Page 1

RAZSTAVA SELNIŠKIH USTVARJALCEV ČEPE – FEKONJA – GOLOB – KOREZ – KRIVOKAPIĆ LISJAK – REP – STERNAD – ŠINKOVEC VIHER – VOGRIN – VRABER – VRŠNIK SELNICA, oktober 2018


SELNICA, oktober 2018


POPOTNICA RAZSTAVI IN PRAZNOVANJU 100 LET ELEKTRARNE FALA Svetloba časa in valovanje dogodkov, ki so in bodo v barvi zaznamovali leto 2018. Če danes dojemamo svetlobo kot elektromagnetno valovanje, moč in gostoto, bomo morda jutri ali pa še bolje bodo jutri, spoznali vtis in učinek, ki smo ga pustili preko aktivnosti tega leta. Če smo polni optimizma odpirali likovni salon, smo ga kljub temu zadržano ocenili kot »51 odtenkov mraka«, danes za popotnico tej razstavi in praznovanju 100 let elektrarne Fala pa lahko z gotovostjo trdimo, da smo poleg svetlobe našli tudi barvo in njen značaj. Zato naj bo vsaj to leto podnaslovljeno kot »leto 52 odtenkov svetlobe in barv«. Svetlobe ne moremo preprosto opisati zgolj z osvetljenostjo, potrebno jo je razumeti kot vtis ambientalnega prostora, ki se nas dotakne. Manipulacija svetlobe lahko določa smer, barvo in značaj, vsekakor pa mora zadostiti potrebam aktivnosti, ki se v prostoru odvijajo. Svetloba je nosilni vizualni element, ki razkriva: razsežnost, globino, oblike, barve, ritem, in strukture prostora. Po Platonu je dojemanje sveta in vsega bivajočega relativno, odvisno od naše čutne zaznave in ga doživljamo kot iluzijo pojmovnih materialnosti. Vendar obstaja tudi svet idej kot vedenje in videnje s pomočjo razuma, tako lahko zaznamo tudi sence, zrcalne odseve, prosojnost materialov pa tudi slikarske mimetične reprezentacije, ki se zgolj nanašajo na resničnost. Umetniške stvaritve se običajno ukvarjajo z vertikalno osjo svetlobe in prezentirajo notranje kontraste, ki se prepletajo v svetlobi in temi sil, pasivnega in aktivnega, statičnega in dimnamičnega.1 Tako lahko nematerialni element (dim, tornado, sončni žarek, reflektorska svetloba…) ustvari nam zaznavno obliko kot materializacijo neoprijemljivega. Gledalca lahko vodimo, da sledi, kakor je Mojzes sledil stebru dima, stebru luči. "Svetloba naj bo del vseh manifestacij življenja, saj negira temačnosti sveta" Malevič. 2 Če svetloba predstavlja obliko, lahko za barvo rečemo, da ustvarja prostor v odnosu z drugo barvo. Torej v takšnem kontekstu barva ustvarja prostore v prostoru, ob tem pa odhaja ali pride. Po Ittnu ima vsaka barva svojo obliko in takšno tudi zaznavamo. Da bi bolje razumeli obliko barve, je potrebno razumeti njeno zgradbo in naravo (Ittnov barvni krog). Oblika in prevladujoča barva imajo pri vsaki pojavnosti nek osnoven pomen. Oblika krog - ukaz ali prepoved, trikotnik – opozorilo, pravokotnik, kvadrat - informacija. Uporaba le teh se jasno in nazorno uporablja v prometnih znakih in drugih znakovnih obeležjih. Barvna zaznava je torej proces svetlobe, ki jo izseva svetlobni vir, ter jo odbija ali prepušča. Z vstopom v oko sproži možganske odzive, ki jih možgani prevedejo v zaznavo ali občutenje barve. Ta občutek je popolnoma subjektiven, saj različni ljudje različno dojemajo barve, ki obstajajo edinole v možganih opazovalca. UPORABLJENI VIRI: 1. Berlot, U. (2004). Vidiki svetlobe v sodobni vizualni umetnosti in arhitekturi. Pridobljeno 8. 10. 2018, iz: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WBGS3JSY/d4b436a5-32e6.../PDF 2. Malevitch, K. (1993). La lumiere et la couleur (Textes inedits de 1918 a 1926; Lausanne, L'Age d'Homme, 1993). 3. Zalaznik, J. (2007). Bilo je nekoč v XX.stoletju: iz oči v oči z modernim slikarstvom. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. 4. Kapoor, A. (2011). Kilavi Vnebohod Anisha Kapoorja. Pridobljeno 8. 10. 2018, iz: http://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kilavi-vnebohod-anisha-kapoorja/259041 5. Gnamuš, N. (2008). Redukcionizem: paradigmatska zanka modernizma. Zbornik za umetnostno zgodovino (Nova vrsta), letnik 44, številka 44. Pridobljeno 8. 10. 2018, iz: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-05D8NE4P/86299173-5140-4e1e-86e6-95b069e8edd8/PDF 6. Sigmund, F. (1987). Potlačitev, metapsihološki spis. Ljubljana: (Studia Humanitatis).


OD MATERIALNEGA DO NEMATERIALNEGA ROY LICHTENSTEIN

Slika: Roy Lichtenstein, House I, model 1996, fabricated 1998, fabricated and painted aluminum, overall: 292.1 x 447 x 132.1 cm (+ zrcalna kopija z barvno intervencijo prostorske predstavljivosti)

Lichtenstein je s poustvarjanjem stereotipov potrošniške družbe v vsa svoja dela vnesel izrazito vizualno moč in skozi različne tehnike prikazal pestrost svoje ustvarjalnosti. Z uporabo osnovnih barv je v igri enostavnih ploskev ustvarjal neverjeten občutek prostora. Predvsem postavitev hiše na Beneškem bienalu predstavja neverjeten vizualni efekt barvnega prostora, v katerega bi skoraj lahko vstopili.

FRANK STELLA

Slika: Frank Stella, The Marriage of Reason and Squalor (druga verzija) (Poroka razuma in nesnage), 1959, emajl na platnu, 230,5 x 337,2 cm, avtorjeva zbirka


Frank Stella se istočasno spopada s problemom, kako upodobiti dobesednost površine, ki poudarja identiteto slike in strukturo, ki ohranja iluzionističen potencial. Popolna odvisnost med obliko, robom in likovno površino je pri njem karakteristično ustvarjena s ponavljajočim se ritmom, ki teče z robov formata in tvori centripetalno mrežo, ta se obrača vase in podobo identificira z materialnim značajem slike. Prav tako pa ta ritem, ponavljanje, sproža popolni učinek iluzije. Prav psihični mehanizem ponavljanja ohranja stabilnost objekta in ga istočasno skozi ponovitve drži v stalni neodvisnosti. Tako Stella na eni strani izpostavlja sliko kot »stvar-predmet«, katere predmetnost je pač danost.5 In ob tem zapiše: »Moje slikastvo temelji na dejstvu, da v resnici obstaja samo tisto, kar vidimo. Moja slika je predmet. Vse, kar želim videti v svojih slikah je zgolj gotovost, da si bom ogledal zamisel v njeni podobi, brez vsake zmešnjave. To, kar vidite, je to, kar gledate.«3 Podobno meni tudi Freud, rekoč, da stvari, ki jim namenjamo največ pozornosti in jih idealiziramo, izhajajo prav iz tistih zaznav in izkušenj, ki jih najbolj sovražimo. 6

ANISH KAPOOR

Slika: ANISH KAPOOR, Ascension, (Vnebohod, Vzpon), 2003-2015, mixed media, site specific installation, variable dimensions, VENEZIA

Kapoorjev nematerialni element svetlobe ustvarja nam zaznavno obliko kot materializacijo neoprijemljivega. Svetloba (dim) se skozi sakralni prostor dviguje v strop (nebo) kot sled belega goloba, ki ustvarja steber, po katerem lahko zlezemo v onostranstvo. O svojem ustvarjanju instalacij Kapoor meni, da je sivo polje med videzom in oprijemljivim. "Pri mojem ustvarjanju je meja med tem, kar je, in tem, kar se zdi, pogosto zabrisana," 4 A. Kapoor.


SVETLOBA IN BARVE

Mario Berdič

Na razstavi Svetloba in barva v razstavišču Lojzeta Šušmelja Kulturnega hrama Arnolda Tovornika, ki je hkrati posvečena 100. obletnici hidroelektrarne Fala, sodeluje kar trinajst likovnih ustvarjalcev iz širšega območja Selnice ob Dravi, tako ljubiteljev kot poklicnih likovnih pedagogov in študentov, zanimivih in skrajno različnih likovnoustvarjalnih izhodišč. Katja Čepe je tako prispevala veduto podružnične cerkve v pomladni krajini, pri čemer je arhitekturo upodobila geometrijsko perspektivično oziroma plastično, krajino pa slikovito oziroma naturalistično, posredujoč dihotomni simbolni vtis, kot da je vera dejansko stvarnost in stvarnost le iluzija. Triptih Lom Donata Koreza uvaja monokromatski kontrast med temnimi in svetlimi trikotniki, ki segajo drug med drugega v ekspresivno dinamični kompoziciji, raztezajoč se čez okvirje nosilcev v neskončnost geometrijskega, idealnega platonskega vesolja. Razgibane tridimenzionalne figuralne kompozicije Janeza Lisjaka, ustvarjene v jeklu z ekspresivno deformiranim likovnim izrazom, posredujejo vtis humornega dogajanja, kot v pričujočem delu Druženje pod svetilko, kjer se tri plesalke zvijajo v divjem ritmu na glasbo saksofonista. Plesočo skupino osvetljuje celo ekološko ozaveščena LED lučka v skladu z naslovom razstave. Tudi Mirna ulica Božidarja Krivokapića predstavlja nenavadno likovno sintezo med linearno perspektivično ulico s svetilkami in mrežasto courtain-wall arhitekturo na eni strani ter abstraktno slikovito, v neskončnost poglabljajočo se modrino neba z rdečkastim poudarkom, kot bi šlo za neke vrste angelsko nobilissima visionae, na drugi strani. Jesen v gozdu Maruše Veršnik predstavlja zlitje treh likovnih izrazov v eno samo podobo, točneje simbolizma (transcendentna, zlatorumeno žareča barva), ekspresije (centrifugalna prostorska deformacija) in impresije (divizionizem), poudarjene z "zmečkano" strukturalistično osnovo, povzročajoč vtis migotanja likovne celote. Čeravno Andrej Viher slika predvsem v impresionistični maniri, je portretno upodobitev svojega vnuka ustvaril plastično realistično, že skoraj na meji s fotorealizmom, kar je za ljubiteljskega likovnika skrajno presenetljivo. Humorno zasnovano "Kristomorfno" dete s preveliko anatomsko dudo in modrim vzhodnjaškim "turbanom", oblečeno v deviško belo oblekico in napol pokrito s svetlorjavo deko, gleda (očitno) v fotografski objektiv, bolj presenečeno kot prestrašeno, izzivajoč pri opazovalcih nedvomne simpatije in nasmeh. V svitanju, opazovanem skozi pšenično klasje, je Marta Rep udejanjila svoj pogled na tematiko svetlobe in barve, pri čemer je zapustila ravni evklidski prostor in prešla v neevklidski ukrivljeni, s poudarjeno simboliko onostranstva, kot bi šlo za prehod iz tostranskega življenja v novo, duhovno dimenzijo. Središčno kompozicijski Cvet Urške Golob izraža za tovrstno motiviko neobičajno dinamiko, morda celo vrtenje, saj spominja na kaleidoskopsko vetrnico, naslikano s krepkimi, pastoznimi potezami in večplastnimi barvnimi nanosi, ki s toplo-hladno modulacijo ustvarjajo iluzijo tridimenzionalne plastičnosti s poklonom Georgii O'Keeffe. Jože Šinkovec je na abstraktnem brezprostorju združil tri vsebinsko na videz nezdružljive likovne objekte: delujoči ventilator, ki puha v obratni smeri v proč tekajočega, močno pomanjšanega zelenega konja in pod njima vodoravno komponirano upodobitev izrezbarjenega zgornjega dela modrikastega lesenega obešalnika, ali nečesa podobnega, z etnografskim nadihom. Gre torej za popolnoma nemogočo, duhovito, nadrealistično kompozicijo, na kateri pa nekako vse "štima." Zdi se, kot da bi Milčev flosar ušel iz kakšne njegove skicirke na platno, saj je samostojna figuralna kompozicija človeka v serpentinastem zasuku, opirajoč se na veslo, v osnovi risarska, četudi značilno pastozno fluidno modelirana in postavljena na flos sredi rečnate pokrajine. Takšne samostojne figuralne kompozicije so za Maksimiljana Strnada Milča sicer dokaj redke, tako kot prostorska diagonala, ki ustvarja izrazito globinsko


iluzijo in hkrati dinamično učinkovanje povezave med vodo in nebom. Pesnik, pisatelj in slikar Bojan Fekonja je čuteč in angažiran umetnik, ki se v svojih nadrealističnih upodobitvah loteva perečih vprašanj sodobnega sveta, tako kot v pričujočih delih Prepad med razredi in Zadnje opozorilo, kjer se pojavljajo človeške in živalske figure kot enakovredni partnerji pri umetnosti preživetja, bodisi zaradi pomanjkanja sredstev, bodisi zaradi onesnaženja okolja, kar oboje vodi tako v propad človeške civilizacije kot tudi narave. Slika Tadeje Vraber s simbolnim naslovom Sobivanja se na prvi pogled zdi kot abstraktno ekspresionistična stvaritev, upodobljena s pomočjo vijugastih, mestoma risarskih gestualnih potez, vendar pa lahko ob natančnejšem opazovanju zasledimo asociativne antropomorfne, zoomorfne in vegetabilne oblike, ki pojasnjujejo poimenovanje likovnega dela, posvečenega harmoniji skupnega življenja vseh enakopravnih živih bitij na zemlji. Mag. Oto Vogrin ustvarja v raznovrstnih slikarskih in grafičnih tehnikah (katerih večino obvlada), pri čemer se tematsko osredotoča na geometrijsko stilizirane vedute oziroma posamezne arhitektonske konstrukcije, ki jih kontrastira z organskimi oblikami pokrajine oziroma narave, kamor neredko vkomponira tudi svoj logotip, ovenčka. Nekoliko drugače pa je zasnoval pričujoče delo Tri oblike in sto barv v dimenziji in času 2018, ki ga je posvetil 100. obletnici hidroelektrarne Fala, kjer lahko zasledimo ekstremno poševna daljnovod in zvonik selniške cerkve ter v več vrstah adicijsko komponirane žarnice, kot na kakšnem notnem črtovju, skladno s sinestetičnim učinkovanjem likovne celote.

Mario Berdič, oktober 2018


KATJA ČEPE Študentka drugega letnika likovne pedagogike na univerzi v Mariboru.

Likovno delo: V SREDIŠČU VASI, akril na platnu, 70 x 50 cm, leto nastanka 2018.


DONAT KOREZ Rojen v Mariboru leta 1995. Ĺ tudent tretjega letnika likovne pedagogike na univerzi v Mariboru. Likovno delo:

LOM I, tehnika: olje na platno, dimenzije: 70 x 50 cm, leto nastanka: 2018. LOM II, tehnika: olje na platno, dimenzije: 70 x 50 cm, leto nastanka: 2018. LOM III, tehnika: olje na platno, dimenzije: 70 x 50 cm, leto nastanka: 2018.


JANEZ LISJAK Avtorjeva likovna ustvarjalna pot se je začela pred tridesetimi leti s slikanjem v akrilni tehniki. Kasneje, ko je zaključil s svojim poklicnim delom, je ostalo več časa za hobije, slikanje in ustvarjanje male plastike iz nerjavečega jekla, s pomočjo varjenja. Prve figure so bile namenjene prijateljem. Zamisli, ki so prihajale iz okolja, je bilo vedno več, zato je nastalo dovolj izdelkov, da jih je avtor predstavil na samostojnih razstavah. Sodeloval je tudi na mnogih skupinskih razstavah kulturnih in umetniških društev. V zadnjih nekaj letih je sodeloval na razpisih JSKD, kjer so bila njegova dela izbrana za regijske razstave, skulptura »Zemlja pleše« pa tudi na republiško razstavo v Novi Gorici, Majšperku in Slovenj Gradcu. Je aktivni član KD Pavza in likovnega društva Rulik. Likovno delo:

DRUŽENJE POD SVETILKO

tehnika: varjeno nerjaveče jeklo dimenzije: 40 x 25 x 25 cm leto nastanka: avgust 2018.


BOŽIDAR KRIVOKAPIĆ Z likovno dejavnostjo se ukvarja že dobrih 20 let. Najprej samostojno nato pa v likovni sekciji društva Pavza, sodeluje tudi z likovnim društvom Sena iz Bistrice ob Dravi. Leta 2017 je sodeloval na regijski razstavi JSLK.

Likovno delo:

MIRNA ULICA tehnika: akril dimenzije: 100 x 70 cm leto nastanka: 2017.


MARUŠA VRŠNIK Rojena 1949, slika ljubiteljsko že od otroštva. Najlažje se izraža v akvarelu, sicer pa slika tudi v drugih tehnikah. Ves čas ekspetimentira tako v tehnikah kot tudi v podlagah. Trenutno slika na mehak zmečkan papir. S to vrsto slikanja se predstavlja na pričujoči razstavi. Sodeluje pri kulturnem društvu Pavza iz Selnice ob Dravi , Rulik iz Ruš in Sena iz Bistrice ob Dravi, udeležuje se številnih kolonij in razstav na povabilo različnih organizatorjev. Imela je sedem samostojnih razstav. Likovno delo: JUTRO V GOZDU, tehnika: akril, dimenzije: 38 X 56 cm, leto nastanka: 2017.


ANDREJ VIHER Čeprav je veliko njegovih del naslikanih v impresionističnem naturalizmu in nekaj celo v absrakciji, je slikar v osnovi realist. Je samouk, ki pa svoja znanja nenehno izpopolnjuje na različnih seminarjih in s pomočjo likovne literature. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav. Je član ruškega likovnega kroga (RULIK) in likovne sekcije PAUZA iz Selnice ob Dravi, kjer tudi živi in ustvarja.

Likovno delo:

OTROK Z DUDO tehnika: akril dimenzije: 70 X 70 cm leto nastanka: 2018.

tihožitje tehnika: akril dimenzije: 70 X 60 cm leto nastanka: 2018.


MARTA REP Slika zadnjih pet let v tehnikah olja in akrila na platno v okviru likovne sekcije Pavza in društva Sena. Udeležuje se poletnih likovnih šol akademske slikarke Natalije ŠerugaGolob.

Likovno delo:

SVIT tehnika: olje na platno dimenzije: 50 X 40 cm leto nastanka: 2018


URŠKA GOLOB Rojena 1980 v Mariboru. Profesorica matematike in pedagogike, ki že od otroštva uživa in eksperimentira v risanju in slikanju. Njena najljubša tehnika je akril na platno s katero želi poudariti motive oz. detajle iz narave. Velika ljubiteljica lepote in estetike v vseh vrstah umetnosti kot tudi v matematiki, ki jo poučuje v osnovni šoli.

Likovno delo: CVET, akril na platno, dimenzije: 50 X 50 cm leto nastanka: 2018.


JOŽE ŠINKOVEC Rojen 18. 3. 1949 na Fali, kjer tudi živi in ustvarja še danes. Od leta 1975 je član likovne sekcije Angel Besednjak Maribor. Kot dolgoletni član je prejel tudi zlato priznanje za svoje likovno ustvarjanje. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav in sodeloval na mnogih likovnih kolonijah.

Likovno delo:

ZELENA ENERGIJA tehnika: olje na platno dimenzije: 70 X 50 cm leto nastanka: 2018.


MAKSIMILJAN STERNAD – MILČ Rojen 11.08.1949 v Rušah. Njegovo likovno ustvarjanje je razpeto med Selnico ob Dravi in Rogaško Slatino. Njegova dela kažejo ustvarjalca z bogato domišljijo in človeka, ki ni nikoli zadovoljen z napredkom, temveč poskuša odkriti in učiti se vedno nekaj novega. Kot rdeče niti med njegovim delom se prepletajo vplivi impresionizma in pastozen barvni nanos. Imel je več samostojnih in skupinskih razstav v Španiji in Sloveniji. Njegova dela krasijo: Urad predsednika Vlade RS, Slovenski urad za evropske zadeve, pisarne nekaterih poslancev in drugih uradov.

Likovno delo:

FLOSAR tehnika: akril na platnu dimenzije: 100 x 80 cm leto nastanka: 2018.


BOJAN FEKONJA Bojan Fekonja se je rodil v Mariboru leta 1951. Težke življenjske prelomnice v preteklih desetih letih so v njem prebudile željo po ustvarjanju in potrebo po raznovrstnem izražanju. Sprva je pisal pesmi, nato so privreli na plano rokopisi proznih del. Leta 2016 je pri založbi Ognjišče izšel njegov prvenec (Drobec usode in kanček nebes), 2018 pa je pri založbi Primus izšel roman (Kakor nemirna reka). Nadaljeval je z likovnim upodabljanjem svojih občutkov, ki so prihajali iz globine srca. Pri tem je uporabljal akvarel ter predvsem akril na platno. Njegov slikarski opus šteje več kot 179 slik. Priredil je več samostojnih likovnih razstav in sodeloval tudi na več skupinskih.

Likovno delo: PREPAD MED RAZREDI, akril na platno, 120 x 100 cm, leto nastanka: 2012 ZADNJE OPOZORILO, akril na platno, 60 x 80 cm, leto nastanka: 2010.


TADEJA VRABER, prof. likovne umetnosti, je rojena leta 1972 v Mariboru. Obiskovala je Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, smer modno oblikovanje. S študijem je nadaljevala v Zagrebu na Tekstilno – tehnološki fakulteti, praktično delo in diplomo pa je realizirala v sklopu kostumološkega oddelka v Pokrajinskem muzeju Maribor. Leta 2000 se je vpisala na Pedagoško fakulteto, smer likovna umetnost, kjer je diplomirala pri dr. Marjetici Ciglenečki. Od leta 2009 je zaposlena na OŠ Pesnica.

Likovno delo:

SOBIVANJA tehnika: olje na platnu dimenzije: 100 x 80 cm leto nastanka: 2009.


OTO VOGRIN rojen 1. 11. 1960 v Mariboru, od leta 1984 živi in dela v Selnici ob Dravi kot profesor likovne umetnosti. IZOBRAŽEVANJE: - diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru 1983 - smer likovna vzgoja - diplomiral na pedagoški fakulteti v Ljubljani 2005 - tema LIKOVNA PODOBA V PODZAVESTI (grafika) pri mentorju I. MRŠNIKU s tem pridobil naziv profesorja likovne umetnosti - 2011 opravil zagovor magistrske naloge - DELO Z LIKOVNO NADARJENIMI UČENCI PRI POUKU LIKOVNE VZGOJE, mentorica Dr. T. Tacol, s tem pridobil naziv magister znanosti. Od leta 2011 član DLUM. Ukvarja se z slikarstvom in grafiko. Za svoja dela je prejel več nagrad in priznanj. Likovno delo:

TRI OBLIKE IN STO BARV V DIMENZIJI IN ČASU 2018 tehnika: akril na platnu dimenzije: 110 x 210 cm leto nastanka: 2018

Profile for Hram kulture Arnolda Tovornika

Katalog Svetloba in barve  

Katalog Svetloba in barve  

Advertisement