Issuu on Google+

Ä?asopis skupine HSE december 2013

71


Počitniške kapacitete Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR

Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči) Gore: Kope – Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči) Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči) Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.

Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči) Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Morje: Nerezine (tri hišice) Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj) Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJE Morje: Fiesa – hotel Barbara Dodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.si Gore: Golte (hotel in apartmaji) Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

2

› Uvodnik

3

› Zgodilo se je: Novice iz naših družb

4

› Predstavljamo: Kako obvladati stres na delovnem mestu?

16

› Predstavljamo: Bonton 18


Naj bo pr4v dobro! Pregovorno nesrečna trinajstica se končuje. O tem, ali je njen konec srečen ali nesrečen, presodite sami. Zagotovo pa drži, da je za skupino HSE zelo nemiren.

ENERGIJA je časopis skupine HSE Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana

Leto 2013 smo na pot pospremili s sloganom Trinajst razlogov za srečo. Iskali smo jih celo leto, enega za drugim zlagali na kup, ki se je sem pa tja porušil in smo morali iskanje, zlaganje in skrb za to, da bo kup ostal na mestu, ponoviti. Še danes ni povsem stabilen; počutimo se kot bi izpod čela nenehno opazovali enega od še živih vulkanov, ki tik pred vnovičnim izbruhom godrnja in opozarja nase. Nekaj takega sem imela konec jeseni možnost doživeti na Siciliji, kjer se je ravno ob našem prihodu prebudila Etna in grozeče pokazala, da je še vedno tam. In da vedno bo. Ob vulkanu je takšen občutek na nek način veličasten; v resničnem življenju, ki ga vsaj osem ur dnevno prebiješ v službi, pa takšni pretresi (in stresi in stresni testi, ki bi jih lahko izvedli tudi v energetiki) niso prijetni.

Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE

Skupina HSE ima več vulkanov, ki »aktivno mirujejo«, čeprav se ob zaključku leta zdi, da je vsak od njih tik pred izbruhom. Gradnja nadomestnega bloka 6 TEŠ je znova v središču pozornosti. No, je sploh kdaj nehala biti? Kriminalistične preiskave, sumi zlorab, grožnje s stavko in bombe na medijskih naslovnicah projektu žal ne delajo najboljše usluge in če temu prištejemo vročo lavo v obliki zaostrene likvidnostne situacije in odpora do sprememb, ne glede na njihovo nujnost in koristnost, se znajdemo v slepi ulici. Iskanju izhoda iz nje bo namenjeno leto 2014. Upam in želim si, da bi bili pri tem ne le aktivni, ampak predvsem proaktivni, da bi skupina HSE končno bila več kot en sam projekt, več kot en človek in več kot osebni interes. Želim si, da bi prišli do končnega uporabnika in mu ponudili konkurenčne produkte in storitve, da bi nas prepoznali kot gospodarsko in družbeno koristno organizacijo.

Fotografija na naslovnici: Zvezde foto: dr. David Grgič

Imamo Modrega Jana, ki so ga otroci vzeli za svojega. Imamo Modro generacijo, ki se prebija med slovenske najstnike. Imejmo še Modrost, da dosežemo več in da bomo imeli konec naslednjega leta vsaj petnajst razlogov za srečo.

Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Marko Jelen (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS)

Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Naklada: 1.800 izvodov E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe: petja.rijavec@hse.si E-Energija: www.hse.si

Naj bo leto 2014 pr4v dobro! Mag. Petja Rijavec Glavna in odgovorna urednica Energije

3


› ZGODILO SE JE

Iz naših družb

Polni certifikat Družini prijazno podjetje Revizorski svet Ekvilib Inštituta je 30. septembra poslal obvestilo, da je obravnaval dokumentacijo HSE, d. o. o., in odločil, da se družbi podeli polni certifikat Družini prijazno podjetje. Prav tako je revizorski svet podal pozitivno mnenje oziroma potrdil plan implementacije novih ukrepov za naslednje triletno obdobje. Pridobljeni certifikat je tudi pohvala timu za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja za dosedanje delo in hkrati spodbuda za delo v prihodnje. Vodja kabineta generalnega direktorja Janja Špiler se je 12. decembra udeležila slovesne podelitve certifikatov.

Logotip polnega certifikata Družini prijazno podjetje

Planska konferenca V hotelu MONS je 11. novembra potekala redna letna planska konferenca skupine HSE, ki so se je udeležili direktorji vseh družb in njihovi najožji sodelavci ter predstavniki sindikatov in svetov delavcev. Po uvodni besedi generalnega direktorja HSE Blaža Košoroka so direktorji družb predstavili nabore ukrepov racionalizacije in optimizacije poslovanja, ki sta posledici zaostrenih finančnih razmer v skupini, ter načrte za prihodnje kratkoročno in srednjeročno obdobje. V drugem delu je trženjski okvir poslovanja skupine HSE predstavil izvršni direktor trženja dr. Tomaž Štokelj. Položaj

Udeleženci planske konference; foto: Majna Šilih

4

skupine HSE s poudarkom na prikazanih projekcijah poslovanja je predstavil vodja Službe kontrolinga mag. Janez Keržan, vodja Pravne pisarne Ana Zaljetelj pa je v svoji predstavitvi opozorila na pravni vidik novih poslovnih okoliščin skupine HSE. Planska konferenca se je zaključila z okroglo mizo na temo nadaljnjih korakov v smeri stroškovne učinkovitosti skupine HSE, kjer so se udeleženci načeloma strinjali, da bodo potrebni konkretni ukrepi, ki jih bodo v kratkem dorekli.


Uvodni nagovor Blaža Košoroka, generalnega direktorja HSE; foto: Majna Šilih

Vladimir Šega, predsednik Sveta delavcev DEM; foto: Majna Šilih

Dobrodelna akcija Družba in skupina HSE od svoje ustanovitve delujeta družbeno odgovorno. Skozi leta sta z materialnimi in finančnimi sredstvi pomagali marsikateri organizaciji, društvu in številnim posameznikom. Ob zaključku vsakega koledarskega leta, pod okriljem Modrega Jana, k ustvarjanju povabijo tudi najmlajše, njihove risbice ali zgodbice pa pretvorijo v denar, ki ga namenijo izbranim organizacijam, da z njim pomagajo k lepšemu vsakdanu socialno najbolj ogroženim otrokom. Ob zaključku letošnjega leta so, pod okriljem novoustanovljenega Centra za družbeno odgovornost skupine HSE, denarna sredstva namenili zavetiščem za živali z mislijo, da so tudi one del naših življenj, a marsikdaj pozabljene in zanemarjene. S fotografskim natečajem Živali, pri katerem se niso omejili le na živali iz zavetišč in v katerem so sodelovali zaposleni družbe HSE, ter z razstavljenimi fotografijami, ki so na ogled v prostorih poslovne enote Ljubljana, želijo opozoriti na primeren odnos človeka do živali in narave nasploh. Akciji se pridružujejo tudi otroci, katerih fotografije živali so na ogled na spletni strani www.modri-jan.si. Pod sloganom Prav dober zalogaj bodo vse prejete fotografije spremenili v denar in zavetiščem omogočili nakup hrane ter jim nekoliko olajšali skrb za zapuščene živali.

dr. Tomaž Štokelj je predstavil trženjski okvir poslovanja; foto: Majna Šilih

Slogan letošnje dobrodelne akcije

5


Vloga hidroenergije pri doseganju zavez 20/20/20 Letošnji HYDRO 2013 je potekal v Inomostu v Avstriji med 6. in 9. oktobrom. Na konferenci je bilo prisotnih več kot 1500 udeležencev iz 85 držav sveta, med njimi tudi sodelavci družb skupine HSE. HSE Invest je že drugo leto zapored aktivno sodeloval na konferenci z referatom »Rehabilitation of cultural heritage in harmony with power generation – The Sawmill Marolt« (Proizvodnja električne energije v sozvočju z obnovo kulturne dediščine – Žaga Marolt) avtorjev Andreja Rajha, HSE Invest, in mag. Ladislava Tomšiča, DEM. Referat je obsegal prikaz inovativnih pristopov k večnamenski izrabi obstoječe opuščene kulturne dediščine, možnosti sodelovanja javnega in zasebnega sektorja, doseganje skupnih interesov in ciljev ter aplikacijo le-teh na več kot 500.000 opuščenih in neovrednotenih lokacijah širom Evrope. Po mnenju prisotnih je referat naletel na dober odziv in je predstavljal podporo aktualnim trendom in razmišljanjem, ki so že prisotni na nivoju Evropske zveze. Ključno vodilo tridnevne konference in sejma je bilo »The versatile role of hydro«; slov. Vsestranska vloga hidroenergije. Konferenca je obravnavala 26 tematskih sklopov; od okoljskih in prostorskih izzivov, neizrabljenega potenciala in potreb, strategij razvoja energetskih in okoljskih politik, tehničnih inovacij in spoznanj, izvedbe, izgradnje, obratovanja, vzdrževanja in nadgradnje, projektnega financiranja, prava in pogodbene administracije pa vse do kulturne dediščine. Udeleženci so prihajali iz vrst proizvajalcev in dobaviteljev opreme, načrtovalcev, proizvajalcev in distributerjev električne energije, konzultantov, okoljevarstvenikov, bankirjev, ekonomistov, pravnikov, univerz, svetovnih organizacij in interesnih združenj. V svetu in Evropi se potrebe po energiji večajo. Po ocenah Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Evropske komisije bo za doseganje okoljskih ciljev in razvojnih potreb do leta 2050 potrebno proizvodne, prenosne in shranjevalne kapacitete glede na leto 2020 podvojiti. Potrebe po dodatnih virih energije in izpolnjevanje okoljskih zavez zagotavljajo svetlo in dolgoročno varno prihodnost vsem deležnikom na trgu – kljub določenim anomalijam, ki smo jim trenutno priča na trgu električne energije. Tega se zaveda tudi Republika Slovenija, ki mora kot del evropske povezave izpolniti svoj del zaveze. Pristopiti bo treba k izvedbi projektov izgradnje HE, izgradnji malih HE, izkoriščanju energije vetra in zemlje ter lesne biomase. Na konferenci je bila izpostavljena pomembnost vloge hidroenergije pri doseganju obče blaginje. Hidroelektrarne predstavljajo ključni gradnik pri doseganju okoljskih zavez. Poudarjena je bila njihova vloga in širši pomen v družbi; še posebej njihova socio-ekonomska vloga. Pri ocenjevanju ekonomske upravičenosti se tako upoštevajo širši ugodni vplivi. Posebna pozornost je bila namenjena ponovnemu ovrednotenju opuščenih projektov. Zagon gospodarske 6

Andrej Rajh (HSE Invest) in David Fleetwood (Historic Scotland) na konferenci; foto: Arhiv HSE Invest

aktivnosti, okoljska sanacija, izgradnja spremljajoče in nadomestne infrastrukture so samo nekateri od učinkov, ki jih je potrebno ovrednotiti in vključiti med prihodke investicije. Razpršeni viri OVE (mHE, biomasa, vetrnice) predstavljajo priložnost za uravnotežen in enakomeren razvoj, obnovo in revitalizacijo opuščene kulturne dediščine (npr. predstavljeni projekt MHE žaga Marolt) in decentralizirane proizvodnje. Proizvodnjo približujejo uporabniku; seznanjajo ga s procesom umeščanja v prostor, gradnjo in obratovanjem. Odpravljajo bojazni in premagujejo odpor. S prikazom najboljših praks – večnamensko izrabo obstoječih objektov, revitalizacijo obstoječih in nekonfliktnim umeščanjem v prostor ter oživitvijo lokalnega gospodarstva izkazujejo družbeno odgovornost. Naštetih ukrepov, ciljev in strategij Evropa ne podpira samo deklarativno, temveč jih spodbuja z vzvodi in s finančnimi mehanizmi. Posebno vlogo imata Evropska razvojna in Evropska investicijska banka, ki z ugodnimi in stabilnimi viri dolgoročno financirata projekte. Ob ugodnih virih so pomembni tudi podporni mehanizmi odkupa električne energije in razpisi za spodbujanje – sofinanciranje inovativnih raziskav in projektov. Pogoji za uspešno financiranje s strani mednarodnih institucij zahtevajo način poslovanja skladno z zahtevami OECD, sklepanje pogodbenih razmerij po FIDIC-u, preglednost poslovanja in vključenost udeležencev po »Hydropower Sustainability Assessment Protocol« (orodje za prikaz ocene presoje vplivov na okolje), učinkovit nadzor nad izvajanjem ter tehnični kontroling vsebine in zasnove projektov. Posebna teža je na snovanju, koncipiranju in zadovoljevanju potreb in doseganju ciljev. HSE Invest na osnovi predstavljenih usmeritev in strategij vidi svojo priložnost za nadaljnji razvoj in aktivno vlogo pri oblikovanju energetske slike v prihodnosti. Verjamejo, da se bodo z znanjem in izkušnjami s področja vodenja projektov in projektiranja objektov uspeli vključiti v okolje vzdržne, trajnostno naravnane hidro projekte, razpršene širom Slovenije in JV Evrope.


Sanacija odvodnega kanala HE Formin V letu 2013 je potekala sanacija odvodnega kanala HE Formin, ki je bil poškodovan v katastrofalnih poplavah 5. in 6. novembra 2012. Dela so potekala v naslednjih sklopih: • odstranitev materiala iz kanala za ureditev pretočnosti na območju 1. in 2. poškodbe, • sanacija poškodovanih nasipov na območju 1. in 2. poškodbe. Dela predstavljajo tako imenovano prvo fazo sanacije odvodnega kanala HE Formin in hkrati temelj oziroma pogoj za drugo fazo njegove sanacije, ki bo zajemala izvedbo diafragme in zaščito brežin. Dela v okviru prve faze so se začela februarja letos in so trajala do konca septembra. Odstraniti je bilo treba odvečni material iz kanala in vzpostaviti pretočnost vode po odvodnem kanalu ob obratovanju agregatov HE Formin. V marcu je bil material odstranjen v tolikšni meri, da je bilo mogoče obratovati z enim agregatom. V nadaljevanju del pri odstranjevanju materiala in med sanacijo strojnice je bilo mogoče obratovati z obema agregatoma. Dela, povezana z odstranjevanjem nanošenega materiala iz kanala, ki so vplivala na obratovalni režim elektrarne, so bila zaključena septembra. Oktobra sta

potekali še končna ureditev nasipov in zajed ter planiranje transportnih poti, kar pa ni vplivalo na režim obratovanja. Elektrarna trenutno obratuje pod pretokom do 450 m3/s. V septembru je bil izveden preizkus povečanja pretoka do 400 m3/s in v oktobru preizkus do 450 m3/s. Brežine so povečanja prenesle, saj ni prišlo do prevelikega sesedanja nasipa v območju dviga vode zaradi povečanega pretoka. Pogoj za obratovanje pod takšnim režimom sta zmeren dotok Pesnice in nizek nivo Ormoškega bazena. Potekajo tudi priprave oziroma uvedba v delo za izvedbo tesnitve nasipa in zavarovanje notranjega dela brežine, pri čemer bo lahko elektrarna obratovala s polno močjo (500 m3/s).

Leto 2013 bo zaključeno s preseženim letnim načrtom proizvodnje električne energije Dravske elektrarne Maribor (DEM) so 28. novembra presegle načrtovano proizvodnjo električne energije za leto 2013, ki znaša 2.580.000 MWh. Ob enajsti uri so namreč agregati DEM proizvedli in v omrežje oddali 2.580.248 MWh električne energije. S tem so v tekočem letu zagotovili kar 23,5 odstotka vse porabljene električne energije v Sloveniji.

Odvodni kanal HE Formin; foto: Arhiv DEM

7


Direktor družbe DEM mag. Viljem Pozeb je ob tej priložnosti povedal: »Kljub lanskim katastrofalnim poplavam, odpravljanju posledic na agregatih in odvodnem kanalu HE Formin smo z dobrim delom zaposlenih in ugodno hidrologijo dosegli in presegli načrtovano proizvodnjo. Ker nas do konca leta loči še dober mesec, načrtujemo, da bomo proizvodnjo električne energije presegli za 8 do 9 odstotkov in tako vnovič nadaljevali z nadpovprečno letno proizvodnjo električne energije. S tem ne samo izpolnjujemo, ampak tudi presegamo vsa priporočila in zahteve matične družbe po doseženih rezultatih in stroškovni učinkovitosti.«

Muzej v HE Fala gostil predstavitev novega romana Ferija Lainščka Najstarejša hidroelektrarna na reki Dravi, ki jo upravljajo Dravske elektrarne Maribor (DEM), je 5. decembra gostila priljubljenega slovenskega književnika Ferija Lainščka in predstavitev njegovega najnovejšega romana z naslovom Orkester za poljube. Predstavitev sodi v sklop dogodkov ob Dravi, saj je ta reka osrednje prizorišče novega literarnega dela, ki ga je Študentska založba natisnila v zbirki Zapisani v Ptuj.

Na literarno-glasbenem večeru v Muzeju kulturne dediščine na Hidroelektrarni Fala so ob pisatelju sodelovali še avtorica spremne besede Ignacija J. Fridl, urednik knjige Mitja Čander in povezovalka programa Carmen L. Oven. Za glasbene vložke, med katerimi so bile tudi uglasbene pesmi Ferija Lainščka, pa so poskrbeli pevka Ditka, instrumentalist Gorazd Čepin in harmonikar Vid Ščavničar. »Roman govori o krajih ob reki Dravi, s katerimi v DEM sobivamo skozi celotno našo zgodovino. Kot romaneskni junaki tudi mi ves čas iščemo ravnovesje med številnimi skupnimi in osebnimi zgodbami, katerih dogajanje je tesno povezano z življenjem ob reki. Pa še nekaj nas povezuje s Ferijem Lainščkom. To je reka Mura, ki je navdihnila nekaj njegovih vrhunskih literarnih del, mi pa v njej seveda najdevamo še vir energije za proizvodnjo električne energije. Današnje druženje tako doživljamo kot simbolično prepletanje pozitivnih energij za prihodnost,« je udeležence literarnega popoldneva pozdravil mag. Viljem Pozeb, direktor DEM. Kulturni dogodek je imel tudi humanitarno noto, saj so se v DEM odpovedali novoletnemu praznovanju in obdarovanju poslovnih partnerjev ter sredstva raje donirali v humanitarne namene.

Sogovorniki med predstavitvijo knjige s pogledom na osvetljeno nekdanjo strojnico HE Fala; foto: Arhiv DEM

8


Otočno obratovanje malih hidroelektrarn na Bovškem med orkanskim vetrom Zaradi težav z orkansko burjo 11. novembra je ob 5. uri prišlo do havarije daljnovoda 20 kV Kobarid–Bovec in prekinitve napajanja porabnikov. To je tudi edina elektroenergetska povezava Bovškega z ostalim elektroenergetskim sistemom. SENG in Elektro Primorska sta vzpostavila lokalno napajanje Bovške kotline, brez katerega bi za več kot en dan ostali brez električne energije tako prebivalci kot gospodarske družbe in šole v Bovški kotlini. S tem ukrepom sta se preprečili velika materialna in gospodarska škoda tamkajšnjih odjemalcev.

Potek otočnega obratovanja 11. novembra ob 5.54 je služba za obratovanje Elektro Primorske zaprosila Soške elektrarne Nova Gorica za izvedbo otočnega napajanja porabnikov z električno energijo, kar pomeni, da so pozvali Soške elektrarne, naj Bovški kotlini zagotovijo električno energijo iz tamkajšnjih malih hidroelektrarn. Obratovalno osebje obeh družb je do 8. ure vzpostavilo tehnične razmere za začetek otočnega obratovanja, torej so pripravili srednjenapetostno omrežje, zagnali agregate

brez zunanjega napajanja in končno vzpostavili samostojni elektroenergetski otok. Otočno obratovanje se je začelo 11. novembra ob 8. uri in končalo 12. novembra ob 8.45. Elektroenergetski otok so vzpostavili z zagonom agregata brez zunanjega napajanja v HE Plužna, na vzpostavljeno omrežje pa so priklopili še agregat v HE Log pod Mangartom in Elektro Primorska je postopoma priklapljala posamezne porabnike. Zaradi ugodne hidrologije in relativno nizke porabe, saj ni intenzivnega turističnega obiska, ni bilo treba vključiti tudi HE Možnice. V času otočnega obratovanja sta hidroelektrarni oddali v omrežje 36,5 MWh električne energije.        Elektrarne so med otočnim obratovanjem vodili lokalno. Zaradi izrednega obratovalnega režima je v takih primerih mogoče obratovati z elektrarnami samo ob prisotnosti obratovalnega osebja.

Optimizacija hromi delovanje v izrednih razmerah Na območju Bovca in okolice ima SENG tri male hidroelektrarne s skupno inštalirano močjo 3,85 MW HE Plužna in HE Log pod Mangartom iz leta 1931 ter HE Možnica iz 1909. Vse male hidroelektrarne SENG so

MHE Log pod Mangartom je bila zgrajena leta 1931, tako kot MHE Plužna. Elektrarni lahko zagotavljata otočno obratovanje, torej zagon agregata brez zunanjega napajanja, regulacije frekvence, moči in napetosti. Foto: Arhiv SENG

9


daljinsko nadzorovane iz centra vodenja SENG ter lokalno avtomatizirane za obratovanje brez posadke v normalnih razmerah.

10 let CV SENG

Elektrarne so pripravljene za zagon agregata brez zunanjega napajanja, regulacijo frekvence, moči in napetosti, kar je velika dodana vrednost zaradi zagotavljanja napajanja odjemalcev z električno energijo ob naravnih in drugih katastrofah. Za vzdrževanje in obratovanje ima družba na območju Bovca zaposlene tri obratovalce. Za učinkovito organizacijo nadzora, obveščanja in angažiranja v družbi skrbi dežurno osebje v centru vodenja Soških elektrarn v Novi Gorici. Zaradi zelo optimiranega števila zaposlenih družba v tem trenutki ne more zagotavljati daljšega izrednega obratovanja elektrarn, ki bi zahtevalo stalno prisotnost obratovalnega osebja na elektrarnah več zaporednih dni.

Uspešno obratovanje elektrarn ima svoje korenine v kakovostni gradnji in vzdrževanju naprav in objektov. Zaposleni na objektih in v tehničnih službah so tisti nepogrešljivi člen, ki skrbi, da so elektrarne sposobne slediti vedno večjim zahtevam sistema. Vloga centra vodenja pa je povezovanje obratovanja vseh elektrarn na Soči in pritokih v sistem, ki daje uporabnikom moč čiste energije ob spoštovanju vseh okoljevarstvenih vidikov. Letos praznujejo deseto obletnico.

Za nemoteno dobavo novi elektroenergetski objekti Zaostrene gospodarske razmere v vseh panogah in manjšanje števila zaposlenih terjajo večja vlaganja v zagotavljanje nemotenega obratovanja sistemov. Kar pomeni, da morata država in širša družba zagotavljati možnost gradnje novih elektroenergetskih objektov (daljnovodov, elektrarn), ki bodo zagotavljali stabilnejše obratovanje elektroenergetskega sistema ter posledično nemoteno dobavo električne energije do vseh odjemalcev. Gospodarska škoda zaradi motene dobave je lahko izjemno velika ali za nekatere panoge celo pogubna.

Visoke vode so za dispečerje velik izziv. Foto: Arhiv SENG

10

Soča: prva veriga elektrarn brez posadke

Območni center že v sedemdesetih Ob koncu šestdesetih let so se v podjetju začele priprave na postavitev lastnega območnega centra vodenja, ki je začel obratovati leta 1970 in je od republiškega prevzel naloge koordinacije na območju Primorske. Ob reorganizaciji elektrogospodarstva leta 1991 je center vodenja prevzel ELES in z njim tudi vodenje verige. Uvedba trga električne energije je spremenila tudi prioritete obratovanja hidroelektrarn in tako je nastala potreba po centru vodenja, ki bo usklajeval in vodil obratovanje vseh elektrarn na Soči.

Center vodenja soške verige 2003 V letu 2002 so se začele priprave za ustanovitev centra vodenja soške verige. V kratkem času je bilo treba vzpostaviti nov oddelek, in sicer izobraziti bodoče razdeljevalce, kjer so


veliko pomagali tudi razdeljevalci OCV Nova Gorica (ELES), ki je do takrat vodil soško verigo, urediti prostore, nabaviti opremo in določiti delovne postopke. Pri tem so gradili na znanju in izkušnjah strokovnjakov Soških elektrarn, ki so se dokazali že pri izvedbi daljinskega vodenja HE na Soči in so se lahko pohvalili s tem, da so prvi v Sloveniji s svojim delom omogočili obratovanje verige HE na posamezni reki brez posadke in prispevali k racionalizaciji poslovanja podjetja. Na začetku so mnogi z nezaupanjem spremljali dogajanje, a prvega decembra leta 2003 so preklopili sistem vodenja elektrarn iz sistema vodenja OCV Nova Gorica na nov sistem in od takrat obratuje neprekinjeno z več kot 99,99-odstotno razpoložljivostjo vseh funkcij.

Največja prelomnica: ČHE Avče Edina stalnica centra vodenja SENG so spremembe. Tako kot so rasle in se razvijale Soške elektrarne, je rasel in se spreminjal tudi center vodenja. V sistem nadzora malih HE so bili dodani novi objekti, zgrajena je bila MHE Klavžarica, poteka obnova HE Doblar 1. Največji vpliv na obratovanje verige HE in na delo v CV SENG pa ima črpalna elektrarna Avče, saj se mora obratovanju ČHE Avče prilagajati celotna veriga HE na Soči. Posledično so se spreminjale tudi zahteve za vodenje teh elektrarn.

Center vodenja in naloge Dejavnosti, ki jih izvajajo v CV SENG, so zelo odvisne od razmer v okolju. Osnovna naloga CV SENG sta vodenje HE na Soči in ČHE Avče ter nadzor nad malimi elektrarnami z namenom optimalnega izkoriščanja vodnega potenciala ob zagotovitvi vseh sistemskih storitev. Temu se pridružujejo tudi dejavnosti pri posameznih alarmnih stanjih, kot so visoke vode, požarno javljanje, dela na objektih in v strugi Soče, vklapljanje objektov v sistem daljinskega vodenja, izvajanje otočnega obratovanja, dejavnosti ob športnih in turističnih prireditvah, videonadzor, razne okvare, nezaželeni obiskovalci in neobhodna tekoča dela CV. Obratovanje hidroelektrarn narekuje reka Soča s svojim hudourniškim značajem in obdobji, ko je vode preveč in drugič premalo. Tako se srečujejo z visokimi vodami in velikimi poplavami, kjer z jezovnimi napravami ne morejo več preprečevati poplavljanja Soče, in na drugi strani s sušnimi obdobji, ko je zahtevno zagotavljanje dogovorjenega pretoka na meji z Italijo, še posebej odkar je v sistem vključena tudi črpalna hidroelektrarna Avče. Reka zaradi svoje lepote in divjosti privablja številne turiste in športnike, zato na njej potekajo številne športne in turistične prireditve od kajakaških tekem, skokov v vodo, koncertov na vodi, pa do zabavnih prireditev, kot je Noč na jezeru. Naloga centra vodenja je tudi ustvarjanje razmer za izvedbo teh prireditev.

Energijo zagotavljajo, ko jo odjemalci potrebujejo Čeprav se sliši tuje, je poleg zanesljive proizvodnje električne energije z ekonomskega vidika zelo pomembno tudi, kdaj energijo proizvajajo. Za elektroenergetski sistem pa je najpomembneje, da elektrarne dobavijo energijo takrat, ko jo sistem najbolj potrebuje, da zagotavljajo ustrezno prilagodljivost in nudijo tudi druge produkte, kot so sekundarna regulacija, možnost otočnega obratovanja, potrebna jalova energija ipd. Točnost napovedi možne proizvodnje energije, pravočasna sprememba moči na verigi in predvsem ČHE Avče, zagotavljanje čim višjega razpona sekundarne regulacije, hitro prilagajanje obratovanja zahtevam sistema ob raznih obratovalnih dogodkih so dejavniki, ki vplivajo tako na delo v CV SENG kot tudi na delo na objektih. Delovanje CV SENG je tesno povezano z dogajanji v elektrarnah na Soči in pritokih ter z razmerami v elektroenergetskem sistemu. Delo krojijo zahteve trga, omejitve elektroenergetskega sistema, predvsem pa je odvisno od narave, od njene darežljivosti in muhavosti. Dež neposredno vpliva na pretoke reke Soče in dotokov, pa tudi ostale vremenske razmere včasih grenijo življenje.

Od rekorda do rekorda V desetih letih obstoja so tako doživeli kar nekaj ekstremno visokih vod, nazadnje 5. novembra 2012, ko je Soča dosegla v Solkanu pretok 2400 m3/s ali petdesetletno povratno dobo. Na drugi strani so doživeli tudi dve ekstremno sušni leti, in sicer 2003 in 2005, ko je povprečni letni pretok v profilu pregrade Podselo na Soči dosegel vrednost le 50 m3/s, kar je le dve tretjini 60-letnega povprečnega dotoka Soče na pregradi Podselo. V tem času pa so dosegli tudi rekorde proizvodnje, ko so Soške elektrarne še brez ČHE Avče v letu 2010 proizvedle 624.218 MWh, kar je skoraj 31 odstotkov več od načrtovane proizvodnje.

Daljnovod šibka točka severne Primorske Elektrarne se vključujejo v elektroenergetski sistem severnoprimorske zanke le preko enega dvojnega 110 kV DV Ajdovščina–Divača, zanka pa je sorazmerno šibka. Zato se na tem območju že srečujejo z vsemi izzivi, ki jih v obratovanje elektroenergetskega sistema prinaša nezanesljivost obnovljivih virov drugod po Evropi, to je od problematičnih napetostnih razmer pa do izpadov celotnega sistema. Ob neurju 10. marca 2010 so tako v praksi izvedli zagon agregatov brez zunanjega napajanja in vzpostavitev dveh otokov na Goriškem in tako zagotovili napajanje najnujnejših porabnikov od bolnišnic pa do vodovodov. Letos pa so elektrarne na Soči, ki so otočno obratovale na območju severne Primorske, preprečile precejšnjo materialno škodo, ki bi sicer lahko nastala zaradi nesreče v RTP Divača.

Dogajanja na reki večkrat dopolnjujejo tudi neprevidni kopalci, zanesenjaški ribiči, pa tudi dela v strugi, avtomobilske nesreče ipd.

11


Ugodna hidrologija – plan presežen že v začetku novembra

Na 63. seji NS HESS soglasje k predlogu poslovnega načrta

V poslovnem načrtu družbe HESS, d. o. o., za leto 2013 je bila načrtovana proizvodnja električne energije v višini 370,8 GWh, ki pa je bila ob ugodni hidrologiji in nemotenem obratovanju preko celega leta presežena že 7. novembra. Do konca novembra je bila proizvodnja presežena že za 12 odstotkov, kar znaša 416 GWh. Zaradi nadaljevanja ugodne hidrologije se trend presežka proizvodnje nadaljuje tudi v decembru.

25. novembra je na sedežu družbe HESS potekala 63. seja nadzornega sveta. Člani nadzornega sveta so se seznanili s Poslovnim poročilom družbe HESS, d. o. o., za obdobje januar–september 2013, s predlogom Poslovnega načrta družbe za leto 2014 in dodatnim planom za leti 2015 in 2016, s predlogom o imenovanju revizorja računovodskih izkazov za leto 2013 ter z gradivom za 14. skupščino družbe. Nadzorni svet je dal soglasje k predlogu Poslovnega načrta za leto 2014 z dodatnim planom za leti 2015 in 2016. Pri pripravi predloga poslovnega načrta so upoštevane usmeritve službe kontrolinga HSE in študije PWC analize. V letu 2014 je predviden tudi zaključek enoletnega poskusnega obratovanja HE Krško s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za redno obratovanje. Poslovni načrt družbe predvideva nadaljevanje gradnje hidroelektrarn na spodnji Savi s poudarkom na začetku gradnje HE Brežice v letu 2014 in HE Mokrice v letu 2016.

HE Krško; foto: Arhiv HESS

HE Brežice – vizualizacija; foto: Arhiv HESS

12

V letu 2014 se načrtuje 14 odstotkov višji čisti prihodek od prodaje električne energije glede na oceno leta 2013. Večja proizvodnja in s tem večji prihodki so predvideni tudi zaradi obratovanja vseh treh hidroelektrarn skozi celo leto (v letu 2013 poskusno obratovanje HE Krško od 2. aprila).


60 let časopisa Rudar V Premogovniku Velenje že več kot 60 let svoje dosežke, dogajanja, misli in dejanja zapisujejo v časopis Rudar. V počastitev visoke obletnice časopisa so konec oktobra v Muzeju premogovništva Slovenije pripravili slovesnost. V tamkajšnji Črni garderobi bodo vse do konca leta na ogled nekdanji izvodi Rudarjev. Časopis Rudar, ki se ponaša z izjemno bogato zgodovino, je upihnil šestdeseto svečko. Ko so pri sindikatu Rudnika lignita Velenje – nekdanjega Premogovnika Velenje – januarja 1953 izdali prvo številko Velenjskega rudarja, se v podjetju še ni govorilo o notranjem komuniciranju. Danes je Rudar eno od pomembnih orodij komuniciranja v Skupini Premogovnik Velenje. Brezplačni mesečnik izhaja v nakladi 4.000 izvodov. »Že v preteklih desetletjih smo se v Premogovniku Velenje zavedali pomena rednega komuniciranja z notranjo in z zunanjimi javnostmi z namenom vzdrževanja in izboljševanja medsebojnega zaupanja in odnosov ter povečevanja pripadnosti zaposlenih,« je povedala članica Uprave – delavska direktorica v Premogovniku Velenje Sonja Kugonič in dodala: »Predvsem pri komunikaciji z notranjo javnostjo želimo zaposlene informirati, obveščati ter izobraževati, pridobiti njihovo mnenje, predloge in pripombe, saj je to nujno za uspešno opravljeno delo in doseganje organizacijskih ciljev. Obenem jih želimo podrobneje seznaniti s programi, projekti in z aktivnostmi, ki jih Premogovnik Velenje izvaja. Ker so projekti velikokrat povezani s spreminjanjem širšega okolja, nas zanimajo mnenja, predlogi, pripombe ter tudi ideje, pobude različnih javnosti.«

60 let Rudarja; foto: Hans Avberšek

160 metrov nove odkopne fronte v jami Pesje Na začetku letošnjega novembra so v Premogovniku Velenje uspešno zagnali novi odkop –65/C v jami Pesje. Ta se je pridružil odkopoma –65/B in –65/E. Vsi trije skupaj bodo zagotavljali proizvodnjo 20 tisoč ton premoga na dan, kar bi ob optimalnih razmerah moralo zadostovati za izpolnitev letošnjega energetskega plana. Novi odkop so rudarji, strojniki in električarji zmontirali in vgradili v trinajstih dneh, kar pomeni, da so bili izjemno usklajeni. Približno tretjina novega odkopa –65/C v jami Pesje je pod svežo krovnino, ostali del je pod že odkopano ploščo –50/C, ki so jo odkopavali pred dvema oziroma tremi leti. Montažo in zagon tega odkopa so glede na plan izvedli približno en mesec predčasno – predvsem zato, da nadomestijo izpad proizvodnje, ki so ga zaradi ugodne hidrologije pridelali na začetku letošnjega leta. Na odkopu –65/C so zmontirali 91 sekcij, kar znaša približno 160 metrov odkopne fronte. Dolžina odkopa je 660 metrov. Predvideno odkopavanje na tem odkopu je enajst mesecev, kar pomeni, da bo deloval nekje do sredine oktobra naslednjega leta. Njegova predvidena proizvodnja znaša med šest in sedem tisoč ton na dan. Zdajšnja kurilnost premoga je visoka in znaša približno 3,4 odstotka več, kot je bila načrtovana. To pomeni, da bodo za isto kalorično vrednost v 3,6 milijona ton potrebovali približno 120 tisoč ton premoga manj. Kurilnost premoga v obdobju januar–oktober 2013 je bila 11,737 GJ/tono, kar je, odkar spremljajo kurilno vrednost, največ v vsej zgodovini Premogovnika Velenje.

Jama Premogovnika Velenje; foto: Arhiv PV

13


Dan odprtih vrat TEŠ V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) se zavedajo pomena transparentnosti pri svojem delovanju. Tako vodstvo TEŠ velik poudarek pri vodenju podjetja namenja tudi odprtemu in transparentnemu odnosu do vseh deležnikov, še posebej do vseh državljank in državljanov. Po mnenju direktorja TEŠ Petra Dermola je projekt gradnje bloka 6 v TEŠ projekt celotne Slovenije in vseh Slovenk in Slovencev. Zato morajo biti vrata TEŠ in gradbišča bloka 6 za vse zainteresirane vedno odprta. S tem namenom poteka v TEŠ vsak prvi četrtek v mesecu, ob 16. uri, tako imenovani Dan odprtih vrat TEŠ. Na ta način želijo vse zainteresirane seznaniti z

Udeleženci dneva odprtih vrat; foto: Arhiv TEŠ

14

delovanjem elektrarne, z načrti za prihodnje, hkrati pa jim želijo predstaviti tudi trenutno stanje na gradbišču bloka 6. Na dogodku je z namenom odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja zainteresirane javnosti vedno prisoten tudi direktor TEŠ z ekipo svojih ožjih sodelavcev, s katerimi z veseljem podajo odgovore na vsa vprašanja udeležencev. Po vsebinskem delu Dneva odprtih vrat TEŠ za vse zainteresirane sledi še strokovno voden ogled celotne elektrarne ter gradbišča bloka 6 z razgledne točke. Tako želijo v TEŠ vsem državljankam in državljanom približati svoje delovanje in jim predstaviti pomen TEŠ v slovenskem elektroenergetskem prostoru.


TET po letu 2016 vključena v prehodni nacionalni načrt V letu 2016 prične veljati nova Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva IED), z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (direktiva IED), ki ukinja določila Uredbe in Direktive 2001/80/ES ter vzpostavljajo nove strožje zahteve. Velika kurilna naprava TET-F bo morala od 1. januarja 2016 obratovati z bistveno nižjimi emisijskimi koncentracijami žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in prahu v dimnih plinih odvodnika, za kar pa kar se tiče emisij NOx trenutno tehnično ni usposobljena. Razpoložljivi čas in ekonomsko finančna situacija upravljavcu naprave ne omogočata izvedbe ukrepov, s katerimi bi obstoječo napravo TET prilagodil zahtevam Direktive 2010/75/EU o industrijskih emisijah do 1. januarja 2016. Nadalje Direktiva 2010/75/EU o industrijskih emisijah v primerih, ko prilagoditev strožjim mejnim vrednostim emisij do 1. januarja 2016 iz različnih razlogov ni možna, omogoča upravljavcem tovrstnih velikih kurilnih naprav pripravo in izvajanje »Prehodnega nacionalnega načrta«. V tem okviru se na osnovi »Izvedbenega sklepa Komisije, o določitvi pravil glede Prehodnih nacionalnih načrtov iz Direktive IED za obdobje od 1. januar 2016 do 30. junij 2020 določi letne kvote emisij žveplovega dioksida, dušikovih oksidov in skupnega prahu. Te se iz leta v leto zmanjšujejo, in sicer z dinamiko linearnega zmanjševanja emisijskih koncentracij od manj zahtevnih mejnih vrednosti iz Direktive 2001/80/ES v letu 2016 do ostrejših mejnih vrednosti iz Direktive IED v letu

2019. Dovoljene emisije leta 2020 pa so le še največ polovica tistih iz leta 2019. Vključitev naprav v Prehodni nacionalni načrt tako upravljavcem omogoča, da obstoječe velike kurilne naprave prilagodijo novim zahtevam do 30. junija 2020, v vmesnem času pa obratujejo na način prilagajanja letnega obsega proizvodnje. Države članice so morale komisiji EU že v letu 2012 poslati seznam naprav, ki bodo izkoristile derogacijo Direktive IED. Med napravami, ki jih je komisija EU vključila v prehodni nacionalni načrt je tudi velika kurilna naprava – blok 125 MW TE Trbovlje. Namen načrta je torej postopno prilagajanje novim mejnim koncentracijam onesnaževal v odpadnih plinih. Pristojno ministrstvo bo v prihodnjih mesecih posredovalo v javno obravnavo Okoljsko poročilo in Prehodni nacionalni načrt v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje za vse naprave, ki bodo vključene v načrt. Ta bo stopil v veljavo in izvajanje v letu 2016. Upravljavci naprav vključenih v Prehodni nacionalni načrt, pa bodo morali še pred tem pridobiti spremenjeno Okoljsko dovoljenje in po potrebi tudi gradbeno dovoljenje kot osnovo za pričetek izvajanja tehničnih ukrepov, katerih cilj bo izpolnjevanje emisijskih koncentracij skladno z omenjeno Direktivo IED. Med stalnimi nalogami bo tudi letno poročanje komisiji EU o izvedenih ukrepih, pri tem pa še dodatno tveganje v smislu zaostritev okoljskih normativov predstavlja nezadostno izvajanje ukrepov Načrtov za kakovost zunanjega zraka posameznih območij, ki so v fazi implementacije.

Inverzija v zasavski dolini; foto: Arhiv TET

15


› Predstavljamo: Stres na delovnem mestu

Kako obvladati stres na delovnem mestu? Stres je univerzalen fenomen, ki ga opredeljuje množica definicij, v vseh pa je mogoče najti dva temeljna poudarka: • stres v večini primerov povzroča nekdo ali nekaj zunaj človekovega organizma; • posledice stresa so notranje, duševne in fiziološke narave, navadno so opisane kot napetost, napor, nemir. Torej stres ni samo zdravstveno stanje, temveč je splet telesnih, duševnih in čustvenih občutij, ki so posledica pritiskov, zaskrbljenosti in strahu. Poznamo dve različni vrsti stresa: • pozitivni stres: pojavi se evforičnost, povečajo se zanesljivost, motiviranost, družabnost, ustvarjalnost in odločnost, zbistrijo se misli; • negativni stres: povzroča apatičnost, nezadovoljstvo s samim seboj in okolico, žalost, nemir, negotovost, razdražljivost, nadutost, upor; človek se začne zapirati sam vase. Negativni stres lahko povzroči odvisnost od nikotina, alkohola, drog, zdravil; zmanjšuje telesno odpornost, povzroča glavobol, nespečnost, zgago, drisko, bolečine v križu, slabost in še mnogo drugega. Posledica vsega tega so pogosta in dolgotrajna odsotnost ljudi z dela in s tem veliki stroški tako za posameznika kot tudi za delodajalca in zdravstveno blagajno. Stres povzroča tudi manjšo učinkovitost zaposlenega. Torej je želja vsakega posameznika in podjetja, da prepreči oziroma vsaj poskuša zmanjšati stres na delovnem mestu.

16

Dejavniki stresa Dejavnike stresa delimo na notranje in zunanje. • Zunanji dejavniki stresa so tisti, na katere posameznik ne more vplivati. Med najpogostejše zunanje dejavnike, ki povzročajo stres, štejemo življenjske prelomnice, ki so lahko pozitivne (poroka, rojstvo otroka) ali negativne (smrt sorodnika, ločitev), okolico (ponavljajoči se konflikti s sosedi, zahtevni nadrejeni, stalni, moteči zvoki iz soseščine, zastoji na cesti in podobno), nepredvidljive dogodke (odpoved v službi), družinske težave, stres, ki ga doživljamo na delovnem mestu, in stres v socialnem življenju. • Notranji dejavniki stresa so naši strahovi (strah pred letenjem, višino ali pred javnim nastopanjem), lastne misli (kaj se bo zgodilo, kaj se lahko zgodi), negotovost in prepričanja (prevelika pričakovanja lahko ob drugačnem razpletu povzročijo velik stres, kratki roki za dokončanje


dela), obljube, predvsem tiste, ki presegajo naše zmožnosti, neorganiziranost, življenje na robu zmožnosti (predrag avtomobil, predrage počitnice, predraga nepremičnina).

Obvladovanje stresa Zavedati se moramo, da vseh dejavnikov stresa ne moremo odpraviti, saj nanje nimamo vpliva ali pa je le-ta zanemarljiv. Nekatere dejavnike pa lahko močno zmanjšamo ali jih celo odpravimo. Najlažje odpravimo notranje dejavnike stresa, pred njimi se najučinkoviteje zavarujemo tako, da se zazremo vase, se znova in znova sprašujemo, kaj zares želimo in kaj zares potrebujemo, kaj pričakujemo od sebe in kaj od drugih. Znati si moramo postaviti prave prioritete, prave cilje in vedeti, kakšne bodo žrtve za doseganje le-teh. V nadaljevanju predstavljamo nekatere metode in tehnike za obvladovanje stresa na delovnem mestu. Tukaj se ne bomo spuščali v jogo, športne dejavnosti, meditacije, masaže, saj teh tehnik večina ne more opraviti na delovnem mestu.

Tehnike sproščanja Tehnika dihanja: Poiščemo prostor, kjer nas nihče ne more motiti vsaj nekaj minut. To tehniko lahko izvajamo tudi v službi, za pisalno mizo, z odprtimi ali zaprtimi očmi. Zapremo oči in naredimo nekaj globokih vdihov in izdihov, nato: • vdihujemo s trebuhom in štejemo do pet, • zadržimo dih in štejemo do pet, • izdihujemo in štejemo do pet, • počakamo dve sekundi in ponovimo vajo. Fizično sproščanje: Gre za tehniko sproščanja mišic in je eden najhitrejših načinov sprostitve. Najprej iztegnemo predse levo roko, napnemo mišice in stisnemo pest, kolikor zmoremo. Po petih do desetih sekundah pest sprostimo, roka naj pade na podlago, kot da je mrtva, in globoko zadihamo. Enako ponovimo z desno roko. Samoprepričevanje: Tehnika temelji na zavestnem vključevanju uma, deluje pa tako, da se osredotočimo na predmet/besedo ali misel, s čimer odstranimo iz uma vse misli, povzročiteljice stresa. V tem primeru preslepimo telo, da je vse v najlepšem redu, in dosežemo sproščenost ali pa vsaj zmanjšamo napetost.

Metode za dolgoročno odpravljanje stresa Pazljivo poslušanje: Človek, ki je dober poslušalec, je priljubljen pri sodelavcih, zato so mu prihranjeni najpogostejši vzroki za stres pri delu – zahrbtnost, zamera, podtikanja, negativna čustva. Ljudje namreč čutimo pripadnost do poslušalcev in smo jim hvaležni ter jih spoštujemo. Če pazljivo poslušamo, takoj razumemo, kaj želi sogovornik povedati, zato se izognemo neprijetnim nesporazumom in napakam zaradi preslišane informacije. Prepoznavanje vedenjskih vzorcev: Omogoča, da nas vedenje in odzivi drugih ne presenetijo. Urejeno in prijetno delovno okolje: Okolje si poskušamo urediti čim bolj domače, seveda kolikor pač dopuščata podjetje in okolica. Dokončajmo čim več nalog: Kadar imamo dela več, kot ga lahko opravimo, se ne obremenjujmo s tem, koliko dela je in

kaj bo, če ga ne bomo opravili. S tem bomo samo povečali strah in naredili še manj. Preglejmo naloge, določimo si prioritete in začnimo opravljati nalogo za nalogo, začnemo s pomembnejšimi. NE: Naučimo se reči ne, ne gre, ne morem, ne znam. S tem bomo naredili manj škode sebi in podjetju, kot da prikimamo in na koncu dela ne opravimo ali pa delamo do onemoglosti, ker nam je zmanjkalo časa, ali pa preprosto ne znamo opraviti dela zadosti hitro. Ne odlašajmo do zadnjega trenutka: Vsako delo zahteva svoj čas, zato je pomembno, da si za dokončanje dela vzamemo toliko časa, da ga bomo lahko končali v roku, čeprav bi se pojavilo kaj nepredvidljivega. Ne zamujajmo: Čeprav lahko popravimo, kar smo povzročili z zamudo, smo zaradi nje še zmeraj v stresu, ker smo pozni, hitimo. Ker smo zaskrbljeni zaradi zamude, se težko osredotočimo na delo in delamo še več napak. Odmori: Naj nam ne bo žal časa za odmor. Pet minut odmora nam ne bo vzelo toliko časa, da bi to pomembno vplivalo na naše delo, bo pa zelo pripomoglo k naši produktivnosti. Znanje: Treba si je pridobiti čim več novih znanj, ki nam bodo v prihodnosti koristila na našem delovnem mestu. Več znanja pomeni manj napak, hitrejše reševanje nalog, pridobivanje novih nalog, ki so lahko zanimivejše. Naše delovno mesto bo zanesljivejše.

S čim lahko podjetje zmanjša stres zaposlenih: • s programi za dvigovanje fizične in duševne kondicije ter zdravja zaposlenih, • z izboljšanjem razmer dela, • z menjavo dela oziroma ustreznim razporejanjem delavca na ustreznejše delovno mesto, • z omogočanjem večjega občutka nadzora nad lastnim položajem, • s programi dodatnega izobraževanja, • z obveščanjem zaposlenih, • s spremembami organizacijske strukture od formalizma, centralizacije, hierarhije, k večji decentralizaciji, avtonomiji in prilagodljivosti, • s timskim delom. Za konec lahko poudarimo, da je za preprečevanje in odpravljanje stresa najpomembneje, da se naučimo premagovati prepričanja in misli, ki nas omejujejo, znebiti se moramo strahov in se ne pozabiti veseliti izzivov, ki nam jih prinaša nov dan. Besedilo: Jernej Otič

17


› Predstavljamo: Bontom

Bonton Poslovni bonton in poslovna olika sta odločilna dejavnika poslovne uspešnosti in poslovnega komuniciranja, saj se dan za dnem predstavljamo v svojem delovnem okolju. V poslovnem svetu niso pomembne samo sposobnosti in izkušnje, ampak je prav tako pomembno, kakšni smo videti, kako se obnašamo in kako govorimo. Lepo vedenje niso samo narejen nasmeh in prijaznost ter zbirka formalnih kretenj in prisiljene vljudnosti, ampak veliko več. Gre za kulturno vedenje, s katerim se izognemo nepotrebnim konfliktom in napetostim tako med sodelavci v podjetju kot med poslovnimi partnerji. Bistven del uspešnega poslovanja in poslovnih srečanj je podjetniška kultura, v katero ne sodita samo moderno ime podjetja in dizajn izdelkov, ampak nekaj, kar stane veliko manj, to so pravila poslovnega komuniciranja in poslovni bonton. Bonton je nauk oziroma predpis o lepem vedenju. Zaradi različnih kultur med narodi se bonton zelo razlikuje. Za poslovni svet Obdarovanje; foto: Ivo H. Avberšek veljajo pravila, ki so poenotena za vse narodnosti. Pri srečanju Način izročanja daril je zelo pomemben, prav tako kot darilo poslovnežev različnih kultur je treba poznati navade in kulturo samo. Kultura poslovnega obdarovanja nam dopušča, da poslovneža, s katerim bomo sodelovali, seveda pri tem ne podarimo stvari, ki jih sami izdelujemo, saj vsebujejo del nas in smemo pozabiti na naravno spontanost in srčno kulturo. to v veliko večji meri kot kupljena darila. Darila so lahko tudi Osnovni elementi bontona ob srečanju poslovnežev so velikega dodatna iztočnica za zdravico ali zaključni govor. Velja, da je pomena. Ob srečanju se poslovno in vljudno sprejmemo, cvetje najbolj razširjeno darilo, zelo veliko pove o darovalcu. rokujemo, pozdravimo, predstavimo, izročimo poslovno Vnaprej poslan šopek je dobra priprava na poznejše srečanje vizitko, posedemo, gremo na poslovno kosilo ali večerjo, in je odličen kazalnik dobrega poznavanja lepega vedenja. Na prinesemo poslovno darilo (Dreo, 2003). sprejeme in večje družabne prireditve nikoli ne nosimo daril Poslovna darila so sestavina poslovnega protokola in predvsem ali cvetja. Na sestanku darila predamo po končanih pogovorih. poslovnega bontona. Darila izmenjujemo ob poslovnih stikih, Če po srečanju goste peljemo na kosilo ali večerjo, lahko pomembnih obletnicah podjetij, ob sklenitvi posla, ob podpisih darilo predamo po glavni jedi, torej pred sladico. V knjige, ki pogodb. Darila so del medsebojne poslovne komunikacije ali jih podarjamo, nikoli ne pišemo posvetil, razen če smo avtorji poslovnih stikov, opravljajo pa lahko tudi vlogo informativnega sami. Lahko pa predložimo nekaj prijaznih napisanih vrstic. ali promocijskega sredstva za podjetja. Z darilom pokažemo Strogo se moramo držati pravila, da darilo ni nikoli cenejše naklonjenost in spoštovanje, zato je prav, da tej obliki poslovne od embalaže. Na vrednejše izdelke nikoli ne pišemo imena komunikacije posvetimo dovolj časa in upoštevamo pravilo podjetja. Pomembno je tudi, da darilo znamo sprejeti, ne samo petih P: pravo darilo, pravi osebi, na pravi način, v pravi meri dajati. in ob pravem času (Debeljak, 2005). S primernim oziroma Vredno si je vzeti čas, preden se odločimo za nakup darila. neprimernim darilom se predstavimo kot poslovni partnerji, Izogibajmo se daril, ki so preveč povezana z osebnimi elementi, podjetje, vendar ne smemo pozabiti, da s tem izrazimo tudi predvsem s starostjo, boleznijo, razmerji med spoloma. velik del svoje osebnosti, ki bi drugače ostala skrita našim partnerjem. Darilo mora izkazovati pozornost, prijazno gesto, z Zelo pomembno je tudi, da vodimo evidenco daril, saj bi bilo darilom želimo odnos do posameznika še izboljšati, ga postaviti neprijetno, če damo nekomu enako darilo, kot ga je že prejel od na višjo raven, pri tem pa denarna vrednost darila ne sme biti nas (Košnik, 2007). osrednjega pomena. Besedilo: Klavdija Vidali

18


19


20


Časopis Energija - december 2013