }e ne izduva, no eve tuka sme traeme, su{testvuvame, ne ima, ne sme steblo bez koren?!...Ne ni{tat, ne ni~kosuvaat, ne trebat kako `ivotni {tetnici i povtorno kako Feniks se krevame od pepelta, od makedonskoto pepli{te. ^umu? I seu{te kletvata na sklaviniite, na podelenosta da se jademe edni so drugi, za da doka`eme koj e pogolem , koj }e go nadvladee bratot svoj, koj }e bide nad drugago...koj?....Jas Risto [i{kov, {to me izedovte, {to me prededadovte kako brat brata vrag da ne bide, a be{e, ve opituvam: Koi ste vie da mi sudite? Koi ste vie da me slavite otako me sotrevte i me izedovte? Imate li vie sovest i du{a? Imate li obraz, ~est, imate li sram i perde krvopijci makedonski? ]e grmnam kako Yeus, }e ve rovjosam so Svetiot Ilij, demokratisani bednici... kodo{i... ~piuni i ~ere{ni... sinovi i vnuci na porene{ni udba{i demokratoidi nizaedni... Jas Risto [i{kov, se otka`uvam od makedonskiot teatar! Ne sakam da imam ni{to so vas! Ne mi trebaat festivali, simpoziumi, godi{nini... ^umu koga ve}e ne sum so vas. Koga se otka`avte od mene dodeka bev `iv, a sega mrtov }e me slavite?! Prvin me izedote, a sega mi pravite festival? Izesnici. Scenski slugi i bednici. Ostavete me 119


da tihuvam kaj Boga. Vie ne ste dostojni za [i{kov? Pak poluduva egejskiot veter. Povtorno duvaat vetrovite. ]e go ta`ime Ilinden {to go zaboravija sno{ti. Prviot. Vtoriot. Tretiot. Heroneja. Kru{evo. Sveti Prohor P~inski. Duvaj vetru. Ne sme steblo bez koren. Makedonci sme, krepime so mileniumi na majkva zemja iako duvaat vetrovite. Evropa e }erka na Filip Vtori i Kleopatra. Evropa be{e grad vo Makedonija. U{te kolku makedonska krv, ramki, delbi i ogradi se potrebni preku Makedonija? Zemjo moja raspnata na krstot na demokratjata, }e voskresne{ povtorno kako tvojot sin Iskust Aristo tel Krst, Spasitelot da go spasi{ toj Bezbo`en svet od svetogrdost. Da go prosvetli{... ...Koga furi vetrot. Vo toj nalet na stihijata, ako bevme steblo bez koren, }e ne odnese{e istorijata vo nevratka. No eve sme sega i ovde, Makedonci sme, seu{te ne ni~kosuvaat, ramkosuvaat do bal~ak, na{ite odrodeni bra}a i prijateli. Se obiduvaat da ne krenat vo vozduh. Da ne odvejat. So silata da duhot makedonski }e pobedime....Napred. Ako ja spasime Makedonija, }e go spasime svetot...]e ja ukradat. ]e ja ukradat...pak poluduva egejskiot veter. ^piuni i ~ere{ni..bokal, pitos so drevno-makedonsko proklokoteno rujno vino.

ď ¨

120


(No}. Trite nare~nici vo sonot na [i{kov) SAMOVILATA: Jas sum no}na samovila. Dewe sonuvam, no}e ezdam. Gradot true na droga. ^upiwata nosat razgoleni papoci. Boskite im izlegle od pod dreite. ]e zemat doza, a potoa im se podavaat na nepoznati. Site nosat pi{toli. B'zdi na smrt. Rasparnata mladina koja dewe spie , a no}e lumpuva, aka niz sokacite. Kade ste trgnale? Kade odite? Ne znaete?! ]e se izedete me|u sebe od nesloga i zavist, mraza i qubomora. [to vi treba{e ovaa demokratija?... ^ekate da ve primat....ha, ha,ha... ~eka~i...ako... PEPERUTKATA: Jas sum no}na peperutka. Trepkam kako svetulka vo no}ta. Gi `iveam du{ite na umrenite, na izgubenite, na zabludenite. Me posetuvaat. Se opituvaat za bliskite du{i! Goce Del~ev pra{uva zo{to Kuku{ ne e vo Makedonija? Vo ovaa va{ava republika. Jane si go bara Pirin za da caruva?! Filip i Aleksandar se lutat oti nemaat nitu eden spomenik vo republikava?! Pela i Ege se zapusteni, plo~ata na Samoil ja imaat ukradeno, bednici veli toj, a vie kqam~ite aminuvate. \or|i Kastriot e naskrben, ste go dale na Arnautite?! Ne mo`e da se pomiri so toa. ]e napravi ne{to nedozvoleno, }e stori ne{to? Ne mo`am da go dodr`am... KELNERKATA: Go sretnav porane{not direktor na tvojot teatar. Toj veli deka si umren veke 20 godini. Jas mu velam ene go kaj mene v kafuleto dreme sekoj den. Pie crveno vino i mi redi stihovi od Homer. Recitira. Gi ka`uva kako vo momentot da gi pi{uva. Toj ne veruva. Veli deke li~no ti dr`el posmrtno 121


slovo koga te zakopuvale. Frlil grutka zemja vo dupkata. Mi veli deka ne e mo`no da si `iv koga ve}e si umrel pred 20 godini dva meseca, trinaeset dena i osum ~asa, dvaeset i tri minuti , desetina sekundi. Sekundite vrvat se menuvaat. Vremeto leta. Ima krilja nezapirlivi. Pobaraj me za `ena. Zemi me. Napravi mi deca i da begame od ovaa krakornica. Imam ~uvstvo deka povtorno }e te snema. ]e mi te zeme Gospod i pak }e si guvaem sama. Studena i prazna postela. Ne biduva `ena bez ma`, bez ma{ka snaga...me pla{i{ koga me gleda{ taka. Ima nekoja temnina vo o~ite ti. Ne me gledaj te molam strav mi se gnezdi vo du{ava. [I[KOV: Jas ne sum jas. Postojam vo nevremevo. Du{ava mi ezdi. Se vrativ da si ja vidam scenata. Da ja pomiluvam , da poigram u{te malku na nea, pred kone~no da me sobere gorniot, da mi ja zbere du{ava. Umren sum. Mrtov sum ve}e 20 leta. No `iveam kako senka i lebdam. Gi gledam onie koi me sotrea kako se sitat. Im gi meram smrdlivite du{i. Ti si angel. Me natera povtrno da se nurnam vo qubovta. Te sakam kako scenata. Angele moj. Ubavino. Mi slavat festival. Prvin me umrea , a sega me praznuvaat i slavat, dr`at nau~ni simpoziumi. Grobari prokleti. Bednici mizerni. Slugi na politi~arite i vlasta. Ovie zaboravile koi se i {to se. Koskite gi prodadovte za evra?! Pak poluduva egejskiot veter. Me vika, me bara Beloto more. Doa|am ubavino, le vode...

ď ¨ 122


(No}en bar. Gluvo doba. Tre{ti muzika) KRIMINALECOT: Jas sum pretstavnik, portparol na organiziranot kriminal. Se razbira nie se organiziravme. Za da ne bide kalabalak, haos. Na odredeni mesta se prodava drogata. Na odredeni mesta se dava oru`je po raznorazni potrebuvawa. Na odredeni mesta se igra komar i kocka. Na odredeni mesta, na strogo odredeni mesta se davaat `enskite tela. Del od profitot, od valkanite pari, kako {to vie miluvate da re~ete odat vo politi~kite partii i vlasta. Prosta matematika. Jas tebe ti mene. SĂŽ e pod konec i nema da nema....

ď ¨

123


(Domot na politi~arot, no}, toj e vo no}nica) POLITI^AROT: Mi naviraat vo sonot. Kako matna, studena, dlaboka voda. Edniot so isukan me~ me kole i nikako da me dozakole. Drugiot me ni{ti so zbor, me {iba, me ubiva i nikako da me doubie. \or|i Kastriot i Risto [i{kov. Kakva e ovaa zemja? Pome{ani se javeto i sonot. Mi go otepaa sonot. Podnesov amandman do vladata, predlog zakon za zabrana za sonuvawe. Ako ne spijam jas, nema da ima sonuvawe i za drugite. Koj e na vlast sega? Nie?! Ne mo`am da zaspijam. Prokleti soni{ta. Imam ~uvstvo kako toa {to go sonuvam da e povistinito od ova {to go `iveam. Prokleti sni{ta. Koj ja izmislil no}ta? Ako ne spijam jas nema da spie nikoj, pa nie sme na vlast. ]e donesam zakon i za spieweto. Se zabranuva spiewe i sonuvawe. To~ka. Da se zatvorat \or|i K. i Risto [. Samo kako da im objasnam na organite na progonot deka tie postojat samo ovde vo mojava glava, vo mojot son?...Vo mene.

ď ¨ PROSTITUTKATA: (igra na {ipka o no}niot klub, se slekuva)

ď ¨

124


(meanata "Evropa) KONZULOT: (pee vo kafuleto "Evropa", pivnal , se raspojasal) Makedonsko devojce citka sarena... KELNERKATA: Eve strumi~ka mastika dupla. I makedonska salata. Mislev deka vie Grcite piete uzo?! KONZULOT: Kalo korica, kalo mastika. Makedonija, ne, a? Evharisto. DIREKTOROT: Me znae{? KONZULOT: Ohi, ohi. Dekatalaveno, ne razbira. DIREKTOROT: Ti si konzulot na kancelarijata za vrski . KONZULOT: Ne, ne, kalo. Apoto. Sedi pies edno duplo za meze. DIREKTOROT: ]e ti go svirnam me|u rogovi. KONZULOT: Zo{to. Ima{ problemi. DIREKTOROT: Tri pati me odbiva{ za viza, bednik eden. Pie{, se veseli{. ]e te zadavam da ne go true{ makedonskiot vozduh. Si stavil granica, me|a preku majka Makedonija. @ena ti gi {eta decata pokraj homerovata reka, na{iot Vardar. ]e gi frlam vo nea. Neka gi odnese vo Beloto more. Nema pove}e da me poni`uvate, nema pove}e da {etate bezbedno barem ne vo ovoj del na majka Makedonija. ]e ti e strav da yirne{ von. ]e ti go svirnam kur{umot. Tak. KONZULOT: ^ekaj. ^ekaj da ti objasnam. I jas sum Makedonec kako i ti. Tatko mi e od vodensko,majka mi od lerinsko. Imam koreni i od Kuku{, kade e roden Goce, na{ Goce Del~ev. Arno ama rabotam dr`avno za Atina. Razberi me sfati, me ako mo`e{. Moram da ranam familija. Odam ponekoga{ v selo na grobi{tata, palam sve}a na koskite na tato i dedo i pla~am na makedonski. Potoa otkako }e se isti{tam, 125


}e mi lekne pak im se vra}am na atincite da im sluguvam. Sklaven~e za korka leb. Pivnuvam strumi~ka mastika, slu{am kri{um makedonska muzika, da mi mine bolkava vo du{ava. Gleda{ Evropa {to vi pravi. Nato? Ve raspnaa kako Isus Hristos. ^ekaat da lipsate. Da crknete, ama vie ne se davate }e voskresnete i povtorno }e zasveti makedonskata svetlina. Ete, takva e rabota. DIREKTOROT: Spolaj ti. Ne znaev deka si od na{ite? Od nivnite? Upatstvo za ludeewe. KONZULOT: Molam? DIREKTOROT: Naslov na bo`emnata drama od Majakovski...

ď ¨ (No}niot bar "Demokratija" striptiz, {ipka i pesnata, se slekuva i pee)

ď ¨

126


' ' GORGIJA: Ja otvoram ovaa pres konferencija, sredba so novinarite, makedonskite mediumi za da mu se obratam na makedonskiot narod i da gi dorazjasnime nejasnostite. Jas sum \or|ija Kastriot i ne sum nikakov Arnautin, tuku sum Makedonec kako i site vie?! To~no e deka me narekoa Skender odnosno Iskender tokmu Osmanliite, oti `estoko se borev protiv islamizacijata na makedonskiot poluostrov. Iskeder, nov ili vtor Aleksandar Makedonski. Zna~i nikoj nema pravo da me dava i prodava na drugi i ~u`di narodi, plemiwa i zaednici. Me stanavte od grobot od majkava zemja da se vratam oti mir mi nemaat koskive. Mojata mrtva makedonska vojska e rastrevo`ena. ]e se krenat du{ite na mrtvite Makedonci i }e ve ispodavat vo edna skrbna no}. ]e se otvori du{ava na majka Makedonija i }e ja propu{ti vetvata vojska kako povratna kletva na zlorodieto. Potpi{uvate predavni~ki ramki. Racete da vi se isu{at. Ili }e vi gi ise~eme so me~ovite li~no. Go la`ete narodot deka toa bilo dobro i edinstveno vozmo`no. Ve potkupile so smrdlivite pari neznabo{cite. Gledam ~u`di platenici i ubijci ve okupirale , imperijata na temnoto, sojuzot na zloto ve vladee. Frlam kletva, prokleti i trikleti da ste predavnici na makedonstvoto. Tolku iljadaletija izdr`avte , a sega nekolku niski du{i da ve prodavaat za krvavte pari. ]e se otvori i }e ve goltne majka Makedonija. [I[KOV: Ha, ha, ha. Po`iv si od mnogumina. Odamna si umren, no `iv ti e duhot. Tie se `ivi i mrtvi istovremeno. Mrtvi se so duhot. @ivi sme nie 127


mrtvite makedonski heroi. Ti, jas, Samoil, Goce, Jane, Pitu,Ilindencite, Filip Vtori, Aleksandar Treti Makedonski, nie sme `ivi, tie se mrtvi, dene{nive Makedonci. Znaat samo da pekaat i da ta`at po minatoto, po nekoja stara slava koja ne ja zaslu`uvaat. Vrzani se vo srceto i umot. Stra{livci. Dr`i{ pres konferencija. Za kogo? Koj }e te slu{ne koj }e te razbere? Koj }e te objavi so tie tezi? Ova e gra|ansko op{testvo. Zabraneto e da se bide Makedonec?! Toa e zabranet nacionalizam? Makedonecot e zabraneta kategorija. Ne se dozvoluva od belosvetskite mo}nici. Se pla{at da ne se krene povtorno makedonskiot besmrten duh. Izleguva{ od ' ' ramkite na ohridskiot pakt. GORGIJA: Imperijata na zloto }e bide kutnata ni~kum. ]e se raspadne za deset Bo`ji godini. Potoa ' ' Makedonci moi. samite }e se krenete [I[KOV i GORGIJA: (peat)

ď ¨ POLITI^AROT: ( se budi od ko{marot) Nema nikogo. Nalikuva kako da se ovde vo sobava, vo mojot um, vo du{ava. Potoa se budam. Istiot klet son. Vladata go zabrani sonuvaweto so dekret, po mojot amandman i ni{to ne pomogna. Zemav ap~iwa protiv spiewe, ne pomagaat. Mi se spie. Mi se pla~e. No {tom mi klepnat klepkive doa|aat Risto i \or|ija po mojava du{a. Ke pobegnam, }e fatam xenemite, kade {to ne mo`at da me pronajdat. ]e emigriram na Nov Zeland i potamu. ]e pobegnam...od Risto [i{kov i \or|ija Kastriot...}e pobegnam...

ď ¨ 128


(Samovilsko oro, nitu jave nitu son, isti{tuvawe, trite nare~nici) SAMOVILATA: Go gledav Vojvodata, kur{umot koga go proni`a. Padna kako stoleten bor. Ofna majkata zemja. Zatatni. Zgrmi. Se zatrese. Solzi. Ne mo`am da ta`am. ]e se rasprsnam. Gol~evi. Ne sogolija do edine~na bolka i skrb. @iveam tu|i sudbini , istorii i bolki. Dovolno vidov od gibelta. ]e ostinam kako solza, }e se razleam vo nea. DEVOJ^ETO: Bakni me. Sakam da bidam qubena. Gu{ni me. Stisni me do sebe. Pogali me kako trevata na taa rosa. Odvedi me nekade da me miluva{. Ej, akteru moj, Bogu moj?! Bev zavisnik od droga. Sega sum ~ista. Ej {to ni donese taa demokratija? Nema posilna droga od scenata. Mi doa|a da vreskam. Da pi{tam. Da ja~am. (pee i pla~e istovremeno). KELNERKATA: Znam. Ne znam. Isto, poinakvo. Toplo i studeno. Temnina i videlina. Svetlo i mrak. Mugrata pla~e. Oblacite se razlejaa. Nema sonce a vino`ito, Bo`ilak na svodot ne gali. Kakvi sme se rodile takvi }e umreme? Zborot e zbor. Ne si bil tamu, tamu kade se baknuvaat denot i no}ta. Utre }e umre{? Da sme zdravi i `ivi. Lesno e za umira~ka. Ti blagodaram za se. Nie sme na minuvawe na majkava zemja. Bog e eden, a nie sme mnogumina. Nikoj nema solza da potro{i za takva smrt. Za takva umira~ka. Ti{ina. [tama. Gluvotilo. Samo eden pridu{en krik. Sekoja ve~er umira{e vrz mene tro{ej}i se vo qubovta. ]e nemeeme. Pak sum sama. Nema pogolema praznina od nepogalena `ena. Mi izgore du{ava. Sega

129


te slavat ti pravat festivali, te ~estvuvaat. Prvin te umrea, te izedoa, sega te proglasuvaat za heroj. [I[KOV: Sonuvam kako odam po voda. Minuvam nz ogan. Gi meram oblacite. Gi presaduvam dabovite drvja od Makedonija vo Trakija, a Gospod mi veli: "Makedonecu! Zo{to ne potona, zatrem ne se izgore? Ne li te odveja vetrot? Kako Orfej si daldisan po tainstvata Bo`ji?! Mol~i{. Ne pla~e{. Ne vreska{. Ne se `ali{. Trpi{, podnesuva{, se nadeva{ i sonuva{?! Makedonecu...Makedonecu! "...Potoa se razbudiv v zatvor. Sum go pcuel Premierot, presedatelot, ministerot, dr`avata, gra|anstvoto i edinstvoto, ramkov{tinata,sum ta`el za Mrsna. Kajmak~alan, Beloto more, pa toa sum Makedonec, ne sum drugo? Stoleten dab. Me boli du{ava. ]e grmnam ' ' tmuren oblak }e se isturam. kako GORGIJA: Se e izvrteno. Pobudaleno. Prodadeno za smrdlivite pari. Nemaat nitu vera ni kletva. Go kolam politi~arot vo sonot, a toj bara da go zakolam navistina. Ne saka da se pokae. Da se spasi. [I[KOV: Treba da se stori ne{to, da se napravi ne{to da ne ostaneme vaka zate~eni. Treba da se ' ' me~ot i da se trgne. issuka GORGIJA: [to sakaat tie? Demokratija? Ne zatvorile kako vo nekoe geto da se redime za vizi za da izlezeme od zemjava, takva kakva {to ni ja ostavile, sakata, poni`ena, onadena, ni velat storete ona ova, potpi{eto ova onoa, kako da sme robje na nekakva zlosila, na temnata imperija koja saka da go sni{ti ovoj Bo`ji svet. Ne mo`am da pojdam na Pirin, ne mo`am da odam vo egejsko, vo Golobrdo, Gora, Prespa ima granica, za drugade baraat vizi, te 130


teraat da ~eka{ kako dobitok vo red, da blee{, da lae{, da doka`uva{ koj si i zo{to si, ni ja sakatat istorijata, se ni onadija i zatoa smrt, zlo za zlo, smrt za bezbo`ncite kleti od majka Makedonija. Neka go izgubat sonot, strav neka im se vsadi vo koskite, da ne smeat da ja gazat pove}e sveta i drevna Makedonija. [I[KOV: Sobraniskata zgrada. Le`i na koski na Makedoncite, porano bila apsaana. Da storime ' ' Ne mo`e pove}e vaka da se trae, da se ~mae. ne{to. GORGIJA: Da go razbudime makedonskiot narod. Ni gotvat vojna, a ni prodavaat mir. Bednici mizerni. [I[KOV: Mirisa na nova vojna za delba na majka Makedonija. Morame da bideme na budni. Razbudi se zemjo moja.

ď ¨

131


DIREKTOROT: (na telefon so Ministerot za kultura)Kako nemate pari? Za drugite teatari ima pari? Kakov Majakovski? Kakov studen tu{? Me poni`uvate da rabotam pod nekulturni uslovi. Mi go slu{aat telefonon. Doma mi dojdoa od D.B. Gi prepla{ivte `ena mi i decata. ]e pobaram azil i }e se iselam. Ili }e zamem pistoletka i }e zastreaaqavam. ]e pripukam. Nema da dozvolam da me storite Risto [i{kov. ]e ponesam nekolkumina so sebe od bednicite. Ova e drugo vreme. Ako e zabraneto vo ovaa zemja za Makedoncite objavete vo vesnicite i medumite, da znae siot narod. Me zabole za nego za edniot i za drugot. Tie se bednici. Bednici. Me boli du{ava. ]e zgragoram, }e raspepelam, }e par~osam i }e ponesam nekolkumina so sebe da ne ja poganat mojata majka Makedonija. Ako te sretnam koga }e padne vladava i te smenat begaj mi od pred o~i. Site ste isti. Samo mislite na mevot i na xebot . Ve zabole {to ja onadivte majka Makedonija. ]e ve stasa makedonskata kletva. Ima Bog. Ima. Zbogum. Od deneska ne te smetam za ~ovek.

ď ¨

132


(Na kinisuvawe) SAMOVILATA: Se smiri. ' ' GORGIJA: Jas ne sum jas. SAMOVILATA: Vremeto mina. Mora da se vrati{ vo na{iot svet. Ima sudba koja mora da se istrae vo sebe. ' ' GORGIJA: Mojata zemja. SAMOVILATA: Taa }e si ostane, ne mo`e{ da ja zeme{ so sebe, nitu ti nitu tie {to te povredile i prodale. A vo ime na vistinata se povredile i poni`ile sebe si. ' ' GORGIJA: Ako ja spasime Makedonija, }e go spasime svetot. SAMOVILATA: Ti bidi svet za sebe i za site. Dovolno `ivee{e so gibelta. ' ' GORGIJA: Zbogum ubavice. SAMOVILATA: Patuvaj so duhot i isceli se.

ď ¨ (Na preminot na ovoj i onoj svet) [I[KOV: Zbogum. ' ' GORGIJA: ]e mi nedostiga{. [I[KOV: Da se raspla~am? ' ' GORGIJA: Posadi ja solzata vo sebe. [I[KOV: Te sakam oti si takov arslan. ' ' GORGIJA: Ti. Ti si... [I[KOV: [to }e bide so niv? ' ' GORGIJA: Sekoj samiot za sebe presekuva. [I[KOV: Ja sakam ovaa mugra. ' ' GORGIJA: Kinsuvam. [I[KOV: Da si zdrava i `iva Makedonijo. ' ' GORGIJA: Zbogum. [I[KOV: Pla~e mugrata na jasnono nebo. 133


' ' GORGIJA: Isti{ti ja solzata vo sebe. [I[KOV: Elele.

ď ¨ (Spakuvan so torbata da bega od zemjata) POLITI^AROT: Dve avionski karti za Hanza. Tamu kaj Buru{askte na Tibet. Da, na Tibet. [to pobrgu. Ako me zateknat ovde }e me ras~ere~at? Mi gori pod nozete! Se ispokradovme i prodadovme. Ni{to ne mu ostavivme na bedniot makedonski narod. Go sogolivme do sr`. Narodot e na ulica i bara vinovnik? Moite od vladata pobegnaa pred nekolku dena. Jas li da nastradam za site? [to, ima samo eden bilet, go zemam , }e ja ostavam `enata neka `ivee tuka? Mh, `ena?! So ovie pari na Hanza }e si kupat stotina. Decata i onaka ne se ovde. Studiraat po Evropite i Amerikine. Pratete mi taksi, i da begame bra}a dodeka se mo`e....Begajte i vie? Narodot ja zema sudbinata vo svoi race. Gotovo e. Dr`ava....dr` me majko, dr`i mi ja....budali...patrioti. ]e se `rtvuvaat za tatkovinata. Ova (vadi od nov~anikot) e patriotizam. Zbogum moi Makedonci. Letam za Hanza, kaj moite pradedovci od dedo Aleksandar Makedonski. Zbogum Makedonijo. Ha, ha, ha....(trgnuva i se slu{a istrel od pi{tol, toj pa|a poleka na scenata. Kuferot se otvora so parite....letaat niz scenata...se pojavuva direktorot) DIREKTOROT: (doa|a do nego, se prekrstuva) Bo`e, primi ja ovaa du{a za spas na Makedonija....

ď ¨ 134


BAJA^KATA: Airlija da vi e pazaro. Airlija da vi e radosta. Amin bra}a i na va{a ku}a. Ajde taka neka e od vas sefte od Gospod beri}et. Gospod neka ve blagoslovi ~eda, um i razum da vi dait. Ajde i na golema radost da is~ekame. Ajde taka da re~i Gospod da is~ekame i na na{i, na va{i ku}i. Ajde naka re~i Gospo da sme zdravi i `ivi i da do~ekame poubavi dni do godina. Ako saka Gospo, spolaj mu, i zimoto leto go prai. U Boga se ima, spolaj mu. An|elo da ti sedi na ramena i od lo{o da te ~ua. Kamen i drvo sinko da fati{, strebro i zlato da ti bidi. Pato da ti se obeli kon jasno sl'nce. Pato da vrvite ~eda moi, po beloto videlo duhom napred uz Boga so nas i pred nas tihue{tem. Da ste zdravi, da imate vek.

grozdober - 2003 se~ko- 2004

135


136


137


BAKNI ME ^ERNODRINSKI -vo potraga po qubovta-

138


LICA:

VOJDAN POP GEORGIEV ^ERNODRINSKI MARIJA TEMEN BELA ARSLAN @ARNA CARINIK DEMOKRAT

139


PROLOG Vo drevnata i sveta zemja, najstarata i najslavnata vo Evropa se izgubi i zaboravi qubovta. Dojdoa luge bez qubov ja obes~estija ' Gospod go isprati svojot i ja poni`ija do sr`. martir Vojdan Pop Georgiev ^ernodrinski povtorno da ja pronajde i da im ja vrati verbata vo qubovta. Ovaa prikazna e vistinita. Site nastani se slu~ile ili ke se ' slu~at doprvin vo skrienoto kat~e na va{eto srce.

ď ¨

140


(Grani~en premin na R.M. ^ovek so kufer~e pred carinikot.) CARINIKOT: Koj ste vie? VOJDAN: Vojdan Pop Georgiev. CARINIKOT: Sve{tenik ste? VOJDAN: Ne. Dramski avtor, akter i re`iser. CARINIKOT: Aha. Zna~i taka. Mislam deka sum ve gledal na televizija. Prv pat ste vo Makedonija? ^ERNODRINSKI: Odamna ne sum tuka. CARINIKOT: Ve o~ekuvaat? ^ERNODRINSKI: Ne sum siguren. CARINIKOT:Celta na va{ata poseta? ^ERNODRINSKI: Sakam povtorno da ja setam slasta na qubovta. CARINIKOT: (se smee) Ovde. Ne ne vi veruvam. Mi glumite ne{to. ^ERNODRINSKI: Ne. CARNIKOT: Umetnici `iveat vo nepostoe~ki svet. Me~taat. Sonuvaat budni. Ajde. ^ERNODRINSKI: Makedonija e Bo`jo mesto za qubov. CARINIKOT: So sre}a i so um.

ď ¨

141


(privaten grani~en premin vo R. Makedonija) DEMOKRATOT: Vadi {to ima{ za carina? ^ERNODRINSKI: Ovde nema granica. DEMOKRATOT: Ima, jas sum granicata? ^ERNODRINSKI: A dr`avata? DEMOKRATOT: Dr`avata ne znae kade e granicata, jas znam. [to ima{ za carina? ^ERNODRINSKI: Imam skici za novata drama. DEMOKRATOT: ]e ti dadam jas tebe drama. Ovde ima{ teatar kolku ti du{a saka, ti mene drama. Bri{i pred da te zastrelam so kala{ov. Drama, on na mene drama...od mnogu umetnici ja doteravme do ovde.

ď ¨

142


(Temen ja u~i Bela da se baknuva bez dopir) TEMEN: Se}ava{. BELA: Ne. TEMEN: Obidi se. BELA: Ne znam. TEMEN: Znae{. BELA: Ne umeam. TEMEN: Umee{. BELA: Ne mo`am. TEMEN: Mo`e{. BELA: Kako? TEMEN: Zatvori gi klepkite, namesti gi usnite i obidi se. BELA: Obid, obiduvawe... TEMEN: Mo`no e. BELA: Kako? TEMEN: Ako ima{ verba, ako veruva{, ako qubi{? BELA: Te qubam? TEMEN: Otkornat zbor od srceto ti. BELA: Teatarot e baknuvawe so strast? TEMEN: Ne znam. Obidi se. BELA: Po~nuvam. TEMEN: Mo`na e celuvka, baknuvawe bez dopir. Vaka. BELA: Vaka. TEMEN: Ajde. Po~uvaj. Baknuvaj. BELA: Ubavo e. TEMEN: Te sakam. BELA: Ako... TEMEN: Te qubam. BELA: Mo`no e.... TEMEN: Odime, `iveeme, se raduvame, qubime... 143


BELA: Qubi me... TEMEN: Nema ni{to povozvi{eno od qubovta.

ď ¨

144


(Proba na teatarot "Skrb i uteha) MARIJA: Bev so nego. Me gu{na. Me odnese na nekoj oblak. Letam. Me nosi vetrot. Lesna sum. Mi olesna. Is~ezna seta te`ina. So tebe nikoga{ ne sum se ~uvstvuvala taka. Odi{ na pat. Zaminuva{. Minuva{ niz mene kako niz prazna odaja. @ivee{ svoj `ivot. Tvojata rabota, parite...kariera...kade sum jas? Kade e mojot `ivot? [to storiv so sebe? Robuvam za nepoznat ma` so kogo `iveam. Zatvoren si. Ne znam {to misli{. Ka`i ne{to. Gukni. Re~i zbor. Decata imaat potreba od tatko. Ima{ li nekoja druga nekade tamu vo tvojata rabota, kade pravi{ pari, kade gradi{ kariera, a mene mojata du{a i srce me razgraduva{?...Tamu vo scenskiot teatarski svet, qubi{ li nekoja druga? Nekoj tvoj son? Iluzija? VOJDAN: Kako mo`e{e? MARIJA: Kako mo`e{e? Samo toa go znae{? Imam potreba od qubov. VOJDAN: Qubov, toa go narekuva{ qubov?! MARIJA: Me ostava{ da veneam. Da se su{am. VOJDAN: Znae{ deka sum javna li~nost. ]e objavat vo mediumite. ]e vlijae na mojata kariera. MARIJA: Kade sum jas? Kade? Ova ne e drama. Ne e scenata. Ova e `ivotot. Minuva me|u nas kao studen, mrazen veter. Izyemnav. Jas ne sum lik od tvojata drama. Jas sum `iva sakam da go `iveam `ivotot. Toj me bakna. napravi da se po~uvstvuvam povtorno `iva. Me o`ivea na nekoj na~in. Neli ne e grev ako se daruva qubov. Barem taka pi{uva vo tvojata drama. VOJDAN: Mi se izme{aa teatarot i `ivotot. Ne znam od kade i do kade sum jas, a od kade po~nuva scenata. Prosti mi ako te povrediv. MARIJA: Prostuva samo Bog. 145


VOJDAN: Te{ko mi e na du{ava. Ne me ostavaj sam. MARIJA: ]e ima{ vreme da gi pi{uva{ svoite drami, da im se dodvoruva{ na svoite akterki. VOJDAN: Te qubam takva kakva {to si, prosti mi, te molam, prosti mi... MARIJA: Isto kako vo dramata. Zbogum. VOJDAN: ]e napravam ne{to. ]e skoknam niz prozorecot, ne mo`am da bidam sam. MARIJA: ]e navikne{. Sekoga{ }e te ~uvam vo del~e od srcevo. VOJDAN: Jas sum Vojdan Pop Georgiev ^ernodrinski. MARIJA: Ne sakam da bidam so dramski lik, mi treba ~ovek. ^ovek. A ti ne si, ti si pove}e na scenata otkolku so mojata du{a. Ti si....glumec nizaeden. Bednik koj ja otvora du{ata za ~u`di lu|e. Zbogum. VOJDAN: I pokraj se {to iznaka`a te qubam. Prosti mi, te molam prosti mi. (izleguvaat od ulogite) TOJ: Tuka e nekade. TAA: Da ja sledime ovaa linija. TOJ: Moram da odam me ~ekaat doma. TAA: Srce si. TOJ: Utre vo osum. TAA: Dali nekoga{ te baknala Samovila? TOJ: Mislam deka taa scena e od prethodnata pretstava. TAA: Ima{ ~ista du{a. TOJ: Ti ima{ ~ista du{a.

ď ¨

146


BELA: (proba vo teatarot)Me ostavi i otide po rabota. Ostanav sama me|u yidovite da ja~am kako bolna nevesta. Ti ne si sposoben da qubi{. Se saka{ samo sebe si. Svojata kariera. Ja nosam taa du{a na svojata. Grevovite gi pla}aat na{ite deca. Qubovta ne e, ne mo`e da bide grev. Site sme po barawe na qubov. Ni treba nasmevka, celuvka, ramo na koe }e ja polo`ime glavata koga sme umorni, razbirawe, topol zbor, potkrepa. Najdov ~ovek. Mi ja razbira du{ata. Go razbudi moeto zaspano zakoraveno srce. Povtorno sum `iva. Treperam, di{am, mi se nadigaat gradite. @ivotot ne e umirawe na rati. Kako da `iveam? Kako, na koj na~in da qubam? Me bakna. Ne mo`am da opi{am so zbor. Ednostavno, toplina, ubost, razbirawe, seto {to me pravi da bidam `ena. Da se podelam na dve, ednata polovna od moeto srce za tebe i decata, ednata za nego. Zemi balta prese~i me O Bo`e. Prosti ako umee{ da razbere{ nekogo so kogo `ivee{. @ed, izgora za qubov. Ne mora nitu da me dopira. Dovolno e deka postoi tamu nekade vo denot, vo dolgata no} i me razbira kako `ena. Zo{to ti ne go umee{, ne go umee{e toa?....Zo{to? Kade is~ezna, kade umre na{ata qubov? Kade? TEMEN: Kade pogre{ivme? Kade otide na{ata qubov? Kade?...ve`ba{? BELA: Probam. TEMEN: Lesna i plodna scena. BELA: Ti blagodaram za gri`ata. TEMEN: Gri`ata e rodenie na qubovta. Mi go razubavuva{ denot so tvojata nasmevka. BELA: Da te pomiluvam po obrazot. TEMEN: Bakni me. BELA: Ne smeeme da go pravime toa? 147


TEMEN: Spasi me Bo`e od isku{enie? BELA: Zarem e zabraneto da se qubi?

ď ¨ (Pred akterite na teatarot dr`i beseda) VOJDAN: Teatarot ne e mesto za sedewe i dremewe. Mesto za sredbi i toaleti. Mesto za dremewe vo ubavite sedi{ta. Mesto na koe se kr{at kopjata za ili protiv vistinata. Teatarot e mesto kade se soo~uvame so sebe si, svoeto vreme, svoite sostojbi, mesto kade se zboruva za identitetot, potekloto na narodot i negovata kultura. Teatarot e mesto kade se soo~uvaat vistinata i narodot na koj mu pripa|a toj. Teatarot gi vramuva op{testvenite sudiri na svoeto vreme i na svojot narod. Toj e sovest na op{testvoto. Mesto za sloboden duh. Intelektualen predvodnik. Teatarot e sveto mesto. No ne e se teatar {to se istoporilo na scenata. Ne e dovolno da imate scena i na zgradata da pi{uva teatar. Ima edna linija pod koja teatarot nema smisol i e ramen na estradata, cirkusot. I grev e da se zabranuva teatarot?...i nie kako Makedonci imame dolg kon teatarot koj vo svetiot makedonski grad vo Dion gi zapo~nal svoite evropski traewa...od ~estvuvawata kon Majkata Bo`ja, jasnoto sonce , peanite na Apolona i Dionisovite slavi i proslavi... AKTERITE: (Mu rakopleskaat) VOJDAN: Na rabota. Gospod so nas na majkata scena.

ď ¨

148


(Ja u~i da se baknuva bez dopir) TEMEN: Vaka. Olabavi gi usnite. BELA: Vaka. TEMEN: Potoa zatvori gi klepkite. BELA: Temno e. TEMEN: Napravi obid. BELA: Ne ~uvstvuvam ni{to. TEMEN: ^uvstvoto izvira od du{ata. BELA: Sepak... TEMEN: Probaj. BELA: Ne. TEMEN: Te molam. BELA: Mislam na nego. TEMEN: Na scenata si. Ima{ pravo da me qubi{. BELA: Ne. TEMEN: Bakni me od daleku. Bez dopir. BELA: Imam ~uvstvo na vina. TEMEN: Ima{ pravo na qubovta. BELA: Gospodi prosti mi. TEMEN: Istite sceni od dramata ni se pojavija vo samiot `ivot...]e prodol`ime utre. BELA: Utre, ubav zbor. TEMEN: Ima vrska so nade`ta. BELA: Ne po~nuvaj. TEMEN: Se pla{i{, bega{ od svoite ~uvstva. BELA: Gospod ne razdelil. Nema idnina na{ava vrska. TEMEN: Idnina, sega{nost, minato. Toa e edno. Barem na scenava. BELA: Slezi od taa tvoja scena i soo~i se so `ivotot. TEMEN: Te`ok zbor. Kamen. ]e go vnesam vo dramata. BELA: Ti nema spasenie.

ď ¨ 149


(Posle probata) MARIJA: Napi{i drama za qubovta. Vo vistinskata umetnost nema politika. Za ubavi ne{ta. Odmori se. ]e te zemat na pik. ]e te snema. Zatoa ne vi davaat pari. Pi{uvaj za ne{to ubavo. Ne e se taka crno. Vozduh imame, di{ime ili ne, zna~i di{ime. Noze i race imame. Gledame, `iveeme ete. [to ti e potrebno pove}e? Gi ima{ moeto srce i du{a. Ti pripa|aat samo na tebe. Zarem toa ne ti e dovolno? ^ERNODRINSKI: Dovolno? Dostatno. Teatarot ne e sme{ka i pla~ka. Toa e duhovna sostojba. MARIJA: Bakni me ^ernodrinski. ^ERNODRINSKI: Ponekoga{ mislam deka sme tolku dale~ni kako tu|inci. MARIJA: Skrb i uteha. Sprotistaveni ~uvstva. ^ERNODRINSKI: Ja rastreperuva{ mojata du{a. MARIJA: Bakni me, te molam bakni me. ^ERNODRINSKI: Ako ne go razbira{ teatarot ne ja razbira{ ni mojava du{a. MARIJA: Teatarot. Zboruvam za qubov. ^ERNODRINSKI: Teatarot e qubov. Ako ne go qubi{ nego, teatarot, ne mo`e{ da me qubi{ nitu mene, nitu sebe si, nitu drugite. MARIJA: Ne sakam da te delam so nego. So tvojot teatar. ^ERNODRINSKI: Ja baknuvam svojata zemja za da imam kade da ja baknuvam svojata qubena. MARIJA: Bakni me mene, jas sum tvojata qubena ^ernodrinski nizaeden. ^ERNODRINSKI: Spasi me o Bo`e, od silata na `enskoto srce.

ď ¨ 150


(Proba) BELA: Ne znam. TEMEN: Edna celuvka ne e grev. BELA: Postoi Bo`ji svet. Postoi grev... TEMEN: Ima{ pravo na qubov. BELA: Imam soprug, deca, ve}e sum dadena... TEMEN: Ne zboruvaj taka }e pla~am. BELA: ]e pobudalime od qubov. TEMEN: Da se podelam na dve. Ednot za tebe, edniot za nea. BELA: Ne sakam da te kradam od soprugata. TEMEN: Te sakam. BELA: Dobro samo edna celuvka. TEMEN: Sonuvav kako vodime qubov so ~asovi. Ne mo`eme da se razdelime. Go sonuvav toa? BELA: Dosta. Ne mo`am da se vozdr`uvam. Se ~uvstvuvam kako vqubeno mome. Me zanese so taa qubov. ]e me izgori{. Ne mo`am da `iveam pove}e vaka. Te qubam, a znam deka ne smeam? Znam. TEMEN: Toa e scenata. Toa e. Mislam deka toa e vistinskoto ~uvstvo. BELA: Se istro{iv. Sonuvam sceni od dramata. Se budam obleana so pot. Ofkam vo sonot. Se izdi{uvam. Vodime qubov vo sonot. Ne mo`am da se prepoznaam. Ubavo e , no se pla{am. Me zanese ovaa drama. ]e me odvle~ka nekade kade ne sum vo sotojba da se dodr`am. TEMEN: ]e ti podadam du{a da istrae{. BELA: Du{a. Ogromno pole so `ito koe go luleat vetrovite. @itnica. TEMEN: Gledaj. Slu{aj. Mirisaj. Tihuvaj. Tihuvaj vo soeto srce. BELA: Ne znam. Se pla{am od silata na qubovta.

ď ¨ 151


(Na proba) ARSLAN: Ako e grev. @ARNA: Ako ne e. ARSLAN: Ako sepak e. @ARNA: I bi grev. ARSLAN: Qubovta me natera da baknam tu|a `ena. @ARNA: Umiram vo tebe. Mi ja gori{ du{ava. ARSLAN: Kako da `iveeme so ova. @ARNA: Me gori taa qubov. ^ERNODRINSKI: Stop. Soprete. Da ne ne ste jadeni? Me zaspavte mene, a kamo li publkata?! Dali nekoga{ ste bile vqubeni kolegi? Dajte pove}e strast. Odime od po~etok. Ne e ova amerikanski film. Ova e "Skrb i uteha". [to ve u~at na taa akademija? Kade vi e verbata i besmrtniot makedonski duh? Ja sakate li scenata? Zo{to ste stanale akteri? Tie ne{ta se ras~istuvaat na prva godina po akterska igra. [to ve u~at po Scenski govor so tehnika na glas, toj Dine i asistetot? Ajde. Od po~etok odime so polno srce i du{a...[to ve u~at na taa Akademja? Toj Dine i asistentot, ve~niot dekan ^evreto, martirot na ]oros, Un~eto. Ne mi glumite mala plata.

ď ¨

152


TEMEN: (Ja ~ita pesnata)...Gragorot na du{ata potisnata bolka koja rasporuva manastirska no}, mo`ebi dadeno od Boga qubeewe gubeewe i ekotot na Risto [i{kov koj bara samovila vo temnuvawa zgragoreno krvavo vino koe se lee `ed nedo`edna kako bran pred korabot nedotraen koj mava so silata na stihijata tihuvame so seta `estina na nedofatnata qubov peperutka no}na me bara vo sonuvana celuvka isceluvka i povtorno div kriknat otkinat veter od zakoravenata bolka me|u dvete dlanki na Sveti Joakima i majka Bogorodica baram pro{ka , baram pro{ka za daruvanata qubov...Samovilo moja isceli me ponesi me kon nedofatnoto peperutkata na mednata usna na angelot od Mrsna... BELA: Ne mi e do peewe. Ma~no mi e se. Me boli taa qubov. Mora da prekineme. ]e te zaklu~am vo skri{no dolap~e vo moeto srce i tajno }e te qubam tamu skriena, sama, bez nikoj da znae. Spasi me Bo`e od isku{enie. Ne davaj da ja zamram qubovta. TEMEN: Ne mo`e{ da pobegne{ od qubovta? BELA: [to da pravime premili Bo`e? TEMEN: Da gi poslu{ame na{ite srca. BELA: Da se dr`ime vo umnosta. TEMEN: Srceto i umot odat zaedno. BELA: Ne sekoga{. TEMEN: Toga{ zbogum. BELA: Ne veli taka. Ne mi e lesno. Se pla{am. TEMEN: Ne mo`e{ da mu pobegne{ na sopstvenoto srce?! BELA: Mi treperat kolenava. Pogali me. Pomiluvaj me. Ne mo`am da se sopram. Da se vozdr`uvam pove}e. Da se pretvoram deka ne te sakam, deka nema ni{to me|u nas. Ne mo`am. 153


(Posle premierata) ^ERNODRINSKI: Prosti mi. MARIJA: Ne mo`am. ^ERNODRINSKI: Prosti mi. MARIJA: Ne sakam. ^ERNODRINSKI: Ako go razbira{ teatarot }e mi prosti{. MARIJA:Ne mo`e{ da im prkosi{ na site. Dosta so taa politika. Donesov novinari za da ja vidat pretstavata, a ti im ja okara majkata. Yver. ^ERNODRINSKI: Poubava si koga se luti{. Ubavica. Ubavicata i Yverot. MARIJA: Ne e sme{no. ^ERNODRINSKI: Ne treba{e da postapam taka. Se otvori sternata na du{ava. MARIJA: Znam niz {to minuva{. No ima edno NO. Dovolno e. Odmori se. Napi{i drama za malite ne{ta, za qubovta. Vo vistinskata umetnost nema politika. Pi{uvaj za qubovta. Za baknuvawa. ^ERNODRINSKI: Ne mi se veruva deka razmisluva{ taka. MARIJA: Ej ^ernodrinski! Skrb i uteho! Sam si na scenata. Duvaat posilni vetrovi od tebe. ]e te odnesat nekade. Ti go ka`uvam ova zatoa {to mi zna~i{, te qubam. Ne sakam da te zagubam. Ne sakam. Ne vredi da go istro{i{ `ivotot za toa. ^ERNODRINSKI: Bakni me. MARIJA: Prvin veti mi deka }e me slu{a{. ^ERNODRINSKI: Bakni me. MARIJA: Ti ne si ^ernodrinski. Samo si zamisluva{. Ne pravi{ razlika me|u scenata i tvojot `ivot. ^ERNODRINSKI: Bakni me. 154


MARIJA: ^ernodrinski. ^ERNODRINSKI: Bakni me. Dobar naslov za drama. Bakni me ^ernodrinski. MARIJA: Yver. ^ERNODRINSKI: Te sakam. MARIJA: I jas te sakam isto i mi nema spasenie. ^ERNODRINSKI: Spolaj ti. MARIJA: Budala. Akter, re`iser, dramski avtor. Kako se zacopav vo nego? ^ERNODRINSKI: Samovilo moja.

ď ¨ (Pred akterite) ^ERNODRINSKI: Da se slu{neme kolegi. Teatarot e prefrlen na lokalna samouprava. Toa zna~i deka Ministerstvoto za kultura nema pove}e da ni dava sredstva za rabota. ]e morame samite da se snao|ame ili da zgasne "Skrb i uteha". ]e morame da igrame od qubov? AKTEROT: No kako da gi prehranime na{ite semejstva od taa qubov? Kako? ^ERNODRINSKI: Ne znam prijateli. No sigurno znam deka ako se otka`eme }e uni{time u{te edno svetili{te vo majka Makedonija. I znam deka qubovta }e ni dade sili da istraeme na toa isku{enie.

ď ¨

155


(Pred manastirot Sveti Arhangel Mihail) @ARNA: Zo{to me donese ovde? ARSLAN: Ne ~uvstvuva{ ni{to? @ARNA: Kamen grob. Studena plo~a. Crkvi~e. ARSLAN: Manastir e. Peat Angelite. @ARNA: Me pla{i{. ARSLAN: Ne slu{a{ ni{to? @ARNA: Mi mirisa na temjan. ARSLAN: Pomoli se za spasenie. @ARNA: Ne znam koga zboruva{ kako v teatar, a koga ja zboruva{ vistinata?! ARSLAN : Bi te baknal, no ne sum siguren za grevot? @ARNA: Pak po~nuva{. Scena od novata drama. ARSLAN: I ti si vo nea. Zapali sve}a. Pomoli se. Te baknuvam bez dopir. @ARNA: Ne mi zboruvaj taka. ARSLAN: Zbor. Re~. Slovo. Na scenata kako i vo samiot `ivot. @ARNA: Mi studi. ARSLAN: ]e te gu{nam. ]e te stoplam solzo moja. @ARNA: Mislam deka ~uvstvuvam ne{to kon tebe. ARSLAN: (pee) Slava tebe Gospodi pomiluj... @ARNA: Mirisa na temjan. Me polazija trpki. Imam ~uvstvo deka nekoj ne gleda odozgora. ARSLAN: Teatarot i crkvata. Nikoj pod nas nema{e Milice, sal eden Gospod nad nas Milice... @ARNAL: Se vikam @arna. ARSLAN: Ti prilega tvoeto ime na nasmevkata.

ď ¨

156


(Dr`i govor na akterite na teatarot) ^ERNODRINSKI: Teatarot ne po~nuva od mene, od nas, od "Skrb i uteha". Nie samo go vozobnovivme svetiot makedonski praznik teatarot. So pesni. So verba. So posvetenost. Makedonskiot duh ima potreba od teatarot. Taka se rodi "Skrb i uteha". Po 100 godini povtorno e vozobnoven istiot teatar na drevno-makedonski principi i ja vr{i istata polezna rabota. Evripid so kogo e vtemelen makedonskiot teatar so "Bahanalii" najzna~ajnoto dramsko delo vo vremeto na makedonskoto vladeewe so svetot. Napi{ani vo carskata makedonska prestolnina vo Ege, a potoa igrani vo teatarot vo Dion, svetiot makedonski grad pod Olimp. Apolonovite pesnipeanite, stapkite na makedonskite ora, adeti i atari, atar -dreven makedonski zbor koj ozna~uva qubov. Teatar- mesto za qubov. Posvetenost. Verba vo Boga. Molepstvie. pesni i ora. Leb i vino. Krvni i beskrvni darovi. Ete toa e teatarot, toa e makedonskiot teatar. I nastanokot na teatarot na evropskoto tlo e vrzan so makedonskata kultura. Adeti i atari. Ater, atar. Qubov. Te- atar. Mesto za daruvawe na svojata qubov. Ne zaboravajte go toa, dragi teatarski prijateli koga ste gore no i blisku do majkata scena. I nosete go kako ~uvstvo i verba vo va{eto srce, vo va{ite du{i koga ~ekorite po scenata...Vi se molam, sakajte ja scenata, najdete se sebe si na toa sveto i drevno mesto, imajte srce i duh za teatar. Imajte...

ď ¨

157


(Temen zastanal i gleda pred sebe) ARSLAN: [to pravi{? TEMEN: Gi gledam peperutkite. ARSLAN: Aren si? TEMEN: Da. ARSLAN: Te ma~i ne{to? TEMEN: Gi gledam kako se baknuvaat peperutkite. ARSLAN: Peperutkite? Da ne si...? TEMEN: Ne. ARSLAN: Ne mi se veruva. Si se vqubil?! TEMEN: Od ulogata mi e. ARSLAN: Ti. Isku{enik i posveten na scenata. TEMEN: Da, taka e. ARSLAN: Ne mo`e da se pobegne od svoeto srce. TEMEN: Ti kako si? ARSLAN: Mi treperi du{ava. TEMEN: Ponekoga{ sme pogolemi deca od na{ite deca. ARSLAN: Ne mo`e da se `ivee bez qubovta. TEMEN: Probata e za dva ~asa. ARSLAN: Koj videl air od probi i od teatarot? TEMEN: Ti i jas. Risto [i{kov i drugite daldisanite... ARSLAN: Na se ima{ odgovor... TEMEN: Bakni me... ARSLAN: [to? TEMEN: Bakni me ^ernodrinski... ARSLAN: Otka~en...(se smeat i dvajcata) TEMEN: Neli Aleksandar bil obraten? ARSLAN: ( se smee)

ď ¨ 158


(Vo manastirot) BELA: Zamisli si. TEMEN: [to? BELA: Qubovta da trae ve~no. TEMEN: Zamisluvam. BELA: Toga{ }e nema razdelbi, prequbi, skr{eni srca... TEMEN: Se ima svoe zo{to. BELA: Koga Bog bi go napravil toa. TEMEN: Nie sme vo edno isku{ene pred povozvi{en svet. BELA: Veruva{ vo toa? TEMEN: Znam dlaboko vo srceto. BELA: ^uden si, ponekoga{ me zamisluva{...me pla{i{... TEMEN: Dojdi da se pomolime. BELA: Ne sum sigurna deka dovolno te razbiram i te poznavam. TEMEN: Pronajdi me vo svoeto srce. BELA: Znae{! TEMEN: Mol~i. Peat Angelite. BELA: Majko Bogorodice, pomogni mi da go razberam negovoto srce. TEMEN: Peat ili pla~at. ^udno, ne sum zabele`al deka voop{to nema razlika. BELA: Majko Bogorodice spasi go...spasi ne, spasi me...

ď ¨

159


(Posle probata) MARIJA: ^ekaj, saka{ da ka`e{ deka ti si... ^ERNODRINSKI: Vojdan Pop Georgiev ^ernodrinski. MARIJA: Ne mi se veruva? ^ERNODRINSKI: Da. Toa e vistinata. MARIJA: Se {eguva{? ^ERNODRINSKI: Ne. Postoi svet koj ne go gledame so svoite o~i. MARIJA: Svet? ^ERNODRINSKI: Svet na Angeli, Samovili, Satiri,zalutani du{i... MARIJA: Dosta. Nema takov svet. Si zabegal so toj teatar. ^ERNODRINSKI: Veruvaj mi. MARIJA: Ne. Ne. Ne. Realnosta e poinakva. ^ERNODRINSKI: Teatarot e mesto za sredba so niv. MARIJA: ]e si zaminam i nema pove}e da me vidi{. ^ERNODRINSKI: Ne mo`e{ da pobegne{ od sebe. MARIJA: Teatarot e za zdravi lu|e. ^ERNODRINSKI: Poznava{ takvi na scenava? MARIJA: Ako ne si realen ~ovek kako {to veli{, toga{ jas te sonuvam vo srcevo. I moite ~uvstva kon tebe se son. ^ERNODRINSKI: Me sogoluva{ do sirovata bolka. MARIJA: Koga me dopre po obrazot po~uvstvuvav toplina. Mislam deka te qubam. ^ERNODRINSKI: Jas ne sum od ova vreme?! MARIJA: Od kade si? Od koe vreme? Odgovori mi! Ka`i mi! ^ERNODRINSKI: Ne e lesno da se znae. MARIJA: Dali navistina me baknuva Vojdan Pop Georgiev ^ernodrinski, duh, koj ne postoi i go nema, 160


osven na scenata. ^ERNODRINSKI: Te molam, smiri se tihuvaj.

 (Pred manastirot Arslan lipa na grobot na nepoznatite svetci, @arna go gleda i mol~i) @ARNA: [to ti e? ARSLAN: Me navejaa damarite. @ARNA: Pla~e{? ARSLAN: Ne. Samo taka. Mi vleze raska vo okoto. @ARNA: ]e si ja otkorne{ du{ata. ARSLAN: Gospodi, sega mi go otvora{ srcevo? @ARNA: [to si ti? Koj si ti? Zo{to te pogoduva tolku tvojata zemja? ARSLAN: Ima svet koj ne go gledame. Vozvi{en. Svet na Angeli i Samovili. Zalutani, izgubeni du{i. Kade stoi vremeto, kade sî e edno. Nema minato, sega{nost nitu idnina. Sî e edno. @ARNA: Vidovit si? Jas...moram ne{to da ti priznaam. ARSLAN: Znam. @ARNA: Kako? ARSLAN: Taka. Od Boga. @ARNA: Rabotam za na{ive. ARSLAN: Znam. @ARNA: Ufrlena sum kako istra`uva~ informator. Ve nabquduvaat kako makedonski nacionalisti. ARSLAN: Ta`na prikazna. @ARNA: Se vleguva vo dosieto. Sceni od teatarot i `ivotot. Se se znae. Se se kontrolira. Vnimavaat na vas. Ve demnat. ARSLAN: Zo{to mi go ka`uva{ ova? 161


@ARNA: Zatoa {to te qubam. ARSLAN: Gospodi slezi i soberi ne! Odnesi ne vo nekoe ~istili{te da se spasime. @ARNA: Te sakam. ARSLAN: Ne go abi toj svet zbor sega i ovde. @ARNA: Prosti mi. ARSLAN: Koj }e í pro{teva na nea, na majka Makedonija? Koj? @ARNA: Na{ata qubov?! ARSLAN: Gospodi,prosti im, ne znaat {to pravat. Te molam prosti im.

 (Sredba na teatarskite soborci ^ERNODRINSKI: Kako si? TEMEN: Se obiduvam. ^ERNODRINSKI: Dionis so tebe napred... TEMEN: Odam. ^ERNODRINSKI: Dramuva{ po tenkata nitka ne besmrtniot makedonski duh. TEMEN: Kako }e prese~e Gospod. ^ERNODRINSKI: Si ja zalo`il du{ata za tatkovinata. Ni`e{ drami za makedonskata qubov od knigata na `ivotot. TEMEN: Gi sonuvav ovie sceni... ^ERNODRINSKI: Ja qubi{? ^esto birame me|u tatkovinata i qubenata komu }e mu daruvame qubov. TEMEN: Mi pla~e du{ava za majka Makedonija. ^ERNODRINSKI: A za nea? Te qubi so krevkata du{a. TEMEN: Bela? ^ERNODRINSKI: Gospod so tebe pile makedonsko, 162


pej i letaj... TEMEN: ]e istrpam. ]e podnesam. ^ERNODRINSKI: Nemoj da ja `rtvuva{ svojata qubov. TEMEN: Kako? ^ERNODRINSKI: Odgovorot tihuva vo tvoeto srce. TEMEN: Umrev ama predavnik i du{man ne stanav?! ^ERNODRINSKI: Ha,ha. Ama ne ja zaboraviv svojata qubov...Zaminuvam. Vardi se. TEMEN: ^ekaj. Ka`i mu na Gospod, tamu gore...da mi prosti ako... ^ERNODRINSKI: [to? TEMEN: Ni{to. Zaboravi. ^ERNODRINSKI: Moli se za spasenie. TEMEN: Gospodi...

ď ¨ (Na rosnata livada) BELA: Ka`i mi? Te molam ka`i mi...{to e toa qubov? TEMEN: Zatvori gi klepkite. So rakava dopri ja majkava zemja i pra{aj ja od dlabo~inite na srceto, majko zemjo, majko Makedonijo {to e toa qubov? Ajko ima{ du{a, }e ~ue{, }e seti{, }e doznae{, }e te `egne pla~ot na povredenite, solzite na ugnetenite, bolkata na porobenite, obespravenite, onie koi pekaat za sloboda i qubov i }e ja seti{ dlabokata su{tinska ~ove~ka potreba za qubovta! Makedonskata qubov. Leb i sol, otvoreno srce i du{a, Aristotelova logika na umnosta, makedonizam, verba vo Boga i Angelite, Samovili, povozvi{en svet, duhovnost, graditelstvo i umetnost, sveti Peani, stapki i ora, Slavi, ~estvuvawa, ateri i adeti, 163


samo`rtva, otka`uvawe od matrijalnoto za smetka na duhovnoto, sloboden duh, stav i razbirawe na svetot. Toa e del od qubovta. Makedonskata qubov. Sepak tamu zad onie ili ovie gori postojat lu|e na koi ne im se dozvoluva qubovta? Ne im se dozvoluva im se brani da qubat kako {to sakaat i ~uvstvuvaat, kako na primer vo Pirin i Rodopite, Gora, Golobrdo i Prespa, Egejsko do Olimp, Stambol, Menisa, Izmir, na tie lu|e im se brani da bidat Makedonci, da ja qubat tatkovinata kako osnovna qubov. Ne im se dozvoluva da bidat toa {to se. Da bidat Makedonci i lu|e. Sum bil tamu li~no. Gi poznavam sostojbite. ^ovekovi prava, golema laga. I sega se pra{uvam jas, go pra{uvam svetot, te pra{uvam tebe, go pra{uvam Gospoda, postoi li voop{to qubovta, ako na samo eden ~ovek na majkava zemja istata mu se uskratuva. Postoi li, dali vo toj slu~aj postoi qubota? Ete se raboti za eden svet narod, za nas, Makedoncite... BELA: ]e izgori{ Temen. Ti ja preminuva{ granicata na qubovta i stanuva{ zavisnik od nea. Dali ima mesto za mene vo tvojata qubov, kade sum jas vo tvojata qubov? TEMEN: Treba li da izberam pome|u tebe i tatkovinata? BELA: Ne znam. Re{i se. TEMEN: Da go baknam li ^ernodrnski? BELA: ?

ď ¨

164


(Pred akterite na "Skrb i uteha") ^ERNODRINSKI: Ako teatarot e toa {to e, {to go velite, zo{to toga{ se potisnuva odreden negov ustrem, odredeni vernici i sledbenici, Makedonci, a potoa se pravat festivali, se tro{at pari na teatarski turizam, publkotropizam ,sebeafirmacija, gra|anska kultura vo politi~ki ramki i prangi, multietni~ka?...a su{tinski ni{to pozna~ajno ne se slu~uva...osven li~no bogatewe vo ramkite na taa dnevno-politi~ka poltronska kultura, zavisna, vrzana za skutnikot na vlasta?! I se se sveduva na toa koj }e potro{i pove}e pari na neva`ni pretstavi, pretstavi koi se estrada ili zboruvaat za nekoe drugo vreme, drugo mesto, ne za na{eto na{ite sostojbi, sega i ovde. Nasproti seto toa, mojot "Skrb i uteha" ne smee da u~estvuva na lokalnite makedonski festivali, prilepskiot, strumi~kiot, ohridskiot, istiot se potisnuva, se kontrolira...sli~no kako koga pred 30-tina godini va{iot MNT gostuva{e vo Sofija, Sredec i ne me kanevte mene, Vojdan Pop Georgiev ^ernodrinski na pretstavite. A denes za mene velite deka sum osnovopolo`nik na makedonskiot teatar, edna ~u`da `ena mi nosi kamewa na grobot vo Sofija? I ne e va`no jas ne sum osnovopolo`nikot tuku toa e eden na{ drug Makedonec mnogu postar od mene po duh i vreme, Evripid koj vo carskata makedonska prestolnina vo Pela gi napi{a "Bahanaliite", carskite makedonski ~estvuvawa na bogot Dionis...I najnakraj za nekogo ako sudite, sudete mu spored delata mu, spored toa {to go storil za svojata kultura, tokmu taka treba da se vrednuva i vozobnoveniot "Skrb i uteha" spored storenite dela, pretstavi, knigi, filmovi, 165


Dionisovi sredbi, gostuvawe na celata etni~ka kulturna mapa na Makedonija, a ne samo vo ramkite na republikava. Oti Makedonija ne e samo Republika Makedonija, tuku taa e i vo sosedstvoto vo Pirin i Rodopite, Golobrdo, Gora ,Prespa, egejsko do Olimp, Menisa i Izmir, Anadolija, dokade se slu{a makedonskata pesna do tamu e Makedonija. Mislam deka na teatarot mu nedostasuva sloboden duh i qubov. I zatoa sum ovde, me isprati Gospod, da ja pronajdam i razbudam taa qubov...

ď ¨ (Soo~uvawe vo prostorot i vremeto) ^ERNODRINSKI: [to e? TEMEN: Go vidov angelot na smrtta. Saka{e da mi ja zeme du{ava. Jas mu velam, ne e seu{te vreme, toj zapnal ne pu{ta. ^ERNODRINSKI: Odi odmori malku. TEMEN: Ne mi veruva{. ^ERNODRINSKI: Ne e lesno da pi{uva{ so svoite damari i srce. BELA: So kogo zboruva{e pred malku? [to e? Se slu~ilo ne{to? TEMEN: Ja vidov smrtta. BELA: Te sonuvav kako leta{ kako pile, daleku, daleku nad oblacite, se razbudiv so nekakov strav. Te poklopuva nekakov kamen. Par~e od neboto. TEMEN: Se vrativ od svetot na umrenite. BELA: Premoren si. Ti treba odmor. Rosna livada da ti ja lekuva du{ata. TEMEN: Pomogni mi Bela, mislam deka se vrativ od pregratkata na smrtta. 166


BELA: ]e ti podadam du{a da istrae{. TEMEN: Privilegija e da se rodi{ kako ~ovek. BELA: Malku radost za du{ite. TEMEN: Ti si mojata Samovila. BELA: Ti si mojot Angel. Majko Bo`ja spasi ne... ^ERNODRINSKI: Ne postoi smrt bez qubov, ne postoi zdiv bez baknuvawe ne postojam nitu jas bez tebe... MARIJA: Nema smrt bez qubeewe, nema zdiv bez celuvawe, me nema i mene bez tebe, bez tvojata qubov... ^ERNODRINSKI: Ne taguvaj Samovilo, ako umiram na krajot na na{ata qubov... MARIJA: Dosta bea tagi i jadovi. Bakni me ^ernodrinski.

ď ¨

167


(Vo svojot damar) @ARNA: Po~nav da odam po crkvi i manastiri. Palam sve}i mi leknuva. Kupiv molitvenik i denot go po~nuvam so molitva kon Boga. Stanuvam pred izgrejsonce, se prekrstuvam i po~nuvam. Gospodi pomiluj ne. Spasi ne od isku{enie. Sega te razbiram vo celost. Verbata mi go ispolnuva srceto. Duhovnata qubov e posilna od telesnata. Te qubam na svoj na~in. Kako ~ovek, kako postoewe. Kade i da si, za tebe, sekoga{ ima mesto vo moeto srce. Kako teatarski vernik. Ako misli{ dobro i ~ini{ dobro i Bog e so tebe. Denot go po~nuvam so qubov i taka go zavr{uvam. Sepak. Kopneam. Me~taam. Sonuvam za onaa tvoja pregratka pred manastirot. Koga peeja Angelite. Mi treba nekoj da me gu{ne. Site sme vo potraga po qubovta. Nema da ti dojdam na premiera. Ne me opituvaj zo{to? Znae{ i samiot. ]e se raspla~am. Pejat Angelite. Te sakam. Te qubam, kopneam po tebe. Ti koj me natera da veruvam vo Boga...pla~am , ja~am po tebe, spasi me o Bo`e od isku{enie...Kolku te qubam?! Gospodi, {to stori so moevo srce? Kolku te posakuvam?!...(po~nuva da se moli) Pre~ista majko Bo`ja spasi ne... spasi go, spasi me...

ď ¨

168


(Vo crkva,se moli) TEMEN: Preblagi Gospodi! Sevi{en Vladetelu! Te molam i koleni~am pred tebe da gi obedini{ minatoto, sega{nosta idninata vo edno vreme. Nam na makedonskiot narod toa ni e edinstvena mo`nost da se sretneme...nie raselenite, podelenite, izbrkanite, proteranite, ubienite, poni`enite i drugite kategorii na makedonskiot narod. Barem edna{ da se obedinime i da bideme lu|e so dostoinstvo i doblest koe ni prilega spored imeto i delata na prehodnicite. Te molam so seto svoe srce i du{a...daj ni ja taa radost ako ve}e si ne otpi{al i si ne ostavil na neznabo`cite da ne ~ere~at, ramkosuvaat i raspnuvaat...Oti ne gladam drug izlez, drum za nas, barem za sega...mo`ebi premnogu baram? Koj sum jas? Da se rastrgnam i da ja spasam tatkovinata ? Ako tie ne sakaat da se spasat samite sebe si, {to mo`am jas da storam, kako da im pomognam? Gospodi, falen preslaven, Gospodi otvori mi go srceto i umot da gi izdr`am site isku{enija i da razberam. Da se pomiram? Ne znam. Mo`ebi mi nedostasuva verba...Mo`ebi...mi nedostasuva qubovta?...

ď ¨

169


(Vo svojot trepet) BELA: Se budam vo gluva no}. Kraj mene spie ~ovek so kogo `iveam, a ne go qubam, ili go qubam pomalku otkolku {to te qubam tebe. Du{ava mi znae. Podavam raka niz temninata da te dopram. Kade si qubov moja? Bo`e moj, zo{to me isku{uva{? Ne mo`am da se spravam so samotijata. Tonam vo nekoj bunar bez dno. Vaka li zavr{uva qubovta? Vaka li zavr{uva?...Znam. Sega znam deka postoi bakne`, celuvka bez dopirawe, sega koga ne si pove}e tuka. Kade otide sudbino moja? Solzo moja? Du{o moja, ubavino...znam nema zamena za qubovta...toa e samo begawe i odlagawe na sostojbata na na{ata osamenost. Vrati se, te molam, vrati se.Umiram so sekoj den bez tebe. Umiram tivko vo svojata du{a i srce. Ostinuvam...

ď ¨

170


(Soo~uvawe) MARIJA: Zastani. Sopri. Ka`i mi iskreno? ^ERNODRINSKI: Jas ne sum od ova vreme. MARIJA: Od kade si? Si izlegol od nekoja drama i si do{ol vo Makedonija da ja pronajde{ qubovta? ^ERNODRINSKI: Postoi nevidliv, poseben svet. Svet na Angeli, Samovili, Satiri, svet koj vlijae vrz na{ite du{i. MARIJA: Ne mo`am da prifatam takov odgovor. ^ERNODRINSKI: Prifa}a{ ili ne toj svet postoi. MARIJA: Razbudi me ako sonuvam Gospodi. ^ERNODRINSKI: Ne mo`e{ da se razbudi{ od sopstveniot `ivot. MARIJA: Bakni me. ^ERNODRINSKI: Moram da se vratam kaj Angelite. MARIJA: Gu{ni me. ^ERNODRINSKI: Moram da odam. MARIJA: Ne mo`am da `iveam bez tebe. ^ERNODRINSKI: Jas ne sum od ova vreme. MARIJA: Od koe vreme si, te molam, od koe vreme? ^ERNODRINSKI: Tihuvaj. Obidi se da go seti{ toa {to ne go razbira{?

ď ¨

171


(na rosnata livada koga ja pronajdoa qubovta) TEMEN: Nema ni{to povozvi{eno od qubovta. BELA: Celata vselena se vselila vo moeto srce. TEMEN: Pejat Angelite. BELA: Prekrasen den, te qubam, `iveam, se raduvam... TEMEN: Se razbudivme od na{iot `ivot. BELA: ]e se `rtvuvam za tebe, sonce moe. TEMEN: Radost Bo`ja. BELA: Gu{ni me silno. TEMEN: Mi go otvori srceto za qubov. BELA: Ubavo e, te sakam. TEMEN: Nema ni{to povozvi{eno od qubovta. (Bela se budi od sonot) BELA: Zarem ova be{e samo son? Zo{to se razbudiv? Zo{to? (Doa|a Temen) TEMEN: [to ti e? Zboruva{ samata so sebe? BELA: Sonuvav. Te sonuvav. Nie... TEMEN: Nie dvajca, siot svet...teatarot, siot `ivot, se se sveduva na sonuvawe. BELA: Mi be{e ubavo. Sepak... TEMEN: Se razbudi...Dobro utro. Sre}en ti den. Se najubavo. Denot zapo~ni go so qubov. BELA: Gu{ni me. Stegni me. Ne me ostavaj ne pogalena.

ď ¨

172


^ERNODRINSKI: (Razdelba so sonot i qubovta)Bakni me ^ernodrinski! Bakni me. No koj }e ja bakne nea. Tatkovinata ni. Raspnata. Poni`ena. Onadena. Ostavena ni~kum od svojot narod, od svoite ~eda. Kolegi, deneska }e besedime za qubovta. Qubov. Golem zbor. ^uvstvo. Do`iveanost. Pripadnost. Skrbnost za ne~ie srce. @rtvuvawe.. Predodredenost. Vernost. Prequba. Qubov kon ubavinata. Ako sakame nekogo, ni{to ne e te{ko i naporno da se stori za nego ili pred nego, da se daruvame sebe si nemu, komu qubota mu e upatena. Qubovta poa|a od na{eto srce i patuva, isceluva, le~i, voskresnuva, voskreva kon Boga, daruva `ivot. Qubov kon roditeli, kon svoite najbliski, kon prijateli...strast kon ne{to. Pasija, celosna posvetenost, qubovta kon samiot trepet na `ivotot, kon Boga, kon Samovilite i Angelite, no postoi osnovna qubov bez koja qubovta nema smisol, qubovta kon tatkovinata. Zemjata, etnost, narodot svoj, rodinata svoja. Ako ne ja qubi{ tatkovinata, nema kade da ja saka{ svojata qubena? MARIJA: Duri sega razbiram kon {to se stremi{ ^ernodrinski?! Si se vratil, te vratil Gospod za da ni go soop{ti{ ova, nema nitu teatar bez qubov. ^ERNODRINSKI: Kako da te qubam tebe, ako ja nemam tatkovinata? Kade da te qubam? Kade ako ja gubam tatkovinata? Na nekoj oblak? Mojata raneta zemja, majka i sestra, qubovnica, Makedonija... MARIJA: Bakni me ^erndrinski. ^ERNODRINSKI: Ja zavr{iv dramata. Ti mi go otvori skrienoto kat~e od moevo srce. Bez nego ne }e ja napi{ev so takva strast i posveta. MARIJA: Bakni me ^ernodrinski. ^ERNODRINSKI: Samo edno se dvoumam, se dumam, 173


kade zavr{uva, kade odi qubovta na krajot na pretstava, na krajot na dramata. Se {to sum napi{al dosega se ispolni vo samiot `ivot. I zatoa se pla{am da ja dovr{am poslednata scena. Imam ~uvstvo deka pi{uvam za sebe, so sopstveniot damar, so sopstvenite nervi i krv...deka scenite od dramata se posilni od samiot `ivot i deka tie vladeat so nego, so nas, so na{ata qubov...so na{eto postoewe...

ď ¨ (Pred manastirot vtor pat) @ARNA: Gi slu{am Angelite. Peat molbeni pesni za qubovta. Kade si angelu moj? Lavu moj? Mi ja otvori du{ata za qubov. Sega mo`am da ti ka`am deka te qubam so seta svoja du{a i posledniot damar od srcevo. Mi treperi snagava koga mislam na tebe. Mi se tresat kolenata. ^uvstvuvam `ar vo utrobava. Mi se nadigaat gradive. Qubovna treska. Znae{ li kolku se vozdr`uvav da ne te baknam onaa ve~er pred manastirot. Kolku snaga mi treba{e da se opiram, za da ne ti se predadam seta. Arslanu moj. Makedonecdreven od vremeto na Aleksandar. Koga se vturnuva{ na scenata so pasija i strast, me tera{ da ja qubam sopstvenata zemja. Me tera{ da veruvam,da `iveam so seta du{a i srce, da se nadevam. Me pozema{ so strast, samo koga pomisluvam na tebe, treperam, se ni{kam kao gran~e na silen veter. Ne`en dopir na du{ata. Imam nekoja sladost kako koga `enata e bla`ena. Gledam ~ovek koj ima du{a i ja razbira qubovta. Ti me natera da poveruvam vo nea, deka e mo`na, deka postoi taa qubov...

ď ¨ 174


(Razdelba) TEMEN:Zbogum. BELA: Do...viduvawe. TEMEN: Sre}en pat. BELA: Ne me ispra}aj taka, kako da sum umrena. TEMEN: Umiraat na{ite srca. BELA: Ne. Ne. Ne. TEMEN: Daleku od o~ite...daleku od srceto i du{ata. BELA: Ne me jadi. Te{ko mi e. Sakam da ostanam so tebe. TEMEN: Nemoj. BELA: Te molam. TEMEN: Ta`no, umira qubovta. BELA: Ne. TEMEN: Da. BELA: Yver. TEMEN: Ubavica. BELA: Bakni me za da se se}avam, da ne go zaboravam bla`enstvoto na qubovta. TEMEN: Spasi me o Bo`e od sopstvenoto srce. BELA: Gu{ni me. TEMEN: Slu{a{. Pla~at, lipaat Angelite. BELA: Zo{to mora da zavr{i vaka?... TEMEN: ]e im pobegneme na na{ite srca. BELA: Sekoga{ }e te qubam. TEMEN: Mi ja izgore du{ava. BELA: I ti mojava.

ď ¨

175


(Na preminot na svetot na Angelite) ^ERNODRINSKI: Najmila moja teatarska du{i~ke. Zaminuvam i lipam na cel glas. Ne znam {to sme mu zgre{ile na Boga? No mislam deka ova e edinstvenoto re{enie. Tihuvaj i krepi ja du{ata. Ne ni e dadeno da bideme eden so drug. Ili ne go izdr`avme damarot na qubovta. Jas sum od drugo vreme, od poinakva realnost. Od drug son. Me pribraa Angelite. Mi nedostasuva tvojata nasmevka za da mi go razubavi i osmisli denot. Potrebna si mi du{i~ke kako lebot na{ nasu{en. Te qubam so seta svoja du{a i srce. Tihuvaj ubavino, sonuvaj. Baknuvaj bez dopir. Qubi vo sonot, ne zapiraj...Ti blagodaram {to mi pomogna da ja napi{am dramava? Tamu viree na{ata qubov. Te baknuvam od svetot na Angelite...tvojot...^ernodrinski...

ď ¨

176


MARIJA:(razgovor so sebe) Ne, ne sum bolna. Osamena sum. Nemam nikogo. Imam , a nemam koj da mi ja razbere du{ava. Potreben si mi, kade zamina, proklet ^ernodrinski? [to ti dava pove}e toj tvoj teatar od mene? Me ostavi koga mi e te{ko. Neli ne be{e grev da se daruva qubov? Sega otposle, sfa}am, {to saka{e da ka`e{ za postoeweto na poinakov, nevidliv svet? Se nadevam tamu si, me gleda{ i mi se potsmeva{?! Kogo da baknuvam, kako da baknuvam vo samotijava? Mo`no li e da sum se vqubila vo dramski lik, tamu kade se sre}avaat, gu{kaat javeto i sonot. Kade sum? Koja sum? Zo{to sum? [to sum? Kakva sum? Kakva da bidam ponatamu bez tebe so koe srce da prodol`am, ^ernodrinski? Eh qubovino? Eh dalgo? Urnata zaboravena crkva. Napu{ten manastir vo planina vo koj nema koj da zapali sve}a. Ku}a obrasnata so plevel. Osameno drvo vo poleto. Trevka koja ja lulee vetrot...Se budam no}e i slu{am kako pla~at Angelite?! Bakni me, bakni me ^ernodrinski, bakni me...te molam bakni me...

ď ¨

177


@ARNA: (razgovor so sebe)Dadov ostavka. Ne rabotam pove}e za niv. Sakam da bidam ~ove~ko su{testvo so dostoinstvo i ~esnost. Eve go tvoeto dosie. Go otpe~ativ. Cel roman "Vojna i mir". Koga }e go pro~ita{ nema da veruva{ {to se pi{uvale za tebe. Kako da si terorist, a ne poetska du{a i umetnik. Kako da si najgolemiot krvnik na svojata zemja, a du{ata si ja posvetil na nea. Se e qubov. Neka toa bide zalog za mojata sovest i qubovta... ...^uvstvuvam. @iveam. Qubam. Peat Angelite. Bijat damarite na moevo srce. Se razbudiv od sopstveniot `ivot. Te sakam takov kakov {to si, tamu kade {to si, kolku i da si? Gospodi povtorno sum `iva. Go se}avam zdivot na `ivotot. Ne sopiraj Angelska pesno, pejte Angeli, qubam povtorno sum `ena i `iveam. Te baknuvam bez dopir.

ď ¨

178


ARSLAN: (ispoved)Ne, ne mo`am da mrazam. Nitu da obvinuvam. Vo mene ima samo qubov. Qubov za sekogo. Za siot svet. Nikomu ne mu mislam lo{o. Ti prostuvam se. Mi be{e ubavo. Povtorno ja setiv slasta na qubovta. Bla`eno ~uvstvo. Ne mo`e da bide grev ako daruvame qubov. Neli i samiot Bog e qubov. Koga si vquben i Bog e so tebe. Za sekoga{ }e viree{ vo najskrienoto , naj~istoto kat~e na moevo srce. Ubavo mi e na du{ava. Peat Angelite...Vnimavaj na sebe. Uspea da se pokae{ i da se spasi{. Golem e Gospod. Toj e samata qubov.

ď ¨

179


TEMEN: (ispoved)Qubovta nema granici. Pobeduva i mo`e da izdr`i se. Isceluva i lekuva. Dava sila i smisol da ne ima. Taa e pri~inata da ne ima, da postoime kako ~ove~ki su{testva. Ni dava duh kuvet Bogoroden. Qubovta sme nie, ti i jas. Te qubam so seta snaga i duhovnost...iako si daleku, iako te nema, jas sum dlaboko vo skrienoto vir~e na tvoeto srce...No ne gi zaboravaj onie na koi im se zabranuva qubovta. I tie se lu|e i imaat pravo na nea. Posebeno slavniot makedonski narod...Ako qubovta im se zabranuva na odredeni lu|e kako toga{ nie taka prosto da qubime, i da se pravime deka toa ne go zabele`uvame? Kako da qubime so toa soznanie? Kako? I najnakraj qubovta ima sila da ja pobedi smrtta. Seti se na Orfej, mitskiot makedonski car i negovata Evridika. Za nea toj vleze vo carstvoto na umrenite i se vrati nazad me|u `ivite. Kakva li bila negovata qubov? Razmisli za toa i qubi ponatamu. Qubovta mo`e da pobedi i izdr`i se. Duri i smrtta. Nema smrt bez qubeewe. Me nema i mene bez tebe, bez na{ata qubov...

ď ¨

180


(@arna, Bela, Marija vo ranite utrini so beli ode`di, temjan, palat sve}i na rosna livada go ~ekaat izgrejsonceto, polevaat sveta voda i peat pesni vo troglasie za qubovta. I go zboruvaat poslenieto na Apostol Pavle za qubovta...) BELA, @ARNA, MARIJA: Da zboruvam na site ~ove~ki jazici pa duri i na angelski, {tom qubov nemam, }e bidam bakar {to yvoni, ili kimval {to zve~i. Da imam proro~ki dar i da gi znam site tajni, da gi imam site znaewa za site raboti, a i taka silna vera {to i planini za premestuvam, ako qubov nemam ni{to ne sum. I da go razdadam celiot svoj imot, da pozvolam teloto da mi izgori,, {tom qubov nemam ni{to ne mi koristi. Qubovta e dolgotrpeliva, polna so dobrina, qubovta ne zaviduva, qubovta ne se prevoznesuva, ne se gordee, ne pravi {to e nepristojno, ne bara svoe, ne se srdi, ne misli zlo. Na nepravda ne se raduva, a na vistinata se raduva. Se izvinuva, vo se veruva, na se se nadeva, se pretrpuva. Qubovta nikoga{ ne prestanuva, a drugoto, ako se proro{tva, }e prestanat, ako se jazici }e zamolknat, ako se znaewa }e is~eznat...ostanuvaat tri raboti: Verata, Nade`ta i qubovta, najgolema me|u niv e qubovta...

ď ¨

181


(Temen i Bela se sre}avaat vo svetot na Angelite, kako no}ni svetulki, trepkaat vo no}ta) BELA: Tuka si te se}avam kako me gori{. TEMEN: Mi ja obla`uva{ du{ava. BELA: Ubavo e. TEMEN: Letame. BELA: Qubime. TEMEN: Treperime. BELA: Sonuvame budni.

Zlatec - @itar - 2004 Mavrovo, Velestovo, Skopje

182


183


SKOMRAHIZASEKOGA[ QUBOV -drama za skomrahite, za akterite i ve~nata qubov-

184


LICA:

^EREN MUGRA VOSKRESIJA APOSTOL SKOMRAHI HOMER ODISEJ AHIL

185


(Pretstavata zapo~nuva so molepstvie. Na scenata akterite prinesuvaat leb i vino. Ja posipuvaat so `itce. Prskaat so svetena voda. Palat kadenici. Kleknuvaat i se molat na Bo`icata na sre}ata Tiha da im se otvori scenata) SKOMRAHITE: (kadat so temjan i livan) Sudbo, vladetelko blaga, Te kanime na na{ite praznenstva, Patevodilko krotka kon ~est(sre}a) i blagodati! Ti, Artemido, so ime veliko, od krvta sveta na Yevsa {to proizleze, So slava nepodelena, Grobna Bo`ica skitalka od zemnite lu|e vospeana. Taka raznobrazen `ivotot na smrtnite po~iva na tebe, usre}uva{ edni prez obilie i pridobivki, drugi naso~uva{ kon bednost gnetna, zloba vozbuduva{... No jas te molam, Bo`ice, Ela blagosklona v `ivotot i daruvaj ni bla`enstva daritelko na blagodati... SKOMRAHITE: So Gospod napred lesna i plodna scena.

ď ¨

186


(Skomrahite doa|aat vo noviot grad) ^EREN: Kade sme? APOSTOL: Na majkava zemja pod vi{novo nebo. ^EREN: Kako da sme bile ovde prethodno?! APOSTOL: Mo`no e skomrahi sme. Patuva~ki akteri. Teatar. Du{i koi se trkalaat po svetot i daruvaat svetlina. ^EREN: Miren i blagoroden narod. APOSTOL: Im dal Bog. ^EREN: Pesna... APOSTOL: ^ekaj! Koga peeme ti solzat o~ite. ^EREN: Pesnata me potsetuva na edna damne{na qubov nedoqubena. APOSTOL: Skomrahot so glavata gore i du{a sobrana po majkata zemja brodi, dramuva, drumuva, samuva i daruva qubov... ^EREN: Pesna... APOSTOL: ^ekaj koga peeme ti pla~e{. ^EREN: Pesna. Neka puknat du{manite. (akterite ja peat vo hor pesnata) HOR: Te vidov tebe i se zaqubiv, bi sakal da te imam jas, i srcevo da ti go podaram, pak ne mo`am se da iska`am. I glasot tvoj e angelski, a zborovite ti se ne`ni, i te{ko mi e da te slu{am jas, srce imam no }e izgasne.

187


Dewe no}e na tebe mislam jas, Of Angel moj za tebe }e umram, I ne si voda da te ispijam, nitu reka da te preplivam. Tvojata ubava rusa kosa, Spletena e so meka koprina, I svetot cel koga bi se izmenil, ti }e bide{ moja, pak moja. (^eren odi napred da gi sokrie solzite. Mu prio|a Apostol) APOSTOL: Barem si ja setil qubovta Skomrahu nizaeden.

ď ¨

188


PROLOG: Bra}a i sestri! Doma}ini i doma}ini! Vredni lu|e, prijateli dragi! Ve~erva(Denes) vo va{eto mesto patuva~kiot zemen teatar Skomrahi }e daruva, }e igra, }e izvede stihovi od u~eni Bogodaruvani poeti i duhovnici. Va{ite akteri-skomrahi }e izvedat scenski dejstva so pla~ewe i smeewe, so qubov i mraza, so razdelba i povtorna sredba, so radost i taga, pou~ni scenski dejstvija sobrani vo drami,komedii, tragedii,prikazni... Dojdete napolnete si du{a vo teatarov da ve slu{a! Dojdete nema da zgre{ite! Dojdete teatarot so skomrahite e vo va{iot grad. Dojdete da vidite ~udo nevideno. Dojdete da setite ve~na qubov i taga razdelbena. Dojdete da do`iveete du{i skomra{ki. Poezija i qubov... Ve molime da ne sledite so osobeno vnimanie. Koga }e po~ne praznenstvoto da ne vrevite, da ne spiete, da ne jadete, da ne piete, da ne se skrbite, da ne zaminuvate. Imajte trpenie da ja slu{nete,vidite i do`iveete pretstavata...Vo nea nema nikakva politika. Samo smeewe i pla~ewe...(doverlivo) Dali e dojden Ministerot za cenzura? Molam?...Idat...{te b'de...ami ne znaeme koga?...Neka zapo~ne...

ď ¨

189


(Dvorot na manastirot Sveti Joakim Osogovski. Mugra ka`uva pesna na glas misli deka e sama vo dvorot. ^eren ja gleda.) MUGRA: Ako saka{ rosno cve}e, dojdi ludo na utrina, na utrina cve}e rosno, cve}e rosno i veselo. Ako saka{ ladna voda, dojdi ludo na pladnina, na pladnina voda ladna, voda ladna i studena. Ako saka{ miluvawe, dojdi ludo na ve~era, nave~er e maloj mome, milo, drago miluvawe. ^EREN:(Se pojavuva za da go vidi od zad portalot na crkvata.) Ubavo ka`ano?! MUGRA: Ne znaev... deka ima nekoj...deka ne sum sama... ^EREN: ...Akterka ste? Igrate vo teatar? MUGRA: Ne...samo dale~en spomen. Se}avawa...od minato vreme. ^EREN: Vreme? Vreme. Vremeto e... zdiv koj odminuva. Tivok veter koj odletuva... Sum ve sretnal nekade...nekoga{...ne znam...sepak...mislam... MUGRA: Dopatuvav pred edna nedela......se vrativ. Kako nikoga{ da ne sum zaminala. ^EREN: Imame premiera so Skomrahite (teatarot "Skrb i uteha"). Ovde na platovo pred manastirot. ]e dojdete... MUGRA: (Istr~uva nabrzina da gi sokrie solzite) Ne....nema...da...da }e dojdam...ne znam... ^EREN: ...Rekov ne{to {to ne treba?...(za sebe) 190


MUGRA:Zbogum. ^EREN: Koj znae na kakva tro{ka }e se skr{i ~ove~kata du{a?...

ď ¨ SKOMRAHOT: Ako sakate da sednete pritisnete 1. Ako sakate da stanete pritisnete 2. Ako sakate da zapo~ne pretstavata pritisnete 3. Ako sakate da izberete jazik pritisnete 4. Ako sakate da se vratite vo mladosta pritisnete 5. Ako sakate da si legnete pritisnete 6. Ako ste slabi so nervite pritisnete 7. Ako ve ma~i Vladata pritisnete 8. Ako sakate da frlite bomba pritisnete 9. Za promena na jazik pritisnete 10. Pritisnete. Pritisnete. Natisnete... Stisnete... Potisnete... Za da sopre monologot pritisnete 12. Za da si ja pritisnete du{ata pritisnete 13. Za samoukinuvawe...pritisnete...0. Za samouni{tuvawe... Ima li nekoj za samouni{tuvawe? ... Ima ili nema...? [to narod }e bevte?...Izjasnete se ve}e edna{?! Za samoukinuvawe...Eftina ponuda za samoukinuvawe za badijala, za xabe...ajde...Samo u{te EDNO SAMOUKINUVAWE(edna ramki~ka preku du{ata vi. Ramkosani)...Gospod da ne ~uva od dobri du{i... zaboraveni od sebe i od drugite... zaboraveni i od nego, od Boga...Gospoda. Zaboraveni i ostaveni...(zaminuva pee) ^EREN: Pesna....( ja peat pesnata za ve~nata qubovvtoriot del)

ď ¨ 191


(Se slu{a glasot na akterot koj zboruva od zad scenata) SKOMRAHOT: Wama pari, wama pari, wama pari... ostanahme bez ga{ti...kakva e tazi kultura, sas tazi Ministera negramoten sas fal{iva natura...moqa vi se, as ne moga da razbera v na~aloto... DRUGIOT: Sopri. Ja minavme granicata. Ne mora na toj jazik...mo`e i na na{iot, barem za sega. Barem za sega... demokratija e neli?... Eh, sceno moja ubavino... Ne ti e nitu tebe lesno so na{ite du{i vrz tebe. SKOMRAHOT: Ajde. [te zapo~va praznenstvoto i prestavlenieto... za tazi Homera - Makedoneca nizaednoga... DRUGIOT: Da pobrzame so pretstavi~evo. Vladata da ne donese zakon za samoukinuvawe. Pa da nî obvinat deka sme protiv ramkava na du{ava na narodecot ni. SKOMRAHOT: Da `ivee ramkava...preku du{ana(va)... DRUGIOT: Psst. Sî se slu{a. Odi direkten prenos vo... ambasadata... SKOMRAHOT: Da `iveat ropstvoto i ramkite na duhot... DRUGIOT: Ajde...(go brka od scenata) SKOMRAHOT: Da `ivee ropstvoto i site ramki preku du{ana...preku va{ite du{i, krotok narode moj...ej...ne znaete ni dali vi se site ovci na broj...site vo stroj...(vika na zaminuvawe) DRUGIOT: Ne vikaj. Mo`ebi e dojden Ministerot za cenzura.(Ima prateno dou{nici Ministerot za cenzura.Od B). SKOMRAHOT: Bog }e im naplati...

 192


(Doa|a i Ă­ se vreknuva na publikata) SKOMRAHOT: ^a{a voda. Dajte mi, velam dajte mi ~a{a voda! Dajte mu ~a{a voda, Dami i Gospoda, na akterot? Na glumecot beden koj igra vo teataro za edna ve~era. Za nekolku pofalbi i rakopleskawa. Pu jaz'k. Za edna ~a{a voda. Dajte mi ~a{a voda. Ima li nekoj koj }e mi podade ~a{a voda. Jas ne sum Edmond Sotir od Ljeska i [ulin da pijam voda, da crpam i da pijam voda od ezeroto. Od Mala Prespa...Kaj na{incine vo R. Albanija. Ej ~ovekovi prava. Teravara. Ja capnavme bele{kata. Bati ~ovekovite prava. Za nas (Makedoncite) pove}e dolikuva na kriva, ne na prava ~ovekovi...a i ovoj avtorov. SĂŽ za (Makedonija) toa se fatil vo delava. Neka napi{e ne{to za ekologija, za pravata na Indijancite vo Amerikana, za ku~iwata bezdomnici... za homoseksualcite... za snegot lanski. Za ubavata ramka preku du{ava. Preku va{ite du{i, drag narode moj, dali vi se site ovci na broj...site do eden vo partiskiot stroj... Za drugarite od Nato i Evropska unija, za Vladana, ne za na{ava za onaa... (poka`uva od nemajkade)...za onaa otade [ara... ete zo{to ne ni davaat pari, zapi{uval {to na umo toa na drumo...tiki eden Gospod je i ne krepit...aj i{ala..ojme...amin napred... (Mu podavaat telegrama. ^ita zaglavje) Upatstva za demokratsko-samoukinuvawe od Ministerstvoto za K.-cenzura. Ako sakate da prekine monologot pritisnete 17...ako sakate da si legnete pritisnete 6. Za samoukinuvawe pritisnete 0...ili na svojata du{a...Dobro ni dojdovte. Dobro ve najdovme. V'godina poveseli. Da ste zdravi `ivi, da imate vek...[to 193


narodec }e be{e pokoren. Tivok. Aren. Krotok. Pla~e za ropstvo. Za ramka na vratot...ako e. Malku vi e. [to narod }e bevte...? Da `ivee ropstvoto na ovoj narod. Da `ivee. Ajde vikajte da `ivee...vikajte... ( na gleda~ite)Vi zboruvam vam...va{eto ropstvo...ej ubavini...si robuva{ , si kroti{...lezet ami kako?...aha...(poka`uva na gleda~ite)neka vi e na zdravje ropstvoto...da vi se mno`it...ej ubavini, ami kako...}e {tedite... (na gleda~ite)Da dadevte tegla avjar~e da kasneme, ne sme jale od nak~era...akteri. Glumci. Na gladno srce ne se glumi...treba da se okrepi du{ava...}e bide. Poleka sĂŽ }e bide... ni se pogodi Ministerot za cenzura. Rodi me majko akter, glumec i frli me na scenava...(im podava {apka na gleda~ite) Soberete nekoe evrence da ni ostane za vince posle pretstavi~evo. ]e o`ednime od tolku gluma...i nie imame du{a. Ako sme skomrahi...?( zaminuva)

ď ¨

194


(Klupa vo dvorot na manastirot den pred premierata.) ^EREN: Prosti mi. Ne te prepoznav. MUGRA: Barem se seti... ^EREN: Ma`ena si? MUGRA: Ne me pra{uvaj?! ^EREN: Ako...? Mislam... MUGRA: Te molam...sakam samo... ^EREN: Ne si se promenila. MUGRA: Minaa godinite... ^EREN: Stareeme. MUGRA: Mladeeme. ^EREN: Pomni{? MUGRA: Ne. ^EREN: Ne si iskrena. MUGRA: Saka{ da ti padnam vo pregratka. ^EREN: Ne prestanav da te qubam. MUGRA: Mi treperi du{ava. ^EREN: Da te baknam...? MUGRA: Ne. ^EREN: Samo edna pregratka. MUGRA: Ne. ^EREN: Za spomen. Za du{ava. MUGRA: Jas... ^EREN: Dobro. MUGRA: Treperam od strast. ^EREN: Tihuvaj du{i~ke mila. MUGRA: Sonuvav kako si me zel za `ena... ^EREN: Gospodi...ako...daj Bo`e...(se pregrnuvaat) MUGRA: Sonuvav...a sega...ovde vo manastirot...ete se sretnavme po tolku vreme... ^EREN: Da te baknam. MUGRA:Samo gu{ni me (pregrni me) kako nekoga{.

ď ¨ 195


(Manastirot Sveti Arhangel Mihail. Istura do`d. Apostol i Voskresija zatskrieni pod tremot , stoata na manastirot.) APOSTOL: ]e prevrne. VOSKRESIJA: Oblacite... APOSTOL: [to? VOSKRESIJA: Gi pozema vetrot. APOSTOL: Nakisna. ]e izyemne{. VOSKRESIJA: Me gree ne{to odvnatre vo srcevo. APOSTOL: Me qubi{?...Mislam...dali?... VOSKRESIJA: Da....Ne. Da. Ne. Da i ne...Ne znam...Ne sum sigurna deka...e nitu da...nitu ne. APOSTOL: ...Ne si sigurna?...Ne si...ili sepak si...?...[to...ne si sigurna?... VOSKRESIJA: ...Deka sum prestanala. Deka sum soprela da te qubam! A ti? APOSTOL: Mina mnogu vreme. VOSKRESIJA: Vreme...vreme...vreme...sepak... APOSTOL: Vreme- silen veter koj gi korne spomenite. VOSKRESIJA: Veruva{ vo Boga? APOSTOL: Mislam...se molam ponekoga{ vo temninata... VOSKRESIJA: Manastirot ima du{a. APOSTOL: Me lekuva. Me isti{ti. VOSKRESIJA: Gledaj. Freskata e `iva. Kako da trepka so o~ite. APOSTOL: Arhangelot Mihail. Du{evadnikot. VOSKRESIJA: Da se pomolime za na{ata qubov. APOSTOL: Amin. VOSKRESIJA: Ponekoga{ se mislam... se premisluvam... se molam...go molam Boga da ne vrati nazad... da ostaneme zaedno... da se qubime kako 196


porano... APOSTOL: Beskrajno te sakam. VOKSRESIJA: Beskrajno. Beskraj. Nema kraj... Veruva{ vo zadgrobniot `ivot? APOSTOL: Bo`e...Bo`e...Gospodi, ne mi ja odzemaj qubovta...nemoj...te molam so du{ava... VOSKRESIJA: [to ti e? Me saka{. Me qubi{. Ne si prestanal...Dojdi. Pozemi me vo pregratkite...tuka sum vo tvoeto srce i vo du{ata...Nikoga{ ne sum zaminala. Dojdi...gu{ni me...tuka sum...tuka... APOSTOL: Letam kako ptica so du{ava po trofki qubov. VOSKRESIJA: Letame vo sonot qubov.

ď ¨

197


(Odi me|u gleda~ite i deli listovi na koi pi{uva i zboruva:) SKOMRAHOT: Pomognete mu na teatarot. Jas sum Homer. Pi{uvam epovi vo stihovi. Sakam da ja dopi{am Ilijada i da ja postavam vo manastirot Sveti Joakim. Daruvajte za qubov kon scenata... dobri lu|e. Daruvajte za ta`nata sostojba vo na{ava (makedonskata) kultura. Dobri lu|e. Bra}a i sestri. Prijateli dragi. Ve~erva teatarot }e go igra Homera od epot "Ilijada" napi{an prez bezmalku 3500 leta Gospodovi na sli~en jazik kako {to glagolime i nie. Raniot Homerov jazik e jazikot na na{incite (Makedoncite) od Lerin, taka zapi{al Konstantin ^ulkas 1907-mata. Ludvig Fon Pasof otkril identi~ni zborovi vo homeroviot orginal so ~e{kiot i slova~kiot jazik 1800-stotata. A \or|ija Pulevski 1893 vo svoja kniga "Istorija na Makedonija"ima zapi{ano vaka: "Toko za da pred re~eno vreme za Makedonci otu imale svoi carevi i carstveno upravlenie poznavame u{te od Trojanski boj...i u{te oti Makedonci pod svoe carsko Pilimonovo upravlenie se biele protiv Grejci(dojdenci) branej}i grad Troja, tiki i carot Pilimona si go izgubile vo Trojanskiot boj...a slavjansko -makedonsko nare~je, ako je otfrljeno od Filipa Vtori, ami pak je osnovano za op{t slavjanski jazik"...i mnogu drugi svetiteli makedonski imat re~eno take. I metaro na Homerovite epovi "Ilijada" i "Odiseja", herojskiot daktil, ne je ni{to drugo tuku ritamo od 13/8-osminskiot takt na makedonskoto oro. Ram-pam-pam, ram-pam-pam, rampam-pam, ram-pam-pam, ram-pam-pam, ram-pam. Ajde da se fatime na oroto i da zaigrame i da setime site. 198


Ili da gi pu{time da igraat zborovite. A za pari }e se snajdeme. Golem e Gospod. ]e dade od nekade...A za {to slu`i Ministerstvoto za cenzura....?...Za kakva rabota?...Za kakva dejnost pra{awe e sega...odgovorot neka ne ni bega?...Aram da im je.... ...Velmi neka zapo~ne praznenstvoto. Gospod napred, nie po nego. Aj i{ala i Amin Bo`e po~nuvame...Da sme zdravi i `ivi da imame vek...Napred sproti sonceto...odime. SKOMRAHOT: (gi vadi spisite) Ako sakate da si legnete pritisnete 6. Ako sakate da sopre monologot pritisnete...4... Moqa vi se. Dame i Gospodo. Drugarice i drugovi. Pozori{te" Tuga i ute{enija gre{nim..."- Vojdana ^ernodinskoga...prestavqa vam u ju`noj banovini Ma~edonskoj... ...Ne pritiskajte tazi kop~e za promena na jaziko...Za promena na jazikot pritisnete 10. Za da se vratite vo minatoto pritisnete 14. Za samouknuvawe pritisnete 0- ili na sopstvenata du{i~ka. Ima li nekoj za samoukinuvawe?...Ima ili nema...akmaci {to mol~ite? Vi govoram vam? Pu jaz'k. Ne zaslu`uvate da bidete narod, ami kako?...Ramkosani, demokratosani du{i...eh ramki nizaedni...gobleni, vi vezat po du{ite...neznabo{cite...a Vie... [to?... Kqam~ite podofii nedni...

ď ¨

199


(sceni od pretstavata) MUGRA: Ma`ena sum. Imam soprug i deca. Mina vremeto. Sepak posakuvam nekoj da me gu{ne kako porano. ^EREN: Znam. Istoto ~uvstvo. Nedostatok od qubov. MUGRA: Te molam. Dopri me po obrazot. ^EREN: Samo eden dopir. Ubava si. Me potsetuva{ na edna moma...{to beskrajno ja sakav... ja sakam se u{te... ne sum prestanal... nema da sopram da qubeam(kopneam) po nea... MUGRA: Sakam da me bakne{ za posleden pat. ^EREN: Sega i ovde. Vo manastirov. NĂŽ gledaat Svetcite. MUGRA: I tie razbiraat za qubovta. ]e ni prostat... ^EREN: Ti si Angel? Ti?...Zboruva{ sceni od dramata {to Ă­ ja posvetiv nejze. Tie o~i. Ti si....[to ti ja posvetiv tebe. Kako me pronajde?...Kako?... MUGRA: Si zaboravil. Mi zaka`a sredba po 20 godini na ova Bo`jo mesto. ^EREN: Mugra... MUGRA: Te sakam. Bo`e, kolku te qubam...beskrajno... ^EREN: Gospodi. Falen Bo`e, Gospodi?!...Ti si. Se vrati. Imam premiera. Homer. Ti i Homer. Spored Homera. Ne e kako porano. No, sepak...se obiduvame... turkame... kako Sizif ugore... MUGRA: Dopri me po obrazot. Sakam povtorno da ja setam qubovta. ^EREN: Umiram za tebe. MUGRA: Ne umiraj, samo pogali me. Dopri me po obrazot. Da te setam. Da se setam na qubovta...dopri me...pomiluvaj me... ^EREN: Beskrajno te qubam du{i~ke mila. MUGRA: Dopri me. Gu{ni me. Zemi me... 200


^EREN: (se moli) ...Da qubam i da ja razberam qubovta. Da ne gi povreduvam onie koi gi qubam. No da ne mi zagine qubovta... MUGRA: Bo`e...Gospodi...treperam od qubov.

ď ¨

201


(Ahil sedi vo ~adorot pie vince i jade. Dolu se vodi Trojanskiot boj. Doa|a Odisej da go zamoli da se vrati vo bojot.) ODISEJ: Zdra- si -mi Ahile vezden so trpeza polna i ramna! Nie i v ~adorot na car Agememnon Atrejev, kako i ovdeka sega, ot' imame jastija mnogu, srce {to krepat, no ne sme za miliot ru~ek ti do{le, tuku se pla{ime mo{ne, hraneni~e Yevsov, gledaj}i maka: ne se znae zar daq (republikava)korabite }' ostanat celi(a) ili }e propadnat tie(taa), ak, ti ne se zame{a{ v bojot. Za{to go krenale blizu do bedemot i do rodojte taborot gordite Trojci(Kosovci) i slavni sojuznici skraja ognovi mnogu palej}i niz vojskata; ne misqat tie tuka da zaprat, no v crnite korabi u{te }e udrat. Toga pak Yevs, sinot Kronov, im svetna nim poka`uvaj}i belezi sre}ni; a Hektor blikae{tem v sila i snaga besneel stra{no so verba vo Yevs i ne po~ituvaj}i ma`i ni bogovi drugi, zar g' opseni silnata snaga. Toga se molel da vedna{ se javi Zora divna, za{to zastra{uva toj da gi otse~e 202


krajnite kqunoj korabni i da gi spali so silniot ogon, a kraj nif smajani sosem od ~adot Ahajcite sam da ne sotre. Ova vo srcevo mo{ne se pla{am, bogovite nemu da ne mu g' ispolnat sega zakanite; nie pak skraja od kowogojnot Arg da izgineme tuka pred Troja([ara). Tuku aj stani, ak' misli{ Ahajcive makar i docna da od trojanskata vreva gi izbavi{, kade {to stradaat. Setna i samiot zar }e se izede{, nema da najde{ nikakov lek za storenoto zlo, tuku porano mnogu misli se, kako od lo{ den Danajcite(Makdoncite) ti da gi spasi{. Tatko ti tebe Pelej ti nara~uval, drugaru mili, onoj den koga od Ftija do car Agamemnon te pra}al "^edo ti moe, }e dadat ak' sakaat Hera i Atena, sila, no ti sovladuvaj go pak juna~koto srce; za{to se poarni mo{ne qubeznite obnoski vezden; sekoga{ kraj da Ă­ pravi{ na lo{ata kavga, za tebe pove}e da mi te ~estat Argejcite(Vardarcite), mladi i stari. Stariot vaka ti velel, ti g' izumi. Tuku i sega 203


prestani, pu{ti go gnevot du{eguben, za{t' Agamemnon dostojni daroj ti dava, sal ti da go napu{ti{ gnevot. Ajde poslu{aj me ti, a pak jas }e ti raska`am tebe, darovi kolku ti vetil vo ~adorot car Agamemnon: sedum trino`nici novi, a talenti deset vo zlato, nitu siroma{en pak od skapoceno premnogu zlato, dvaeset bleskavi kotli, dvanaeset hraneti kowi {to pobeduvale v trka i nosele nagradi prvi; ne bi bezimoten bil onoj ma` {to tolku bi dobil, kowite nagradi kolku mu donele na Agamemnon. Sedum toj `eni }e dade, besprekorni dela {to znaat, Lezbjanki, {to si gi zaplenil toj, koga ti si go zemal Lezb, {to sred `enskiot rod vo ubavina se odlikuvaat; }e ti gi dade toj tebe, a so nimi i Briseida, {to ti ja odgrabnal toga{, i golema kletva }e dade, deka ne }e legne ve}e i ne }e ja obqubi nea, {to e zakonito pravo za ma` i `ena, o caru. SĂŽ ova ovde }e bide, za ~as, ako samo ni dadat Bozite da go razurneme gradot Prijamov golem. Koga Ahajcite nie }e go razdequvame plenot; 204


dvaeset Trojanki toj neka samiot za sebe zeme, koi{to se po Argejkata Elena najli~ni `eni. Ako pak stigneme v Arg ahajskiot, v plodnoto pole, zet }e te napravi toj; }e te po~esti ravno so Orest, {to mu e dorodok mil i v obilie silno si raste... SĂŽ ova toj }e ti dade, sal ti da go napu{ti{ gnevot.

ď ¨

205


(Pome‡u scenata i `ivotot) VOSKRESIJA: Kolku vreme si ovde? Vo manastirov? APOSTOL: Ne znam. Vreme. Godini. Letaat kako kriljata na angelite. VOSKRESIJA: Stareeme... APOSTOL: Go pomnam toj mig. VOSKRESIJA: Nemoj! APOSTOL: Ne sum zaboravil. VOSKRESIJA: Ne mo`am. APOSTOL: Toj bakne`. Koga posleden pat me bakna pred razdelbata. VOSKRESIJA: Mi se trese{e snagata. APOSTOL: Umirav vo nego, vo bakne`ot, vo celuvkata tvoja. VOSKRESIJA: U{te me qubi{? Ti se gleda od o~ite... APOSTOL: Bakni me u{te edna{, samo u{te edna{... samo u{te edna{... vo probiv prijateli dragi... u{te edna{... VOSKRESIJA: Ne mo`am potorno da minuvam niz toa. APOSTOL: Te molam. VOSKRESIJA: Te qubam...no... APOSTOL: Bo`e, Bo`e, qubov... VOSKRESIJA: Te qubam. Ah, beskrajno te qubam. APOSTOL: Bakni me...te molam...bakni me... VOSKRESIJA: ]e mi ja izgori{ du{ava. APOSTOL: ]e voskresneme vo taa qubov. VOSKRESIJA: Ne sopiram da te baknuvam vo sonot qubov. APOSTOL: Mi go razbudi srcevo, du{ava... mislev deka sum zaboravil, deka me odminala, deka e zavr{ena, deka e nekade daleku na{ata qubov. VOSKRESIJA: Ti...Angelu moj! Ti...dojdi...pozemi me. Dojdi... 206


APOSTOL: Stareeme. VOSKRESIJA: Minuva. Leta. Zaminuva za sekoga{ toa vreme...nie so nego... APOSTOL: Godini. Letaat kako kriljata na Angelite.

ď ¨

207


HOMER:(doa|a so spisite od... istorijata) Najva`nite mesta od Ilijadata kaj {to se spomnuva rekata Vardar, Peonija i Peoncite. Va{ite pradedovci... Makedonci moi... ...A pak Pirajhme gi vodel Peoncite so krivite lakoj, skraja od grada Amidon, od {irokostrujniot Aksij, Aksij {to na{ata zemja so svetite vodi ja kvasi... Ponatamu bra}a moi...ram-pam-pam, ram -pam,pam... ...kraj more Karcite kak i Pajoncite s krivine lakoj, onie Lelezi u{te, Kavkonci i divni Pelazgi... Ponatamu Makedonci moi... ...Pajonci kowi~ki borci, od Amidon {to gi dovel, od {irokostrujniot Aksij... Ponatamu...moi Pajonci, Peonci i Makedonci...ponatamu... ...toj od Pajonija skraja od grudesta zemja be{e do{ol... Ponatamu...sakate li da znaete za sebe? Koi ste? [to ste? Kakvi ve pravat? Slu{ajte od Homeroviot orginal... ...Koj i od kade si ti, {to si smeel da mi izleze{ protiv? deca od nesre}ni zar j' obiduvaat mojata sila... Svetliot sin Pelagonov mu odvrati potoa nemu: Juna~e sine Peleev, za o{to za roda me pra{a{? Jas od Peonija sum, od dale~nata grudesta zemja, junaci Peonci vodam so zarisi dolgi eve i sega edinaesettata zora mi vrvi kako sum dojden vo Ilij. 208


Mene zar rodot mi e od {irokostrujniot Aksij Aksij {to na{ata zemja so svetite vodi ja kvasi, toj Pelagona go rodi, po kopjeto slaven, {to mene potem me rodil, no sega da se udrime Ahile sveti... Ram-pam-pam, ram-pam-pam, ram-pam-pam, ram-pampam, ram-pam-pam, ram-pam...(igra oro vo daktilot 13/18-skiot takt. Kr{i lep~e i sipuva, tura od bardeto vince, go zaigruvaat akterite skomrahi oroto po stapkite na Homera. Ăœ se obra}aat na publikata) SKOMRAHITE: Ajde na oro, neka puknat du{manite. Dajte vino i rakija da se razveselime i naigrame. Opa...

ď ¨

209


(Vo manastirot pred premierata) ^EREN: I go gledam manastirot kako kinisuva po srtot na planinata. Se dvi`i...odi... MUGRA: Istiot si. Ne si mnogu promenet. Tvojot duh me obleva so radost. ^EREN: Sonce i oblaci, nebesna celuvka, klokoti rekata, sitna rosa mi zarosi vo du{ava...(Mugra gi zatvora klepkite)...Spie{...? MUGRA: Sonuvam budna. Mi rosi vo du{ava. ^EREN: Qubovta nadoa|a so romorot, so kapkite na do`dot... MUGRA: Veti mi. ^EREN: [to? MUGRA: Deka nikoga{ nema da sopre{ da me qubi{? ^EREN: I po 1000 godini }e te sakam. MUGRA: Za sekoga{ qubov. Za sekoga{... ^EREN: Slu{am pesna na Angeli... MUGRA: Vo ovoj mir...ovde...umeam da ja setam seta sila na qubovta. ^EREN: (I poka`uva na manastirot) Tivko e. Qubeam so seta du{a. MUGRA: Vo ovoj mir mi lekna. ^EREN: Za sekoga{ qubov. MUGRA: Bi sakala... ^EREN: [to?[to bi sakala? MUGRA: Da se vrati vremeto nazad. Da ostanam so tebe. Da ti izrodam deca. Da me baknuva{ kako porano...(i ja zatvora ustata so dlankata) ^EREN: Tihuvaj. Pla~at Angelite. Mi go par~i{ srcevo i du{ava so qubovta. MUGRA: Bakni me. Te molam bakni me... ^EREN: Za sekoga{ qubov... MUGRA: Za sekoga{ qubov. 210


^EREN: Za sekoga{. Za sekoga{... MUGRA: Bakni me kako nekoga{.Silno. Izgori me...

ď ¨

211


AHIL: (monologot od premierata) Laertov ej Odiseju, prelukavo Yevsovo ~edo! Sega otvoreno ve}e da g' iska`am zborov }e treba, kako {to misqam i kako }e s' ispolni sosema ovoj, za da ne mi guga eden od ovdeka, drugi od onde. Za{to od samiot Aid jas pove}e onoj go mrazam, koj {to edno si misli vo srceto, a zboruva drugo; Tuku }e iska`am jas, kako najarno m' izgleda mene: Ne }e me uveri, misqam, ni car Agamemnon Atreev nitu Danajcite drugi, za{t' nikakva nagrada nema za ednostojnata borba so na{ite du{mani kleti. Ednakov del i za neborec ma` i za odli~en borec; v edna i ista se cena i stra{livec kako i junak; isto }e umre i mrzliv i toj {to rabotel mnogu. nemam jas ni{to od toa {to izdr`av trudovi tolku izlo`uvaj}i ja vezden vo borbite du{ata svoja. Kako {to pticata hrana na svote piliwa mladi, koga }e najde im dava, a samata minuva lo{o, taka sum minal i jas mnogu besoni no}i le`ej}i; dnite pak krvavi sam sum gi minuval v trud i vo borba, zaradi nihnite `eni so ma`ite bitki biej}i. Ve}e sum zel so brodojte dvanaeset gradovi qudski, pe{i si misqam pak, edinaeset, v plodnata Troja; stoka i posatka polno od ovie site sum sobral i sum mu nosel i daval na car Agamemnon Atrejev se', a pak toj pokraj brzite korabi nazad ~ekaj}i primal i malu ni delel a pove}e za sebe dr`el. Darovi pak na kralejte i na glavatarite daval site gi imaat celi, a jas od Ahajcite samo nemam, zar toj mi ja dr`i premilata `ena, kraj koja neka se radva i le`i! [to ni treba vojna sega protiv Trojancite nam? Zo{to nasobral 212


sinot Arejev vojska i vamo ja dovel? Za li~nata Elena neli? Zarem Atrejevci sami od smrtnite lu|e znaat `eni da qubat svoi? Pa sekoj ma` dobar i umen svojata `ena ja pazi i miluva, ko {to ja qubef od se srce silno, pri se {to ja dobif na kopje... Sega pak {tom mi go odzel od racete delot so laga, neka ne me giba pak, za{to ne me nagovara mene; tuk Odiseju ti so drugite kralevi misli, kak od korabite sega }e g' odbie{ ognot opak...

ď ¨ (Mugra i Voskresija mol~at nekade me|u scenata i samiot `ivot) VOSKRESIJA: Kako si? MUGRA: Tihuvam vo srceto. VOSKRESIJA: Kako izdr`a seto ova vreme bez nego? MUGRA: Ja zatvoriv qubovta dlaboko vo srceto. Si velev treba da se vrvi napred...napred? Tihuvav. Samuvav. Toj e nekade ovde vo mene, vo du{ava ostanal tamu, ne sum go zaboravila...ne sum... VOSKRESIJA: Te qubi. Nikoga{ ne prestanal. Pla~e koga ja peeme pesnata za qubovta na po~etokot na pretstavata. MUGRA: Znam. VOSKRESIJA: Ka`i mu. MUGRA: Skomrahite zaminuvaat, dramuvaat, drumuvaat, daruvaat qubov na majkata scena. Skomrahite... VOSKRESIJA: Sepak...ne ja ostavaj na drug svojata qubov. MUGRA: Qubov. Sila koja ne plenuva vo srceto. 213


Bo`ji duh koj ne tera da bideme lu|e. Potik za ponatamu niz samiot `ivot. Da vrvime napred. Da se borime za podobro. Da gi razbirame drugite, drugite koi ne se isti kako nas. Somilost. Darba da se do`ivuvaat tu|ite ~uvstva kako svoi, da se razbiraat stradawata i radostite i na drugite lu|e kraj nas, sproti nas,okolu nas, sekade, sekade, sekade..., da se spodelat so niv, bez zavist,so otvoreno srce i du{ata. So otvoreno srce i so du{ava. ^ovek- Bo`jo sozdanie koe treba da nau~i da bide navistina ~ovek. I vie skomrahite, akteri koi svoite du{i gi raspostilaat pred glada~ite, pred tu|i ~u`di, nepoznati lu|e od ve~er vo ve~er,od grad vo grad, od zemja vo zemja, preku granicite kako pticite, kako pticite, tokmu kako i pticite...teatar u~ili{te za qubovta i duhovnosta. Sveto mesto...mesto za qubovta. VOSKRESIJA: Zboruva{ sceni od negovata drama. Si gi nau~ila naizust. Go qubi{ du{o moja, mene ne mo`e{ da me izla`e{. Zatoa si se vratila, saka{ povtorno da igra{ so nas, da ja spodeli{ qubovta so nego, so teatarot, so site ovie lu|e...( poka`uva na gleda~ite) MUGRA: Treba da se vrvi napred. Da se veruva. Da si podademe race. Da bideme lu|e, da gi premineme granicite, da letame slobodno kako pticite. VOSKRESIJA: ( ja po~nuva pesnata na qubovta) ^EREN: (Vleguva i gi gleda kako peat) VOSKRESIJA: [totuku dobivme u{te eden skomrah, u{te edna du{a na majkata scena.

ď ¨

214


(Doa|a i i se vreknuva na publikata) SKOMRAHOT: Bednici? Tie se bednici od Ministerstvoto za cenzura. A vie...odete si doma. Sakate teatar? Nema teatar ovdeka na scenava? Toj e (vo sobraneto i vo Vladana) nekade na drugo mesto? Kakvi ste- takvi ste? Onakvi i ovakvi, {to ti znam jas...Ve onadija? Ve ispokradoa? Ve seftosaa. A vie dremete. ^ekate teatar?! Zemete storete ne{to so sebe(pu{ki i bombi i udrete po niv?!) Promenete ne{to vo sebe( Krenete vostanie. Po~nete narodnoosloboditelna vojna. Proglasete obedinuvawe. Raskinete go predavni~kiot dogovor. Raskinete go...Krenete narodna buna. Ne dremete }e ve sortiraat i }e ve smestat vo konc. logori i muzei.) A vie ~ekate teatar? Cirkus. Turizam i lopovluk. Drpaat pari od gladniot narodec na angro?! Gradat Pelino-ovi grobnici na `ivi i zdravi manastiri...Kradat od sopstveniot narod?!...Aram }e gi stigne...[to narod ste ej more? Ovci. Ve istri`aa. Mol~ite. Ve sogolea ~ekate? Ve ramkosaa- goblen~ite. Ve vezat kao gobleni krotite?! [to ~ekate? Da ve primat vo konc.logori na smrtta. Da ve spakuvaat vo kesi da ve sortiraat, da ve prodadat na par~e...da ve konzerviraat kako ovo{je i zelen~uk... da ve izvezat tamu nekade vo beliot svet...na pazaro...imate li du{a ili ve iscicale kako konzerva i ve frlile? [to vi ostana u{te neprodadeno. Imeto. Znameto. Ustavot. Zemjata. Vodata. Neboto. Manastirite... Jasnoto sonce go prodadoa na neznabo{cite...( vadi od svitocite i ~ita. Gi kine i gi frla na zemjata i prodol`uva od umot.) ...Ako sakate da frlite bomba pritisnete tuka (poka`uva so prstot na umot.) Ako sakate da bidete 215


lu|e pritisnete tuka ( poka`uva na srceto)...Ako sakate... a ako ne sakate?...Vi ~estitame na izborot!... Za samoukinuvawe...ima li nekoj koj ne e za samoukinuvawe... nema. Ima ili nema? Re{ete se ve}e za {to se? Imate pravo na izbor? Lu|e ste ne ste `ivotni? Na zdravje demokratija...Re{ete se...bidete lu|e...( gi kine upatstvata od Ministerstvoto za cezura) Odbivam da bidam sluga i rob?! Odbivam?! Jas sum Skomrah, akter, glumec, Bo`ja du{a predodredena da bide slobodna... Imate pravo na izbor...( na gleda~ite)...

ď ¨

216


(Vo manastirot) APOSTOL: Kako si? VOSKRESIJA: Tihuvam vo srceto. APOSTOL: Slu{a{? VOSKRESIJA: [to? APOSTOL: Di{i Svetecot? Polo`i ja glavata na pernicata!? VOSKRESIJA: Se pla{am... APOSTOL: Ima{ ~ista du{a... VOSKRESIJA: Sepak koga }e pomislam... APOSTOL: ]e ti lekne. Misli na ne{to ubavo. Zapali sve}a za smirnenie. VOSKRESIJA: Dobro. APOSTOL: Ubava si. Ima ne{to vo tvojata du{a {to me pleni. VOSKRESIJA: I ti me ponese vo svetot qubov. APOSTOL: Ima ne{to vo du{ata ti... VOSKRESIJA: Du{a. Izgorena od qubovta. APOSTOL: Beskrajno te qubam. VOSKRESIJA: I jas so du{ava i srcevo. APOSTOL: Barem se sretnavme so Bo`ja voqa pod ova nebo. VOSKRESIJA: Spolaj mu na Boga Gospoda,spolaj mu. APOSTOL: Amin.

ď ¨

217


APOSTOL: Treba da se vrvi napred. Da se razbiraat i po~ituvaat i drugite. Treba da se veruva. Da se ima srce za razbirawe i sloboda! Da bideme lu|e. Da si podademe race. Da gi ukineme granicite, da im se raduvame na letot na pticite, da ne gi branime, da ne gi zabranuvame jazicite?! Ist narod od krv i meso `ivee i tamu i vamu. I tuka. I ovde. I onamu. Isti du{i, isti dumi, pesni, ora i adeti. Zo{to mraza, vojni, nesloga, zavist, mrakobesie? Edni nasproti drugi vo Bezbo`ni{tvo kleto, razdori, delbi i pogromi? Zo{to? Edna du{a imame site daruvana od Boga? Eden zdiv! Eden `ivot...Vo isti Svetci veruvame? Na ist Bog mu se molime?! Sveti Kiril i Metodija. Sveti Kliment i Naum. Sveti Sava, Angelarij, Gorazd-peto~islenicite, Sveti Jovan Rilski, Sveti Gavril Lesnovski, Sveti Prohor P~iwski, Sveti Joakim Osogovski, Ro`enskiot manastir, majka Van|a i drugite koi bi trebalo da ne povrzuvaat so verba, qubov i nade` vo idniot den. I pravo na qubov. Da ja pronajdeme qubovta vo na{ite srca. Da prostuvame. Da se sobereme povtorno vo ovaa sveta i drevna zemja pod sonceto na Sveti Ilija zlatniot kako sosedi, bra}a, rodnini, lu|e i prijateli. Pesna i ora, zurli i tapani,navli, duduci, gajdi i kavali. Razvejte gi orata slavni od pradedovci... Dajte vino proklokoteno da slavime, da slavosuvame kako {to mu dolikuva na narodot, na narodov,na narodon tamu,vamu,onamu,ovde okolu nas i vo nas vo samite srce i du{a o Gospodi daruvaj ni, daruvaj im razbirawe i qubov. Na narodot Gospodov, Bo`ji... da igrame da peeme, da qubime so seto srce i so du{ata ni...da se raduvame i da se smeeme...slo`no 218


po Bo`ji red i pored da `iveeme. Treba da se vrvi napred. Sproti sonce. Da bideme lu|e, bra}a i prijateli. Dosta bea delbi, mraza i pogromi. Da si podademe race, da is~eznat granicite, da im se raduvame na pesnite na pticite... Istoto toa pred mnogu godini na ovie slavni prostori go pravele na{ite pradedovci od Homerovo vreme do denot dene{en...opa iha, napred... Dajte vino proklokoteno, dajte od lutata rakija silna ,razvijte gi orata na{inski Bo`ji neka puknat du{manite napred...bra}a moi, narode moj svet i slaven niz vekovite napred...

ď ¨

219


(pred manastirot) MUGRA: Povtorno pi{uva{ za politika? ^EREN: Imeto na ovaa zemja? (Zborot Makedonija.) Dali e toa politika? MUGRA: Se u{te ne se dozvoleni nekoj temi i vistini za niv (Makedoncite?!) ^EREN: Ne mo`am da se otka`am od svojata zemja. MUGRA: A za mene? Bi go storil li toa? Bi se otka`al li od nea? ^EREN: Ne znam....Me saka{? MUGRA: Ne. ^EREN: Me saka{? MUGRA: Ne. ^EREN: Me saka{ {tom si ovde... MUGRA: Ne. ^EREN: Me saka{. MUGRA: Ne i ne. ^EREN: Ka`i da. MUGRA: Ne. ^EREN: Ka`i... MUGRA: Zamolime poubavo. ^EREN: (Makedonija-Zemjata) Taa e `iva dodeka `ivee (nejzinata)makedonskata kultura. MUGRA: Te qubam so seta du{a i srceto. ^EREN: Za sekoga{ qubov. (se baknuvaat) MUGRA: Za sekoga{... ^EREN: Za sekoga{ Skomrahi teatar, qubov, Makedonija...nie... MUGRA: Treba da se vrvi napred. Da si podademe race. Da gi ukineme granicite...da letame slobodno kako pticite... ^EREN: Ajde so Gospod vo srceto.

ď ¨ 220


SKOMRAHOT: Site nastani imaat vrska so va{iot `ivot. Sekoj za sebe re{ava dali }e `ivee i ponatamu kako rob. Sekoj za sebe samiot presekuva za postapkite i slu~uvawata. Nieden ~ovek ne e roden ne-sloboden. Mo`ete da bidete rob odnadvor no, odvnatre nikoga{...Slobodata ja zaslu`uva samo onoj koj sekojdnevno se bori za nea... ...Ako sakate da ja zaboravite prestavata pritisnete 14. Ako sakate da bidete rob vi ~estitame na reizborot. Ako sakate...no koj ve pra{uva vo ovaa zemja dali sakate ili ne sakate...sepak vi ~estitame na reizborot...za samoukinuvawe pritisnete 0- ili na sopstvenata du{a. Ako sakate da frlite bomba pritisnete tuka...ako sakate da bide lu|e i Evropjeci(Makedonci) }e treba da se borite...i da pritisnete tuka ( poka`uva na umot) i tuka (poka`uva na srceto)...Treba da se vrvi napred...Povelete...Vie ste na red... Tatkovinata (Makedonija) ne e stater za potkusuruvawe. Se raboti za slava i dostoinstvo niz vekovite, Makedonci moi...(na gleda~ite) Napred...napred...ataka... Taa(Makedonija) e `iva dodeka se slavi nejzinata(makedonskata) kultura...No sepak, ne znam,navistina ne umeam da dadam razumen odgovor za {to slu`i Ministerot za cenzura? A vie? Sepak vi ~estitame na izborot...za sekoga{ qubov vo srcata vi...

221


^EREN: Pesna. (Skomrahite ja peat pesnata za ve~nata qubov)

grozdober - sne`nik -2005 kosar - 2006

222


Biografija na avtorot

Tihomir Stojanovski akter, pedagog, dramski avtor, re`iser, umetni~ki diretor na K.C. "Skrb i uteha" Dosega ima objaveno pove}e knigi povrzani so teatarot i bogatite teatarski iskustva steknati preku nastapite od ovaa i onaa strana na Makedonija, raska`uvaj}i gi storiite koi se delovi od golemiot mozaik - Makedonskata (i)storija. Me|u niv se i dvata romana: "LICETO NA BOGA" i "RAZBUDETE SE ANGELI". Avtor e i na pove}e scenarija za dokumentarni i dokumentarno-igrani filmovi koi bile prika`ani na brojni me|unarodni filmski festivali. Ova e vtoro prodol`enie na negovite drami koi ja krstarea MAKEDONIJA, ru{ej}i gi makedonskite yidovi i gradej}i gi makedonskite mostovi na kulturno i duhovno obedinuvawe.

223


 Dosega{ni izdanija : 01) Drum za Makedonija - Tihomir Stojanovski 02) Po tragite na slavnite Makedonci - Angelina Markus 03) Vremeto na skrbizmot - Tihomir Stojanovski 04) Ne postojat tajni - Piter Bruk * 05) Silata na scenskata glasnost - Tihomir Stojanovski 06) Makedonski drevni vrednosti - Angelina Markus 07) Drami - Denonosii - Tihomir Stojanovski 08) Son od strast - Li Strazberg * 09) Skr{enoto kopje na psevdonimot - Tihomir Stojanovski 10) Na akterstvo - Lorens Olivie * 11) Gimnazium - Tihomir Stojanovski 12) Mese~inski vozbudi - Serafim Gocev * 13) So rogovi i kopita - Ivan G. Singartijski * 14) To~ka na presvrt - Piter Bruk * 15) Makedonski drevni vrednosti 2 - Angelina Markus 16) Poemi za makedonskite carevi - Angelina Markus 17) Pateka na svetiot zbor - Tihomir Stojanovski 18) Makedonija na Makedoncite - Angelina Markus 19) Filip vtori - Makedonecot - Angelina Markus i Risto Popovski 20) Liceto na Boga - Tihomir Stojanovski 21) Makedonska drevna medicina - Angelina Markus 22) Razbudete se Angeli - Tihomir Stojanovski 23) @ivotot na teatarot - Xulijan Bek * (* - prevodi) 224


24) Zasekoga{ qubov - Tihomir Stojanovski 25) Makedonijada - Ivan G. Singartijski * 26) Linija na du{ata - Tihomir Stojanovski (* - prevodi)

225


Izdava~ Edicija Urednik Naslov Avtor Pe~ati Tira`

K.C. "SKRB I UTEHA" LICEUM IGOR STOJANOVSKI DENONOSII 2 - drami TIHOMIR STOJANOVSKI NAM - Skopje 500

KULTUREN CENTAR SKRB I UTEHA "DAME GRUEV" 3 / 2 -18 , 1000 SKOPJE , MAKEDONIJA Telefoni: (++ 389 70) 35 16 59 / 35 15 82 Faks: (++ 389 2) 32 22 175 E-po{ta:

skrbiuteha@mt.net.mk skrb@mail.com

226


227

Деноносии 2 - Тихомир Стојановски  

Драми - Деноносии 2 - Тихомир Стојановски (Деноносии, Леб и игри, Упатства за лудеење, Бакни ме Чернодрински, За секогаш љубов) Едиција „Лиц...

Деноносии 2 - Тихомир Стојановски  

Драми - Деноносии 2 - Тихомир Стојановски (Деноносии, Леб и игри, Упатства за лудеење, Бакни ме Чернодрински, За секогаш љубов) Едиција „Лиц...

Advertisement