Page 1

infokunigunda mini spešl edišn Res Nullius

letnik 5 številka 3


Z BESEDO

OB ROB Tina Felicijan, odgovorna urednica

Privošči Privošči Privošči si si si banančo! banančo! banančo!


In Res Nullius. V soboto 2. julija ob 21.00 v letnem kinu!


ROCK‘N‘ROLL

res nullius na prekletih bazarju Predstavniki pristnega

rock‘n‘rolla Res Nullius so po No One Can Like The Drummer Man, Dead Town Dogs, Zdravo je biti divji in Revolver ljubezni izdali novo ploščo. 10 novih skladb so posneli v glasbenem centru Pavarotti v Mostarju, pod producentskim vodstvom Žareta Paka. Pevec Zoran Benčič in basist Boštjan Časl pravita, da nova plošča zveni še bolj prvinsko. In kako bo zvenela 2. julija v letnem kinu?

novo ploščo ste naslovili prekletih bazar. Zakaj? Bazar je od nekdaj bil trg. Na trgu se kupuje, prodaja, ponuja. Zdaj smo na trgu, ki je v principu prekletih trg. na bazar ste jo poslali šele, ko ste bili povsem prepričani, da je to to. Po dolgem času smo se odločili, da bomo to ploščo naredili z ljudmi, ki lahko potegnejo iz nas to, kar bi mi radi. Obrnili smo se na ljudi, ki so v Sloveniji najboljši. Čutili smo, da to, kar imamo zdaj v roki, moramo dat nekomu, ki ve, kaj hočemo. Rabili smo nekoga, ki bi prevzel to, kar imamo na vajah, kar smo mi v živo, kako funkcioniramo med sabo in to prenesel na trak. Prenesti vajo na plato. To je velika vaja. In nastalo je to. trajalo pa je sedem let. Ne bomo lagali. Smo precej len bend, to je dejstvo. Imeli smo neke konfrontacije med sabo, ampak to je naša stvar. Problem je bil vedno v nas. Ampak – sedem let ni merljiva kategorija v smislu kvalitete. Naših sedem let je za njihovih 26. torej ste zadovoljni s produktom? Absolutno. Ne damo od sebe, dokler nismo mi zadovoljni. Mogoče je tudi to stvar teh sedmih let. Dokler nismo imeli stvari v roki, ko bi rekli, to je to, pač nismo posneli. Lahko bi dali ven po dveh letih in rekli: v redu je, samo da je. Ampak pri nas je to potrebovalo čas. Nismo hiperaktivni, rabimo dosti časa. tudi na tej plati poslušamo pristen rock‘n‘roll. Mogoče še bolj grob. To nam je uspelo. Naša osnovna ideja je bila, da dril, ki ga imamo na vajah, preusmerimo na ploščo. Mi smo vse v živo snemali. To pomeni, da štirje ljudje odigrajo brez napake. Toliko smo vadili, bili smo tako dobri, da smo posneli brez napake v prvem poskusu. Zato zveni tako prvinsko. Tako nobena druga plošča še dolgo ne bo zvenela. Produkcijsko so vse plošče iste, ker vsi delajo na isti način. Razen nas.


besedila so vedno izjemna. Kako jih pišeš, Zoran, po intuiciji, inspiraciji? Karkoli bi rekel, bi bila laž. Ne spomnim se, kako to napišem. Vem samo to, da se moram usesti in si vzeti čas. Vem, da je to pri meni osnovno pravilo. To je delo, ne čakanje na inspiracijo. Nisem Jim Morrison. Meni besede ne prihajajo, jaz se moram trudit za to. drugod na prekletih bazar gledajo kot na povratek Res Nullius. Se imate za povratek? Nikakor ne. To je neumnost. Nekaj tako trajnega, kot smo mi, nima povratka. Redno se dobivamo in delamo, ves čas se zabavamo. V teh desetih letih smo se dovolj spoznali, da vemo, da je na prvem mestu interes vsakega posameznika, to je delanje glasbe, potem je prijateljstvo. Nihče od nas ni biser, ampak se toleriramo. In ne jebemo si mater drug drugemu. na velenjskih odrih se redno pojavljate, drugje pa vas redko vidijo. Zakaj tako malo nastopate? Mislimo, da to ni vprašanje za nas. To je vprašanje za organizatorje. Zakaj je nekdo s volkswagnom pomembnejši kot nekdo iz Velenja. v velenju pa imate kultni status. Saj smo tu doma. V principu pa imamo kultni status povsod. Razen v Ščavnici ob Sotli. Ste močno vpeti v velenjski diskurz? Ne. Vsako stvar, ki jo napišemo, lahko prežarčimo v drugo mesto, ne bo spremembe. tudi to, da ima zrak okus po črnem? Kje pa danes zrak nima zrak okusa po črnem? kritiki so vas imenovali najboljši vzhodnoevropski rock‘n‘roll bend, priznavajo vam izjemo kvaliteto. se imate za top? To ni tekmovanje. Je delanje dobre glasbe. Ne glede na vse kritike, pozitivne ali negativne, je ta plošča še vedno naš produkt. Ostaja takšna, kot je. To je še vedno naša plošča. razmišljate o spotih za nove komade? Kje jih lahko pokažeš? Danes nimaš nekega smiselnega medija, kjer bi lahko še kaj pokazali, ne samo povedali. Naša poslovna strategija je, da bomo o spotu še razmišljali.

dr Fo egan to : G je: Ti or na an F Pe elic tra ija še n vić

načrtujete turnejo? Za Slovenijo je turneja hecen izraz. Turneja pomeni, da greš za šest mesecev od doma. Slovenijo pa lahko prevoziš v štirih urah. Če turneja pomeni imeti čim več koncertov, potem si tega vsekakor želimo, da pokažemo, kaj imamo. velenje je kar evforično pred koncertom v letnem kinu. To nam seveda veliko pomeni. To so naši ljudje in ne bojimo se jim pokazat, kaj smo pripravljali. V letnem kinu pa si predvsem obetamo dobro zabavo. Letni kino je odličen koncertni prostor, užitek bo nastopati tam.


Nekaj misli o plošči Prekletih bazar je zbral programski vodja mladinskega kluba eMCe plac in programski vodja 13. in 14. festivala mladih kultur Kunigunda Matej Voglar.

kritika lokacija d o g o d e k

»Res Nullius s svojim petim albumom oz. tretjim v Slovenščini z naslovom “Prekletih Bazar” ostajajo na stari preverjeni poti. Kar pa v njihovem primeru nikakor ne moremo šteti za slabo. Preden sem vstavil cd v player v avtu, sem se bal, da bodo drugačni, drugačni in slabši, a sem že po prvih Zokijevih besedah “Slikam svoj srd, klasični js” slišal, da temu ne bo tako. Iz zvočnikov je prihrumel tisti zvok, ki smo ga vajeni. Deset komadov, ki so zvočno in kompozicijsko gledano logično nadaljevanje prejšnjih dveh albumov, podkrepljenih s času primernimi besedili, je to, kar

sem osebno od njih pričakoval. Novost na tem albumu sta dve baladi, bolj mirni, kot smo bili od Resov vajeni, a še vedno povsem v konceptu njihovega stila, z dodano ustno harmoniko in vsem, kar paše zraven. Ob drugi “rundi” poslušanja sem izmed komadov že začel prepoznavati hite, zdeli so se mi znani, besedilo sem kar znal na pamet in noga je močneje stopila na plin. Predvidevam, da bo tudi širša javnost kmalu začela uporabljati fraze s tega albuma v vsakdanjem življenju, kakor se uporabljajo fraze iz prejšnjih dveh.«

Prekletih bazar bodo predstavili 2. julija ob 21. uri v izjemnem ambientu letnega kina ob Škalskem jezeru v Velenju. Kot predskupina bodo nastopili domačini Big Addiction. Karte že lahko kupite v predprodaji v eMCe placu ali Max klubu. Cena vstopnice je 5 €, vstopnice in albuma pa 9 €. V primeru dežja se dogodek prestavi v Max klub. Letni kino je edinstvena urbana prireditvena lokacija. V objemu gozdiča ob Škalskem jezeru od leta 2009 potekajo različne prireditve. Pozimi drsališče, poleti festivalski prostor. Leta 1950 udarniško zgrajen amfiteater je v več kot pol stoletja prerasel gozd. V prostovoljski akciji »Udarimo še enkrat, gremo se ušvicat!« so mladi Velenjčani stari letni kino odkopali in spremenili v enega najlepših koncertnih prostorov v naravi. »Ne sprejemajo kompromisov. Raje bodo izbrali usodo Divje horde. Ne prodajajo se za prgišče cekinov« (Gregor Bauman, TV Večer, 2011). Ko »so«, gredo zmeraj do konca. Ne delajo na silo. Ravno nasprotno – čakajo, da stvari dozorijo, potem pa trdno stojijo za svojim delom. V nenapisanem ohranjajo danes pogrešano nedotakljivost ali stanje brezkompromisnega duha, ki identiteto ohranja s sebi lastnim čustvenim razponom (Siol 2011, 24ur.com 2011, Primorske novice 2011). 6


PROSTOVOLJČANI Velenjski festival prostovoljstva Ob letošnjem Evropskem letu prostovoljstva je prejšnji mesec na Cankarjevi ulici potekal že peti festival prostovoljstva. Na festivalu so prostovoljska društva iz SA-ŠA regije predstavljala svoje dejavnosti na stojnicah vzdolž Cankarjeve ulice. Na prireditev, ki sta jo pripravila Mladinski center Velenje in Šolski center Velenje, se je od 40 povabljenih odzvalo 13 društev.

Ob začetku prireditve je zbrane nagovoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Po govoru pa smo mu novinarji INFO Kunigunde zastavili še nekaj vprašanj. Na vprašanje, o pomeni prostovoljstva za Velenje, je odgovoril z besedami: »Z eno besedo bi prostovoljstvo označil kot neprecenljivo, ker je v Velenju vgrajeno v ljudi. Namreč prostovoljno delo je pripomoglo k nastanku komunalne, prometne infrastrukture, navsezadnje, s prostovoljnim delom je bila regulirana tudi reka Paka. Seveda govorim o prostovoljstvu v obliki udarniškega dela, ki so ga opravile tukajšnje prebivalke in prebivalci. Danes gledamo na prostovoljstvo s posebnimi občutki, namreč v družbi naj bi človek za vse, kar naredi dobrega, prejel plačilo, medtem ko prostovoljci to teorijo spodkopavajo. Pomagajo tistim skupinam ljudi, ki pomoči drugače ne morejo prejeti. Ob vsem, kar sem povedal, pa sem prepričan, da bo prostovoljstvo v mestni občini delovalo naprej, kot je do zdaj.« Tudi župan ima veliko prostovoljskih izkušenj. »V življenju sem opravil mnogo prostovoljnih del in bi na tem mestu omenil, da sem bil med drugim tudi brigadir v delovnih brigadah in na to sem izredno ponosen.« Nato je imelo vsako društvo nekaj minut za nagovor množice zbranih. Tako so se nam predstavili Mladinski center Velenje, Šolski center Velenje, Društvo za boj proti raku, Varstveno delovni center Saša, Društvo Sožitje, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Društvo multiple skleroze, Zveza prijateljev mladine Velenje ter Karitas. Nato je sledil kulturni program s plesom in pesmijo, ki so ga pripravili dijaki Šolskega centra Velenje in še dodatno popestrili prireditev. Med vsem tem vrvežem pa je novinarska ekipa opravila še intervjuja z Majo Ovčar iz Mladinskega centra in Marijo Kuster Kortnik iz šolskega centra. Z Majo smo se pogovarjali o pomenu festivala prostovoljstva: »Danes smo se zbrali tukaj na Cankarjevi z namenom, da naše sokrajane poučimo o delovanju prostovoljnih društev našega mesta. Letos poteka že peta taka prireditev, ki se zgodi vsako leto v zadnjih dneh meseca maja.« Marija Kuster Kortnik pa nam je dodatno pojasnila prostovoljsko delovanje na Šolskem centru Velenje: »Šolski center na začetku leta povabi vse dijake k prostovoljnemu delu, ki potem lahko izbirajo, kako se bodo prostovoljno udejstvovali na zelo širokem področju. Lahko delajo kot pomočniki vzgojiteljev v vrtcih, pomagajo učencem z učnimi težavami v osnovnih šolah ali pa dijakom na šolskem centru. Naši prostovoljci tudi obiskujejo starejše, se z njimi pogovarjajo, berejo jim knjige … Tako tudi starostnikom pomagajo in jim krajšajo čas. Prav tako pa se povezujemo z Mladinskim centrom, Zvezo prijateljev mladine in azilnimi domi živali, kjer lahko sprehajajo živali. Za tiste, ki pa se radi udejstvujejo na področju kulture, pa je tu še možnost dela na Velenjskem gradu in v knjižnici. Zavedamo se pomembnosti tega, da prostovoljstvo približamo mladim, ker s tem pridobimo ogromna znanja in tvorimo nova poznanstva z ljudmi s celega sveta. Ampak odziv mladih ni ravno najbolj številčen, kajti z leti število prostovoljcev upada … Ampak to so trenutni ‚modni trendi‘ (smeh.)« Ob koncu prireditve smo se vsi strinjali, da je bil ta dan zelo pomemben za vse občane, predvsem pa za mlade, ki so že od nekdaj stebri prostovoljstva v družbah po svetu.

»Prostovoljci so edini ljudje na svetu, ki vplivajo na svet in ljudi s sočutjem, nesebično skrbjo, potrpežljivostjo in čisto ljubeznijo eden do drugega. » Erma Bombeck


Z NAŠE GA ZELJ NIKA STAND UP

2. julij – 20.00 – Sončni park (betonska ploščad)

Na rahlo zapostavljenem in „pozabljenem“ prireditvenem prostoru v Sončnem parku se lahko na poti na koncert Res Nullius v letnem kinu ustavite na zabavni postaji. Za smeh bodo poskrbeli Heroji večera: Uroš Kuzman, Martina Orsag, Marko Kumer – Murč in Klemen Bučan. V primeru dežja bo STAND UP večer v eMCe placu.

i ih ih

e HhA ho o h -ho

HA-

hihi hHihA ihHhohe-hho - hAoho - e-h

hi hi hih hi i hi

eo o-hoo h-h -h e h hhhhoa ee-he o hh-h HA h o H h h o e HA A oa e e hhho o h -hh-h e oa h-ehe o ihi hih ihi hih

HA

-

ho

ho-ho

ah

a ha-h

-a h h a h aha a hihi ho -ho h -ho

Prah z Dni mladih in kulture se je že polegel. Med razturavanjem na odru na gradu se je v atriju dogajala mala drama.

Več ne spijejo – in vse boljši so

Komedija v dveh prizorih

h

h

-e hoo-h o h H o A -h eh e eo h h ho he

hi hi hih hi i hi hi h hi i hi hi hi

Piše: Tina Felicijan | Foto: Goran Petrašević

Goga Sedmak – artist Žare – artist Davor Gobac – artist Nika Brodnik – staff Nastja Stropnik Navršnik – press Tina Felicijan – press Sobotna noč v na Velenjskem gradu.

POLETJE NA KOTALKALIŠČU 4. julij – 17.00 – Kotalkališče Velenje

1102: športno-družbena dejavnost za otroke in mladostnike Skupnostni projekt v okviru programa INKUBUS bo z zanimivo vsebino družbeno in športno angažiral velenjsko mladino. Za popestritev prostočasnih počitniških dejavnosti bodo skrbeli mladinski delavci (Ira, Jasmina, Albin …), prostovoljci Evropske prostovoljne službe programa MVA (Ausma in Mustafa) in animatorji. Poletje na kotalkališču spremljaj na www.mc-velenje.si

1. prizor 1. slika Park pred Velenjskim gradom, kjer je polno ljudi – prišli so na največji rock žur leta. Ura je nekaj čez deseto zvečer. Pravkar nastopajo Zmelkoow. Zrak trgajo glasni basi. Nastja in Tina se dobita z Niko pred vhodom v back stage, da naredita intervju s Psihomodo Pop. Nika: Sta? Nastja: Ja, itak, bo ... Nika: Kk se mata? A je fajn? Tina: Js sm šele dobr prišla, sam mi je kul, itak. Hodijo proti atriju gradu. Nastja: Ja valda, ful bo dobr žur. Komi čakam na Bit. Si mrmra. Zadeli smo filozofijo u čelo ... Nika: Ka sta tk prestrašene, punce?! Sej so fajn pobi! Nastja in Tina: Pa ja ... sej ni panike ... v redu sma! Nika: Ej prav prvi pir pijem dans ... ne upam si ko morm itak furat domou. Tina: Waa, ker bed. Eh sej boš nadomestila na zaklučku. Nika: Davor punce so prišle. A bi lahk nardile? Davor: Pa da ... pa odmah?


Tina: Ja lahk bi, sam, a gremo notr sedet, ko tule ful odmeva, pa ne bo v redu za radio. Davor: Mog li pušiti unutar? Nika: Ne! Ne! To pa ne. Je preveč lesa! Nastja: Sej boma počakale.

Nastja: Ste že videli oder oziroma kaj si mislite o našem placu za nastopanje? Davor: Dobar je plac za nastup al sam došao već je pala noć pa nisam vido kraja i to mi je žao. A tu mi je simpatično. Ovaj muzej je baš lijep. A nismo uspeli otkrijet kak se na kovanice tamo neke nakuca na aparatu tamo. Nastja: Kaj vam pomeni dan mladosti, kako se ga spominjate? Davor: Pa ja se sjećam dana mladosti da nikad nije bilo škole. I onda so sva ona normalna djeca su išla nekam, a mi ovaj smeh malo drukčiji, mi smo ono zbrisali neka. Ali bilo je zabavno. Taj dan mladosti je bio super. Ništa se nije radilo. Nastja: Kaj pa kakšen spomin na pionirčke? Davor: Pa ja sam bio pionirček. Imao sam kapicu, ona sportska dvorana, ona zakletva sve. Nastja: Kaj pričakujete od današnjega nastopa? Davor: Se napol uleže na klop. Pa bit će sve dobro. Ako je publika koja voli rokenrol onda bit će sve dobro. Tina: Zakaj ste se pa odločli za nastop na DMK-ju? Davor: Pa mi smo napravili ploču prije dvije godine. I sad dolazimo često u Sloveniju. Drago mi je, da smo u Velenju, ja mislim, da smo već treći put. Al tad sam dosta pio pa se baš ne sjećam. Tina: M  islim, da je štir al pa pet let od zadnega koncerta dol v rdeči dvorani. Davor: Da da, to se sjećam. Evo tad nisam više pio. Ja, štekamo. Nastja: Okej, fajn se mejte, hvala lepa!

2. slika V kamrici v atriju Velenjskega gradu. V prostor vdira dišeč zrak iz atrija. Majhna luč meče več senc kot svetlobe. Davor: Ajde curice. Vztraja, da bo sedel na sredini. Nastja: Super. Ne bova dolgi, nimava nobenih težkih vprašanj. Davor: Vi ste ista firma ili svaka za sebe? Tina: Veš kk je ... js bom tole porabla jutri v programu Radia Velenje, pa v četrtek bomo objavli izjavo pod fotko v Našem času, v loklnem cajtngu. Nastja: Ja js bom pa za ŠŠK novice. Davor: Pa super. Baš mi je drago, da se mediji interesiraju za nas. Nastja: Ja mogoče bi tole vprašanje bilo boljše po tem, ko bi že nastopili, pa vendar, kako se danes počutite tukaj v Velenju, na gradu? Davor: Kako se osjećamo? Super. Dobro se osjećamo. A bili smo mi u Velenju jednom par puta. Ja se sjećam, kad smo svirali u nekom salonu izvan grada prema sto godina. A bio sam jako iznenađen, kakve pedeseta vrste viskija imate. Ja šest godina ne pijem. Ali to mi se nekako urezalo u pamćenje. Svi ti viskiji …

9


Žare: Pomoli glavo v atrij in se reži. A rabiš pomoč? Smeh. Js sm nosilec. Potegne iz žepa pločevinko piva. Nosilec Laškega. Še dobro. Nastaja: Najprej me zanima, kako se imate Velenju. Goga: Jaz sem se takoj, ko sem prišel sem, začel počutit kot en grofič, kar pomeni, da moja navadna, bom reku proletarska zgodovina, za katero sm mislu, da sm ji pripisan, ni taprava. Jaz sem v bistvu en takšen kr grofič, celo kakšen lorda al pa vojvoda. Milorad, ne ... milord. No ... Zarad tega, ker sem prišu sm in se takoj počutu ful domače. Najprej sm na stopnišču našu hladilnik s pivom, kar me najbolj navdihuje. In takoj na levo še vece. Tko da super je blo. Nastja: Ko ste bli povableni na današnji dogodek na DMK, ste bli veseli? Goga: Ej! Bli smo tako vzhičeni, da potem ko smo že več dni zapored gledali samo mehiške telenovele na televiziji, smo naenkrat si oblekli kratke hlačke in šprintarce in tekli okrog koprskega stadiona en teden. En teden smo tekli v podporo tednu mladih in se veselili tega povabila. Nastja: Odlično, no pa ko smo že ravno pri mladih, kako se vam zdi, da Šaleški študentski klub pripravlja takšen projekt? Dnevi mladih, dnevi kulture. Goga: T  o je super. S tem da bi še vedno rad poudaru, da so mladi samo en segment populacije. Tu ne smemo pozabit na srednjeletne občane in senjore, ne. Js predlagam, da dodajo vsemu tednu mladih, al kaj, je mesec mladih ...

2. slika Ista kamrica. Tokrat sedejo nasproti: Goga, Nastja in Tina. In diši še bolj kot prej.

Nika: Ka je punce ... žurirata! Tina: Ja mal se nama bo jezik zapletu. Gredo v back stage v atrij. Nika: Ej po moje so pevcu glih primli antibiotiki. Zdle ma še intervju, pol pa bo. Mal še. Tina: Grem na vece.

2. prizor 1. slika Ura bo že polnoč. Psihomodo Pop nažigajo. Nastja in Tina se neubogljivih nog prebijata skozi publiko in se dobita z Niko. V hrib gre lažje kot prej.

10

Nastja: Dnevi mladih. Pol se pa sami odločijo kolk časa bojo meli. Smeh. Goga: E super, prebrisano. No da dodajo še dneve srednjih let. In potem povabijo vse starše tistih, ki so prišli na teden mladih. In jim prinesejo Terezo Kesovijo. Tudi kakšnega partizanskega govorca. Vrtijo na Slovenija ena hkrati zraven Kulturne diagonale. In še kaj. Ker se težko na hitro spomnim še kaj, predlagam en brain storming. Oziroma, da tisti, ki bodo to organizirali, nardijo brain storming med tisto populacijo, ki ji to pripada. Nastja: Pa še vas povprašajo za mnenje. Goga: Mi smo samo nevtralni recenzenti. Ampak pod pogojem, da smo honorirani v višini ene gajbe Laškega. Približno. Nika: Sej mamo tut organizacijo za tretje življenjsko obdobje. Naj oni skrbijo za take senjorje, ko bom js stara, se bom pa pridružla. Goga: Vse vzamem nazaj. Tisto prej brišite iz zapisnika. Nastja: Pa ko smo že bili malo nostalgični, kaj vam pomeni dan mladosti, kako se ga vi spominjate? Goga: Ja, še iz časov, ko smo bli mladi. Kdaj je blo? 1728? To je blo res noro ne. Žare: Takrat so še original tipi tu gor živeli. Goga: In jaz se spomnim, da smo čofotali v nizki vodi v Simonovem zalivu, bla je še sveže pripeljana mivka. In ne bom povedal kdo, ampak je lulal direkt v morje zram mene. In to je še dodatno ogrelo more, a ne, kaj pa vem, prej ej blo 22 pol pa kr na enkrat 27 stopinj, kar je bilo v tistih časih kr v redu. Dandanes na to gledam drugače. Ampak mladost je res svojstveno obdobje. Tina: Ja vi velik igrate za študente, na mladinskih festivalih. Zakaj se za to odločate? Goga: Zato ker študentje imajo po nekem zakonu se mi zdi dosti dnarja. Ljudje, ki bi to organizirali in nimajo dnarja, tega ne morjo nardit. Za razliko od splošnega prepričanja, smo rokerji kr ena pogoltna bitja. Naš menedžer, ki pobere približno polovico denarja, si že dolgo želi novega mercedesa. In tako nabija ceno. Tu moj kolega Žare zgleda ko en klošar, ampak on zbira, ne boste verjeli, prstane z velikimi rubini. In to ful stane. Pokaži. Žare: Se vidi sled. Kramljajo, srkajo kave, se drug drugemu režijo in razmišljajo, kako bo intervju videti na papirju.

Goga: I mamo, bom reku, precej nizkotne potrebe. Smo pogoltna banda. Če organizator nima denarja, ne pridemo. Edini, ki imajo dnar, so študenti. Tu in tam tudi kakšni člani plemiškega klada oziroma tistih visokih kast, ampak smo enostavno ugotovili, da študentov je dosti, in ves čas se pojavljajo novi, ker starejši, ali diplomirajo, ali se postarajo ali vmes umrejo od overdosa. Študija, seveda. In ... tišina sem zgubil rdečo nit. Smeh. Veliko smeha. Še vedno ... Upam, da imaš seznam vprašanj v glavi, da me spomniš, kaj sem na zadnje govoru. Žare: Kaj si nazadnje vprašala? Nastja: Zakaj nastopate za mlade? Goga: O  kej ja, ja, ja. No v glavnem, tako da ... zarad tega, ker dejansko mladi dobijo iz nekih zakonov in oblik financiranja neki dnarja za koncerte in tu je nekej dnarja. Ni nujno, da mi gremo na te špile sam zarad dnarja. Ampak je pa res nekaj. Da določeni ljudje, ne bom omenjal imen, funkcij in vlog v socialni hierarhiji, lažje spustijo svoje moške partnerje na špil, če ti prnese nekej dnarja nazaj. Žare: Ooo globoka, to sm pa zastopu samo js. Gloobooka je bla ta, globoka. Nastja: Kakšni pa ste bili vi kot študentje? Goga: L  epi, inteligentni, bogati, športno grajeni, s smislom za humor, pozorni ... Žare: Pa nou traktor si meu. Goga: E ne ... Žare: To zdej kupuješ. Goga: In radi smo imeli otroke. Nastja: Kaj pa glede glasbe in alkohola in faksa? Goga: O tem nismo vedli nič, predvsem o faksu.


V Velenju ponovno gostimo EVS prostovoljce. Trenutno nam družbo delata Ausma iz Latvije in Mustava iz Turčije. So my name is Ausma I am from Latvia Jelgava and will be here in Slovenia – Mladinski center Velenje (Youth centre Velenje) 9 months, as EVS volunteer. A little more about me, I am awesome, dutiful, industrious, diverse, fun, targeted, realist, tidy, irascible and mostly bossy. With me everything is happening different as with others. I decide become a EVS when I was 18 year old, finished my studies in secondary school, and I send my application only to one of project and of course I didn’t get on that project. Then I start studying Public Relations in capital city Riga, bachelor I get in 2009 and of that time again start thinking about EVS. In 2011 April I went to my sending organization NVO Zemgale and get information about this project in Velenje, the project was already approved, in one day I had to write CV and motivation letter and send it, four days later I get the mail that my application is approved. To this day in Slovenia I meet very friendly people with open mind, creative thoughts and active working wish. And I hope I will fill in spirit of the common.

11


KOLORFON INFO Kunigunda je mesečno glasilo Mladinskega centra Velenje. Programi Mladinskega centra Velenje potekajo ob podpori Mestne občine Velenje, Urada RS za mladino, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstva za kulturo in drugih prijateljev INFO Konigunde. Odgovorna urednica: Tina Felicijan gsm: 031/562–662 e: tina.felicijan@kunigunda.si Oblikoigranje: Matevž Čas Novinarska ekipa: Eva Vrščaj, Žiga Kolarik, Nastja Stropnik Navršnik, Maja Ovčar, Črt Skornšek Izdajatelj: Mladinski center Velenje Šaleška cesta 3 3320 Velenje Tel.: 00386(0)3–898–19–20 FAX: 00386(0)3–898–19–24 www.mc-velenje.si info@kunigunda.si Tehnična podpora in tiskanje: Kunigunda – Regionalni multimedijski center Prešernova 8 3320 Velenje Tel.: 003863/897–16–92 FAX: 003863/897–16–93 www.kunugunda.org

infokunigunda 3 letnik 5  

mesečnik tokrat namenjen predvsem intervjuju Res nullius