Page 13

trikotnika. Gober se nanaša na vmesno polje med mitom in realnostjo. Iz točke D gre daljica v obe smeri in tvori točki ZSJ ter preko točke D zrcalno ZSJ‘. Točki ZSJ in ZSJ‘ pripadata Srdićevi vrnitvi taktilnosti preko odnosa družbe do fetiša. Povezava točk ZSJ in ZSJ‘ s točko D je referenčna: navezuje se na pojav dejanskih pisoarjev v polju umetnosti. Povezava je realna, zato je točka D sečišče. Povezava točk ZSJ in ZSJ‘ s točko G je funkcijska: navezuje se na dejansko uporabo pisoarjev. Povezava je tudi simbolna, zato se točki ZSJ in ZSJ‘ s točko G povezuje z linijama.

Vprašanja namesto uvoda Bralcu se verjetno najprej postavi vprašanje: who the hell is Gober? In takoj zatem: kaj imajo Duchampovi, pa tudi Goberjevi pisoarji skupnega z Lost & found? Zakaj so pisoarji problematičen objekt v polju umetnosti? Bi bili to lahko tudi drugi objekti?

VPELJAVA MITA Kar mi je bilo vedno zanimivo pri Duchampu, poleg izbire pisoarja kot že industrijsko izdelanega objekta, je prefinjen način predstavitve readymade Fountain (1917), četudi je Duchamp zgolj intuitivno sledil celotnemu dogajanju. Ni gre zgolj za to, da je Fountain kot readymade zanimivo izhodišče za premislek o naravi dela: tako reflek-

CIIIID.indd 11

sije umetniškega in produkcijskega dela kot tudi vloge umetnosti in njene vrednosti. Ta izhodišča so izhajala iz širših polemik avantgardnih gibanj v Evropi in bila Duchampu znana vsaj iz njegovega poznavanja kubizma, nadrealizma in dade, morda pa niso bila nikoli toliko izostrena v samih delih kot pri raznih predhodnikih readymade, npr. papier colles (1912/13) Picassa in Braqua. V tem obdobju se je tudi Duchamp spraševal, ali je možno ustvariti umetniška dela, ki to niso. Prisotna formalna izhodišča niso bila neposredno povezana s Steinerjem in njegovo ideologijo razsrediščenega ega.1 Pri Fountain in ostalih readymadih iz obdobja Duchampovega bivanja v Ameriki je čutiti, da je osnovno zanimanje za že ustvarjene predmete iz življenja povezano z nacionalnim prostorom, kar lahko pripišemo Duchampovemu prepoznavanju zgolj tistih predmetov iz življenja v kozmopolitski Ameriki, ki so se po eni strani razlikovali od pariških, po drugi pa so jih proizvajalci pretirano poudarili in karikirali. Tako je In advance of the broken arm (1915), eden izmed prvih readymadov nastal iz Duchampovega navdušenja nad lopato za kidanje snega, izdelkom, ki ga v Franciji še ni videl. Približno s tem delom je Duchampu prišlo na misel poimenovanje del kot readymade, vsakdanjih 1 Steinerjeva ideologija je nedvomno vplivala na Duchampovo zavzemanje za spremenljivost jaza/umetnika ter slučajnost umetniškega dela. Neločljivost in prepuščanje določenih stvari naključju, predvsem v interpretaciji, ki jim Duchamp sicer nikoli ni oporekal, pa je posledično vplivalo na to, da so readymadi tako odprti za mnoštvo interpretacij o statusu umetnine. 11

13.1.2014 23:29:41

Corpus indeterminata  
Corpus indeterminata  

Opus Corpus indeterminata by artist Zoran Srdić Janežič

Advertisement