Issuu on Google+


NASILJE NAD OTROKI


KDAJ JE OTROK OGROŽEN? Otrok je ogrožen, kadar je dejansko utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na zdravju ali v razvoju. Očitna škoda je posledica ali le-ta grozi zaradi slabega ravnanja ali opustitve dolžnosti skrbi tistih, ki so odgovorni za skrb za otroka.


ZLORABA OTROK Zloraba je vsako grdo ravnanje ali zanemarjanje otroka, zaradi katerega otrok utrpi škodo, telesno ali duševno. Zloraba je lahko fizična, čustvena ali spolna. Ne glede na to, kakšna je narava grdega ravnanja, ki ga trpi otrok, predstavlja to zanj v vsakem primeru negativne posledice, ki zaznamujejo njegov razvoj, tako telesni kot osebnostni.


V dru탑ini, kjer se izvaja nasilje, so otroci neposredne ali posredne

탑rtve nasilja.


Vedenja navezanosti se razvijejo tudi v okoliščinah trpinčenja otroka. Etnološki koncepti, na katere se je naslanjal tudi Bowlby, govorijo o tem, da je navezanost vrojena tendenca socialnih bitij in ima biološke funkcije zagotavljanja varnosti. Da bi se pojavila vedenja navezanosti, niso potrebne zunanje ojačitve. Rutter (1993) poudarja, da se vedenja navezanosti pojavijo v najbolj neustreznih pogojih. Tendenca razvoja navezanosti naj bi bila močno odporna na “propad”.


ZANEMARJANJE O zanemarjanju govorimo, ko otrokovi starši ali skrbnik opuščajo otrokove primarne potrebe, kot so: • • • •

potreba po hrani, spanju, varnosti, zaščiti zdravja ... ne nudijo mu ustrezne oskrbe in nadzora, vzgoje in izobraževanja ...


ČUSTVENA ZLORABA Čustvena zloraba predstavlja vzorec ravnanj, ki prizadenejo otrokov čustveni razvoj in občutek samovrednotenja: • • • • •

zavračanje – starši otroka ne sprejemajo, ne izražajo občutkov naklonjenosti, ljubezni do otroka, ga ponižujejo, zmerjajo, ignoriranje – starši psihološko niso na voljo otroku, preokupirani so sami s seboj in ne kažejo zanimanja za otrokove potrebe in vedenja, za otroka ne kažejo pravega interesa, ustrahovanje – grožnje, poniževanje, uničevanje lastnine, grožnje in napadanje otrokovih živali, ljudi, ki jih ima otrok rad ... izolacija – otroku niso dovoljeni stiki z drugimi, sodelovanje v izven šolskih dejavnostih, družabnih aktivnostih ... učenje negativnih vedenjskih vzorcev – otroka se izpostavlja, uči, vpleta v antisocialna ali socialno deviantna ravnanja (nasilje, zloraba drog, tatvine).


FIZIČNA ZLORABA O fizični zlorabi otroka govorimo, ko odrasli ali kdo drug otroku namerno zadaja fizične bolečine, katerih posledice so vidne na njegovem telesu, v motnjah njegovega telesnega in psihičnega razvoja in je zaradi njih lahko ogroženo celo otrokovo življenje. Pretepanje, udarjanje, brcanje, zbadanje, povzročanje opeklin ... TELESNO KAZNOVANJE = KAZNIVO.


SPOLNA ZLORABA “Stara sem bila 10 let. Poklical me je v spalnico in se usedel na posteljo. Vprašal me je, če sem se že poljubljala s kakšnim fantom. Odgovorila sem, da ne. Rekel mi je, da mi bo pokazal, kako se to dela. Rekel je, da to naredijo vsi očetje. Potem mi je dal en poljub z jezikom. Bilo mi je neugodno, vendar sem mislila, da to res naredijo vsi očetje.” “Kako mami ni vedela, kaj se dogaja, saj je bil večkrat v moji sobi, kot pri njej v spalnici.” “Mami zamerim, ker ni nič naredila. Ne razumem, kako je lahko bila z njim.”


SPOLNA ZLORABA O spolni zlorabi otroka govorimo, ko odrasla oseba ali nekdo, ki je večji od otroka, uporabi svojo moč in vpliv nad otrokom ter izrabi njegovo zaupanje in spoštovanje, da ga zavede v spolno dejavnost. Storilec pogosto postopno gradi zaupen odnos z otrokom, kar mu omogoča lažjo pot do spolne dejavnosti. Poslužuje se prevar, podkupnin, groženj in včasih tudi fizične sile. Spolna zloraba se ne nanaša le na spolni odnos med odraslim in otrokom. Zajema različne oblike spolnih aktivnosti. Spolna dejavnost se navadno razvija od manj intimnih aktivnosti (razkazovanje golote, opazovanje slačenja otroka, dotikanje, poljubljanje ...) do konkretnih spolnih dotikov, aktivnosti (ljubkovanje spolnih organov, samozadovoljevanja v prisotnosti otroka, analne ali vaginalne penetracije ...).


KAJ VSE JE SPOLNA ZLORABA  GOLOTA – kadar je otrok ali mladostnik prisiljen h gledanju golih ljudi ali njihovih spolnih organov ali spolnih odnosov  POLJUBLJANJE – če odrasli otroka poljublja na način, ki povzroča pri otroku odpor in nelagodje  DOTIKANJE – če odrasli otroka prisiljuje, da se dotika njegovih spolnih organov, če se odrasli dotika intimnih delov telesa otroka ali mladostnika, če se odrasli s svojim spolnim udom dotika otrokovega ali mladostnikovega telesa  PORNOGRAFSKI FILMI – prikazovanje pornografskih vsebin otrokom in mladostnikom s strani odrasle osebe  SNEMANJE PORNOGRAFSKIH SLIK ALI FILMOV otrok s strani odraslih oseb  ORALNO SPOLNO OBČEVANJE  PENETRACIJA


KAJ DOŽIVLJA OTROK – ŽRTEV? USTVARJANJE ODNOSA “bila sem izbrana …” “zdaj nisem več sama, osamljena …” ZLORABA “on pravi, da je to ljubezen …” “on pravi, da to počnejo vsi …” OHRANJANJE SKRIVNOSTI IN NADALJEVANJE ZLORABE “zakaj se vedno znova vračam” – začaran krog krivde “umazana sem ...” “rada bi se skrila ...” “nikomur ne morem povedati …” “kako to, da ona (mama) tega ne vidi …” “ali sem sploh pravi fant ...” disociacija, represija, zanikanje …


IZGOVORI STORILCEV • • • • • • •

otrok me je zapeljal vsi očetje to počnejo dajem ti le nekaj spolne izobrazbe moja žena je hladna le ljubezen sem ji izkazoval to je samo najina igra kriva je mati, ve in nič ne naredi ...


STRATEGIJE SPOPRIJEMANJA, KI JIH RAZVIJEJO OTROCI, DA BI “PREŽIVELI”  umik vase, pasivnost – da bi bil neopazen …  pridnost in poslušnost – da si ne bi nakopal jeze storilca ali spravil v težave žrtev …  Izrazito ekstrovertirano vedenje, neposlušnost, destruktivno vedenje … – lahko tudi zato, da bi pritegnil pozornost – “da bi nekdo videl njegovo stisko” …  preokupacija s tem, da bi sebe in sorojence/ter žrtev zaščitil pred nevarnostjo nasilja – stalno je “na preži” …  stalna pozornost in zaščita žrtve – žrtev hoče imeti ves čas “na očeh”, se težko loči od nje, ne želi npr. v vrtec …  stalna čustvena podpora žrtvi  zavračanje žrtve  otrok se postavi na stran storilca – tolerira nasilje storilca, tudi sam začne izvajati nasilje (identifikacija …)  bodisi popolno zavračanje nasilja ali pa prevzemanje modela nasilnega ravnanja, ki “ti da občutek moči”, manjše nevarnosti …


STRATEGIJE SPOPRIJEMANJA, KI JIH RAZVIJEJO OTROCI, DA BI “PREŽIVELI” • oklepanje pomembne igrače, s pomočjo katere otrok “predeluje” izkušnje nasilja • poskuša doseči nadpovprečne akademske dosežke, športne dosežke • zloraba drog, alkohola • prevzame vlogo odraslega v družini, ki mora poskrbeti za gospodinjska opravila, mlajše sorojence • zanikanje • idealizacija družine • suicidalno vedenje • motnje hranjenja • različni strahovi • izbruhi jeze • delinkventnost …


POSLEDICE/ZNAKI/ZLORABE ČUSTVENE TEŽAVE, SPREMEMBE     

otrok je na splošno bolj boječ, preplašen žalost, potrtost, depresivnost, fobije, strah pred temo, strah biti sam pretirani občutki strahu ali paranoje izražanje jeze in sovražnosti do ljudi okoli sebe in tudi do samega sebe  občutki krivde  slabo mnenje o sebi, slabo zaupanje vase ...


TELESNI IN PSIHOSOMATSKI ZNAKI • modrice, opekline, brazgotine, maroge, zlomljene kosti, ponavljajoče se poškodbe, sledi dlani, prstov ... • otekline v predelu spolnih organov, prsi, zadnjice, na notranji strani stegen, vnetja spolnih organov, vaginalne ali analne bolečine ali • krvavitve, srbenje • spolno prenosljive bolezni • nosečnost • kronične bolečine • bolečine v trebuhu • motnje prehranjevanja in motnje hranjenja (bulimija, anoreksija) • motnje spanja • močenje postelje, • težave z dihanjem (pretirano ali preplitko dihanje) • glavoboli ...


SOCIALNO VEDENJSKE TEŽAVE, SPREMEMBE • • • • • • • • • • • •

anksioznost v medosebnih odnosih umaknjen je vase, pasiven ali pa hiperaktiven je razdražljiv ali pa apatičen, odsoten je destruktiven, agresiven ali pasiven, preveč ubogljiv je hladen, “brez čustev” ali pretirano izraža čustva moteni so njegovi odnosi z vrstniki (ker ne sodeluje v šolskih, družabnih aktivnostih …) strah ga je iti domov, beži od doma delinkventnost zloraba alkohola, prepovedanih drog ali drugih substanc poskusi samomora (ali samomorilne misli) telesno samotrpinčenje vztrajno in otrokovi starosti neprimerno spolno vedenje


SOCIALNO VEDENJSKE TEŽAVE, SPREMEMBE 

promiskuitetno vedenje, prostitucija

pomanjkanje zaupanja v ljudi

strah biti z določeno osebo

strah pred dotikom drugih ljudi

preveč ‘’odraslo’’ vedenje, pretirano skrbno do drugih

agresivnost do drugih ljudi in tudi sebe (maltretiranje drugih otrok, mučenje živali – kronično, nasilno!)

laganje ...

LAGANJE • zato, da zaščiti samega sebe ali druge • ker se boji, da mu ne bo nihče verjel, če bo povedal resnico ... OTROCI PRAVILOMA LAŽEJO ZATO, DA BI SE IZOGNILI TEŽAVAM.


OTROKOVO DELO V ŠOLI •

nesodelovanje v šolskih aktivnostih (ne hodijo na izlete, na plese ...)

prihajanje v šolo zelo zgodaj, zadrževanje v šoli po pouku in zelo malo ali nič odsotnosti

pogosto izostajanje od pouka

redno jutranje zamujanje in utrujenost

nenadno poslabšanja otrokovega učnega uspeha, dosežkov, v nekaterih primerih pa se uspeh bistveno izboljša

slaba koncentracija pri pouku

izogibanje telesni vzgoji in slačenju pred le-to

konstantno pretirana opreznost (vseskozi mora biti oprezen in mora znati predvideti, kaj se bo zgodilo)

nespretnost , težave pri vzpostavljanju socialnih stikov

bahanje z veliko denarja

delinkventno vedenje …


POMEMBNO PRI OTROKU, KI JE ŽRTEV ZLORABE, JE PRAVILOMA PRISOTNIH VEČ ZNAKOV. POJAVLJAJO SE V DALJŠEM OBDOBJU IN V BOLJ INTENZIVNI OBLIKI. POZORNI BODITE NA SPREMEMBE V VEDENJU, ČUSTVOVANJU, KOGNITIVNEM FUNKCIONIRANJU, TELESNEM STANJU.


ZAKAJ OTROCI POGOSTO NE POVEDO O ZLORABI • • • •

storilčeve manipulacijske tehnike grožnje storilca storilec otroka podkupuje, mu nudi razne “privilegije”, ugodnosti … naklonjenost do storilca, ki izhaja iz njunega odnosa (ko je storilec eden od staršev, skrbnik, sorojenec …, je ta odnos še posebej zapleten) strah, da mu nihče ne bo verjel strah, da bo izgubil ljubezen drugega starša (npr. matere …) občutki krivde za zlorabo (tepen je bil, ker je bil poreden, zmerjajo ga, ker je slab …) občutki krivde in odgovornosti za razpad družine (če bo povedal o zlorabi …) občutki krivde in odgovornosti za to, kaj se bo zgodilo s storilcem (bo šel v zapor …) občutek sramu komunikacijske sposobnosti (pri majhen otroku so omejene …) negativne izkušnje, ko je že povedal ali želel povedati o zlorabi neustrezen odnos med otrokom in staršem, ki ni storilec (pogosto je to mati – ki otroka ne zaščiti pred zlorabo …) čustvena navezanost na storilca

nesorazmerje moči med odraslimi in otroki

• • • • • • • • •


RAZKRITJE ZLORABE

NAJPREJ:  ZAGOTOVITI OBČUTEK VARNOSTI (PROSTOR, ODNOS, INFORMACIJE ...)  FIZIČNO STANJE – ALI OTROK POTREBUJE ZDRAVSTVENO POMOČ, OSKRBO?!  ČUSTVENO STANJE (“priznanje” čustev, izražanje čustev …)  INFORMACIJE  KAKO JUTRI?  VIRI PODPORE (družina, šola, vrstniki …)


POGOVOR Z OTROKOM


OTROKOVE POTREBE  da se počuti varno  da se počuti sprejeto in ljubljeno  po razumevanju in podpori zaupne odrasle osebe  da mu odrasli verjamemo  da ga odrasli zaščitimo

 da ve in razume, kaj se dogaja  da je lahko samo otrok  da odziv strokovnih služb ne poglobi njegove stiske  da storilec sprejme odgovornost za nasilje in njegove posledice  da se mu zagotovi primerno ter pravočasno svetovanje ali terapevtsko obravnavo


Potrebno je zagotoviti, da bo otroku potrebno čim manjkrat povedati o zlorabi, nasilju v družini. Pred vsakim pogovorom moramo poznati njegov CILJ – kaj želimo s pogovorom doseči (pridobiti informacije – katere?, nuditi otroku podporo …). Pogovor moramo izpeljati tako, da bo za otroka čim manj naporen in stresen. Ne smemo mu povzročiti še dodatne škode!


PRVO PRAVILO PRI POGOVORU Z OTROKOM IN Z ŽRTVAMI NASPLOH JE: • • • •

POSLUŠAJTE. OPAZUJTE. VPRAŠAJTE. NE SKLEPAJTE PREHITRO IN NE DELAJTE PREHITRIH ZAKLJUČKOV.


AKTIVNO POSLUŠANJE  Sogovornika pozorno poslušamo in ga ves čas ne prekinjamo.  Smo empatični.  Pozornost in zainteresiranost pokažemo tudi s telesno držo in neverbalno govorico.  Sogovornika spodbujamo h komunikaciji s preprostimi besedami, “pripombami” (“Ali mi lahko poveš kaj več o tem ...?”, “Aha”, “razumem” ...).  Neverbalno spodbujamo sogovornika (npr. s kimanjem glave ...).  Ne postavljamo preveč vprašanj v stilu zasliševanja.  Postavljamo več odprtih vprašanj (kaj, kdo, kako …).  Občasno s svojimi besedami povzamemo to, kar nam je oseba povedala – parafraziramo (povzamemo zgodbo in čustva osebe).  “Jaz sporočila” – sogovorniku sporočamo, kaj mi doživljamo, kako mi vidimo stvar … in ne kaj on doživlja ... (“jaz mislim ...”, “meni se zdi …”, namesto “ti si …”)  Poimenujemo čustva, ki “so za besedami, izjavami” (“si jezen” …)  Preverimo besede, izjave, ki jih ne razumemo.  Pozorni smo na neverbalno komunikacijo sogovornika.  Upoštevamo pomen molka – znati ga moramo dopustiti in prenesti.


SMERNICE ZA ODZIV NA OTROKOVO RAZKRITJE ZLORABE  Ostanite mirni. Vaš prvi odziv je zelo pomemben.  Verjemite, kar vam otrok sporoča. Otrokom prepogosto ne verjamemo. Otroka poslušajte na neobsojajoč način.  Potrdite otrokova čustva.  Otrok bo o svojih izkušnjah morda govoril z direktnimi, slikovitimi izrazi. Bodite pripravljeni. Poskusite uporabiti iste izraze.

 Ne izogibajte se temam, ki vas spravljajo v zadrego. Otroku dajte vedeti, da se lahko z vami pogovarja o vsem, kar ga teži.  Ničesar ne projecirajte in ne sklepajte vnaprej. Naj otrok pove svojo zgodbo, ne delajte nikakršnih zaključkov.  Otroku zagotovite da:  vam ni vseeno;  ste še vedno njegov prijatelj;  ni on ničesar kriv.  Otroku povejte, kako boste ukrepali.


NEUSTREZNI ODZIVI • • • • • • • •

• • • • • •

Zanikanje, da se je zloraba, nasilje zgodilo, dogajalo. Poudarjanje otrokove krivde in odgovornosti. Pretirana reakcija. Poudarjanje statusa žrtve. Preveč zaščitniško vedenje do otroka. Sugestivna vprašanja. Negativna oblika stavkov. Dve vprašanji v enem stavku, kompleksna vprašanja (kdo, komu, kaj …). Tujke, abstraktne besede. Vprašalnice “zakaj”. Izražanje šoka, tega, da ne verjamemo. Kritiziranje, moraliziranje, oštevanje. Grožnje. Obljube, ki niso v naši moči ...


PRIJAVA ZLORABE Zlorabo otroka je potrebno prijaviti! O zlorabi otroka lahko … sporočimo  Centru za socialno delo … podamo prijavo  Policiji – 113 – 080 1200 (anonimna prijava) – Policijske uprave/kriminalisti za mladoletniško kriminaliteto

Državnemu tožilstvu

Za nasvet, pomoč in informacije v zvezi z zlorabo se lahko obrnete tudi na nevladne organizacije.


Prijavo lahko podamo: • • • •

pisno ustno v fizični obliki po elektronski pošti

Prijava naj vsebuje kaj smo videli in kaj nam je otrok zaupal in ga, po naši oceni,ogroža.


Pravilniko o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode (Ur. L. RS 004/2009): • ravnanje ob zaznavi nasilja • nudenje pomoči otroku, ki je žrtev nasilja • sodelovanje z drugimi organi


Kadar te prosim, da me poslušaj, ti pa mi začneš dajati nasvete, takrat ne narediš tega, za kar te prosim … Kadar te prosim, da me poslušaj, ti pa me začneš spraševati zakaj, takrat ne morem čutiti na svoj način, takrat poteptaš moje občutke … Kadar te prosim, da me poslušaj, ti pa začutiš, da moraš narediti nekaj, da bi rešil moj problem, takrat me razočaraš, pa naj se sliši tako nenavadno … (neznani avtor)


Vsi otroci imajo pravico, da so varni, moÄ?ni in svobodni.

Hvala za vaĹĄo pozornost.


CAP Preventiva zlorabe otrok_Nasilje nad otroki