Page 14

Arh eo lo gi ja

Na knjižni polici že leta hranim staro emonsko fibulo. Zelena je kot vrag, kot tisti kuščar, ki sva ga letos prvič srečala na Lošinju. In tam nekje blizu; na polici in ne na Lošinju, košček babilonskega zidu, popisanega s klinopisom. Ne razumem ga. Zgolj simbolično, in lep mi je in spomin. Ostanki pradavne zgodovine v neskončno dolgem meditativnem zanosu v mojem varnem zavetju, na policah klasične omare iz komaj preteklega obdobja. Morda iz šestdesetih ali petdesetih let minulega stoletja. Tam, kjer danes stoji Cankarjev dom, se nas je peščica s krampi in lopatami po decimetrih prebijala v globino zemlje, kopala luknje, v katerih so potem poznavalci občudovali pisane zemeljske plasti iz različnih zgodovinskih obdobij in sem ter tja iz njih izbezali kakšen star rimski kovanec, staro črepinjo ali kost. Včasih smo naleteli tudi na ostanek zidu, mogoče ostanek obrambnega obzidja pred barbari ali pa ostanek kakšne hiše s talnim ogrevanjem in podobnimi rimljanskimi novotarijami. Premetavali smo zemljo od jutra do večera. Moč duhu in telesu so nam dajale Gavrilovičeve paštete in domači brendi firme Badel,

V zvokih mesta je drama: Emona kliče - javi se Ljubljana  

A book of poems performed on intermedia event with Theremidi orchestra and VJ projection by Gorazd Krnc

V zvokih mesta je drama: Emona kliče - javi se Ljubljana  

A book of poems performed on intermedia event with Theremidi orchestra and VJ projection by Gorazd Krnc

Advertisement