Page 18

željo po zadovoljitvi, užitku. Potrošnik se užitku s kupljenim blagom sicer približa vendar se, ko ga (po)užije, užitek prestavi.9 Želja sama ustvarja užitek, ne dejanska potešitev. Readymade v funkciji umetniškega dela ne more biti nikoli použit in je vedno ujet v odlog uporabe. S tem vrača potrošnikov pogled gledalcu umetniškega dela. Celoten proces predstavitve Fountain je zašel na konceptualen nivo, kar sicer morda ni bil načrten Duchampov namen, ni pa imel nič proti, a je iz dogodka črpal druga vodila, ki jih je kasneje uporabil. Da bi se delo vzpostavilo v polju ideje, ga je potrebno tja potisniti – torej ven iz običajnega predmetnega sveta. Ker so se readymade izgubili, je moral Duchamp narediti kopije, kar lahko vzamemo kot načrtovano gesto. Pomembna je ideja sama: konceptualna istovetnost z idejo objekta, ne predmetna stvarnost, ne njegova predmetna funkcionalnost, površina objekta ali notranji odnosi med oblikami. Če je Fountain eden ali pa jih je več v polju ideje res ni pomembno, ker je sama ideja matrica. Materialna stvarnost, ki je omogočala vpeljavo ideje, se mora izgubiti. V nasprotnem primeru objekt prevlada nad idejo in postane posredno nosili pomen. Izdelki široke potrošnje v (ob)toku so estetsko nevtralnejši od predmeta, ki je že bil uporabljen, saj ta pridobi ‘individualne’ lastnosti, izdelek široke potrošnje pa je zgolj eden izmed množice še neuporabljenih. Po drugi strani pa veliko bolje ustrezajo Duchampovi tezi primerjave readymada z barvami: readymadi naj bi podobno kot slikarjeve barve bili umetnikova sredstva oziroma material za izražanje. 9 Prestavi ga v iskanje vedno nove želje in nove zadovoljitve – tako subjekt ne more biti nikoli potešen. 16

CIIIID.indd 16

fetiš.10 Če objekta ni, potem od njega ostane ideja, ki postane mit. Sorodno mitiziranje objekta srečamo pri prvi predstavitvi Fountain. Lahko si mislimo, da se je od Duchampa pričakovalo kontroverzno avantgardno umetniško gesto11. Na razstavo društva neodvisnih umetnikov (Society of Independent Artists) – pri ustanovitvi in odboru je sam sodeloval – je Duchamp poslal Fountain, podpisan z drugim imenom, s čimer se je neposredno izognil osebni vpletenosti, kar mu je omogočilo tudi, da je lažje izstopil iz društva, ko je bilo delo izključeno iz razstave. Ob njenem zaključku je sprožil akcijo v podporo skrivnostnemu R.Muttu: prepričal Stieglitza, da je fotografiral Fountain in jo kasneje razstavil v svoji galeriji 291 ter objavil fotografijo in tematsko številko v podporo R.Muttu v avantgardnem časopisu The Blind Man, ki ga je Duchamp sourejal. Pismo podpore R.Muttu naj bi domnevno napisal slepi bralec, seveda pa je po predvidevanjih njegov avtor Duchamp ob pomoči sourednice Wood. Uvodnik izpostavlja, da ni pomembno ali je gospod Mutt fontano naredil sam ali ne – pomembno je, da jo je izbral in ji dal novo 10 Trenutek, ko je bila Fountain prvič predstavljena odboru za postavitev razstave, je tudi taktilen. Mdr. je Duchamp kopije skrbno izdelal, pri čimer nimajo več surovosti geste, R.Muttov1917 podpis v naslednikih postane oblikovan. 11 Po zaslugi na kubističnem neodvisnem salonu (Salon des Indepéndants, Pariz, 1912) zavrnjene in na razstavi Armory (Armory Show, New York, 1913) razstavljene slike Nu descendant un escalier n° 2 (1912), ki je bila v centru pozornosti kot najbolj kontroverzno delo. Duchamp se je zavedal, da ima zavrnitev dela lahko dober vpliv že iz zavrnitev Braqueovih slik na kubističnem salonu, ki so bile takoj razstavljene v drugih galerijah kot kontroverzne in s tem avantgardne.

13.1.2014 23:30:14

Corpus indeterminata  

Opus Corpus indeterminata by artist Zoran Srdić Janežič

Advertisement