Page 1

časopis skupine HSE november 2010

Intervju, Vladimir Gabrijelčič: Vlaganje v razvoj in okolje Zgodilo se je Fotoreportaža Djerba, Tunizija

57 1


Počitniške kapacitete Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR

Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči) Gore: Kope – Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči) Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči)

› Uvodnik

3

› Zgodilo se je

4

› Intervju, Vladimir Gabrijelčič: Vlaganje v razvoj in okolje

15

› Fotoreportaža Djerba, Tunizija

18

Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.

Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči) Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Morje: Nerezine (tri hišice) Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj) Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJE Morje: Fiesa – hotel Barbara Dodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.si Gore: Golte (hotel in apartmaji) Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

2


› UVODNIK ENERGIJA je časopis skupine HSE

Edina sprememba so stalnice V HSE podiramo rekorde. Ne le da smo že v pol leta dosegli dobiček, načrtovan za celo leto; kaj bi to v primerjavi s slovensko posebnostjo, ki je še posebej značilna za energetiko: menjava vodstev. V pičlem mesecu dni so si pisarno na koncu hodnika v HSE podali kar trije. In tako lahko z nekoliko grenkim priokusom oznanimo: v skoraj desetih letih obstoja HSE nas je, v različnih kombinacijah, po poslovni poti vodilo skoraj enako število menedžerjev (dovolj pogumna menedžerka se pri vrhu žal še ni znašla – bo že držalo, da so adrenalinski užitki bolj domena moških). Povsem preprosto torej lahko na glavo obrnemo pregovor, ki pravi, da so edina stalnica spremembe. V HSE je ravno nasprotno in so edina sprememba stalnice: to, da zaradi sprememb nenehno popravljamo spletne strani, tiskamo nove vizitke, spreminjamo pooblastila in se privajamo vedno novim karakterjem, slogom in odločitvam, je postalo nekaj vsakodnevnega. Sprememba na vrhu je postala stalnica našega delovnika. Mi, ki ostajamo (in smo stalnica), se (stoično) prilagajamo in čakamo na naslednji namig o spremembi. V stalni pripravljenosti na spremembe pa obstaja tudi nevarnost, da nas zaobidejo nekatere strateške odločitve, ki bi slovensko energetiko in z njo HSE pomaknile stopničko višje na evropskih lestvicah. Za zdaj nam z gotovostjo ostajajo le slovenske. Na njih HSE kotira izjemno in po večini ključnih kazalcev, kot so velikost, promet, dobiček, dodana vrednost itd. zaseda zgornje dele lestvic. Plezanje po njih zna biti sicer zaradi stalnih sprememb in spremenljivih stalnic včasih sila težavno; svoje k temu pridajo tudi metalci polen, polnilci časopisnih stolpcev in samooklicani energetski strokovnjaki, ki iz rudnikov delajo konzerve, iz plina meglo in iz stebrov slamice. A mi še kar plezamo. Na vrh, proti stalnicam. Vsako leto znova premagujemo stopnice na poti do uspeha. Doslej nas še ni pustil na cedilu in z zadovoljstvom ugotavljamo, da bo tudi letos tako. Vse številke namreč že danes kažejo, da bo tudi leto 2010 obrodilo sadove trdega dela in znanja, predvsem pa volje, ki jo vse spremembe, šoki in pretresi, tako zunaj kot znotraj hiše, le še okrepijo. Tudi to so rekordi. Pa jih potolčite, če lahko! mag. Petja Rijavec glavna in odgovorna urednica Energije

Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Majda Pirš Kranjčec in Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS) Fotografija na naslovnici: Majna Šilih - Jesen Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Naklada: 1.800 izvodov E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe: petja.rijavec@hse.si E-Energija: www.hse.si

3


› ZGODILO SE JE

Iz naših družb

HSE uvrščen na Deloittovo lestvico največjih gospodarskih družb v Srednji Evropi – CE Top 500 Družba Deloitte je 29. septembra obvestila HSE, da je uvrščen na njihovo lestvico največjih srednjeevropskih podjetij, in sicer na 190. mesto. V svojem že četrtem letnem poročilu o 500 največjih srednjeevropskih podjetjih so upoštevali prihodke od prodaje v letu 2009, za celovitejši vpogled v stanje regionalnega gospodarstva pa tudi primerjavo prihodkov od prodaje v prvem četrtletju 2010 glede na pretekla leta. Za zagotovitev popolne analize so v brošuro dodali še poročila o stanju v posameznih gospodarskih sektorjih.

Menjave na vrhu HSE 8. oktobra je bila na HSE izvršena primopredaja poslov nekdanjega generalnega direktorja družbe Boruta Meha, ki ga je nadzorni svet 5. oktobra odpoklical s funkcije, dva dni kasneje, pa je sam ponudil odstop, njegov odpoklic namreč ni bil v skladu z aktom o ustanovitve družbe, novemu generalnemu direktorju mag. Viljemu Pozebu, ki je bil na to mesto imenovan s sklepom nadzornega sveta HSE. Mag. Viljem Pozeb, ostaja tudi direktor Dravskih elektrarn Maribor. Borut Meh ostaja zaposlen na HSE, in sicer kot svetovalec poslovodstva. V dobrem letu dni, ko je vodil družbo, je HSE dosegel nadpovprečne poslovne rezultate, v prvem polletju leta 2010 celo višji čisti dobiček, kot je bil načrtovan za celo leto.

mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, foto: David Grgič

4

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne se je na 2. izredni seji dne 4. novembra seznanil s predlogom generalnega direktorja družbe HSE mag. Viljema Pozeba o sporazumnem prenehanju funkcije. Nadzorni svet je predlog sprejel in se strinjal, da mag. Pozebu 4. 11. 2010 preneha funkcija generalnega direktorja HSE. Za generalnega direktorja HSE d. o. o. je z dne 5. 11. 2010 imenovan mag. Matjaž Janežič, in sicer za obdobje največ dveh let.

Nov nadzorni svet družbe Holding Slovenske elektrarne Vlada Republike Slovenije kot skupščina družbe HSE je na 102. Redni seji 7. oktobra sprejela sklep, da se z 10. oktobrom s funkcije člana nadzornega sveta razrešijo dr. Franc Žerdin, dr. Franc Žlahtič, dr. Igor Tičar in Mojca Kert Kos. Za nove člane je z 11. oktobrom za dobo štirih let imenovala prof. dr. Draga Dolinarja, mag. Vekoslava Korošca, Jadranka Medaka in mag. Marjana Ravnikarja. 13. oktobra je potekala ustanovna seja novega nadzornega sveta, kjer je bil za predsednika izvoljen Jadranko Medak z Direktorata za energijo Ministrstva za gospodarstvo RS, za namestnika pa prof. dr. Drago Dolinar. Preostala člana nadzornega sveta s strani lastnika sta mag. Vekoslav Korošec in mag. Marjan Ravnikar. V šestčlanskem nadzornem svetu HSE sta še Rene Jeromel in mag. Mojca Turnšek kot predstavnika zaposlenih HSE, ki sta bila na to mesto imenovana 17. septembra 2010 oziroma 5. oktobra 2010.

Odziv HSE na zavajajoče navedbe o slabem poslovanju družbe V tednu med 11. in 14. oktobrom so slovenske medije preplavile neosnovane, neresnične in nepreverjene izjave nekaterih posameznikov o domnevno slabem poslovanju Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), o napačnih poslovnih potezah družbe, o neracionalnem upravljanju in še bi lahko naštevali. Naštete neresnice se, hkrati s pavšalnimi grožnjami o podražitvah električne energije, pojavljajo v povezavi z združitvijo dveh energetskih stebrov, ki jo napoveduje njun lastnik, Vlada Republike Slovenije. Poslovanje HSE letos presega vsa pričakovanja in zastavljene cilje, saj je že v prvem polletju presegel plan proizvodnje in prodaje električne energije za to obdobje ter dobička za celo leto. Zato so navedbe, da poslujejo slabo in da sprejemajo napačne poslovne odločitve, čista laž. Pri tem se namiguje tudi na projekt gradnje nadomestnega bloka TEŠ 6, za katerega so v HSE pridobili vsa potrebna soglasja lastnika, ob tem pa tudi stroka ugotavlja, da je to nujen projekt za varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. V portfelju proizvodnih kapacitet HSE pa realizacija TEŠ 6 predstavlja dolgoročno stabilnost na prodajnih trgih. O motivih za zavajanja javnosti in širjenje neresnic ne želijo ugibati, kot se tudi ne nameravajo spuščati v polemike o združevanju stebrov, saj je to zgolj in izključno domena lastnika. Ta pa si bo, verjamemo, prizadeval iz slovenske energetike narediti tudi mednarodno konkurenčno dejavnost. Dokler jo bodo posamezniki privatizirali, to namreč ne bo mogoče.


Izšla bo tretja številka brezplačne revije za otroke Modri Jan Ob svetovnem dnevu otroka, 20. novembra, bo izšla tretja številka okoljevarstvene revije za otroke Modri Jan, njena glavna tema bo podvodni svet. Revija je med otroki in starši, pa tudi vzgojitelji in učitelji odlično sprejeta in pohvaljena, kar dokazuje tudi vsakodnevno povečevanje naročil na revijo, ki so se od prve do tretje številke že potrojila. Tiskan izvod revije lahko naročite na naslovu: HSE, d. o. o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana. Spletna revija pa je na ogled na www.modri-jan.si.

Otroci z OŠ Žužemberk med izdelovanjem zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov, foto: Milena Legan

Okoljevarstveni projekt HSE presegel vsa pričakovanja Kot so napovedali že v prejšnji številki, je HSE v okviru tokratnega pilotskega okoljevarstvenega projekta z naslovom MODRI JAN PO ŠOLAH POTUJE IN OKOLJEVARSTVENE NALOGE DODELJUJE konec avgusta na vse slovenske osnovne šole poslal predstavitveno brošuro z 20 EKO NALOGAMI, med katerimi so lahko šole oziroma posamezni razredi izbrali tisto, s katero so se prijavili na projekt. Do 30. septembra, ko je potekel rok za prijavo nalog, so jih prejeli kar 375, v katerih sodeluje več kot 8000 otrok, s čimer se je potrdilo, da gredo prizadevanja HSE glede okoljskega izobraževanja otrok v pravo smer. Izdelane naloge bodo sprejemali v treh rokih, in sicer do 15. novembra 2010, do 15. januarja 2011 in do 5. marca 2011. V prvem roku so prejeli že osem poročil o opravljenih nalogah. Nekaj najzanimivejših je predstavljenih na spodnjih fotografijah.

Eko zabojnik, ki so ga izdelali otroci z OŠ Branik. Foto: Marinka Rus

Eko zabojnika »Modri Jan« in »Sončica«. Izdelali so ju otroci z OŠ Šentjanž. Foto: Martina Ramšak

5


HSE Invest na konferenci HYDRO 2010 v Lizboni Revija The International Journal on HYDROPOWER & DAMS je med 27. in 29. septembrom 2010 v portugalski prestolnici Lizboni v sodelovanju z EDP (Energias de Portugal) organizirala že 17. konferenco HYDRO 2010. V spremljevalnem delu konference se je na razstavišču predstavilo prek 200 razstavljavcev. Na njej je sodelovalo prek tisoč strokovnjakov s področij načrtovanja, projektiranja, gradnje, obratovanja in obnove hidroelektrarn. Iz HSE Investa sta se konference udeležila univ. dipl. inž. el. Rudi Polner in univ. dipl. inž. str. Sandi Ritlop. Portugalska je že bila gostiteljica strokovnega srečanja HYDRO 2004. Portugalska vlada je že pred leti sprejela nacionalni program za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov, tako hidro- kot vetrne energije. Do leta 2020 bodo na Portugalskem zagotovili prek 1100 MW novih instaliranih hidrokapacitet in cca. 8000 MW vetrne energije. Predvsem z vidika zagotavljanja stabilnosti elektroenergetskega omrežja, ki se mora prilagajati vedno

Sandi Ritlop pred stavbo, kjer je potekala konferenca. Foto: Arhiv HSE Invest

večjemu deležu vetrnih elektrarn, je na Portugalskem v pripravi veliko projektov črpalnih elektrarn. Po analizah EDP bo treba do leta 2020 na vsak instaliran MW vetrne energije zgraditi približno 1 MW energije iz črpalnih elektrarn. Osrednja tema konference je bila finančna kriza in rastoče okoljevarstvene zahteve, to so problemi, na katere lahko najdemo odgovor v razvoju hidroenergetike. Kot že nekaj let so referati oziroma članki govorili tudi o hidroenergetiki v manj razvitih državah Afrike, Azije in Latinske Amerike, kjer je še veliko neizkoriščenega hidroenergetskega potenciala. Diskusije so pokrivale tehnične, ekonomske, komercialne, okoljske in socialne vidike. Med slovenskimi udeleženci konference pa so požele največ zanimanja sekcije 6

hidravlični stroji, male hidroelektrarne, črpalne elektrarne kot tudi referati, ki so obravnavali uporabo t. i. »var-speed« generatorjev na črpalnih hidroelektrarnah in njihov vpliv na omrežje. V okviru strokovnega dela srečanja je bila organizirana tudi okrogla miza o varnosti na hidroelektrarnah, kjer sta bila v uvodu podana izčrpno poročilo in analiza o tragični nesreči na hidroelektrarni Sayano Shushensk v Rusiji. Po zaključku tridnevne konference sta bila organizirana tudi zanimiva strokovna ekskurzija z obiskom nekaterih novih kapacitet in seveda spremljevalni program za udeležence. Udeleženci konference so si lahko v lastni režiji v poznih popoldanskih urah vzeli čas tudi za ogled kulturnih, zgodovinskih in arhitekturnih znamenitosti, ki jih je v Lizboni na pretek. Izpostaviti velja center mesta Baixa, ki je današnjo obliko dobilo po obnovi, ki je sledila silovitemu potresu leta 1755, ko je bila Lizbona praktično uničena do tal, ter dve največji znamenitosti, Jeronimos Monastery in Torre de Belem, ki sta pod zaščito UNESCA. Torre de Belem, zgrajen med letoma 1515 in 1521, je bil posvečen ekspediciji Vasca da Gamme, ki je prvi priplul iz Evrope v Indijo. Naslednja konferenca HYDRO 2011 bo od 17. do 19. septembra v Pragi na Češkem.

Zahvala HSE Investu ob otvoritvi varne sobe

Robert Gselman s prejeto zahvalo, foto: Arhiv HSE Invest

11. oktobra je na DEM potekala slovesnost ob otvoritvi visokovarnega prostora za informacijsko tehnologijo, o katerem je bilo v reviji Energija že kar nekaj prispevkov. HSE Invest je nastopal v vlogi svetovalnega inženiringa, ki je vključeval vsa dela in storitve v zvezi z pogodbeno administracijo, izdelavo projektne dokumentacije in projektantski nadzor. HSE Invest in vodja projekta dipl. inž. el. Robert Gselman sta na slovesnosti prejela zahvalo.


Rekordna proizvodnja na enem odkopu Na odkopu –50/b v jami Pesje v Premogovniku Velenje, ki je začel delovati 5. novembra lani in v začetku letošnjega novembra sklenil obratovanje, sta bila v zadnjem času dosežena dva pomembna rekordna rezultata. 24. septembra je bila dosežena rekordna proizvodnja v celotni zgodovini pridobivanja premoga, dosežena le na enem odkopu, primerljivo v evropskem in tudi svetovnem merilu. Z odkopom so namreč presegli mejo dveh milijonov ton (dva milijona 8670 ton). Dolžina odkopa je 168,5 metra, povprečna višina več kot 18 metrov, dnevni napredek odkopa je znašal nekaj manj kot tri metre, v povprečju pa je bilo na dan odkopanih okoli deset tisoč ton premoga. 6. oktobra je bila na tem odkopu dosežena še rekordna dnevna proizvodnja 13.813 ton premoga. Direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved je dejal, da je »novi rekord v zgodovini Premogovnika Velenje dokaz dobre tehnološke opremljenosti podjetja, plod lastnega inženirskega znanja ter kaže na strokovno usposobljenost zaposlenih, ki delajo na tem odkopu oziroma skrbijo za njegovo delovanje«.

Udarniška delovna akcija Premogovnika Velenje na Golteh Premogovnik Velenje je 9. oktobra organiziral udarniško akcijo za ureditev spodnje postaje nihalke v Žekovcu, v kateri so sodelovali člani Jamske reševalne čete, Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva, Športnega društva, Harmonikarskega orkestra Barbara, Šaleškega alpinističnega odseka Velenje – postaja Celje, Gorske reševalne službe ter zaposleni v Skupini Premogovnik Velenje. 163 udarnikov je opravilo osnovna vzdrževalna dela, ki bodo prispevala k lepši podobi smučarskega centra.

Pobudnik udarniške akcije je bil direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, ki po delu ni skrival zadovoljstva, saj je po njegovem mnenju akcija odlično uspela. Zahvalil se je vsem, ki so v njej sodelovali, in dejal: »S to udarniško akcijo dokazujemo, da s skupnimi močmi lahko veliko postorimo in dosežemo. Skupaj bo treba delati še naprej. Premogovnik Velenje je sestavni del slovenskega energetskega prostora. Menimo, da mora tak biti tudi v prihodnjih desetletjih, zato podpiramo investicijski projekt blok 6 in bomo naredili vse, da se ta projekt ne zaustavi, temveč da se dela pri njem pospešijo.« Kot je dejal direktor PV Invest Drago Potočnik, so vsi zaposleni v Zimskem centru Golte letos zelo angažirani pri prenovi hotela na Golteh in drugih delih na planini in so »zato morda malo zanemarili urejanje spodnje postaje nihalke. Prav s takšnim skupnim pristopom pa smo tudi to okolje polepšali, kar je zelo pomembno, saj je za vse obiskovalce postaja v Žekovcu vrata na Golte in prvi vtis o centru.« Na Golteh, ki se spreminjajo v eno najprepoznavnejših slovenskih smučišč, v tem času pospešeno izvajajo investicijska dela pri gradnji novega hotela, v katerem bo na voljo 116 ležišč, ob njem pa 32 apartmajev s 160 ležišči.

Premogovnik Velenje uspešen pri črpanju evropskih sredstev iz sklada RFCS Evropska unija s programi in skladi skrbi tudi za razvoj premogovništva. Raziskovalni sklad za premog in jeklo (Research Fund for Coal and Steel – RFCS) je namenjen sofinanciranju predvsem razvojnih projektov s področja jekla in premoga. Prijavo in nadzor projektov vodi Evropska komisija v Bruslju. V Premogovniku Velenje so se v zadnjih dveh letih intenzivno lotili priprav projektov za prijave na razpise sklada RFCS. Pri tem sodelujejo s številnimi tujimi partnerji, EU komisijo, Združenjem za premog in jeklo v Bruslju (EURACOAL), Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS itd. Vključujejo se v proces ocenjevanja in spremljanja projektov. Pri prijavah projektnih idej so v delo vključene tudi različne službe Premogovnika Velenje. V letu 2009 je EU komisija na razpis prejela 33 projektov,

Z udarniške akcije pri urejanju spodnje postaje nihalke Žekovec. Foto: Tadeja Mravljak Jegrišnik

7


od tega osem ponovnih prijav. Vrednost vseh projektov je skupaj znašala 54,4 milijona evrov. V prijavah je sodelovalo 21 držav. Premogovnik Velenje je sodeloval kot partner v štirih prijavljenih projektih, in sicer s projektom za razplinjevanje lignita in pridobivanje CH4 in CO2 (Cogasout), projektom za zmanjšanje porabe energije in količine emisij toplogrednih plinov (Lowcarb), s projektom za razvoj in uporabo inteligentnih komunikacijskih naprav ter s projektom za dosego kompatibilnosti med opremami za avtomatizacijo, komunikacijo in monitoring različnih proizvajalcev. V juniju 2010 je Premogovnik Velenje prejel končne rezultate ocenjevanja projektov. Vsi projekti so bili na prvem ocenjevanju pozitivno ocenjeni in predlagani za sofinanciranje. V drugem krogu sta bila glede na skupno oceno projekta in letna razpoložljiva sredstva odobrena projekta Cogasout in Lowcarb, ki so ju začeli izvajati 1. julija 2010. Vrednost celotnega projekta Cogasout je 3,7 milijona evrov; delež sofinanciranja celotnega projekta je 2,2 milijona evrov. Od tega bo Premogovnik Velenje za izvajanje razvojnih dejavnosti prejel okoli 400 tisoč evrov sredstev. Vrednost celotnega projekta Lowcarb je štiri milijone evrov; delež sofinanciranja celotnega projekta je 2,4 milijona evrov. Od tega bo Premogovnik Velenje za izvajanje razvojnih dejavnosti prejel okoli 150 tisoč evrov sredstev.

Center športne medicine obogatil ortopedske storitve v Šaleški dolini

športne medicine in športna trgovina Knap. Center športne medicine nudi specialistične ortopedske preglede, ultrazvočno diagnostiko, fizioterapijo, masažo in svetovanje, prinaša nova delovna mesta, hkrati pa bo v Savinjsko-Šaleški regiji povečal kakovost fizioterapevtske in ortopedske oskrbe. V centru in trgovini je predvidenih osem delovnih mest. Center je sodobno opremljen in ni namenjen le izvajanju storitev športne medicine in preventivi za preprečevanje poškodb, temveč tudi pravočasni diagnostiki in ustreznemu zdravljenju. Namenjen je torej tako aktivnim športnikom kot rekreativcem in ostalim uporabnikom iz vse Slovenije.

Na Festivalu godb v Velenju najboljši Velenjčani in Šoštanjčani Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je med 8. in 10. oktobrom v Velenju organiziral 4. mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v koncertnem igranju. Tekmovanja se je udeležilo 20 pihalnih orkestrov iz Avstrije, Švice, Hrvaške, Madžarske, Poljske in Slovenije. Orkestri so tekmovali razporejeni v tri težavnostne kategorije, njihov nastop pa je ocenjevala strokovna žirija. Pihalni orkester Premogovnika Velenje pod vodstvom mag. Matjaža Emeršiča je svoj sloves zelo kakovostnega orkestra potrdil tudi na tokratnem tekmovanju. V najtežji kategoriji A je osvojil največ točk – 96,1 in dobil zlato plaketo s pohvalo. V kategoriji B je nastopil Pihalni orkester Zarja Šoštanj pod vodstvom Mirana Šumečnika, ki je prav tako dosegel največ točk – 95,2 in prejel zlato plaketo s pohvalo.

Vrsti dejavnosti, ki jih razvijajo in opravljajo družbe v Skupini Premogovnik Velenje, sta se v oktobru pridružila Center

V lanskem letu smo izvedli uspešno dobrodelno akcijo »Dobra vila« – pisma, ki so jih pisali otroci, je Dobra vila spremenila v denar, s katerim smo k lepši prihodnosti pomagali sedmim mamicam z otroki, ki so se znašle v materinskem domu. Letos so se družbe skupine HSE povezale in skupno pristopile k akciji zbiranja rabljenih didaktičnih igrač in knjig za otroke, ki jih bodo pred novoletnimi prazniki podarile socialno ogroženim otrokom v krajih, kjer poslujejo. Zato naprošamo vse zaposlene, da doma pobrskajo za starimi didaktičnimi igračami in knjigami, ki jih otroci ne potrebujejo več – nekim drugim otrokom pa bodo še kako polepšale predpraznične dni. Naj slogan »Otroci otrokom« pripomore, da se bo od 27. septembra do 19. novembra 2010 v tajništvu vsake družbe skupine HSE zbralo čim več primernih izdelkov.

Več informacij o akciji dobite pri Majni Šilih (majna.silih@hse.si).

8


Rušenje hladilnih stolpov 1-2 in 3 je zaključeno

Spremembe v TEŠ V septembru in oktobru so bili v TEŠ priča prenekaterim spremembam. Dokončno so se poslovili od hladilnih stolpov blokov 1-2 in 3, se preselili v novo upravno stavbo, prestavili telekomunikacijsko središče in začeli rušiti staro upravno stavbo.

Rušenje hladilnih stolpov so začeli 25. maja, ko je gradbišče bloka 6 obiskal predsednik vlade Republike Slovenije Borut Pahor, ki se je na delovnem sestanku v TEŠ seznanil s projektom in si ogledal mesto, kjer bo stal blok 6. Rušenje hladilnih stolpov je potekalo v skladu s terminskim načrtom in se zaključilo 1. oktobra 2010.

Pri vseh teh spremembah delo nikakor ni trpelo, saj so se vsi delovni procesi izvajali tekoče in po načrtih, oddali pa so tudi prijavo za Slovensko nagrado s področja družbeno odgovornih podjetij horus in se uvrstili v finale. Sodelovali so na zaposlitvenem sejmu v Velenju, kjer so aktivnim in bodočim iskalcem zaposlitve predstavili zaposlitvene možnosti v TEŠ.

Hladilna stolpa 1-2 in 3 sta porušena. Foto: Janja Štrigl

Selitev telekomunikacijskega centra v novo upravno stavbo TEŠ uspešno izvedena 1990. leta so v TEŠ namestili prvih osem osebnih računalnikov. Z novim telekomunikacijskim centrom – v novi upravni stavbi – pa imajo danes sistem s prek 1500 zmogljivimi uporabniškimi delovnimi postajami. Konec septembra je bila selitev telekomunikacijskega centra, ki predstavlja jedro računalništva HSE, Premogovnika Velenje in TEŠ, v TEŠ-evo novo upravno stavbo dokončno izvedena. In tako so skupaj vstopili v korak z najnovejšimi tehnologijami današnjega časa.

»Nekdanja« podoba TEŠ s hladilnima stolpoma 1-2 in 3; foto: Oki Blatnik

Prestavitev telekomunikacijskega centra; foto: Irena Seme

9


Pripravljalna dela za gradnjo bloka 6 potekajo na več gradbiščih

Predstavitev na zaposlitvenem sejmu v Velenju

Trenutno se v TEŠ aktivno odvijajo dela na več gradbiščih. Na jugozahodni strani TEŠ odstranjujejo del hribine, kjer pripravljajo prostor za postavitev hladilnega stolpa bloka 6, in po terminskem načrtu v novembru že začenjajo dela za temeljenje hladilnega stolpa. Na mestu, kjer sta stala nekdanja hladilna stolpa 1-2 in 3, poteka drobljenje betona porušenih hladilnih stolpov. Tu se namreč pospešeno pripravlja prostor za temelje GTO (glavnega tehnološkega objekta bloka 6). Na zahodni strani TEŠ začenjajo dela za gradnjo zahodnega uvoznega platoja in uvozne ceste, prek katere bo potekal glavni transport opreme za blok 6. V polnem teku je tudi rušenje stare upravne stavbe, ki so ga fizično začeli 14. oktobra, predhodno pa so na stavbi že od začetka oktobra potekala pripravljalna dela za rušenje. Rušenje bodo zaključili predvidoma v sredini novembra.

V oktobru se je v Velenju odvijal zaposlitveni sejem z naslovom Poklicne priložnosti in izzivi, na katerem so sodelovali tudi predstavniki TEŠ in obiskovalcem predstavili zaposlitvene možnosti in poklicne profile zaposlenih, ki jih bodo v prihodnje najbolj potrebovali.

Morebitni bodoči umi TEŠ na TEŠ-evi informacijski stojnici; foto: Janja Štrigl

Dnevi odprtih vrat še vedno dobro obiskani Dnevi odprtih vrat, ki jih v TEŠ organizirajo vsak prvi četrtek v mesecu, so še vedno dobro obiskani. Tako je bilo tudi v novembru. Do konca leta 2010 bodo izvedli še en dan odprtih vrat, in sicer v decembru. Vljudno vabljeni.

14. oktobra ob 8.10 so začeli rušiti nekdanjo upravno stavbo TEŠ. Foto: Igor Kretič

TEŠ med finalisti za nagrado horus Družbeno odgovorna naravnanost je v TEŠ vsakodnevno prisotna, letos pa so se odločili, da se z namenom biti še boljši preizkusijo tudi s pregledom izpolnjevanja različnih kazalnikov družbeno odgovornega ravnanja podjetij. Prijavili so se na tekmovanje za Slovensko nagrado družbeno odgovornih podjetij, t. i. nagrado horus, in se uvrstili v finalni izbor, ki bo potekal konec novembra.

10

Mag. Jože Lenart, vodja sektorja Tehnika in vzdrževanje, med predstavitvijo projekta Blok 6 obiskovalcem dneva odprtih vrat; foto: Janja Štrigl


izdelava tega prostorskega akta zelo kompleksna zadeva, ki mora upoštevati tako tehnološko usklajene rešitve kot tudi smernice vseh pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki jih je v njihovem primeru kar osemnajst. Vsak od teh podaja določene zahteve in omejitve, ki se morajo upoštevati pri pripravi izbrane tehnološke variante in se v nadaljevanju utemeljujejo v postopkih javne razgrnitve po posameznih občinah.

Državni prostorski načrt za novo PPE v TE Trbovlje Že leta 2006 je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo (MG) Republike Slovenije, Direktorat za energijo, izdalo energetsko dovoljenje za postavitev plinsko-parne elektrarne na lokaciji nekdanje proizvodne enote 1 Termoelektrarne Trbovlje. V navedenem dokumentu so terminsko določene nadaljnje dejavnosti, predviden pa je tudi začetek obratovanja novega proizvodnega bloka električne energije. Nekaj let se zaradi tehtnih razlogov na to temo zgodba ni odvijala naprej. Da ne bo pomote, na predlog TET kot vlagatelja naj bi MG podalo pobudo na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) o začetku izdelave državnega prostorskega načrta. Ta pa je eden izmed glavnih mejnikov, navedenih tudi v energetskem dovoljenju. Tako je Vlada RS na predlog MOP in MG julija 2009 sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za plinskoparno elektrarno (PPE) nazivne električne moči do 291 MW. Vmes pa je TET že drugič podaljšala veljavnost energetskega dovoljenja s terminsko navedbo novih ključnih mejnikov. Državni prostorski načrt (DPN) je prostorski izvedbeni akt in je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega dovoljenja. Z DPN se določijo pogoji umeščanja objekta v prostor predvsem glede lege, velikosti in oblikovanja ter pogoji glede varstva okolja in ohranjanja narave. Na tej osnovi se upoštevajo ureditve, podrobnejše načrtovanje pa se izvede v fazi priprave projektne dokumentacije (PGD, PZI). Postopek priprave, namen in vsebina so določeni v Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZP načrt, Ur. l. RS, št. 33/2007), po novem pa bo postopek izdelave temeljil na Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP). Poenostavljeno povedano je

Sestavni del DPN je tudi okoljsko poročilo, ki se izdeluje v sklopu postopka celovite presoje vplivov objekta na okolje. To je še en obsežen dokument, ki nazorno opredeli vse emisije in dejavnike, ki imajo vpliv na okolje v fazi gradnje, še posebej pa pri obratovanju tovrstnih proizvodnih enot. Predvsem se želi prikazati kumulativni vpliv objekta na kakovost zunanjega zraka in ostalih ekoloških parametrov, ki obremenjujejo okolje. Omenjeni postopek in okoljsko poročilo sta dokumenta, na podlagi katerih se pridobi okoljevarstveno dovoljenje kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. V sklopu priprave in izbire variante se izdelujejo tudi tehnološke idejne rešitve dispozicije opreme in priključkov na infrastrukturo. Posebna pozornost je namenjena ureditvi dostopa do platoja PPE, ki bo vsekakor morala vključevati nadvoz nad železniško progo. Glede na prostorske danosti in omejitve je že v tej fazi treba preučiti več variant in se potem na podlagi strokovnih argumentov odločiti za optimalno rešitev, ki mora izpolnjevati merila najboljših razpoložljivih tehnologij in strogih okoljskih norm. Kot je že bilo omenjeno, je predvidena postavitev nove PPE na lokaciji nekdanje proizvodne enote 1. Zato so se nekateri objekti nekdanje premogovne enote že porušili, medtem ko se v objektu A še nahajajo naprave elektroenergetskega stikališča 35 kV, ki jih bo treba prestaviti na novo lokacijo oziroma preiti na 20 kV napetostni nivo na podlagi ustrezne tehnične rešitve. Trenutno je postopek v fazi priprave javne razgrnitve dopolnjenega osnutka DPN in okoljskega poročila. Predvideni rok izdelave in sprejema DPN za PPE je november 2011. Do takrat pa naj bi bili usklajeni in dogovorjeni tudi ostali pomembni dejavniki, ki odločajo o gradnji nove plinsko-parne elektrarne.

Umestitev nove plinsko-parne elektrarne v prostor; foto: Arhiv TET

11


Informacijska infrastruktura Dravskih elektrarn Maribor odslej neranljiva v »varni kletki« Po zagotovitvi zanesljivega in optimalnega obratovanja elektrarn v skupnem centru vodenja so v Dravskih elektrarnah Maribor poskrbeli še za varnost informacijskega sistema v skladu z evropskimi direktivami. V rekordnem času nekaj več kot enega leta so pripravili in zaključili projekt gradnje visokovarnega sistemskega prostora. Odslej bodo njihovi sistemi informacijske infrastrukture, centra vodenja, števčnih sistemov ter drugih sistemov, povezanih s proizvodnjo in vodenjem proizvodnje električne energije, varno spravljeni pod eno streho. Kapacitete varne sobe pomenijo dolgoročno zagotovitev potreb po rasti informacijske infrastrukture z vidika razvojnih projektov Dravskih elektrarn kot tudi drugih članic skupine HSE. Otvoritev 11. oktobra so v družbi izkoristili tudi za to, da združijo koristno z dobrodelnostjo, in Materinskemu domu Maribor donirali sredstva za njegovo delovanje. Na projekt so v Dravskih elektrarnah, kjer proizvedejo približno četrtino v Sloveniji proizvedene električne energije, posebej ponosni. Tudi in predvsem zaradi dejstva, da so varni podatkovni center s sistemsko sobo umestili v čudovit objekt z zgodovinsko vrednostjo, grajen med drugo svetovno vojno in katerega zunanjost se zaradi tega ni prav nič spremenila. »Sodelavci Dravskih elektrarn s področja tehnike in informatike so nas preprosto navdušili. Pokazali so vrhunsko znanje in hkrati izjemno zavzetost za uresničitev projekta. Naj omenim le to, da so vso namestitev opreme opravili sami, brez zunanje pomoči, kar dokazuje, da se lahko naše znanje s področja informacijske tehnologije uspešno udejanja v praksi brez zunanje pomoči,« je ob otvoritvi sodelavce pohvalil direktor, mag. Viljem Pozeb.

Mag. Viljem Pozeb, direktor DEM, in Žanet Mithans, vodja Materinskega doma Maribor. DEM so ob otvoritvi visokovarnega sistemskega prostora znova pokazale svojo vpetost v okolje z donacijo Materinskemu domu Maribor. Foto: Mediaspeed

12

Gre za prvi uresničeni projekt te vrste v hidroproizvodnji v Sloveniji. Soba na področju sistemske varnosti predstavlja najvišji standard fizičnega in tehničnega varovanja informacijskih in komunikacijskih sistemov, kar potrjuje tudi certifikat ECB-S. Hkrati nudi najvišjo mogočo zaščito pred požarom z nameščeno stacionarno gasilno napravo, prav tako nudi zaščito pred izlitjem vode, prahom, plini, eksplozijami, elektromagnetnimi udari ter nepooblaščenimi vstopi ali vdori. Odslej bodo torej proizvodni sistemi DEM varnejši, dostopnejši in zmogljivejši.

Pretočna polja HE na Dravi bodo obnovljena V Dravskih elektrarnah Maribor že poldrugo leto poteka projekt obnove pretočnih polj na hidroelektrarnah. Že pri prvih delih se je izkazalo, da je obnova nujna zaradi varnega obratovanja, saj je od zadnjega večjega posega minilo več kot dvajset let. Prenova pretočnih polj vseh hidroelektrarn na Dravi je časovno tudi velik projekt, saj bodo dela sklenjena čez osem let in bodo potekala s prenovo pretočnih polj elektrarn Mariborski otok, Vuzenica in Dravograd ter z remonti na drugih elektrarnah. Gre za obsežen projekt, saj je samo vrednost prenove pretočnih polj elektrarn Mariborski otok, Vuzenica in Dravograd ocenjena na 20 milijonov evrov. Dela na projektu prenove treh hidroelektrarn na Dravi so se začela julija 2009 z dvigom obratovalne zapornice pretočnega polja II elektrarne Vuzenica. Vse razpisne dokumentacije so pripravili delavci iz strojnega oddelka strokovne podpore DEM, ki izvajajo tudi nadzor nad deli in vodijo projekt. Dela na prenovi elektroopreme pretočnega polja II so v zaključni fazi, izvaja pa jih podjetje Montavar. Obnova korozijske zaščite je zaupana podjetju Anser, d. o. o., pomoč pri zunanjem nadzoru korozijske zaščite izvaja Saša Skale, s. p., podvodne preglede pretočnega polja II pa opravlja Edvard Kovačič, s. p.. »Ko smo demontirali opremo pretočnega polja II v Vuzenici, smo ugotovili, da so poškodbe na napravah večje, kot smo pričakovali,« pravi vodja projekta prenove pretočnih polj hidroelektrarn na Dravi Zlatko Urih. »Bil je zadnji čas, da se je pristopilo k prenovi, saj je od zadnjega remonta minilo več kot dvajset let. Izkušnje kažejo, in tako delajo tudi naši sosedje

Prenova zapornic v HE Vuzenica, foto: Arhiv DEM


na reki Dravi v Avstriji, da so obsežnejši remonti ali prenove potrebni vsakih 15 let. Dela na pretočnem polju II v Vuzenici, vključno z dvomesečnim poskusnim obratovanjem, bomo sklenili prihodnje leto januarja, projekt prenove pa takoj nadaljevali z drugim pretočnim poljem v Vuzenici in v Dravogradu. V naslednjih letih nas s prenovo pretočnih polj elektrarn Dravograd, Vuzenica in Mariborski otok čaka še veliko delo, saj bo projekt sklenjen predvidoma leta 2018. Pretočna polja elektrarn Vuhred, Ožbalt in Fala bodo sanirana z obsežnimi remonti. Na Vuhredu

Zaposlitev lastnega kadra v HESS

sta remonta pri pretočnih poljih I in II, ki so ju izvajali naši vzdrževalci, že sklenjena, v zaključni fazi pa je že remont tretjega pretočnega polja. Težavo sanacije pretočnih polj na jezu v Markovcih bomo rešili pri gradnji nove male elektrarne, pretočna polja jezu v Melju pa so že bila obnovljena pri gradnji male hidroelektrarne.«

sektorja. Preostalih deset zaposlenih pa ima svoja mesta na posameznih že delujočih hidroelektrarnah Boštanj in Blanca, na delovnih mestih operaterjev HE. Vizija družbe je postati sodobno tehnološko in ekološko usmerjena družba, ki bo na področju gradnje novih hidroenergetskih objektov skrbela, da bo gradnja finančno, časovno in ekološko čim bolj optimalna in racionalna.

Družba Hidroelektrarne na Spodnji Savi, d. o. o., je bila ustanovljena z namenom racionalne gradnje novih proizvodnih hidroobjektov, ki temelji na vrednotah zanesljive, konkurenčne in okolju prijazne proizvodnje električne energije na spodnjem delu reke Save od HE Vrhovo do državne meje. Družba je od ustanovitve leta 2008 vse do 1. oktobra 2010 delovala brez lastno zaposlenih kadrov. Vsa dela in storitve po posameznih strokovnih področjih so se opravljale prek pogodb, večinoma sklenjenih z družbami lastnicami oziroma družbami znotraj skupine HSE. Tako so vse finančnoračunovodske posle vodile in opravljale strokovne službe HSE, pravne in komercialne storitve, vodenje kakovosti ter obratovanje in vzdrževanje že zgrajenih in delujočih HE so se izvajale in vodile s strani posameznih služb in zaposlenih iz družbe TEB, službo kontrolinga pa je po pogodbi izvajal HSE Invest. V septembru letos pa sta bila na skupščini lastnikov družbe potrjena tako Poslovni načrt za leto 2010 kot tudi Razvojni načrt družbe do leta 2015, ki sta predvidela in podjetju omogočila zaposlitev lastnega kadra. Zaposlitve v družbi so se sicer načrtovale že v začetku poslovnega leta. Obseg posameznih del se je tako povečal, da je način izvajanja del z različnih lokacij oteževal pravočasno sprejemanje odločitev in bi kot tak lahko tudi negativno vplival na delovni proces. Sprejem poslovnega in razvojnega načrta je tako omogočil prezaposlitve 25 zaposlenih iz družb TEB in HSE Invest. Ker gre predvsem za prezaposlitve strokovnih kadrov iz družb lastnic oziroma družb skupine HSE, ki so že do zdaj opravljali različne poslovne funkcije v okviru že omenjenih sklenjenih pogodb o izvajanju storitev, zaposlovanje v Hidroelektrarnah na Spodnji Savi, d. o. o., ni okrnilo zaposlitvene strukture teh družb ali povzročilo primanjkljajev na njihovih strokovnih področjih in v notranji organizaciji. Poslovni prostori družbe HESS, d. o. o., se nahajajo v Brežicah, na naslovu Cesta bratov Cerjakov 33, in sicer v obnovljenih prostorih nekdanjega podjetja Vino Brežice. V upravni stavbi je zaposlenih 16 ljudi, ki opravljajo naloge služb poslovnega sektorja in vodstva tehničnega

Poslovni prostori HESS, foto: Arhiv HESS

13


niso srečali. Veliko vlogo so odigrali projektanti, ostale ustanove in fakultete. Ves čas je bila v ospredju vsestranska pripravljenost na sodelovanje.

Izobraževanje je ključ do uspeha Največji izziv Soških elektrarn Nova Gorica, gradnja prve slovenske črpalne hidroelektrarne v Avčah, je bil tudi usvajanje novih znanj in stalno učenje. Znanje in izkušnje so pri proizvodnji elektroenergije izjemnega pomena. Kot kažejo analize, energetika kot panoga temelji na strateških vizijah, saj današnje odločitve vplivajo na stanje po letu 2020. V energetiki so stalno prisotne spodbude za raziskovalno in razvojno odličnost, saj današnje tehnologije niso trajnostne. Zato ponuja velike in globalne izzive, zaradi tesne vpetosti v okolje pa tudi izjemne izzive v ožjem okolju, v lokalni skupnosti. Takšen izziv je bil tudi gradnja prve slovenske črpalne hidroelektrarne. Od ideje dalje sta potekala stalno učenje in sprejemanje novih znanj, saj je bilo treba idejo ekonomsko umestiti, sprejeti odločitve, kako umestiti črpalno hidroelektrarno v prostor, kakšna naj bo, katero tehnologijo in katerega ponudnika opreme izbrati ...

Tehnične novosti za črpalne hidroelektrarne so tudi v svetu prava redkost. Gre za ožje specializirano znanje, velikokrat tako specifično, da ga pozna le ponudnik opreme. V Soških elektrarnah so znanje usvojili, zgraditi črpalno hidroelektrarno in danes obratuje v okvirih poskusnega obratovanja. Nemoteno bo ČHE Avče delovala, ko bo v celoti zagotovljeno prenosno omrežje po gradbenem dovoljenju. Novosti, pridobljeno tehnično znanje in izkušnje bodo z veseljem delili pri gradnji ČHE Kozjak.

Soške elektrarne donirale za šolanje V Soških elektrarnah Nova Gorica so se tudi letos spomnili črnega torka, 9. septembra 2008, ko se je v jutranjih urah na gradbišču črpalne hidroelektrarne Avče zgodila huda delovna nesreča. Družini umrlega Ramiza Jusića so donirali za šolanje enega otroka.

Kje so začeli?

V Soških elektrarnah so pred dvema letoma pretreseno sprejeli novico o tragični nesreči na gradbišču ČHE Avče. Takoj so se po svojih močeh vključili v zbiranje pomoči družinam umrlih prek novogoriške enote Rdečega križa. Obljubili so dodatno pomoč pri šolanju in zdaj so jo uspeli realizirati. Pomoč je mati štirih hčera z veseljem sprejela, saj so dekleta pridne učenke in jim bo pomoč še kako dobrodošla.

Osnova je teoretično in praktično znanje in izkušnje na hidroenergetskem področju, zatem so proučili referenčne objekte. Pri usvajanju obširnega tehničnega znanja je pomagala zagnanost, saj so vendarle gradili novost v slovenskem energetskem prostoru, s kakršno se prej v praksi

Ob žalostni obletnici so Soške elektrarne skupaj s Primorjem Geotehnika, kjer so bili udeleženi v nesreči zaposleni, postavili spominsko tablo z imeni umrlih delavcev. Tabla stoji na vhodu v navpični jašek, torej na mestu, kjer prehaja nadzemni jekleni tlačni cevovod v podzemni del.

Gradnja črpalne hidroelektrarne je projekt vseh soškarjev. Sodelavci so se dobesedno zagnali v delo na projektu ČHE Avče, tako da ga danes do podrobnosti obvladajo.

Zgornji akumulacijski bazen ČHE Avče z merilnim stolpom za veter, foto: Arhiv SENG

14


Konec septembra so nadzorniki Soških elektrarn Nova Gorica (SENG) potrdili Vladimirja Gabrijelčiča za vodenje Soških elektrarn v naslednjih štirih letih. Nov mandat mu je zaupan sredi naslednjega naložbenega cikla, rekonstrukcije HE Plave 1 iz 1940 in HE Doblar 1 iz leta 1939 ter menjave hidromehanske opreme na jezu Podselo, ob tem pa tečejo postopki za nadaljnjo gospodarno izrabo modre energije ob Soči s pritoki.

Vladimir Gabrijelčič, direktor SENG: »Prihodnja štiri leta bodo usmerjena v kakovostno poslovanje in v razvoj podjetja, to je gradnjo novih objektov, ter v vsestranski razvoj Soških elektrarn, torej tako finančni, tehnični kot kadrovski razvoj.« Fotografija: Arhiv SENG

Diplomirani inženir elektrotehnike Vladimir Gabrijelčič se v elektrogospodarstvu dobro počuti, svoje navdušenje pa prenaša tudi na sodelavce. Kot član Inženirske zbornice Slovenije in upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije pri GZS zavzeto spremlja napredek stroke in sodeluje pri predlogih ukrepov za razvoj stroke ter poklicnega in strokovnega izobraževanja. Je tudi član nadzornega sveta Hidroelektrarn na Spodnji Savi.

Kot predsednik Kajak-kanu kluba Soške elektrarne skrbi za vez med SENG kot koncesionarjem za gospodarsko izrabo Soče s pritoki in mladimi ljubitelji voda, ki vidijo na Soči predvsem lepoto in športne izzive. Različni pogledi na Sočo so vedno znova izziv za kakovostno in zavzeto delo z lokalnimi skupnostmi vse od izvirov rek v povodju Soče. V odgovorih v nadaljevanju so povzeti pogledi Vladimirja Gabrijelčiča na razvoj SENG in na življenje ob Soči s

pritoki. Ob črpalni hidroelektrarni v Avčah SENG upravlja še pet velikih hidroelektrarn in 21 hidroelektrarn do 10 MW moči. Pretekli mandat je zaznamovala gradnja prve slovenske črpalne hidroelektrarne v Avčah. Kakšni so načrti za prihodnja štiri leta? Tudi prihodnja štiri leta bodo usmerjena v kakovostno poslovanje in v razvoj podjetja, to je gradnjo novih 15

› INTERVJU: VLADIMIR GABRIJELČIČ, direktor SENG

Vlaganje v razvoj in okolje


objektov, ter v vsestranski razvoj Soških elektrarn, torej tako finančni, tehnični kot kadrovski razvoj. Poudariti moram, da je razvoj glavno gibalo življenja v podjetju. Izkušnje me učijo, da je dobro vzdušje med zaposlenimi ključ do uspeha, zato mu bomo namenjali veliko pozornosti. Ob zavzetem izvajanju službenih dolžnosti bomo skrbeli še za razvoj kompetenc in sposobnosti zaposlenih, njihovo izobraževanje in usmerjali njihove vsakdanje dejavnosti v napredek Soških elektrarn. Napredek pa za Soške elektrarne pomeni gradnja objektov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ob vodi razmišljamo še o vetrni in sončni energiji. Poleg tega pa bo treba obnoviti obstoječe hidroelektrarne, da obdržimo proizvodne kapacitete. Kako potekajo priprave na gradnjo hidroelektrarne na Učji? Vsak napor, vložen v priprave na gradnjo hidroelektrarne na Učji, je podvojen zaradi lepote doline in razumljive občutljivosti na dogajanje v dolini. Učja lahko postane primer, kako je mogoče v to neokrnjeno dolino, čeprav Učja priteče iz italijanske urbanizirane doline, umestiti elektroenergetski objekt v prostor brez degradacije okolja. Zato vlagamo izjemne napore v pripravo predloga, pri čemer sodelujemo s številnimi institucijami. Nikomur ni vseeno, kaj bomo naredili iz doline. Prizadevamo si za predlog, ki je še v pripravi in bo ljudem ob Učji in Bovškem doprinesel k boljšim razmeram in ponudil nove razvojne možnosti. Lep dokaz, da je mogoče elektroenergetske objekte izkoristiti tudi za druge koristi prebivalstva, je akumulacijsko jezero za HE Doblar, ki je ponudilo priložnost za razvoj turizma in športa v tolminski občini. Upam si trditi, da je za razvoj tega območja vsekakor potrebna kakovostna elektroenergetska oskrba območja, ki bi jo le-to pridobilo z gradnjo HE Učja skupaj s celovito elektroenergetsko infrastrukturo. Od 2003, ko ste prevzeli vodenje SENG, ste zgradili center vodenja Soških elektrarn, s katerim ste racionalizirali upravljanje in nadzor elektrarn, mali hidroelektrarni Klavžarica in Ajba in seveda prvo 16

slovensko črpalno hidroelektrarno v Avčah. Kaj je bil največji izziv dosedanjih mandatov? Zagotovo je bil največji izziv gradnja prve slovenske črpalne hidroelektrarne v Avčah. To je projekt vseh nas, soškarjev. Sodelavci so se dobesedno zagnali v delo na projektu ČHE Avče, tako da ga danes do podrobnosti obvladamo. Zagnanost je pomagala pri usvajanju obširnega tehničnega znanja, saj gre za novost v slovenskem energetskem prostoru, s kakršno se prej v praksi nismo srečali. Ne samo dejstvo da je to prva črpalna elektrarna, temveč tudi tehnične novosti so v svetu prava redkost. Usvojili smo znanje in črpalno hidroelektrarno uspeli zgraditi in danes z njo obratujemo v mejah, ki nam jih dopušča še nedokončano omrežje. Novosti in pridobljeno tehnično znanje bomo z veseljem delili pri gradnji ČHE Kozjak. Seveda pa so ključni za uspešno realizacijo zastavljenega vsi sodelavci v Soških elektrarnah, ki s predanostjo delu in stroki vedno znova presegajo pričakovanja. Sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in ljudmi v porečju Soče je bilo vaša močna točka vse od 2003, ko ste prevzeli vodenje. Kako boste nadaljevali v novem mandatu? Tudi v novem mandatu bomo v Soških elektrarnah nadaljevali vzajemen odnos do okolja. Zavedamo se, da z objekti posegamo v okolje, tako kot človek s svojim delovanjem spreminja naravno krajino v kulturno krajino. Seveda ni recepta in enkraten uspeh ne pomeni veliko. Zavedamo se, da moramo skupnosti, v katero z umestitvijo objekta trajno posežemo, nekaj nuditi, nekaj vrniti. Zato sodelujemo pri razvoju okolja, športa in podpiramo dejavnosti za zviševanje kakovosti življenja. Ena takih dejavnosti je patronat nad Kajak-kanu klubom Soške elektrarne. Zlasti prednjači skrb za mladi rod, ki mu želimo ponuditi več, jih odtrgati s cest, ulic in od slabih navad ter mladim ponuditi rekreacijo in priložnost za športne izzive v zdravem okolju. Proizvodnja elektrike je panoga, ki ne ponuja številnih delovnih mest. Zaposlujemo vedno ljudi iz okolice, in to zelo kakovosten kader tako po znanju kot po psiholoških lastnostih. Za kakovostne odnose do okolja smo odgovorni vsi zaposleni, zato so dobri odnosi z okoljem še en uspeh in dokaz

pravega vzdušja več, čeprav veliko novih delovnih mest ne moremo ponuditi. Raba električne energije narašča, temu se prilagajate tudi proizvajalci. Zahteve EU po povečanju deleža obnovljivih virov energije so znane. Je v Posočju še kaj neizkoriščenih možnosti? So še možnosti tako na Soči kot na Idrijci. Naše trenutno realne možnosti so male HE na Možnici in Kneži. Pravi izziv pa bo Učja. Poudariti moram, da poskušamo vse nove projekte obdelati s stališča večnamembnosti, kar pomeni, da proučujemo poleg proizvodnje električne energije tudi možnosti za razvoj turizma, športa, rekreacije in tudi za potrebe drugih gospodarskih panog. Kako se boste vključili v izrabo vetrne in sončne energije? Proučujemo možnosti za gradnjo vetrne in sončne elektrarne na območju zgornjega bazena ČHE Avče na Kanalskem vrhu. Rob Banjške planote se ravno na tem mestu prevesi in tam veter skorajda neprestano piha, zato proučujemo možnost gradnje ene vetrne elektrarne do 10 MW. Na 80 metrov visokem merilnem stolpu že od novembra 2009 izvajamo meritve, ki bodo potekale najmanj dve leti, na podlagi teh meritev bomo poiskali ustrezno rešitev. Na nasipu bazena pa načrtujemo gradnjo sončne elektrarne. Tako bi uresničili zamisel za vzpostavitev učne poti za spoznavanje pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov energije. Rekonstrukcija agregatov HE Doblar 1 in HE Plave 1, ki obratujeta od leta 1939 oz. 1940, je v polnem teku. Prav tako rekonstrukcija hidromehanske opreme na jezu Podselo. Kako potekajo dela? To je projekt doinštalacije in obnove sistema HE Doblar in HE Plave. Doinštalacija je potekala v devetdesetih letih in je pomenila povečanje inštaliranega pretoka na 180m3/s, da celotna veriga na Soči obratuje z istim inštaliranim pretokom za proizvodnjo vršne energije. Hkrati pa je pomenila tudi povečanje moči za 60 MW. V teku je obnova opreme približno 70 let starih elektrarn, ki so doživele v letu 1948 prehod na frekvenco 50Hz brez


Vladimir Gabrijelčič, direktor SENG: »Vsak napor, vložen v priprave na gradnjo hidroelektrarne na Učji, je podvojen zaradi lepote doline in razumljive občutljivosti na dogajanje v dolini.« Fotografija: Arhiv SENG

bistvenih sprememb ter v osemdesetih letih prejšnjega stoletja dograditev opreme za lokalno avtomatizacijo in daljinsko vodenje. Obnova predstavlja zamenjavo vse opreme brez povečanja kapacitet elektrarn. Moč se bo spremenila le zaradi boljših izkoristkov nove opreme. Zamisel je zamenjava opreme po agregat na leto, medtem ko ostali agregati nemoteno obratujejo do zamenjave. Tak način gradnje je zahteven, vendar zagotavlja nemoteno proizvodnjo. Dela so se začela letos na HE Doblar 1 in bodo zaključena do leta 2015 z zamenjavo opreme drugega agregata na HE Plave1. Kako poteka sodelovanje s HSE? Kje so prednosti? V HSE se zavedajo in podpirajo naše soodvisnosti z lokalnim okoljem pri poslovanju Soških elektrarn. Na tehničnem področju sodelovanje lahko označim kot izjemno dobro, saj znotraj stroke iščemo najugodnejše rešitve za zadovoljevanje kupcev. Sicer pa

sodelovanje poteka v dobrih poslovnih okvirjih na vseh ravneh. Prednosti se pokažejo predvsem takrat, ko se pokaže vitalna odvisnost hidrašev od narave, kar bi za nas lahko pomenilo likvidnostne težave, ki jih v skupini z mešanim načinom proizvodnje električne energije ublažimo. Največjo prednost pa vidim v skupnem nastopu na trgu, zaradi česar ne nazadnje dosegamo boljše cene. Zanesljivost delovanja je v energetiki ena temeljnih vrednot. Se na vseh področjih, od proizvodnje do distribucije h končnemu porabniku, dovolj vlaga v zanesljivost oskrbe, tudi na severnem Primorskem? V Soških elektrarnah smo zadolženi za proizvodnjo električne energije, prenos in distribucija sta v domeni Elesa in Elektra Primorska. Upam, da bo naložba Elesa v projekt normalne in varne preskrbe severnoprimorskih porabnikov uspela kljub nasprotovanjem civilnih iniciativ in

posameznikov. Seveda si želimo, da se čim prej zagotovita nemoteno delovanje črpalne hidroelektrarne in zanesljiva oskrba severne Primorske. ČHE Avče je omogočeno polno delovanje? Eles je v obstoječih razmerah omrežja omogočil, da ČHE Avče lahko deluje z določenimi omejitvami zaradi napetostnih težav v omrežju. Te bi odpadle ob dokončanju gradnje druge dvojne povezave z napajalno točko v RTP Divača. Intervju in fotografije: Soške elektrarne Nova Gorica

17


› FOTOREPORTAŽA DJERBA, TUNIZIJA

Med Mediteranskim morjem in saharskimi sipinami Tako. Po hektičnem začetku oktobra se je končno obetalo nekaj zatišja. Krompirjeve počitnice, kaj pa drugega. Nobenih nenadnih kadrovskih menjav in podobnih šokov v živo, enotedenska prekinitev brnenja že malce dotrajanega računalnika (namig šefu: čas bi bil, da dobim novega), telefonski mrk novinarjev, ki o tem, kaj se dogaja v HSE, včasih vedo celo več kot jaz. Vklop pomočnika ob odsotnosti, prenos pooblastil za podpisovanje računov in ostale krame na sodelavko (Majna, saj se ti oddožim s kakim kičastim spominkom), Ctrl + alt + delete. Opravičilo za izostanek hčerke od pouka, mukotrpno pakiranje (kako, hudiča, v samo dva kovčka spraviti prtljago za tri osebe, od tega dve ženskega spola?!). Waka Waka, Afrika, prihajamo!

Matmata: mesečeva pokrajina

Otok brez mest Djerba (otok so poimenovali stari Rimljani, ki so ga klicali Jerba) s približno 140.000 prebivalci je otok na jugu Tunizije, najbolj severne afriške države, ki meji na Sredozemsko morje na severu, na Alžirijo na zahodu ter na Libijo na vzhodu in jugu. Je tudi največji otok severne Afrike, čeprav je njegova površina zgolj 514 km2. Legenda pravi, da se je na Djerbi med 18

popotovanjem skozi Mediteran ustavil sam Odisej, tisti junak Trojanske vojne, katere izid je bil odločilen zaradi njegovega lesenega konja, v katerem so se skrivali vojaki. Kasneje so otok zasedli Arabci in nekateri razvpiti pirati, med drugim tudi brata Barbarossa. Danes je prebivalstvo pretežno (več kot 98 %) muslimanske vere, na Djerbi pa je več kot dvesto mošej, v katerih so se ljudje pred stoletji skrivali pred sovražnimi vdori.


Štirje nasmejani sesalci

Otok ima tudi židovsko skupnost in znamenito sinagogo La Ghriba, ki smo jo obiskali med našim počitnikovanjem. Djerba je ena sama ravnina; njen najvišji hrib, na katerega smo se povzpeli z avtobusom, saj kleni Slovenci takšnega napora verjetno ne bi prenesli, je visok celih 52 metrov. Arhitekturno jo zaznamujejo »menzeli« oziroma raztresena družinska posestva. Znotraj njih najdemo nekakšne trge, kjer so se že od nekdaj zbirale hišne gospodarice in s prijateljicami opravljale domača dela ter si, saj smo vendar v pravljičnem svetu, pripovedovale različne orientalske pripovedke. Prav razkropljena posestva so »kriva« za to, da na celotnem otoku skoraj ni kraja, ki bi mu lahko rekli »mesto«. Izjema je morda le Houmt Souk, glavno mesto otoka, znano po svoji tržnici (»souk« pomeni tržnica) in seveda barantanju. Žal sem se med enotedenskim dopustom morala sprijazniti z dejstvom, da sem bistveno premalo potrpežljiva za to obliko zapravljanja, saj sem iz ene od prodajaln dobesedno bežala, preden bi se s prodajalcem do konca skregala – ali pa celo popustila in kupila izdelek za ceno, ki jo je postavil kot končno. Zato je tudi nakupovalni del mojega dopusta – žal ali pa na srečo - minil relativno poceni, saj razen nekaj spominkov in srebrnega prstana, v katerem je z arabskimi črkami vklesano moje ime, kaj dosti nisem prinesla domov.

Pol milijona oljk Arhitekturno je za Djerbo – kot seveda celotno Tunizijo – značilna nizka gradnja. Domačini se držijo zakona, po katerem imajo celo hoteli največ tri nadstropja in tako ohranjajo arabsko-mavrski slog gradnje, kar dodatno poveča

čarobnost dežele. Vsi hoteli po vrsti namreč spominjajo na graščine iz Tisoč in ene noči. Zgodba zase pa so čisto prave berberske vasice. Berberi so avtohtoni prebivalci Tunizije, živijo pa tudi v Maroku, Alžiriji, Libiji in Egiptu. Pot skozi eno izmed takšnih vasic je bila polna kontrastov: revščina in umazanija na eni ter skupina šolark v modernih, bleščeče roza oblačilih, urejenih kot Evropejke, na drugi strani. V Tuniziji, torej tudi na Djerbi, šolanju otrok pripisujejo velik pomen in skoraj vsaka vas ima svojo šolo. Osnovno šolanje traja šest let, sledi mu nižja srednja šola, oboje je del obveznega šolanja, po katerem se lahko zaposlijo ali pa nadaljujejo s šolanjem. Najpomembnejši vir prihodkov na otoku (poleg turizma, lončarstva, začimb itd.) so olive in olivno olje; samo na Djerbi raste približno pol milijona oljk, v celotni Tuniziji pa več deset milijonov. Pa ste vedeli, kako določimo starost oljke? Po številu debel, ki iz nje izraščajo: vsako deblo pomeni približno sto let starosti. Tudi takšne s tremi debli smo videli na poti!

Bakšiš dela čudeže Preden smo se odpravili na »ta zaresne« oglede, smo imeli dva prosta dneva. Ogledali smo si krokodiljo farmo in za spomin kupili čisto pravi krokodilji zob. Ljubitelji eksotičnih živali naslednji del stavka, ki opisuje »pridobivanje« zob teh čudaških zverin, preskočite: skrbnik krokodilov (približno 400 jih je na farmi) se med temi lenimi in otrplimi plazilci sprehodi z lopato ter vsake toliko krokodila ali dva udari po čeljusti. Tako izbija dragocene zobe, za vsakega pa iztrži nekaj tunizijskih dinarjev (razmerje evro:dinar je približno 1:1,9). Čas smo izkoristili tudi za dolge sprehode po nekaj 19


Chott el Jerid: Slano jezero

kilometrski mivkasto peščeni plaži, prav takšni kot iz filmov, nabrali kup prelepih školjk, se malce kopali, moj Robin Hood pa je v lokostrelstvu zasedel celo prvo mesto. Vse skupaj smo okronali z nekaj… no, s precej all-inclusive razvajanja. Zapestnice so res hudič: izkoristiš jih, tudi če nisi lačen ali žejen. Povedano drugače: zaradi tistega koščka plastike okoli zapestja izgubiš občutek za mero in postaneš požrešen. No, vsakdo morda ne, jaz sem si pač dala duška ter se hitro in zlahka navadila na tri samopostrežne obroke, v katerih so prevladovale pekoče tunizijske specialitete in seveda njihove sladice, ter sladke koktejle v neomejenih količinah. Ter se zvečer vrnila v lepo pospravljeno sobo. Dinar ali dva bakšiša (napitnine), ki ga zjutraj pustiš sobarici na blazini, dela čudeže

in nenadoma smo imeli brisače zložene v labode in srčke ter posute s cvetovi vrtnic. Če to ni lajf, pa nič nočem.

Peščene plaže: magnet za turiste

Djerba: tipično naselje

20

Dežela puščave Drugo polovico počitnic smo namenili celinski Tuniziji. Na dvodnevni izlet nanjo smo se odpravili s trajektom (Djerba se sicer omenja kot otok, dejansko pa je polotok, saj je s celinskim delom Tunizije povezana z rimskim nasipom, ki so ga za seboj pustili Kartažani in Rimljani. Čezenj smo se na Djerbo tudi vrnili). Tunizija je država, v kateri štirideset odstotkov dežele zasedajo obronki puščave Sahare, preostalo območje pa razmeroma


Tipična Tunizija

rodovitna zemlja in lahko dostopne obale. S svojim strateškim položajem je skozi celotno zgodovino pomenila območje trenja med ljudstvi. Zavojevali so jo tako stari Rimljani kot Vandali, črni Afričani, Arabci in druga plemena, ljudstva, narodi. Sodobni prebivalci dežele pa pretežno izhajajo iz Berberov, četudi jih je okoli 98 odstotkov berberski jezik zamenjalo za arabskega. Najprej smo se ustavili v oazi Gabez. Čudno. Oazo sem si predstavljala drugače, kot kopico palm sredi puščave, in šele tedaj izvedela, da je lahko oaza kar celo mesto. Gabez me ni navdušil. Deževalo je, tako da tudi tržnica začimb ni bila tako pisana kot bi morala biti (pa tudi žafran je bil res drag kot žafran), vse je bilo umazano, da o straniščih, kjer

smo se ustavili, sploh ne govorim: hujša so, kot če bi združil najgrozljivejše kadre vseh delov filma Žaga. A to je pač Afrika.

Vhod v muzej 1001 noč

Prizorišče snemanja Vojne zvezd

Slano jezero: zdaj ga vidiš, zdaj ga ne vidiš Pot smo nadaljevali mimo največjega slanega jezera v Tuniziji, Chott el Jerid. Izraz Chott je v Tuniziji uporabljan za jezera, ki se osušijo v toplem delu leta. No, mi te smole nismo imeli; ker je deževalo, se je slano jezero spremenilo v malo celinsko morje, ki ga krasijo naravno in umetno narejene skulpture iz peska in soli. Sicer pa gladina vode v njem nikoli ne preseže 1 m. Slano jezero, ki je bilo pred več tisoč leti del Sredozemskega morja, meri kar 7.000 kvadratnih kilometrov

21


Trogloditska hiša: tradicionalno prebivališče Berberov

(Djerba pa 514 km2!), kar je približno tretjina Slovenije, leži pa med -15 in 15 m nadmorske višine. To pomeni, da smo se del poti peljali kar pod morsko gladino.

Dirka po sipinah Po prihodu v Tozeur, mesto in oazo v osrednji Tuniziji, ki je bilo v preteklosti pomembna postojanka na poti karavan čez Saharo, in po izdatnem kosilu (ja, spet. Pa kaj?) so nas pred hotelom, ki nas je gostil tisto noč, čakali jeepi. Vožnja v stilu dirke Pariz – Dakar do puščavskih sipin ob glasni arabski glasbi, ki se je razlegala iz zvočnikov Toyotinega terenca, je postregla z ogledom znamenite Kamelje glave ter prizorišča snemanja Vojne zvezd. Po večerji smo si na željo naše najmlajše ogledali muzej 1001 noč ter se za eno uro vsi postali otroci. Na tem neverjetnem doživetju so nas po poti skozi podzemlje in od meseca ožarjeno dvorišče spremljali Šeherezada, Ali Baba, Aladin in ostali junaki, ki smo jih nekoč tako radi prebirali. Zdaj vem: znova jih bom!

Končno na kamelah Na poti nazaj proti Djerbi so nas naslednji dan čakale nove dogodivščine. Po precej klasičnemu živalskemu vrtu, v katerem je bila še največja zanimivost slovensko govoreči domačin, ki je turistkam za vrat metal spolzke plazilce in umetne kače, smo v mestu Douz, imenovanem tudi Vrata v Saharo, najprej kupili čisto prave in sveže natrgane datlje. Sledil je vrhunec dogajanja – no, vsaj za otroke, tiste prave in tiste po srcu (izkazalo se je, da nas je takšnih večina): jahanje kamel po saharskih sipinah. Oblekli so nas v čisto prava beduinska oblačila in nas fotografirali (ter nam te fotografije na koncu seveda tudi prodali). Ne vem, kaj je bilo bolj smešno: mi, našemljeni kot statisti v dokumentarcu o Sahari, ali kamele, ti edini vedno nasmejani sesalci, ki so nas tako prijazno popeljale nekaj sto metrov daleč v puščavo? 22

Trogloditi: »kabrio« bivališča Pot smo nadaljevali do gorovja Matmata, imenovanega tudi »Mesečeva pokrajina«. Matmata je največja trogloditska naselbina, trogloditi pa so tradicionalna podzemna bivališča Berberov, v katerih živijo še danes. Enega od njih smo si lahko ogledali: izkopan je bil kakih deset metrov globoko in izgledal kot dvorišče brez strehe. Iz njega so se v več smeri razprostirali nekakšni rovi, ki so v bistvu majhni bivalni prostori (kuhinja, kopalnica, spalnica itd.), pobarvani z apnom ter skromno, a lično urejeni. Nekoliko kasneje smo si ogledali tudi podzemni hotel Sidi Driss, kjer so znamenita Zvezdna vrata, ostanek snemanja serije. Zadnji postanek, preden smo se vrnili na Djerbo, je bil na tržnici v berberskih žitnicah. Tam smo čisto naključno videli čisto pravega škorpijona, ki je bil pravzaprav večja znamenitost od tržnic samih. Tudi zato, ker mojima dvema raziskovalcema ni dal miru in sta ga na vsak način hotela izbezati izpod skalne razpoke. No, vztrajala sta le toliko časa, dokler ni vodička povedala, da gre za najbolj smrtonosno vrsto te živali. Moram omeniti, da ga je za rojstni dan nekaj dni kasneje, seveda v ubiti in s sekundnim lepilom na kos lesa prilepljeni verziji, za rojstni dan dobila tašča, po horoskopu škorpijonka? Tako so se naše krompirjeve počitnice počasi končale. Nekoliko otožni smo na letališču Zarzis kupili še nekaj posladkov, čokoladni liker v akciji in verižico s slonovim oklom. Menda je pravi, morda pa tudi ne. Vedeti vsaj zaenkrat ne moremo zagotovo, saj v Tuniziji nismo srečali niti enega slona. Morda bom lahko z gotovostjo potrdila v kateri izmed prihodnjih reportaž. Do takrat pa se bom kar nekaj časa privajala na realnost slovenske elektroenergetike, ki me je seveda počakala prav tu in prav takšna, kot je bila, preden sem jo začasno zapustila. Pusta, a vseeno polna oaz, kjer si lahko nabereš moči za nove izzive. Tako nekako kot Afrika. Besedilo in fotografije: Petja Rijavec


23


Za energične meje ne obstajajo.

Električna energija povezuje svet. Z njo trgujemo daleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjem naše razvojne strategije postajamo pomemben člen elektroenergetske oskrbe na področju Srednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj nam omogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikovanju tujih trgov z električno energijo in doseganje ustreznejše strukture energetskih virov. S tem zmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.


Casopis Energija - November 2010  

Elektronska izdaja casopisa druzbe HSE

Advertisement
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you