Issuu on Google+

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ARHITEKTURO

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ DIPLOMANT: IGOR MARASOVIČ MENTOR: prod.dr. MARIO PEROSSA

KONZULTANT ZA STATIKO: mag. MLADEN BRATOVIČ KONZULTANT ZA ENOLOGIJO: DARKO ERHATIČ, glavni kletar LETO VPISA: 2006/07 KRAJ IN LETO IZDELAVE DIPLOMSKEGA DELA: Ljubljana, 2014


ABSTRACT

POVZETEK

The preliminary design plan for the wine cellar Debeli rtič combines an industrial program and a cultural-entertainment program in one facility. The industrial portion of the plan covers all stages of production, from the receipt of the grapes to the bottling and storage of the wine, while the cultural-entertainment portion includes a wine tasting room, a boutique and a space for hosting events such as concerts, literary evenings, training workshops and other social events. The main objectives of the given task were to find the correct way of merging the two programs and to position the building in its surroundings in the correct way.

Idejni projekt vinske kleti Debeli rtič združuje industrijski in kulturno-razvedrilni program v enem objektu. Industrijski del zajema vse faze pridelave, od sprejema grozdja do stekleničenja in skladiščenja vina, kulturno-razvedrilni del pa zajema degustacijski prostor, trgovino in prireditveni prostor za koncerte, literarne večere, izobraževanja in ostale prireditve. Glavni cilji naloge so bili pravilna združitev programov ter pravilna umestitev objekta v prostor.

The wine cellar is situated at the far end of the Milje peninsula, amongst the unspoiled natural environment of Debeli rtič. The vicinity of the sea, the vineyards and the oak forest results in a unique combination, which cannot be observed anywhere else on the Slovenian coast, as these are the only vineyards located along the Slovenian coast. The correct positioning of a building in such a demanding environment has been one of the major challenges of the given task and, based on the analyses conducted and the reference cases studied, it required a more in-depth approach. Following the example of the Debeli rtič Health resorts, I placed the building in the forest. Its visual impact on the local landscape was further reduced by the greening of the roofs and by placing the industrial part of the facility below ground level. Our second important task was to design an interesting and recognizable architecture that will confer a special character to the building, as well as to the house wine. The shape of the object takes into account all the important views. The console design and the walkable green roofs allow individuals to use all the surfaces inside, below and on top of the building. Thus, the natural environment below and above the building is not interrupted, despite its placement in it. In addition to the above tasks, the design had to include a logical and functional industrial building. A special feature of wine cellars is that they bring together all the stages of production in one building, which is why the correct dimensioning and layout of the premises and the connecting spaces between the premises were essential for the success of the task.

Vinska klet je postavljena na skrajni konec Miljskega polotoka, v neokrnjeno naravno okolje Debelega rtiča. Bližina morja, vinogradov in hrastovega gozda tvori enkratno kombinacijo, ki ji nismo priča nikjer drugod na slovenski obali, saj so to edini vinogradi, ki ležijo ob slovenski morski obali. Postavitev objekta v tako zahtevno okolje je bil eden večjih izzivov naloge in je na podlagi opravljenih analiz in študij referenčnih primerov terjala globlji premislek. Po vzoru objektov Zdravilišča Debeli rtič, sem objekt postavil v gozd. Vpliv na videz pokrajine je dodatno zmanjšan z ozelenitvijo vseh streh in postavitvijo industrijskega dela objekta pod nivo terena. Druga pomembna naloga je bila oblikovati zanimivo in prepoznavno arhitekturo, ki bo dala objektu ter vinu, ki ga gosti, poseben značaj. Oblika objekta sledi pomembnim pogledom, konzolna zasnova in ozelenjene pohodne strehe pa omogočajo zadrževanje pod, v in nad objektom. Tako se kljub postavitvi objekta, naravno okolje nadaljuje pod in nad objektom. Poleg tega je bilo potrebno zasnovati logičen in funkcionalen industrijski objekt. Posebnost vinskih kleti je ravno ta, da združujejo vse faze pridelave v istem objektu, zaradi česar sta pravilno dimenzioniranje in postavitev prostorov ter komunikacij med njimi bistvena za uspeh naloge. Ključne besede: vinska klet, industrija, degustacija, trgovina, Debeli rtič

Keywords: wine cellar, industry, wine tasting, boutique, Debeli rtič

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ


KAZALO

1 UVOD

4

2 PROGRAM

6

VINO IN VINARSTVO ZGODOVINA SODOBNO VINARSTVO ARHITEKTURA IN VINO TEHNOLOGIJA REFERENČNI PRIMERI

3 LOKACIJA

20

4 PROJEKT

29

5 GRAFIČNI DEL

49

VIRI IN LITERATURA

70

MAKROLOKACIJA MIKROLOKACIJA ANALIZE POGLEDI

PROGRAMSKA SHEMA DIMENZIONIRANJE IDEJNA ZASNOVA MATERIALI ENERGETSKA UČINKOVITOST POŽARNA VARNOST DOSTOPNOST KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA PROSTORSKI AKTI VIZUALIZACIJE

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

7 8 9 11 13 15

21 23 25 28

30 31 33 38 39 40 40 41 42 43

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ


1 UVOD 2 PROGRAM 3 LOKACIJA 4 PROJEKT 5 GRAFIČNI DEL

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 4


UVOD

Diplomska naloga obravnava idejni projekt vinske kleti Debeli rtič. Vinska klet bi bila del podjetja Vinakoper, d. o. o. in bi razbremenila obstoječo klet v Kopru, kjer trenutno pridelajo štiri milijone steklenic letno. Obstoječa klet pokriva 650 hektarjev vinogradov in že od ustanovitve nosi naziv največjega vinogradnika v Sloveniji (Vinakoper). Nova klet bi pokrivala 60 hektarjev vinogradov, ki se nahajajo v neposredni bližini Debelega rtiča, v Ankaranu in na bližnjih hribih. Na tem območju lahko letno pričakujemo do 480 ton grozdja, tj. približno 330.000 l vina. Zaradi procesa staranja vin (ko je vino v kleti več kot eno leto), pretakanja vin (pri čemer potrebujemo prazne posode) in drugih posebnostih pri pridelavi vina je klet potrebno dimenzionirati na večje količine, kot je letno pridelanega vina. Kljub temu je natančno številko težko določiti, saj je odvisna od odločitev enologa, letine in ostalih dejavnikov. Darko Erhatič, strokovnjak iz Vinakoper, d. o. o., je na podlagi izkušenj potrebno kapaciteto ocenil na 850.000 l (faktor 2,5). Vinska klet Debeli rtič bo usmerjena v pridelavo vrhunskih vin in bo zaradi manjšega obsega proizvodnje lahko združevala sodobno tehnologijo in tradicionalno skrb za vino v vseh fazah pridelave. Cilj naloge je v homogeni celoti zasnovati logični industrijski objekt ter prepoznavno arhitekturo, ki bo odražala in poudarjala kakovost pridelanih vin. Posebnost vinskih kleti je ta, da združujejo vse postopke proizvodnje (od izbire grozdja do ustekleničenja vina) v istem objektu. Ravno zaradi tega je integracija vseh faz v smiselno celoto kompleksna naloga, ki zahteva natančno poznavanje postopkov in opreme za pridelavo vina. Arhitekt v tem primeru postane enolog. Oblika kleti je ravno tako pomembna, saj ne gre le za industrijski objekt, v katerem vino nastaja, temveč za ključni element v oblikovanju celostne podobe vina in proizvajalca. Objekt mora dosegati vrednost vina, ki ga gosti (Chiorino, 2007). Poleg združitve funkcije in oblike v smiselno celoto je za uspeh naloge ključna pravilna umestitev objekta v idilično lokacijo Debelega rtiča.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 5


1 UVOD 2 PROGRAM 3 LOKACIJA 4 PROJEKT 5 GRAFIČNI DEL

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 6


PROGRAM VINO IN VINARSTVO

Vino. Beseda, ki jo poznamo že tisoče let. Izhaja iz latinskega izraza vinum, ki pojmuje tako vino kot tudi trto. Vino je oboje, preprosto in zapleteno. Preprosto, ker nastane z naravnim procesom, ki se dogaja povsod okoli nas. Je rezultat alkoholnega vrenja grozdnega soka oziroma mošta. Zapleteno pa, ker lahko na proces vplivamo na mnogo načinov in pridobimo še več različnih vrst in okusov vina. Vino je torej preprosto, z izboljševanjem pa naredimo vino tudi zapleteno. Proces, ki se ukvarja s predelovanjem grozdja v vino in obsega vse postopke, od izbire grozdja do ustekleničenja gotovega vina, imenujemo vinarstvo ali vinifikacija. Več razlogov naredi vino izjemno zanimivo. Je priljubljena pijača, ki od nekdaj spremlja in bogati pomembne dogodke ter odseva značaj in raznolikost določene dežele. Tako kot v preteklosti je tudi danes sestavni del najrazličnejših dogodkov, od verskih obredov do trgovanja. »Spremlja in bogati številne evropske in mediteranske kuhinje, od preprostih tradicionalnih do najbolj prefinjenih in izdelanih.« (Wikipedia, Vino). Vedno bolj pa se uveljavlja tudi na področju turizma. Ta ne vključuje zgolj degustacije vin, ampak tudi občudovanje arhitekturne zasnove kleti, ki vino gostijo. Slika 1: Caravaggio, Bacco

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 7


PROGRAM ZGODOVINA

Slika 2: prikaz trgatve in stiskanja grozdja, Egipt, okoli 1300 pr.n.š.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Fosilni ostanki vinske trte oz. trti sorodne rastline segajo v obdobje pred več kot 100 milijonov let. Trta in grozd sta obstajala še tudi pred ledeno dobo. Veliko je tudi dokazov o srečanju človeka in trte v obdobju od mlajšega paleolitika dalje. O začetkih gojenja vinske trte pa lahko z zagotovostjo govorimo šele od 4. tisočletja pr.n.št. Gojenje se je pričelo na Kavkazu in se od tam širilo na druga področja, tudi v Mezopotamijo in Egipt. Med tedanjimi načini pridelovanja vina (Egipt) najdemo poleg tlačenja grozdja z nogami tudi preprosto vrečasto stiskalnico, ki so jo kasneje vpeli v leseni okvir. Že takrat so glede na način priprave in glede na sestavine ločili različne vrste vin. Vinu so dodajali tudi aromatične začimbe in zelišča. Za shranjevanje, pretakanje, hlajenje in mešanje vin so uporabljali vrsto različno oblikovanih keramičnih in kovinskih posod. Iz Egipta se je preko Krete gojenje vinske trte in pridelovanje vina razširilo v Grčijo in kasneje med Rimljane. Ti so postopke pridelave in predelave vina izpopolnili. Takrat sta bili v uporabi večinoma dve vrsti stiskalnic, ena na vijak in druga na vitel. Mošt je fermentiral v bazenih, velikih keramičnih ali svinčenih posodah, kasneje pa so mu dodajali dodatke za izboljšanje okusa (Cunja, 1996). Za nadaljnje širjenje vinogradništva in vinarstva po Evropi so zaslužni tako Rimljani , od 4. stol. n. š. pa tudi krščanstvo, ki je vino uporabljalo pri svojih obredih in mu tako dodalo še simbolni pomen (Rajher, 2007). V srednjem veku so največje količine vina proizvedli prav menihi (Wikipedia, History of wine).

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 8


PROGRAM SODOBNO VINARSTVO

Slika 3: zunanji pogled na vinsko klet Gonzales Byass, kraj: Jerez de la Frontera, arhitekt: Joseph Coogan

Slika 4: klet Gonzales Byass, kraj: Jerez de la Frontera, arhitekt: Joseph Coogan

Pomembna sprememba v pogledu na vino se zgodi v 16. stoletju, ko vinar Jean de Pontac prvič postavi vse prostore za predelavo, shranjevanje in prodajo pod eno streho ter vino trži s svojim imenom. S tem korakom lahko začnemo govoriti o zametkih sodobnega vinarstva. Do konca 19. stoletja so z uporabo novih iznajdb poskrbeli tako za spremembe in hiter razvoj vinske industrije kot tudi za kvaliteto pridelanega vina. Primer pomembne iznajdbe je odkritje in nevtralizacija bakterije, ki vino spremeni v kis, za kar je zaslužen francoski mikrobiolog in kemik Louis Pasteur. Istočasno je bilo po letu 1850 odkritih več bioloških in kemijskih spojin, ki so pripomogle pri zaščiti trt pred škodljivci in boleznimi. Bolezni, kot je na primer trtna uš, ki so bile v preteklosti usodne za veliko količino vinogradov, sedaj niso bile več smrtonosne. Porast produkcije je bila posledično več kot očitna, potreba po racionalizaciji procesov predelave pa nujna. Prišlo je do gradnje večjih, industrijsko usmerjenih kleti, ki se širijo v višino, globino in širino. Vedno bolj pomembna pa je bila tudi podoba kleti v očeh obiskovalca. Sledili so očitni odmiki od dosedanje tipologije enostavnih, predvsem v proizvodnjo vina usmerjenih kleti, in prehod v novo obdobje veličastnih tako imenovanih katedral vina. Med prvimi spektakularno vpadljivimi je bil leta 1870 zgrajeni železni paviljon okrogle oblike v mestecu Jerez de la Frontera. Naročnik paviljona je bil Gonzalec Byass (podjetje, ki je zaslovelo z vinom Tio Pepe), arhitekt pa Joseph Coogan. Leta 1963, po skoraj 100 letih, je za istega naročnika arhitekt Jose Antonio Torroja sprojektiral še bolj občudovanja vredno klet. Sestavljajo jo štirje zaporedni kvadratni moduli s stranico 42 metrov. Na vrhu vsakega tri nadstropja visokega modula je postavljena kupola iz armiranega betona. Podobne kleti, grajene zaradi občudovanja in pozornosti, so v tistem času projektirali tudi Domenech i Montaner, Puig i Cadafalch in Martinell Brunet. Od takrat dalje število vinskih kleti narašča, predvsem pa se krepi pomen videza kleti, ki sčasoma postajajo tudi turistična destinacija. Slika 5: klet Gonzales Byass, kraj: Jerez de la Frontera, arhitekt: Jose Antonio Torroja

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 9


PROGRAM SODOBNO VINARSTVO

Slika 6: zunanjost kleti Celler Cooperatiu, kraj: L’Espluga de Francoli, arhitekt: Domenech i Montener

Slika 8: zunanjost kleti Caves Codorniu, kraj: Sant Sadurni d’Anoia, arhitekt: Puig i Cadafalch

Slika 7: notranjost kleti Celler Cooperatiu, kraj: L’Espluga de Francoli, arhitekt: Domenech i Montener

Slika 9: notranjost kleti Caves Codorniu, kraj: Sant Sadurni d’Anoia, arhitekt: Puig i Cadafalch

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 10


PROGRAM ARHITEKTURA IN VINO

Slika 10: notranjost Tondonia Winery Pavilion, arhitekt: Zaha Hadid

Slika 11: vinska klet Ysios Bodegas, arhitekt: Santiago Calatrava

Slika 12: “vinski” hotel in klet Marqués de Riscal, arhitekt: Frank O. Gehry

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Osemdeseta leta 20. stoletja pustijo pečat postmoderne tudi na področju projektiranja vinskih kleti, ki vedno bolj poudarjajo vino kot blagovno znamko. Devetdeseta leta pa prinesejo precej raziskav grozdja in vina samega. Ukvarjajo se predvsem z okusom vina ter vplivom klime, prsti, reliefa in lege nanj. Spoznanja posežejo tudi na področje projektiranja. V zasnovi objektov se zrcali skrb za okolje, rast zavedanja o pomembnosti narave in kulturne dediščine. Objekti se skrijejo, materiali so naravni, lokalni. Dežele s starejšo tradicijo (Francija, Italija, Španija ...) se, tudi zaradi raznih pritiskov, bolj naslanjajo na obstoječe tipologije. Dežele, ki so vinogradništvo prevzele in se z njim pričele ukvarjati kasneje (ZDA, Čile, Avstralija, Nova Zelandija ...), pa oblikujejo kleti bolj neobremenjeno, nepredvidljivo in raznoliko. V zadnjem desetletju se pričnejo pojavljati objekti, kjer vina ne proizvajajo ali starajo, temveč častijo. Proizvodnja vina se povsem loči od novega objekta, ki ga najpogosteje označujejo kot »wine bar«, »vinoterapia«, »soba za degustacijo«, »winecenter«, »hotel de charme«. Objekte oblikujejo zvezdniški arhitekti kot npr. Zaha Hadid, Frank O. Gehry, Steven Holl, kar še bolj poudari povezavo med arhitekturo in vinom ter med arhitekturnim in vinskim turizmom. Kombinacija čudovite nedotaknjene pokrajine, vrhunskega vina in spektakularnih objektov ponuja turistu novo in pristno doživetje. Oblikuje se druga skrajnost, ki postavlja objekt v ospredje. Arhitektura predstavlja pomemben marketinški del, dodano vrednost vinu in okolju. Odgovor zgoraj opisani spektakularnosti, kateri priča smo v zadnjih letih, je čisti minimalizem, ki se vrača k načelu »manj je več« in prav zaradi tega ponovno fascinira obiskovalca (npr. Alvaro Siza...) (Chiorino, 2007).

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 11


PROGRAM ARHITEKTURA IN VINO

Slika 13: vinska klet Adega Mayor, arhitekt: Alvaro Siza

Slika 14: vinska klet Adega Mayor, arhitekt: Alvaro Siza

Slika 15: vinska klet Adega Mayor, arhitekt: Alvaro Siza

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 12


PROGRAM TEHNOLOGIJA

Brez dobre kleti ni dobrega vina. Vsak korak v proizvodnji vina zahteva določeno temperaturo, čistost, vlago, svetlobo, zato kleti obsegajo več prostorov s točno določenimi zahtevanimi pogoji. Tehnološki vidik proizvodnje vina, pomemben pri projektiranju vinske kleti, se prične pri trgatvi.

TRGATEV

Od izbire načina trganja, ki je lahko ročno ali strojno, je kasneje odvisen tako prevoz kot tudi natovarjanje in raztovarjanje grozdja. Ključna je tudi odločitev glede posod oziroma veder, kadi ali celo prikolic, v katere grozdje nalagamo. »Za kakovostno vino je zelo škodljiva vsaka mehanična poškodba jagod.« (Skočir, 1898, str. 99). Ročna trgatev je zato boljša, saj se jagode ob strojnem trganju poškodujejo. Grozde je najbolje nabirati v zabojnike in le-te naložiti na prikolice. Ob stresanju grozdja v prikolice pride do tlačenja in poškodb grozdov na dnu (Nemanič, 2011).

SPREJEM

Slika 16: postopek vinifikacije za belo vino

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Pri sprejemu je ob stresanju grozdja iz zabojnikov na tekoči trak potrebna ponovna pazljivost. Pregled se izvaja ročno. Odstranijo se gnile jagode in razni najdeni tujki. Sladkor in kislina se izmerita s pomočjo sonde. Glede na kakovost se nato grozdje usmeri na stiskalni plato, kjer s pecljalnikom ločimo grozde od pecljev. Jagode nato preusmerimo v drozgalnik in jih stisnemo, pri čemer dobimo počene grozne jagode oziroma drozgo. V tej fazi se postopek za pridelavo belega vina loči od postopka za pridelavo črnega vina. Drozga za belo vino gre takoj v stiskalnico, kjer tekočino ločimo od drozge, ostanejo tropine. Drozgo za črno vino pa za določen čas shranimo v posode za maceracijo drozge ali vinifikatorje, kar da vinu značilno rdečo barvo. Vsi navedeni postopki si lahko sledijo v horizontalnem ali navpičnem vrstnem redu. Za povezovanje različnih faz v horizontalnem sistemu so nujno potrebne črpalke. Prednost navpičnega sistema pa je prosti pad, ki je za pridelavo kakovostnega vina dosti boljša rešitev (Šikovec, 1993).

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 13


PROGRAM TEHNOLOGIJA

BISTRENJE

Mošt za belo vino, ki ga pridobimo iz stiskalnic, je moten. V njem lahko najdemo ostanke škropiv, blata in drugih trdih delcev. Obstajajo trije načini bistrenja mošta: samobistrenje ali razsluzenje, mehanično bistrenje in vakuumsko bistrenje. Če želimo čisto vino in čisto aromo, moramo vino pred vrenjem zbistriti (Šikovec, 1993). S tem so faze fizičnega preoblikovanja grozdja v vino zaključene.

FERMENTACIJA

Sledita še fermentacija oziroma alkoholno vrenje in zorenje vina. Fermentacija lahko poteka v posodah iz različnih materialov kot na primer les, beton, inox, steklena vlakna in v prihodnje tudi titan. Zaradi higienskih razlogov in lahkega uravnavanja temperature (zaradi alkoholnega vrenja se posoda segreva, moramo jo hladiti) so trenutno najbolj razširjene prav inox posode. Po vretju vino pretočimo v druge posode, v katerih le-to zori.

ZORENJE IN STARANJE

»Nekateri zorenje vin pojmujejo širše, drugi ožje. Zorenje bi naj bilo le tisto obdobje, ko je vino v sodu oziroma večji posodi pred polnjenjem, v steklenici pa naj bi potekalo le staranje.« (Rajher, 2007, str. 96). V tej fazi je zelo cenjen dober, lesen hrastov sod, med katerimi je najbolj znan tako imenovani barrique. Prvotno izhaja iz Francije in ima prostornino 214–315, najpogosteje 225 litrov (Šikovec, 1993).

USTEKLENIČENJE

Zadnja stopnja pred prodajo in porabo vina je ustekleničenje. Večina današnjih procesov je avtomatiziranih in obsegajo splakovanje in steriliziranje steklenic, polnjenje, zapiranje in etiketiranje. Gre za pomembno fazo, ki ustvari končni videz izdelka. Pravilno oblikovana etiketa in oblika steklenice sta ključni pri oblikovanju celostne podobe vina in kleti (Chiorino, 2007).

Slika 17: postopek vinifikacije za črno vino

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Pri projektiranju kleti moramo smiselno vključiti vse naštete faze in jih prostorsko integrirati v homogeno celoto. Poleg tega ne smemo pozabiti na prostore za prazno transportno posodo in embalažo, prostore za pokušanje, analize, vodenje kletne evidence ter druge pomožne prostore (delavnice, sanitarije, garderobe) (Rajher, 2007).

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 14


PROGRAM REFERENČNI PRIMERI

Slika 18: notranji atrij vinske kleti

Slika 19: skice in analize

WEINGUT LOIMER, Austria 2002 Arhitekt: Andreas Burghardt Lokacija: Langenlois, Austria Klet sestavljata novi, moderni in minimalistični del, ter stari, tradicionalni del. V novem delu se nad nivojem terena nahajajo degustacijska soba, družabni prostor in pisarna. Stari del se nahaja 10 metrov pod nivojem terena in gosti procese vinifikacje od fermentacije do zorenja in staranja. Oba dela sta med seboj povezana s starim kamnitim stopniščem (55 stopnic). Novi del se na ulično stran skoraj v celoti zapira. Izjema je manjša odprtina v fasadi, ki mimoidočemu nakaže program in vsebino ter ga povabi v notranjost.

PODATKI

200.000 steklenic/leto 30 hektarjev vinogradov gostota: 5000 trt/hektar -

REFERENČNI ELEMENTI

degustacijski del nad terenom, pridelava vkopana usmerjeni pogledi notranji ambienti, vidni beton -

Slika 20: podzemni prostori stare kleti

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 15


PROGRAM REFERENČNI PRIMERI

Slika 22: skice in analize

CASCINA ADELAIDE, Italija 2004 Arhitekt: Archicura Lokacija: Barolo, Cuneo

Slika 21: prostor za zorenje ločen od prostora za fermentacijo s stekleno steno (na desni)

Zanimivost te kleti je kritina, ki posnema obstoječe naravno tkivo. Zelena streha organskih oblik daje vtis pokrajine, ki objekt obdaja in je zato njegov estetski vpliv na pokrajino minimalen. Posebnost je polkrožni vhodni del, ki se dviga iz zelene strehe in je ravno tako ozelenjen. Iz notranjosti usmerja poglede na okoliški vinograd, iz zunanjosti pa opozarja na objekt in vabi obiskovalce v notranjost.

PODATKI:

45.000 steklenic/leto 7,5 hektarjev vinogradov gostota: 4500 - 5000 trt/hektar

REFERENČNI ELEMENTI:

ločitev postopkov po prostorih doseganje idealnih parametrov (vlaga, temperatura) pogled na trte zelena streha -

Slika 23: pogled na vhodni del

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Slika 24: skice in analize

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 16


PROGRAM REFERENČNI PRIMERI

Slika 29: skica arhitekta

Slika 25: koncert v barriquerie

ROCCA DI FRASSINELLO, Italija 2007 Arhitekt: Renzo Piano Building Workshop Lokacija: Gavorrano Grosseto Vinska klet združuje industrijski objekt, v katerem poteka proizvodnja vina, administativni del s pisarnami, hotelski del z apartmaji za obiskovalce, degustacijski del z oglednim stolpom ter prostor za družabne in kulturne dogodke, ki je hkrati tudi barriquerie. Iz prostorov okrog barriquerie segajo pogledi v notranjost in simbolno prikazujejo cilj celotne proizvodnje. Zanimivost je pridelava brez uporabe črpalk, kar je doseženo s postavitvijo sprejemnega dela na streho objekta - kamioni po rampi (mimo apartmajev) zapeljejo na streho in tako v celoten proces vključijo tudi obiskovalce.

PODATKI

180.000 steklenic/leto 70 hektarjev gostota: 6000 trt/hektar -

Slika 26: koncert v barriquerie

REFERENČNI ELEMENTI

podoben obseg obdelovalnih površin dimenzioniranje prostorov uporaba prostega pada vključevanje družabnih/kulturnih dogodkov -

Slika 28: skice in analize Slika 27: koncert v barriquerie

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 17


PROGRAM REFERENČNI PRIMERI

Slika 32: skice in analize

ADEGA MAYOR, Portugalska 2006 Arhitekt: Alvaro Siza Vieira Lokacija: Herdade das Argamassas, Campo Maior Klet stoji na nekoč degradirani lokaciji, ki je služila kot odlagališče odpadkov. Objekt doda vrednost sami lokaciji, s svojim minimalističnim izgledom pa še dodatno izpostavi okolico. Pritličje in prvo nadstropje sta namenjeni proizvodnji in osebju. Degustacijska soba in trgovina se nahajata na drugem/zadnjem nadstropju, od koder izstopamo na veliko dvorišče z bazenom in pogledom na vinograde.

PODATKI: / REFERENČNI ELEMENTI: okvirjanje pokrajine v poglede notranji ambienti, beton epoksi talni premaz -

Slika 33: skice in analize

Slika 30: barriquerie (zgoraj) Slika 31: monumentalno stopnišče iz betona

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 18


PROGRAM REFERENČNI PRIMERI

ADEGA QUINTA DA TOURIGA, Portugalska 2006 Arhitekt: Antonio Manuel Rosas Leitao Barbosa Lokacija: Vila Nova de Foz Coa, Douro Objekt, oblečen v kamen, spominja na kupe kamna ob vinogradih, ki so jih uporabljali za parcelacijo, zaščito ali pridobivanje terena. Obseg pridelave je v primerjavi z ostalimi obdelanimi kletmi minimalen, ravno zaradi omejenega obsega proizvodnje je možno razbrati ključne elemente pri logiki razporeditve prostorov in povezav. Slika 34: skice in analize

PODATKI

4000 steklenic/leto 9 hektarjev vinogradov gostota: 5000 trt/hektar -

REFERENČNI ELEMENTI

logika razporeditve prostorov vkopanost objektov delitev na “paviljone” -

Slika 35: poudarjen vhod

Slika 36: pogled na klet iz vinograda

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 19


1 UVOD 2 PROGRAM 3 LOKACIJA 4 PROJEKT 5 GRAFIČNI DEL

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 20


LOKACIJA MAKROLOKACIJA

Slika 38: zemljevid Slovenije z označeno makrolokacijo

Slika 37: pogled iz zraka na miljski polotok

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Miljski polotok, danes bolj znan kot Ankaranski polotok, leži v jugozahodnem delu Slovenije, natančneje v obalnem delu. Je najsevernejši del slovenske obale in obsega kar 6 kilometrov le-te. Lokacija vinske kleti je na Debelem rtiču, skrajnem delu Miljskega polotoka. Ta leži med Trstom na severu in Koprom na jugu. Skozi zgodovino je polotok pripadal različnim pokrajinam in državam, od Jugoslavije dalje pa državna meja med Italijo in Jugoslavijo, danes Slovenijo, razpolovi polotok v dva, skoraj enaka dela. Obalna črta današnjega polotoka se močno razlikuje od nekdanje. Za to je zaslužno tako morje in njegovo erozijsko delovanje kot tudi reki Glinščica in Osapska reka, ki se izlivata v Miljski zaliv severno od Miljskega polotoka, ter reka Rižana, ki se izliva v Koprski zaliv južno od njega. Južni greben polotoka se prične dvigati pri Tankem in Debelem rtiču, nadaljuje preko vrha Sv. Mihela proti Kaštelirju (244 m n. v.), se spusti proti Škofijam, se spet nad Dekani dvigne do Tinjana (274 m n. v.) in po ponovnem spustu pri Katinari spet dvigne do Mozarja (402 m n. v.) nad Črnim Kalom. Že v dobi Rimljanov so povezave med Puljem in Trstom potekale po kopnem. Uporabljali so nižje ležeče prehode (Škofije, Katinara), izogibali so se izlivom rek in globoko zajedenim zalivom. Proti in ob obali so potekale le lokalne poti, večinoma po grebenih. Zabeleženih ni skoraj nobenih antičnih objektov. Izjema je sidrišče rimske flote (178 p. n. št.), ki naj bi se nahajalo v Miljskem zalivu (Župančič, 1989).

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 21


LOKACIJA MAKROLOKACIJA

PODNEBJE

Slika 39: reliefni prikaz miljskega polotoka

Za področje Istre je značilno submediteransko podnebje z dolgimi in vročimi poletji ter milimi zimami. Pogosti so tudi vetrovi, predvsem burja, jugo in maestral. Podnebje se od rta polotoka do najvišje točke, predvsem zaradi vzponov in padcev, večkrat spremeni. Klima priobalnega pasu sega od rta do Dekanov, tukaj je vpliv morja največji. Za ravnice, kot je na primer rižanska ravnica, pa je značilna klima dolin in pobočij z nočno slano in pozebami. Tako kot za celotno istrsko področje je tudi za Miljski polotok značilna flišnata sestava tal. Ta je neprepusten, sestavljen predvsem iz laporja (glinast) in peščenjaka (apnenčast) z nepomembnim odstotkom drugih kamnin. Večji del rastja temelji na puhastem hrastu in črnem gabru. Zimzelenega rastlinja, značilnega za pravo sredozemsko podnebje, je malo. Na pobočjih se pojavlja rjava prst, primerna za sadjarstvo, oljkarstvo in vinogradništvo (Glasnović, 2006).)

VINOGRADNIŠTVO

Zaradi pomanjkanja zanesljivih dokazov je težko govoriti o vinogradništvu na področju Istre pred obdobjem antičnega Rima. Šele grška kolonizacija je na sever apeninskega polotoka prinesla znanje in izkušnje z gojenjem vinske trte, ta pa je s širjenjem rimske države postala ena od najvažnejših kulturnih rastlin istrskega področja (Cunja, 1996). Kasneje, v obdobju Beneške republike, je vino z istrskega področja veljalo za zelo dobro (Darovec, 1996). V 19. stoletju pa je večji del pridelanega vina na Miljskem hribu spadalo v prvo kategorijo od štirih razpoložljivih, kar je poleg izražene kakovosti dvignilo tudi ceno pridelka (Presl, 1996). Po agrarni reformi in izselitvi optantov je ostala večina zemljišč na območju Slovenske Istre zapuščenih. Nastala so državna posestva. Združeni kmetje so površine uredili v vinograde in se pričeli združevati. Med prvimi vinogradniškimi posestmi, nastalimi med 1950 in 1958, je bil tudi vinogradniški kompleks Beneša na Miljskem polotoku. Državna posestva so se leta 1960 združila in leta 1962 prenesla na Kmetijsko zadrugo Koper. Istega leta so ji pripojili še Vinakoper (Ferletič, 1996). Slika 40: prikaz vrhov, dolin in vodotokov na miljskem polotoku

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 22


LOKACIJA MIKROLOKACIJA

Debeli rtič se nahaja na skrajnem koncu Miljskega polotoka. Spada pod krajevno skupnost Ankaran, ki je del občine Koper. Kot ostali rti slovenske obale se tudi Debeli rtič zajeda v Tržaški zaliv v severozahodni smeri. Na zahodu se v stik z morjem spušča v obliki prepadnih sten (klif). Geomorfološki procesi poskrbijo za pomikanje klifa v kopno. Le-ta se ob slovenski obali dogaja s povprečno hitrostjo 1–2 centimetra letno (MO Koper). Pozidava tamkajšnjega območja se je pričela okoli leta 1955. Na južnem delu skrajnega konca polotoka stoji še danes delujoče Mladinsko zdravilišče in okrevališče Debeli rtič. S severnim delom pa sta v tistem obdobju razpolagali takratni UJV (uprava javne varnosti) Ljubljana in Maribor, ki sta očistili orobideno in zaraslo območje. Kasneje sta si tukaj slovensko Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve postavili počitniške prikolice in hišice (Peterle-Grahonja, 1993). Osrednje območje skrajnega dela rta je od tega obdobja obdelovano s strani Vinakoper. Le-to je bilo ustanovaljeno v letu 1947 (Vinakoper). Zaradi težkega dostopa je področje ostalo neokrnjeno vse do danes. Da bi pestrost narave in dobro ohranjenost še naprej vzdrževali, so območje zavarovali. Naravni spomenik Debeli rtič obstaja od leta 1991 (sprejela ga je skupščina občine Koper) in obsega 800 metrov obale in 200-metrski pas obalnega morja. Vključuje skrajno zahodne od 12 do 21 metrov visoke klife, stene ter abrazijsko teraso. Zgornji del klifa je poraščen večinoma z borom, hrastom in črnim gabrom ter grmovjem, kot je na primer robida. Na njem velja poseben režim, ki ne dovoljuje nikakršnih posegov, s katerimi bi uničili ali okrnili naravno dediščino.

Slika 41: Jaka Ivančič, vinogradi Debeli rtič

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 23


PROGRAM MIKROLOKACIJA

Na zaščitenem območju, med drevjem in s trtami zasajeno pokrajino, pa najdemo tudi protiletalske obrambne ostanke. Le-ti so iz časa druge svetovne vojne, zgradile pa so jih italijanske fašistične enote pod nemško kontrolo. Podobne obrambne objekte so postavili tudi v Nabrežini, na Občinah, v Bazovici, v Ankaranu ter na valobranih pred tržaško luko. Večinoma so to različne utrdbe in bunkerji za ročna ter artilerijska orožja, služili pa so za obrambo pred napadi z zaledja kot tudi pred napadi z odprtega morja (Jug, 2006). Ostanke so povsem izropali, o dogajanju pa danes pričajo le obrambni stolp ter trije okrogli in tri metre globoki betonski obroči, nekdanji protiletalski mitraljezi ter ostanki bunkerjev z zaraslimi odprtinami v predore (Černigoj, 2009). Osrednji del obrambnega gnezda se je nahajal na ozelenelem delu rta, kjer še danes stoji gozdič. V času Jugoslavije so lastništvo in upravljanje nad ozemlji prevzela različna ministrstva. Kot sta povedala strokovnjaka, Jadran Sever in Damjan Krmac iz Vinakoper, je različnost interesov pripeljala do ohranitve gozdička na sredini polotoka. Celotno področje je danes last države.

Slika 42: Jaka Ivančič, protiletalski obrambni ostanki

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 24


LOKACIJA ANALIZE GRAJENO TKIVO M 1:5000 Analiza grajenega tkiva pokaže, da je na polotoku zelo majhen delež pozidan. Opazen je kontrast v velikosti zgrajenih objektov. Objekti na južnem delu so bistveno večji od tistih na severu.

PROGRAMSKA ANALIZA M 1:5000 Na južnem delu obravnavanega območja se nahaja zdravilišče Debeli rtič. Na severu je nekaj rezidenčnih objektov, vendar prevladujejo počitniški objekti. Med vinogradi najdemo zapuščene vojaške objekte. kontura polotoka grajeno tkivo

kontura polotoka zdraviliški objekti UH]LGHQĀQLREMHNWL SRĀLWQLåNLREMHNWL ]DSXåĀHQLREMHNWL

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 25


LOKACIJA ANALIZE CESTE IN PARKIRIŠČA M 1:5000 Skozi območje poteka le ena cesta. Gre za cesto, ki povezuje Milje in Ankaran. Nanjo se priključujejo manjše, servisne in dovozne poti. Večina območja je prepredena s pešpotmi, ki potekajo med vinogradi in dodatno poudarjajo minimalno količino motornega prometa na območju. Na analizi vidimo tudi tri območja, namenjena parkiranju vozil. Bistveno višja uporaba cest in poti je v poletnem obdobju, ko je turistična sezona na vrhuncu.

ANALIZA ZELENIH POVRŠIN M 1:5000 Območje je skoraj v celoti ozelenjeno. Prevladujejo vinogradi in hrastov gozd. Nekaj je urejenih travnatih površin na območju zdravilišča na jugu ter na območju počitniških objektov na severu. kontura polotoka ceste glavna cesta dovozne in servisne poti pešpoti med vinogradi SDUNLULåĀH

kontura polotoka vinogradi travnate površine gozd, drevesa

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 26


LOKACIJA ANALIZE

ZAZNAVNA ANALIZA M 1:5000 SRWLPRĀQR poti - šibko LQWHQ]LYQRVW QDUDYQLURE JUDMHQLURE QDUDYQDGHWHUPLQDQWD JUDMHQDGHWHUPLQDQWD SRPHPEQLSRJOHGL

Območje obdelave je polotok, ki je na južni, zahodni in severni strani obdano z morjem. Ločitvena meja je naravni klif, ki se spušča strmo na obalo in onemogoča prehod do morja, razen po redkih in slabo urejenih poteh. Naravna dominanta je hrastov gozd na sredini polotoka. Grajeni dominanti sta kompleksa zdravilišča Debeli rtič, ki sta na območju obdelave dobro vidna, še posebej zato, ker je grajenega tkiva zelo malo v primerjavi z zelenjem. Pomembno prometno vozlišče je le eno in povezuje glavno cesto, pot, ki vodi v zravilišče, parkirišče pred zdraviliščem ter pešpot, ki vodi na vinograde. Intenzivnost prometa je majhna, vendar v poletnih mesecih višja kot v zimskih. Posebnost so kakovostni pogledi, ki jih najdemo na celotnem polotoku. Predvsem pogled na Piran (na zahodu) ter pogled na vinograde (iz smeri osrednjega gozda na zahod ter na vzhod).

SURPHWQRYR]OLåĀH

OVREDNOTENJE LOKACIJE Lokacija je eden najlepših in najbolj ohranjenih prostorov na slovenski obali in širšem območju. Pomembne poti so lokacijo obšle zaradi (v makrolokaciji obdelanih) prehodov v nižjih predelih grebena. Sklepam, da je to razlog za nepozidanost zemljišča v preteklosti. Današnji programi so na lokacijo umeščeni večinoma spoštljivo do obstoječega tkiva in vključujejo gosto ozelenitev z visokimi drevesi. Presenetijo rezidenčni objekti, ki nimajo posebne vrednosti za lokacijo, vendar so slabo vidni zaradi goste ozelenitve. Tudi zaradi tega dejavnika zgleda polotok neokrnjen in nepozidan. Vinogradi, hrastov gozd ter morje so elementi, ki tvorijo enkratne poglede in obiskovalca navdušujejo na vsakem koraku. Odsotnost motornega prometa na večjem delu polotoka je zagotovo dobrodošla in bistvena za zdraviliški program.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 27


LOKACIJA POGLEDI SITUACIJA 1:10 000

3

1

2

Slika 43: Jaka Ivančič, pogled 1

Slika 44: Jaka Ivančič, pogled 2

Slika 45: Jaka Ivančič, pogled 3

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 28


1 UVOD 2 PROGRAM 3 LOKACIJA 4 PROJEKT 5 GRAFIČNI DEL

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 29


PROJEKT PROGRAMSKA SHEMA

PROGRAM

KULTURA

INDUSTRIJA KLETAR

DEGUSTACIJA

ENOLOG

TRGOVINA

FERMENTACIJA NADZOR

SKLADIŠČE

IZOBRAŽEVANJE

PRIREDITVE

STARANJE

KONCERTI

BISTRENJE

INDUSTRIJA

Analize referenčnih primerov so pokazale, da je pri projektiranju kleti bistveno vsakemu prostoru in fazi pridelovanja zagotoviti ustrezno temperaturo, vlažnost ter svetlobo. To najlažje dosežemo z ločevanjem pridelovalnih faz v različne prostore. Poleg tega je pomembno urediti logično razporeditev prostorov ter povezav med njimi. Programi, ki jih zajema industrijski del, so: sprejem, bistrenje, fermentacija, zorenje, staranje, nadzorne sobe za uravnavanje temperature v prostorih in posodah, laboratoriji, pisarna enologa, pisarna glavnega kletarja, prostor za stekleničenje in skladiščenje steklenic, garaže, orodjarne, servisni prostori

STEKLENIČENJE LABORATORIJ

ZORENJE

SPREJEM

Vinska klet združuje dva v osnovi zelo različna programa. Na eni strani imamo industrijski program, ki zahteva preprosto in logično zasnovo, trpežne in preprosto pralne materiale ter dimenzioniranje na podlagi posod in opreme, ki je za industrijski obrat pomembna. Na drugi strani sta družabno-kulturni in turistični program, ki ne vključujeta le degustacije in prodaje vin, ampak tudi izobraževanja in predavanja o vinih, koncerte, literarne večere in razna druženja ob vinu. Osnova za dimenzioniranje teh prostorov je človek, pri čemer moramo upoštevati ambiente, poglede, materiale, svetlobo...

GARAŽA

KULTURA

KULTURA

DEGUSTACIJA TRGOVINA

PRIREDITVE IZOBRAŽEVANJE nivo terena

INDUSTRIJA

SPREJEM

BISTRENJE KLETAR

LABORATORIJ

RAZPOREDITEV

GARAŽA

FERMENTACIJA STEKLENIČENJE SKLADIŠČE

ENOLOG STARANJE

V tem delu govorimo o degustaciji, trgovini in prostoru za družabno-kulturne prireditve. Pri projektiranju teh prostorov je pomembno ustvariti zanimive in edinstvene ambiente, ki nadgrajujejo izkušnjo degustacije vin. Drugi prostori, ki so sestavni del kleti, so sanitarije, garderobe, utility in ostali servisni prostori.

ZORENJE

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Glede na referenčne primere, zagotavljanje ustreznih parametrov, logiko in potrebe posameznih prostorov ter ovrednotenje lokacije menim, da je potrebno industrijski ter kulturni program fizično ločiti. Poleg tega je potrebno postopke v industrijskem programu sestaviti v smiselne sklope s podobnimi prostorskimi in ostalimi zahtevami. Sklope je kasneje potrebno ločiti tako, da se zagotovijo ustrezni parametri, ter jih medsebojno povezati tako, da industrijski obrat deluje logično in nemoteno. Mislim, da je postavitev industrijskega dela pod nivo terena smiselna zaradi čim manjšega vpliva objekta na videz pokrajine in zaradi zagotavljanja stalne, nizke temperature skozi celo leto. Za kakovost vina je dobro, če je pot vina med fazami neodvisna od črpalk in se poslužuje prostega pada. Zato je prostore potrebno nanizati v smiselno vertikalo. Del s kulturnim programom bi postavil nad nivo terena, ustvaril usmerjene poglede ter značilno arhitekturo, ki bi jo obiskovalci povezovali z vinom.

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 30


PROJEKT DIMENZIONIRANJE

INDUSTRIJA

Vinska klet pokriva vinorodni okoliš Debeli rtič. Ta vključuje vinograde na polotoku, Ankaranu in bližnjih hribih ter skupaj šteje približno 60 hektarjev. Vinske sorte, ki jih pridelujejo na tem območju so: cabernet sauvignon, 27,55 ha syrah, 2,40 ha rumeni muškat, 7,52 ha merlot, 6,66 ha cipro, 1,92 ha malvazija, 19,43 ha cabernet franc, 1,77 ha skupaj: 67,25 ha Na takem območju lahko pri ugodni letini pričakujemo 480 ton grozdja, kar pomeni približno 330.000 litrov vina letno. Zaradi različnih dejavnikov je dimenzioniranje vinske kleti zahtevna naloga in vključuje poleg arhitekta tudi enologa in glavnega kletarja. Po posvetu z Darkom Erhatičem, glavnim kletarjem pri Vinakoper, se je izkazalo, da je klet potrebno dimenzionirati na 850.000 litrov. Tako razliko med letnim pridelkom in potrebno kapaciteto dobimo zaradi potrebe po praznih posodah, ki jih potrebujemo pri pretakanju vina. Drugi razlog je staranje vina, pri čemer ostane vino v kleti dlje kot do naslednje trgatve. Posebnost pri pridelavi vina je tudi ta, da morajo biti posode napolnjene do vrha, zato je bistveno predvideti posode z raznolikimi kapacitetami, ki omogočajo najrazličnejše kombinacije in zagotavljajo optimalni izkoristek kleti. Posode za vinsko klet sem izbral pri proizvajalcu Gimar (te posode že uporabljajo pri Vinakoper) in skupaj z Darkom Erhatičem izbral naslednjo konfiguracijo. LESENE POSODE ležaki 5000 l, 8x ležaki 3000 l, 8x ležaki 2000 l, 12x ležaki 1000 l, 10x barrique 225 l, 456x

INOX POSODE 20 hl, 8x 55 hl, 22x 76 hl, 15x 100 hl, 8x 133 hl, 18x 203 hl, 12x -

vinifikator 104 hl, 5x (vinifkator lahko služi kot posoda za shranjevanje s kapaciteto 160 hl)

0

10

20

30

40

50m

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Skupaj dobimo 814.000 litrov v inox posodah, 98.000 litrov v ležakih ter 102.600 litrov v barrique. S tem smo pokrili potrebno kapaciteto kleti ter omogočili optimalno razporeditev po posodah, pri čemer je upoštevan tudi morebiten servis nekaterih posod ali ostali nepredvidljivi dogodki. Ne smemo pozabiti na sprejemni trak, trak za stekleničenje, delovne stroje itd.

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 31


PROJEKT DIMENZIONIRANJE

KULTURA

Prostori, ki bodo nad nivojem terena, bodo namenjeni degustaciji, trgovini in različnim kulturnim ter družabnim prireditvam. Ti prostori bodo osebna izkaznica vinske kleti in je zato načrtovanje tega dela še posebej pomembno. Če je vkopani del namenjen industriji in so zato vsi prostori dimenzionirani na vinske posode in stroje, je del nad nivojem terena namenjen človeku. Zato je potrebno, da izkušnja prostora zajame vse čute in obiskovalca ne pusti ravnodušnega tako v notranjosti kot na zunanji strani objekta. Za dimenzioniranje tega dela objekta je potrebno določiti maksimalno število obiskovalcev, da je lahko ponujen program še vedno kakovosten in so vsi obiskovalci deležni optimalnih pogojev obiska kleti. KULTURA nivo terena

(motorni promet, razen delovnih vozil, nima dostopa do vinske kleti - prikaz je shematski)

INDUSTRIJA

0

10

20

30

40

50m

KULTURA

Glede na razvoj vinskega turizma lahko pričakujemo tako organizirane kot individualne obiske. Če vzamemo za merilo avtobus, bi lahko klet istočasno sprejela dva avtobusa, vendar bi obiske uredil tako, da so obiskovalci z enega avtobusa na ogledu kleti, obiskovalci z drugega avtobusa pa na degustaciji vin in izobraževanju. Na ta način je omogočen obisk degustacije in trgovine tudi individualnim obiskovalcem. Menim, da bo ugodje v prostoru in kakovostna izkušnja obiska kleti zagotovljena pri omejitvi obiska na 150 ljudi, pri čemer kulturni program sprejme največ 100 ljudi, industrijski pa 50. V času izobraževanj in drugih prireditev bi bili obiski kleti onemogočeni in bi kulturni del kleti skupaj sprejel 100 obiskovalcev.

nivo terena INDUSTRIJA

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Ta podatek bo vplival na zasnovo požarne varnosti, na velikost prireditvenega prostora, število miz in stolov v degustacijski dvorani, sanitarije ter velikost prostorov za zaposlene. Prireditveni prostor bo lahko sprejel 100 obiskovalcev, pri čemer je pomembno, da imajo obiskovalci podobne pogoje pri vizualni in akustični izkušnji programa. Degustacijska soba bi omogočala degustacijo vin za avtobusne skupine ter individualne obiskovalce. Za avtobusne skupine bosta na razpolago dve veliki mizi, kjer bi degustacija potekala stoje. Za individualne obiskovalce bi predvidel še mize z dvema in štirimi stoli za bolj intimno izkušnjo. Sanitarije za 100 ljudi zajemajo dve ženski in dve moški stranišči, poleg tega bo v objektu tudi stranišče za dostopno ovirane in pisoarji v moškem stranišču.

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 32


PROJEKT IDEJNA ZASNOVA

Ker bo industrijski del objekta vkopan, je potrebno najti tlorisno zasnovo, ki bo ustrezala v vseh nadstropjih in fazah obdelave. Zasnova mora biti preprosta in logična. V tej fazi je treba upoštevati tudi morebitne težave ali nepotrebne stroške pri izkopu gradbene jame. Glede na prebrano literaturo, referenčne primere in številčne poskuse sem prišel do zaključka, da je najbolje postaviti posode (tako lesene kot inox) v vrste in med njimi zagotoviti ustrezen razmik za dostop z viličarjem. Tako je izkoristek največji in so vse posode zlahka dostopne. Hkrati dobimo zanimive ambiente in z dolgimi linijami podaljšamo prostor. Tlorisi postanejo podolgovati pravokotniki. Na sredi bodo potekale vse faze pridelave, smiselno razdeljene po nadstropjih, na obeh koncih pravokotnikov pa bodo potekale komunikacije.

Slika 46: Quinta do Vallado Winery, arhitekt: Guedes + DeCampos, Portugalska

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 33


PROJEKT IDEJNA ZASNOVA

komunikacije prireditveni prostor nivo terena

degustacija in trgovina komunikacije sprejem grozdja laboratorij vinifikatorji garaža komunikacije pisarna enolog/glavni kletar bistrenje in fermentacija komunikacije fermentacija in zorenje skladišče in stekleničenje servisni prostori komunikacije zorenje in staranje “barriquerie in arhivske steklenice”

Tlorisna zasnova je podaljšan pravokotnik z komunikacijami na obeh straneh daljše stranice. Komunikacije vključujejo stopnišča, veliko tovorno dvigalo ter manjše dvigalo za obiskovalce. V tem delu se bodo poleg komunikacij nahajale tudi pisarne, utility, sanitatije, servisni prostori in ostali spremljevalni program.

KLET -1

V prvo klet dostopamo z delovnimi vozili preko klančin. Tukaj poteka sprejem grozdja, ki vključuje pregled (tu je lociran tudi laboratorij), tekoči trak s pecljalnikom in drozgalnikom, stiskalnice in vinifikatorje. V prvi kleti bo tudi garaža za delovna vozila, ki bodo uporabljena na vinogradih v neposredni okolici.

KLET -2

Tu poteka bistrenje in fermentacija. Nameščene so različno velike inox posode.

KLET -3

Inox posodam se tukaj pridružijo tudi ležaki. Ker je ležaki ne potrebujejo take višine kot inox posode, bo del z ležaki imel nižji strop. Tako lahko na tem delu vključimo tudi skladišče in prostor za stekleničenje vina.

KLET -4

V tej kleti bo Barriquerie. Gre za prostor, ki ima simbolno in estetsko vrednost. Pomeni bližanje h koncu zapletenega procesa vinifikacije in je priljubljena točka pri obisku vinskih kleti. Poleg tega v lesenih posodah ne moremo neposredno uravnavati temperature, kot jo lahko v inox posodah. S postavitvijo v najnižjo klet pa poskrbimo, da bodo sodi skozi celo leto na nizki temperaturi.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 34


PROJEKT IDEJNA ZASNOVA M 1:5000

LOKACIJA

lokacija

Izbira konkretne lokacije za postavitev vinske kleti na Debelem rtiču je bila velik izziv, hkrati pa tudi velika odgovornost. Izbrano območje je naravni biser slovenske obale in širšega območja, zato je spoštljiv odnos do obstoječih tkiv bistven. Glede na analize referenčnih primerov in predelano literaturo, sem se odločil, da se z objektom umaknem pokrajini in jo skušam še dodatno poudariti. Prostorske analize so pokazale, da je grajeno tkivo skoraj neopazno in je kljub večjim objektom na jugu ter razpršenim, manjšim na severu pomaknjeno v ozadje. Zaslugo pripisujem gostemu zelenju in visokim drevesom, ki v strnjenem pasu obdajajo vinograde ter tako skrivajo grajeno tkivo. Korist je obojestranska – uporabniki objektov uživajo v bogatih mediteranskih ambientih in senci, ki jo nudijo drevesa. Obiskovalci vinogradov pa imajo občutek odmaknjenosti v neokrnjeno naravo, stran od motornih vozil ter počitniških in ostalih objektov. Zaradi zgoraj naštetih razlogov sem se odločil, da vinsko klet postavim v hrastov gozd na sredini polotoka. Lokacija se mi zdi logična zaradi več razlogov: - visoka drevesa bodo objekt zakrivala in bo tako vpliv objekta na videz polotoka najmanjši; - lokacija na osrednjem delu polotoka je smiselna zaradi podobne oddaljenosti od vseh vinogradov na polotoku in dostopa vozil, ki bodo pripeljala grozdje iz okoliških vinogradov; - senca, ki jo nudijo drevesa, bo v poletnih mesecih preprečevala pregrevanje objekta; - ker hrast ni zimzeleno drevo, bo v zimskih mesecih dodatna osončenost objekta dobrodošla; - zaradi postavitve v gozd bodo vsi vinogradi ostali nedotaknjeni.

POSTAVITEV

objekt GRYR]L NODQĀLQH

plastnice

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Objekt je postavljen v smeri plastnic. Zgornja plastnica označuje višino 27,5 m nadmorske višine. Vsaka naslednja pa pomeni spust za 2,5 m. To pomeni, da je gozd na jugozahodnem delu visok 25 m, na sredini se spusti na 22,5 m, na severovzhodu pa na 20 m. To smer sem izbral tudi zato, da ostane na obrobju veliko gozda in se tako vinska klet še najbolje utopi v okolico. Klančine, ki se spuščajo v prvo klet, potekajo v smeri sever – jug. Povezujejo se na pešpoti, ki so dovolj široke, da prenesejo promet delovnih strojev do kleti in nazaj.

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 35


PROJEKT IDEJNA ZASNOVA

kultura 90°

industrija

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 36


PROJEKT IDEJNA ZASNOVA

zelena streha

+pogled

zelena streha

+pogled

2x pogled

pogled

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 37


PROJEKT MATERIALI

Slika 47: parket

FASADA

Fasada bi bila v celoti iz vidnega betona, kar bi poudarilo konstrukcijsko zasnovo objekta in se simbolno nanašalo na zapuščene vojaške objekte na polotoku, ki so tudi betonski. Na fasadi bi bile tudi dve veliki stekleni površini, ki bi usmerjali poglede na zahod in vzhod.

OBDELAVA STEN

Slika 48: epoksi premaz

Stene v industrijskem delu bi bile iz vidnega betona, v zgornjih prostor in pisarnah pa iz mavčno-kartonskih plošč, ki bi bile postavljene z ustrezno podkonstrukcijo. Med mavčno-kartonskimi ploščami in konstrukcijo, se nahaja toplotna izolacija. Stene bi bilo možno dodatno obdelati s tapetami in akustičnimi ter dekorativnimi lesenimi paneli.

OBDELAVA STROPOV

Stropovi v industrijskem delu bi bili iz vidnega betona, v zgornjih prostorih pa ravno tako kot stene iz mavčno-kartonskih plošč, ki bi bile obešene na ustrezno podkonstrukcijo. Med mavčno-kartonskimi ploščami in AB ploščo se nahaja toplotna izolacija. Ambiente in akustično izkušnjo degustacijske sobe, trgovine ter prireditvenega prostora bi lahko izboljšali z akustičnimi ter dekorativnimi lesenimi paneli.

OBDELAVA TLAKOV

Vkopani del objekta bodo sestavljali industrijski tlaki in epoksi premazi. Epoksi premazi bodo v stranskih vertikalah, ki so namenjene komunikacijam in servisnim prostorom. Industrijski tlaki bodo v osrednjem delu, kjer bodo bistveno večje obtežbe in bo premikanje potekalo tudi z delovnimi stroji. Tukaj ne smemo pozabiti na kanalete za odvod tekočin, ki bi se v prostoru lahko nabirale pri pranju posod ali razlitju. Finalni tlak v degustacijski sobi, trgovini in prireditvenem prostoru bo parket.

OPREMA

Večina opreme v industrijskem delu objekta bo iz nerjavečega jekla (inox posode). Zaradi višine inox posod je potrebno namestiti industrijske podeste s pohodnimi rešetkami ter lestve, vse iz nerjavečega jekla. Bistveni element pri sestavi ambientov bodo leseni barrique in druge lesene posode. Tudi v pritličju bo večina opreme iz lesa. Slika 49: vidni beton

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 38


PROJEKT ENERGETSKA UČINKOVITOST

U<0,28 W/m² K

Objekt lahko tudi pri energetski učinkovitosti razdelimo na dva dela, in sicer na industrijski del ter na del stavbe za kulturo in razvedrilo, trgovino in degustacijo (z gostinskim programom).

U=0,195 W/m² K

naravno prezračevanje

zunanji prostor

jug

sever

Industrijski del je popolnoma vkopan. Prva klet deluje kot zunanji prostor, saj je na severnem in južnem koncu odprta za dovoz in izvoz delovnih vozil. Spodnje kletne etaže, kjer poteka fermentacija, staranje in shranjevanje vin, niso ogrevane ali izolirane. Vkopanost zagotavlja optimalne pogoje za program, ki ga objekt gosti, tj. nizko in stalno temperaturo skozi celo leto. Prezračevanje, v kolikor je potrebno, poteka naravno skozi medprostor med nosilnima stenama. Del stavbe za kulturo in razvedrilo je v celoti toplotno zaščiten v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah (UL RS, št.52/10). Zaradi programa, ki zahteva neredno ogrevanje za krajša časovna obdobja (npr. prireditve, koncerti, napovedani obiski ...), je toplotna izolacija postavljena na notranjo stran objekta. Ogrevanje poteka z vpihovanjem toplega zraku.

0

10

20

30

40

50m

Sestava gradbene konstrukcije Naziv materiala

d (cm)

O (W/mK)

Bet.bloki iz lah.bet. (1000)

40

0,44

steklena volna KNAUF INSULATION TP 115

15

0,037

0,15

0,21

Mavþno.kart.plošþe-do 15mm Toplotna prehodnost gradbene konstrukcije Toplotna prehodnost (U)

0,195 W/m2K

Dovoljena (Umax)

0,280 W/m2K

S programom Energija 2010 sem izračunal, da je prehodnost zunanje stene U=0,195 W/m² K, kar je manj od najvišje dovoljene vrednosti Umax=0,28 W/m²K. Zagotovo je ustrezna tudi prehodnost ravne strehe, saj zajema plasti zunanje stene in še vse potrebne plasti za ozelenitev strehe. Tudi tla obravnavam kot zunanjo steno, saj so večinoma konzolno dvignjena nad teren. Tukaj je poleg plasti, ki so v zunanji steni, tudi estrih. Toplotna prehodnost strehe in tal je manjša od Umax=0,28 W/m²K. Edini zastekljeni površini v objektu gledata na zahod in vzhod. Zasteklitev je troslojna (U je manjši od 1,1W/m²K). Ustrezna izvedba in okenski okvirji preprečujejo nastanek toplotnih mostov. Na energetsko učinkovitost vplivata tudi zasnova in orientacija objekta. Oba dela, ki sta nad terenom, sta na severno in južno stran popolnoma zaprta. Zelena streha na vrhu deluje kot izolator. Odprtine gledajo na zahodno in vzhodno stran. Objekt je lociran med visoka drevesa, ki v poletnih mesecih preprečujejo pregrevanje, pozimi pa omogočajo toplotne dobitke.

Slika 50: sestava in toplotna prehodnost gradbene konstrukcije, Energija 2010

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 39


PROGRAM POŽARNA VARNOST

Požarna varnost objekta je skladna s Tehnično smernico TSG-1-001:2010 ter s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13). Objekt sestavlja pet požarnih sektorjev in dve zaščiteni stopnišči . Po TSG-1-001:2010 je lahko požarni sektor v industrijskih stavbah pa tudi v stavbah za kulturo in razvedrilo, velik pa je do 1000 m. Požarni sektorji v vinski kleti so veliki približno 400 m in zadoščajo zahtevam iz smernice. Poleg tega bi v objektu bil nameščen AJP (avtomatski sistem za odkrivanje in javljanje požara ter alarmiranje), kar dopustne velikosti požarnih sektorjev dodatno poveča.

načrt evakuacije v pritličju

Pri objektih z dvema zaščitenima stopniščema je največja dovoljena evakuacijska pot 50 m, pri čemer zaščitenih stopnišč ne štejemo. Pri objektu vinske kleti so evakuacijske poti iz podkletenih prostorov, krajše od 20 m. Južno stopnišče ima izhod na prosto na nivoju pritličja, medtem ko ima severno stopnišče izhod na dovozno klančino v prvi kleti. Z namestitvijo vrat v garažo, ki bodo v primeru požara zadrževala dim, postane klančina del zunanjosti in tako tudi severno stopnišče vodi neposredno na prosto.

načrt evakuacije v kletnih etažah

prikaz požarnih sektorjev in zaščitenih stopnišč

Nadkleteni del objekta ima izhode neposredno na prosto. Za prostore, ki sprejmejo do 100 uporabnikov, sta zahtevana dva izhoda širine 0,9 m. Prostor za degustacijo in trgovino ter prostor za prireditve štejemo v isti prostor, saj nista fizično ločena z vrati in je prehod med njima dovolj širok. Najdaljša evakuacijska pot je krajša od 40 m. Objekt je opremljen z gasilnimi aparati, sistemom za gašenje s hidranti, varnostno razsvetljavo in AJP. Gorljivi konstrukcijski sistemi in inštalacije so protipožarno zaščiteni.

DOSTOPNOST

0

10

20

30

40

50m

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Objekt je prilagojen gibalno oviranim osebam. Kljub temu da poteka glavni vhod v objekt preko stopnišča, lahko v vhodni del dostopamo tudi preko sekundarnega vhoda v pritličju. Od tu je možen prehod v prireditveni prostor, v degustacijsko dvorano preko klančine ali v spodnje dele kleti z dvigali. V pritličju se nahajajo tudi sanitarije za gibalno ovirane.

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 40


PROGRAM KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA

vertikalne AB stene v medprostoru AB obodna stena proti terenu 40 cm medprostor

konstrukcijska zasnova - tloris

nosilna AB stena 30 cm jašek za dvigalo

0

10

20

30

40

Celotna konstrukcija objekta je iz armiranega betona. Zunanje stene, temeljne plošče in strehe so iz vodoneprepustnega armiranega betona. Zaradi velikih volumnov in obtežb ter zaradi zasnove brez podpornih stebrov je objekt zasnovan z dvojnimi nosilnimi zidovi (z medprostorom), v katere se vpenjajo “bublle deck” AB nosilne plošče. V medprostoru potekajo AB vertikalne stene, ki nosijo nadzemna paviljona. Paviljona sta zasnova kot AB škatli s stenami debeline 40 cm. Statična višina zunanjih sten (5 m) omogoča konzolno zasnovo paviljonov. Poleg vpetja v vkopani del kleti imata paviljona tudi pasovne temelje. AB temeljna plošča je debela 60 cm, votle AB nosilne plošče so debele 50 cm, nosilne stene na obodu objekta so debele 40 cm, v notranjosti pa 30 cm.

50m

B-B

škatlasta zasnova paviljona 40 cm AB plošča 40 cm

pasovni temelj paviljona

jašek za dvigalo AB obodna stena proti terenu 40 cm medprostor “bublle deck” AB plošča 50 cm na razponu 12m nosilna AB stena 30 cm AB temeljna plošča 60 cm konstrukcijska zasnova - prerez A-A

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

konstrukcijska zasnova - prerez B-B

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 41


PROGRAM PROSTORSKI AKTI

Območje gozda, v katerem je postavljen objekt, se nahaja v katastrki občini Oltra in zajema zemljiške parcele št. 18, 19 in 20. Prostorski akti, ki določajo namembnost zemljišč so: Prostorske sestavine plana Dolgoročni plan občine Koper (Uradne objave, št. 25/86, 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98) in Družbeni plan občine Koper (Uradne objave, št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98) in Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 16/99 in 33/01) in (Uradni list, št. 96/04, 97/04, 79/09). Prostorski izvedbeni akti Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št. 19/1988, 7/2001 - obvezna razlaga, 24/2001 spremembe in dopolnitve, Uradni list RS, št. 49/2005 - obvezna razlaga, 95/2006 - spremembe in dopolnitve, 124/2008 - obvezna razlaga, 22/2009 - spremembe in dopolnitve, 65/2010 spremembe in dopolnitve, 29/2012 - obvezna razlaga, 50/2012). gozdna zemljišča

1. območje kmetijskih zemljišč

območja za centralne dejavnosti

Podatki o namenski rabi Osnovna namenska raba: območje gozdnih zemljišč Omejitve rabe po planu in PIA Območje ohranjanja narave: naravna vrednota Območje varstva kulturne dediščine Varovanje prostora po drugih predpisih Predpis oziroma akt o zavarovanju: Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/2004, 70/2006 - spremembe in dopolnitve, 58/2009 spremembe in dopolnitve, 93/2010 - spremembe in dopolnitve).

Slika 51: skladnost s prostorskimi akti

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

Tudi sam sem območje obravnaval kot vrednoto in projekt zasnoval spoštljivo do obstoječih tkiv. Kot na primeru dobre prakse Zdravilišča Debeli rtič je objekt umeščen v gozd. Na ta način je vizualni vpliv objekta na okolico najmanjši. Poleg tega je večji del kleti vkopan in zato neviden. Vse strehe objekta so ozelenjene, zaradi česar v pogledu iz zraka objekt popolnoma izgine v okolico. Prav zaradi subtilne umestitve v okolico in preproste zasnove objekta menim, da bi izvedba vinske kleti vplivala pozitivno na videz in prepoznavnost lokacije. Poleg tega bi razbremenila osrednjo vinsko klet Vinakoper in omogočila pridelavo vrhunskih vin na sodoben način, ki se vrača k tradicionalnemu vinarstvu. Klet bi Slovenijo zastopala na vinskem zemljevidu Evrope in Sveta ter tako pozitivno vplivala na razvoj turizma in vinskega turizma na slovenski obali.

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 42


PROJEKT VIZUALIZACIJE

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 43


PROJEKT VIZUALIZACIJE

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 44


PROJEKT VIZUALIZACIJE

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 45


PROJEKT VIZUALIZACIJE

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 46


PROJEKT VIZUALIZACIJE

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 47


PROJEKT VIZUALIZACIJE

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 48


1 UVOD 2 PROGRAM 3 LOKACIJA 4 PROJEKT 5 GRAFIČNI DEL

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 49


SITUACIJA M 1:2500

hrastov gozd

P

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 50


SITUACIJA M 1:500

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 51


TLORIS KLETI -26,70m

M 1:200

SEZNAM PROSTOROV

A

tovorno dvigalo, nerjaveče jeklo, 20,0m², 1 stopnišče, epoksi premaz, 10.6m², 2 servis barikov, ind. epoksi premaz, 19,7m², 3 el.omarica, epoksi premaz, 1,8m², 4 dvigalo, nerjaveče jeklo, 2,4m², 5 utility, epoksi premaz, 1,3m², 6 hodnik, epoksi premaz, 7,9m², 7 stopnišče, epoksi premaz, 7,9m², 8 utility, epoksi premaz, 4,0m², 9 garaža, epoksi premaz, 16,9m², 10 medprostor, protiprašni premaz, 107,3m², 11 barriquerie, industrijski tlak, 387,8m², 12

SEZNAM OPREME bariki, 456x, A

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 52


TLORIS KLETI -23,55m M 1:200

SEZNAM PROSTOROV tovorno dvigalo, nerjaveče jeklo, 20,0m², 1 stopnišče, epoksi premaz, 10.6m², 2 servis steklenic, epoksi premaz, 19,7m², 3 arhiv steklenic, epoksi premaz, 54,8m², 4 dvigalo, nerjaveče jeklo, 2,4m², 5 utility, epoksi premaz, 1,3m², 6 hodnik, epoksi premaz, 11,9m², 7 stopnišče, epoksi premaz, 7,9m², 8 degustacija arhivskih vin, epoksi premaz, 53,0m², 9 arhiv steklenic, epoksi premaz, 16,9m², 10

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 53


TLORIS KLETI -20,20m

M 1:200

A

D

B C

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 54


TLORIS KLETI -16,80m

M 1:200

A B

D

E

C

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 55


TLORIS KLETI -13,20m

M 1:200

B

A

C

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 56


TLORIS KLETI -9,80m

M 1:200

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 57


TLORIS KLETI -6,20m

M 1:200

A

B

C

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 58


TLORIS KLETI -3,20m M 1:200

A

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 59


SEZNAM PROSTOROV degustacija/bar, parket, 116,9m², 1 vhodni hall, parket, 63,7m², 2 info/blagajna, parket, 11,0m², 3 družabni prostor/dvorana, parket, 217m², 4 dvigalo, nerjaveče jeklo, 2,4m², 5 utility, epoksi premaz, 1,3m², 6 hodnik, epoksi premaz, 4,8m², 7 stopnišče, epoksi premaz, 7,9m², 8 hodnik, epoksi premaz, 32,6m², 9 garderoba za zaposlene v kleti, epoksi premaz, 12,5m², 10 sanitarije za gibalno ovirane, epoksi premaz, 6,2m², 11 sanitarije za ženske, epoksi premaz, 11,4m², 12 sanitarije za moške, epoksi premaz, 15,7m², 13 sanitarije za zaposlene M, epoksi premaz, 1,8m², 14 sanitarije za zaposlene Ž, epoksi premaz, 1,8m², 15 utility, epoksi premaz, 1,0m², 16 hodnik, epoksi premaz, 7,4m², 17 garderoba za zaposlene M, epoksi premaz, 10,8m², 18 garderoba za zaposlene Ž, epoksi premaz, 10,8m², 19 zaodrje, epoksi premaz, 35,6m², 20 sanitarije zaodrje, epoksi premaz, 4,6m², 21 servisni prostor, protiprašni premaz, 34,5m², 22

21

19

9

18

3

16 17 15

23

22

20

4

14

13

12

11

10 5

2 7

8

1 24

6

24

A

SEZNAM PROSTOROV stopnišče, beton, 116,9m², 23 vhodni podest, beton, 63,7m², 24

SEZNAM OPREME miza, A

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 60


TLORIS STREHE M 1:200

SEZNAM PROSTOROV ozelenjena pohodna streha S, trava, 411,3m², 1 ozelenjena pohodna streha J, trava, 385,6m², 2

1 A

SEZNAM OPREME nizko grmičevje v širini cca. 2m - kot ograja, juniperus, A

A 2

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 61


PREREZ A-A M 1:200

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 62


PREREZ B-B M 1:200

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 63


PREREZ C-C M 1:200

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 64


PREREZ D-D M 1:200

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 65


JUŽNA FASADA

M 1:200

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 66


VZHODNA IN ZAHODNA FASADA M 1:200

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 67


SEVERNA FASADA

M 1:200

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 68


8

vodonepr. AB stena 40 cm -

9

AB stena 40 cm -

10

epoksi premaz estrih 8 cm temeljna AB plošča 50 cm -

11

epoksi premaz estrih 8 cm “bublle deck” AB plošča 50 cm -

12

drenažni sloj vodonepr. AB stena 40 cm -

14

industrijski tlak 15 cm vodonepr. AB temeljna plošča 60cm podložni beton -

A

odkapna pločevina -

B

drenažna cev -

1 ozelenitev mineralni sloj 25 cm nasutje 10 cm filstrski sloj, filc vodozadrževalni in drenažni sloj zaščitni sloj parna zapora vodonepr.AB plošča 40 cm toplotna izolacija 15 cm mavčno-kartonska plošča -

2

vodonepr. AB stena 40 cm parna zapora zaščitni sloj filtrski sloj, filc -

3

vodonepr. AB stena 40 cm toplotna izolacija 15 cm mavčno-kartonska plošča -

4

epoksi premaz estrih 8 cm toplotna izolacija 15 cm AB plošča 40 cm toplotna izolacija 15 cm mavčno-kartonska plošča -

5

filstrski sloj, filc zaščitni sloj parna zapora vodonepr. AB stena 40 cm -

6

AB stena 40 cm toplotna izolacija 15 cm mavčno-kartonska plošča -

7

epoksi premaz estrih 8 cm toplotna izolacija 15 cm AB plošča 40 cm -


VIRI IN LITERATURA MONOGRAFIJE Župančič, M. Prispevek k topologiji obale miljskega polotoka. Kronika: Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1989, 37, 1–2, 16–20. Cunja, R. Prispevek arheologije k zgodovini vinske trte in vina. Dežela refoška: Vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre, 1996, 10, 37–98. Darovec, D. Vinogradništvo in vinarstvo kot poglavitna gospodarska panoga severne Istre v obdobju Beneške republike. Dežela refoška: Vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre, 1996, 10, 121–140. Presl, I. Vinogradništvo v vaseh koprskega zaledja od sredine 19. stoletja do petdesetih let 20. stoletja. Dežela refoška: Vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre, 1996, 10, 177–196. Ferletič, Z. Vinakoper: Nastanek in razvoj. Dežela refoška: Vinogradništvo in vinarstvo slovenske Istre, 1996, 10, 267–280. Peterle-Grahonja, V. Razvoj turizma v domačem kraju. Hrvatini: OŠ dr. Aleš Bebler-Primož, 1993. Rajher, Z. Tehnologija vina: Študijsko gradivo za 2. Letnik. 8., dopolnjena izdaja. Maribor: Živilska šola, Višja strokovna šola, 2007. Zbirka Višješolski izobraževalni program Živilstvo. Chiorino, F. Architettura e vino: nuove cantine e il culto del vino. Milano: Mondadori Electa S.p.A., 2007. Chiorino, F. Cantine secolo XXI: architetture e paesaggi del vino. Milano: Mondadori Electa S.p.A., 2011. Skočir, I. Malo praktično vinogradništvo. 2. izdaja. Maribor: Obzorja, 1989. Šikovec, S. Vinarstvo: Od grozdja do vina. Ljubljana: Kmečki glas, 1993. Glasnović, P. Flora slovenskega dela Miljskega polotoka. Diplomsko delo. Ljubljana, 2006. Černigoj, U. Po poti izzivov brez mej. Ustvarjalnost mladih – morje interesov. Koper: UMMI, zavod za izobraževanje, 2009, 4. Jug F.,M. Bojevanje na Jadranu v času II. svetovne vojne in slovenski pomorščaki. Zaključna naloga. Ljubljana, 2006. INTERNETNI VIRI MO Koper. Turizem: Debeli rtič. (online). (citirano: 12. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001305. Vinakoper. Zgodovina Vinakoper. (online). (citirano: 12. 02. 2014). Dostopnona naslovu: http://www.vinakoper.si/sl. Nemanič, J. Vinarstvo. (online). Ljubljana: Zavod IRC, 2011. (citirano: 15. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.impletum.zavod-irc.si/dokumenti/Vinarstvo_Nemanic.pdf. Wikipedia. History of wine. (online). (citirano: 15. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://en.wikipedia.org/wiki/History_of_wine. Wikipedia. Vino. (online). (citirano: 16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://sl.wikipedia.org/wiki/Vino. MOP. GURS. Mestna občina Koper. (online). (citirano: 21. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.koper.si/index.php?page=staticplus&item=2001207. Urad za okolje in prostor Mestne občine Koper. (online). (citirano: 21.02.2014). Dostopno na naslovu: http://www.koper.si/index.php?page=staticplus&item=2001207.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 70


VIRI IN LITERATURA SLIKE SLIKA 1. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.pupidizuccaro.com/wp-content/uploads/2011/03/caravaggio_bacco.jpg . SLIKA 2. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.wineofancientegypt.com/home/images/Tomb_Nakht_Davies1917_plateXXVI.jpg. SLIKA 3. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: : http://www.cadizturismo.com/media/fotos/image_63302.jpeg. SLIKA 4. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://static.panoramio.com/photos/large/39606876.jpg. SLIKA 5. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://barrelsecrets.files.wordpress.com/2012/09/f-bodegas2bgonzalez2bbyass252c2bjerez2bde2bla2bfrontera.jpg. SLIKA 6. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d8/L%27espluga-Celler.JPG. SLIKA 7. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.flickr.com/photos/patrimonigencat/3198168081/lightbox/. SLIKA 8. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/25/Caves_Codorniu_%28Sant_Sadurn%C3%AD_d%27Anoia%29_-_18.jpg. SLIKA 9. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.pinterest.com/pin/407857309975651589/. SLIKA 10. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.floraw.com/data/file/collection//files/attach/images/452296/567/584/1271555181_f2-lheredia-zaha-04.jpg. SLIKA 11. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://buildipedia.com/images/masterformat/Channels/In_Studio/Ysios_Bodega/Santiago_Calatrava_Ysios_Bodega_14.jpg SLIKA 12. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://static.panoramio.com/photos/original/7858012.jpgSLIKA 13. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://minimalissimo.com/2011/04/adega-mayor/. SLIKA 14. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://minimalissimo.com/2011/04/adega-mayor/. SLIKA 15. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://minimalissimo.com/2011/04/adega-mayor/. SLIKA 16. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.epl.nimes.educagri.fr/eplefpa_nimes_rodilhan/view.php/03VinificationBlanc.jpg. SLIKA 17. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.epl.nimes.educagri.fr/eplefpa_nimes_rodilhan/view.php/02VinificationRouge.jpg. SLIKA 18. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.premiumestates.at/images/press/loimer_building.jpg. SLIKA 19. Osebni vir. SLIKA 20. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.winesfromaustria.cn/typo3temp/cache/betriebe/46fefc2170eeeeb6ee9928d7ce081a80a2481e81.jpg. SLIKA 21. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.eziofalconi.com/wp-content/uploads/2012/11/Cascina-Adelaide_Arimo_Treviglio-1.jpg. SLIKA 22. Osebni vir. SLIKA 23. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.archicura.it/wp-content/uploads/2013/03/Cantina_wine-cellar_architecture.jpg. SLIKA 24. Osebni vir SLIKA 25. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.flickr.com/photos/castellare_di_castellina/5932885023/sizes/o/in/photostream/. SLIKA 26. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.flickr.com/photos/castellare_di_castellina/5932884571/sizes/o/in/photostream/. SLIKA 27. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.flickr.com/photos/castellare_di_castellina/5932883129/sizes/o/in/photostream/. SLIKA 28. Osebni vir. SLIKA 29. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://files.cittaeterritorio.org/200000334-506fe51698/cantina-Schermata%20.png. SLIKA 30. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.the-yeatman-hotel.com/fotos/marcas/adega-mayor-barrel-ageing_3425707964f0ef1f239389.jpg. SLIKA 31. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.obsessionphoto.com/upload/article/725/15-winery-quinta-do-portal-in-sabrosa-portugal-architect-alvaro-siza-nelson-garrido.jpg. SLIKA 32. Osebni vir. SLIKA 33. Osebni vir. SLIKA 34. Osebni vir. SLIKA 35. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://slwines.co.uk/touriga-cha/touriga-cha-gallery/. SLIKA 36. (online). (16. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://slwines.co.uk/vineyards/touriga-cha/. SLIKA 37. (online). (19. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.vinosdeeslovenia.com/debeli_rtic_big.jpg. SLIKA 38. Osebni vir. SLIKA 39. (online). (19. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www-f1.ijs.si/portoroz07/01_Panorama_slovenske_obale.jpg. SLIKA 40. (online). (19. 02. 2014). Dostopno na naslovu: https://maps.google.com/. SLIKA 41. Avtor slike: Jaka Ivančič. Dostopno na naslovu: http://www.jakaivancic.si/. SLIKA 42. Avtor slike: Jaka Ivančič. Dostopno na naslovu: http://www.jakaivancic.si/. SLIKA 43. Avtor slike: Jaka Ivančič. Dostopno na naslovu: http://www.jakaivancic.si/. SLIKA 44. Avtor slike: Jaka Ivančič. Dostopno na naslovu: http://www.jakaivancic.si/. SLIKA 45. Avtor slike: Jaka Ivančič. Dostopno na naslovu: http://www.jakaivancic.si/. SLIKA 46. (online). (21. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.archello.com/sites/default/files/A5_0.jpg. SLIKA 47. (online). (21. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.metalocus.es/content/en/system/files/file-images/ml_miami-museum_02_1024_0.jpg. SLIKA 48. (online). (21. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.kkstav.cz/obrazky/96/0.jpg. SLIKA 49. (online). (21. 02. 2014). Dostopno na naslovu: http://www.arroway-textures.com/en/products/concrete-1/contents.

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo Igor Marasovič Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2006/07 Leto izdelave diplomske naloge: 2013/14

IDEJNI PROJEKT VINSKE KLETI DEBELI RTIČ I 71


Hvala vsem, ki ste pripomogli k nastanku diplomskega dela. prof. dr. Mario Perossa, Darko Erhatič, mag. Mladen Bratovič, Gaja, Mama, Nini, Ingrid, Simon, Hana, Metoda in Tomi, Zana Starovič Volk in Mitja Gaser, Jaka Ivančič, prijatelji in sošolci.


Spodaj podpisani Igor MarasoviÄ? izjavljam, da sem avtor diplomskega dela z naslovom Idejni projekt vinske kleti Debeli rtiÄ?, ki sem ga izdelal pod mentorstvom prof. dr. Maria Perosse ter ga zagovarjal 06.03.2014 na Fakulteti za arhitekturo.


Diploma