Page 1

časopis skupine HSE december 2010

Zgodilo se je: Novice iz družb Pogled nazaj in naprej: Direktorji družb skupine HSE o iztekajočem se letu in o tem, kaj nas čaka v naslednjem

58 1


Počitniške kapacitete Seznam in kontaktni podatki

DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR

Morje: Mareda (dva apartmaja, 2+2 ležišči); Barbariga (apartma, 2+2 ležišči); Kačjak (brunarica, 4 ležišča); Novalja – Gajac (dva apartmaja, en 2+3 ležišča, en 4+2 ležišči) Gore: Kope – Partizanka (trije apartmaji, dva 5+2 ležišči, en 3+2 ležišči); Kope – Brusnica (en apartma 5+2 ležišči); Rogla (en apartma, 2+2 ležišči) Toplice: Moravci (en apartma, 2+2 ležišči) Število za + pomeni zasilno ležišče – kavč.

Dodatne informacije in prijave: Ksenija Iršič, tel. 02 300 53 73, e-pošta: ksenija.irsic@dem.si

SOŠKE ELEKTRARNE NOVA GORICA Gore: Bovec (en apartma s 5 ležišči); Log pod Mangartom (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Možnica (dva apartmaja s 4-5 ležišči); Tolminske Ravne (dva apartmaja 2+2 ležišči); Lokve nad Novo Gorico (en apartma s 4 ležišči) Dodatne informacije in prijave: Adrijana Merljak, tel. 05 339 63 41, e-pošta: adrijana.merljak@seng.si

TERMOELEKTRARNA BRESTANICA Morje: Nerezine (tri hišice) Gore: Kope (ena garsonjera za 4 osebe), Bohinj (en apartma za 4 osebe v hotelu Bohinj) Dodatne informacije in prijave: Martina Merlin, tel. 07 481 63 70, e-pošta:martina.merlin@teb.si

PREMOGOVNIK VELENJE Morje: Fiesa – hotel Barbara Dodatne informacije in prijave za hotel Barbara: tel. 05 617 90 00, e-pošta:hotel.barbara fiesa@rlv.si Gore: Golte (hotel in apartmaji) Dodatne informacije in prijave za Golte: tel. 03 839 11 04, e-pošta:info@golte.si

2

› Uvodnik

3

› Zgodilo se je: Novice iz družb

4

› Pogled nazaj in naprej: Direktorji družb skupine HSE o iztekajočem se letu in o tem, kaj nas čaka v naslednjem

16


› UVODNIK

Jaz lahko počakam Ko sem razmišljala, kaj napisati v uvodnik novoletne številke, so mi po glavi švigale različne ideje. Na primer: pustiti prazno stran, na sredino pa napisati le: »Stavka«. Hmm. Kaj če bi tudi jaz? Nenazadnje so mi v dveh mesecih zamenjali tri direktorje. Ne grem se več; hočem zagotovilo, da mi bo tudi naslednji zagotavljal redno (in solidno) plačo, božičnico, regres in kar je še tega. Če ne, bom stavkala. Če ne, bo revolucija. S transparenti, piščalkami in oranžnimi telovniki, če bo treba. Kaj mi pa morejo? Naslednja ideja je bila pisati o depešah. No, o de-tešah. Deteše so tisti skrivnostni, tajni dokumenti o akterjih in projektu TEŠ 6, ki dan za dnem curljajo v javnost in v katerih se napiči zdaj enega, zdaj drugega, v splošnem pa ugled celotne skupine HSE potiskajo nekam proti tlom. Pravzaprav bi že pričujoči uvodnik lahko bil deteša sam po sebi – vse, kar bi morala storiti, je združiti vsa skrivnostna pisemca, anonimke, namige in podtikanja, s katerimi so nas zasuvali minule mesece, pa bi imeli že na tretji strani Energije pravo pravcato kriminalko: kdo je koga kam, s kom je kdo zaradi česa ter s kakšnimi posledicami za tistega, ki se napaja pri koritu, ob katerem stoji velik dimnik. TEŠ 6 za telebane, kot je napisala ena od novinarskih kolegic v časniku, znanem po stalnih dopisnikih s področja kvazi energetike. Kaj pa če bi pisala o tiralicah, ki jih je v modo znova spravil bivši hrvaški premier? »Išče se modrec, ki bo slovensko energetiko spravil v red. Nagrada: iks evrov, neupoštevajoč eskalacijsko klavzulo.« Ali pa, brez olepševanja, kar o drogah? Ste prepričani, da ste čisti, ali pa ste tudi vi vedno bolj zadeti od tistih grdih izpustov, v katere dvomi enfant terrible slovenske okoljske ozaveščenosti Mišo Alkalaj? Morda pa bi se razpisala o pokojninski reformi, o krizi evra, o še enem referendumu? Veste kaj? Vse to niso resnični problemi. Resnični problemi so lačni otroci, ki se zaman veselijo novoletnih daril, premraženi delavci, ki si želijo vsaj enega sendviča na dan, in ljudje, ki izgubljajo službe, v katerih so pustili večji del svojih življenj. Resnični problem ima soseda, ki hkrati skrbi za prizadetega otroka in invalidnega moža. Resnični problem ima znanec, ki deset ur na dan dela za minimalno plačo, o regresu in božičnici, kaj šele o bonitetah, kot so službeni telefon ali avto, pa lahko samo sanja. V primerjavi s prej naštetim ima resen problem celo Peter Pan, ki ne najde Zvončice. To, dragi moji, so resnični problemi, in ne menjave vodstev, cenene deteše in prebegli politiki. Slednje je hrana za nastopače. In čeprav so ti velikani govorjenja, se v njih skrivajo miselni pritlikavci.* Zato se že enkrat nehajmo boriti za lastno pozornost in jo raje namenjajmo resnim problemom, ljudem, ki jo potrebujejo. Pa ne takšne, bahave, ampak otipljivo. Storite vsaj v tem kičastem prednovoletnem času nekaj konkretno dobrega za druge. Jaz lahko počakam. Pa vi? mag. Petja Rijavec glavna in odgovorna urednica Energije

ENERGIJA je časopis skupine HSE Izdajatelj: Holding Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana Glavna in odgovorna urednica: mag. Petja Rijavec, HSE Uredniški odbor: mag. Petja Rijavec in Majna Šilih (HSE), Petra Lesjak (HSE Invest), mag. Viljem Pozeb (DEM), mag. Alida Rejec (SENG), Tadeja Mravljak Jegrišnik (PV), Majda Pirš Kranjčec in Janja Štrigl (TEŠ), mag. Janez Žlak (TET), Bogdan Barbič (HESS) Fotografija na naslovnici: Duša in srce; avtor: dr. David Grgič Fotografija na zadnji strani: Plejade; avtor: dr. David Grgič Oblikovanje, prelom in tisk: HTZ Velenje, I. P., d. o. o., Partizanska cesta 78, 3320 Velenje Naklada: 1.800 izvodov E-pošta za vprašanja, predloge in pripombe: petja.rijavec@hse.si E-Energija: www.hse.si

*Werner Mitsch, nemški aforist

3


› ZGODILO SE JE

Iz naših družb

Projekt TEŠ 6 je nujen za stabilno delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema, zato mora biti njegova izvedba nemotena 15. novembra 2010 se je na novinarski konferenci na dogajanje v Termoelektrarni Šoštanj in poročanja medijev odzval generalni direktor HSE, mag. Matjaž Janežič. Projekt gradnje nadomestnega, šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) je v finančnem in tehnološkem smislu trenutno največja in najzahtevnejša slovenska energetska naložba. Njeno vodenje zahteva strokoven, hiter in učinkovit pristop, povezan s sprotnim obvladovanjem tveganj, ki se pri takšnem projektu nujno pojavljajo. Ker so se pri vodenju projekta TEŠ 6 v zadnjem letu dni pojavljale motnje in zastoji ter številne nejasnosti, ki so ovirale njegovo izvedbo v zastavljenih časovnih in finančnih okvirih, je bilo nujno izvesti določene spremembe, ki bodo projekt TEŠ 6 vrnile na pot, začrtano v začetku njegovega snovanja in potrjevanja. V HSE kot lastniku TEŠ in pomembnemu sofinancerju projekta TEŠ 6 verjamejo, da bo novo vodstvo Termoelektrarne Šoštanj sposobno čim hitreje premagati zastoj v projektu in v največji mogoči meri odpraviti tveganja. Dejstvo je preprosto: skupina HSE deluje kot koncern in naložba v nadomestni blok TEŠ 6, ki se izvaja, je del razvojnega načrta skupine HSE. Investicijska vrednost projekta se je na podlagi opozoril in pogajanj z dobavitelji opreme in postrojev znižala z 1,34 milijarde evrov (NIP 2, marec 2009) na 1,12 milijarde evrov (NIP 3, oktober 2009). TEŠ je do danes sklenil pogodbe za dobavo opreme in izvedbo gradbenih del, katerih posledica je skupna obveznost v višini 845 milijonov evrov. Vire financiranja za pokrivanje dosedanjih obveznosti v višini 207 milijonov evrov so zagotovile družbe iz skupine HSE, in sicer: krovna družba HSE, d. o. o., 170 milijonov evrov (122 milijonov evrov z dokapitalizacijo in 48 milijonov evrov kredita), DEM, d. o. o., 30 milijonov evrov kredita in TEŠ, d. o. o., 7 milijonov evrov lastnih sredstev. Vrednost del v izvajanju pa presega 300 milijonov evrov. Iz navedenega in ob dejstvu, da se dolžniški kapital pridobiva predvsem iz evropskih bank, izhaja naslednje : • neizvedba projekta v zastavljenih stroškovnih, rokovnih in finančnih okvirih ogroža skupino HSE; • projekt z lastniškim kapitalom financira HSE; • posledično projekt ni zgolj projekt Šaleške doline, ampak ima vpliv na celotno slovensko energetiko, glede na vire financiranja pa ga lahko opredelimo celo kot evropskega. Neizvajanje projekta lahko ogrozi tudi boniteto Republike Slovenije. Poudariti želijo, da je nadomestni blok 6 nujno potreben projekt za stabilno delovanje slovenskega elektroenergetskega 4

sistema in da si bodo na HSE, tako kot do zdaj, v okviru svojih pristojnosti prizadevali za njegovo celovito izvedbo v okviru zastavljenih časovnih rokov in finančnih okvirov. Seveda je vsak projekt, še posebej tako velik in zahteven, kot je TEŠ 6, povezan z določenimi tveganji, ki jih je treba pravočasno prepoznati in se nanje ustrezno odzvati ter jih v končni posledici minimizirati ali celo popolnoma odpraviti. Prepoznavanje tveganj in njihova odprava pa imata osnovo v ustreznem in pravočasnem pretoku informacij, odgovornosti in korporativnem upravljanju. Žal je trenutno stanje na projektu Blok 6 v popolnem nasprotju z zgoraj navedenim. Zatečeno stanje, s katerim je bil mag. Janežič deloma seznanjen že kot član odbora za aktivni nadzor, ugotovitve o izpostavljenosti družbe HSE in skupine HSE, da je obvladovanje tveganj v TEŠ neustrezno, ter izkušnje, da je poslovodstvo TEŠ v odnosu do HSE v preteklosti pogosto ravnalo po načelu izvršenih dejstev, ob hkratnem spoznanju, da se je bivše poslovodstvo TEŠ dogovarjalo za sestanek na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS (dne 8. 11. 2010) mimo njegovega vedenja in da se že videni vzorci delovanja poslovodstva TEŠ ne spreminjajo, so bili glavni razlog za zaključek, da je takšno stanje v korporativnem smislu in glede na razporeditev odgovornosti nevzdržno in škodljivo za družbo HSE, d. o. o., družbo TEŠ, d. o. o., in celotno skupino HSE, ne nazadnje pa za Slovenijo kot celoto, ki nadomestni blok 6 potrebuje z vidika zagotavljanja varne in zanesljive oskrbe z električno energijo. O svojih stališčih je obvestil predsednika nadzornega sveta družbe TEŠ ter ga pozval k opredelitvi do predmetne problematike in k sprejemu potrebnih ukrepov za odpravo navedenih težav. Na seji je nadzorni svet TEŠ imenoval novo poslovodstvo. Novo poslovodstvo je bilo imenovano zakonito in legitimno. Ugotovitve, na osnovi katerih je mag. Janežič predsednika NS TEŠ pozval k ukrepanju, so naslednje: • TEŠ kljub dejstvu, da pogodbe za dobavo opreme in postrojev vsebujejo eskalacijske klavzule in o katerih so bili seznanjeni vsaj od septembra 2007, decembra 2009 ni imel izdelane simulacije za vrednotenje vpliva na vrednost projekta. Hkrati je bilo ugotovljeno, da niso izdelani ukrepi za obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz eskalacijske klavzule. • Simulacijski model za nadzor eskalacijske klavzule se je začel izdelovati šele po večkratnih zahtevah Odbora za aktivni nadzor. Prva uradna vrednostna ocena dodatka po eskalacijski klavzuli pa je bila podana šele po sedmih mesecih (julija 2010). • Z enim od dobaviteljev je bila skozi naknadna pogajanja že konec julija 2010 dosežena omejitev pri obračunavanju eskalacijske klavzule, aneks k pogodbi pa še danes ni podpisan. • Posebno finančno tveganje projekta predstavljajo nenačrtovana vlaganja v infrastrukturo in opremo, ki ni bila vključena niti zanjo niso bili načrtovani finančni izdatki, ravno tako niso bili zagotovljeni viri financiranja. • Poročilo o skrbnem tehničnem pregledu naložbe v projekt Blok 6, revizija 1, je bil izdelan že 11. 12. 2009. TEŠ je omenjeno poročilo predal HSE šele v začetku aprila 2010, HSE je 19. 4. 2010 to poročilo poslal Vladi RS. Zaradi neznanih razlogov je bilo na pobudo TEŠ izdelano dopolnjeno Poročilo o tehničnem pregledu, v katerem so


S strani novega poslovodstva TEŠ pričakuje temeljit pregled stanja na projektu nadomestnega bloka 6 ter pregled rednega poslovanja. Cilji dejavnosti so zagotavljanje nemotenega poteka naložbe, identifikacija še ne ugotovljenih odstopanj in izvedba ukrepov za odpravo odstopanj od začrtanih rokov. O ugotovitvah in nadaljnjih korakih bodo obveščene vse ustrezne institucije.

Prodan 51-odstotni delež v bolgarski termoelektrarni Ruse Holding Slovenske elektrarne je 23. novembra na račun prejel kupnino od prodaje večinskega, 51-odstotnega deleža termoelektrarne-toplarne Toplifikatsia Ruse v Bolgariji v višini 52 milijonov evrov. S tem se je zaključilo njegovo lastništvo v termoelektrarni, ki jo je HSE kupil od bolgarske države leta 2007.

Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, na novinarski konferenci, foto: Majna Šilih

ugotovitve ublažene. • Delo Odbora za aktivni nadzor se v minulih dveh mesecih (september in oktober) praktično ni odvijalo, saj se je od devetih sklicanih sej predstavnik TEŠ udeležil le treh. Pri tem je treba poudariti, da je nadzorni svet HSE, d. o. o., zahteval dodatno intenziviranje dela Odbora za aktivni nadzor (seja NS 19. 10. 2010). • Kljub dogovoru TEŠ zadnje štiri mesece ne dostavlja Odboru za aktivni nadzor dogovorjenih mesečnih poročil, povezanih s projektom B lok 6. • Odbor za aktivni nadzor je eksplicitno zahtevane odgovore, vezane na naročila in potrebna vlaganja v blok 5 z dne 20. 10. 2010, dobil šele 11. 11. 2010 (po treh vmesnih opozorilih).

28. avgusta 2007 je HSE z Republiko Bolgarijo podpisal pogodbo o nakupu stoodstotnega deleža termoelektrarnetoplarne Toplifikatsia, d. d., Rousse, Bolgarija (TE-TO Ruse). Skoraj štiri mesece kasneje, natančneje 17. decembra 2007, pa je za kupnino 50 milijonov evrov HSE prenesel 49 odstotkov lastništva v TE Ruse na vodilno rusko rudarsko in jeklarsko skupino Mechel oziroma na njeno holding družbo s sedežem v Švici. Partnerski pristop k tej naložbi je bil v tistem obdobju najustreznejša rešitev, saj je predstavljal optimalno sodelovanje proizvajalca premoga (Mechel) na eni ter trgovca z električno energijo (HSE) na drugi strani, na ta način pa so bila tudi bistveno zmanjšana poslovna in finančna tveganja naložbe. Zaradi spremenjenih tržnih razmer in obsežnih naložb v Sloveniji ter dobre ponudbe s strani Mechela je HSE slednjemu prodal še preostali, 51-odstotni delež za 52 milijonov evrov. HSE je torej s svojo naložbo, katere nabavna vrednost je bila 85 milijonov evrov, iztržil 102 milijona evrov. Dodatni zaslužek pa je HSE ustvaril še iz naslova izvajanja storitev tržnih raziskav in trgovanja z električno energijo, proizvedeno v TE Ruse, v skupni višini dva milijona evrov. HSE na bolgarskem trgu ostaja prisoten prek svoje družbe za trgovanje z električno energijo HSE Bulgaria EOOD.

• Gradbena dovoljenja za hladilni stolp in glavni tehnološki objekt niso pridobljena in imajo posledično vpliv na zamude pri izvedbi projekta.

Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, ob prejemu kupnine iz naslova prodaje večinskega deleža TE-TO Ruse izraža zadovoljstvo: »Ta novica je v luči zadnjih dogodkov v slovenski energetiki pravo olajšanje. V HSE si bomo še naprej prizadevali obdržati položaj zanesljivega, kakovostnega in strateško pomembnega akterja v regiji JV Evrope, kjer smo si v skoraj desetih letih svojega obstoja in delovanja ustvarili ime in ugled ter z različnimi dejavnostmi pomembno prispevali k dobremu poslovnemu rezultatu družbe in skupine HSE.«

• TEŠ je pridobil zgolj pogojno soglasje ELES za priključitev na prenosno omrežje, dejavnosti za odpravo te pogojnosti pa niso bile izvedene.

TEŠ in HSE podpisala pogodbo za izdajo garancije v korist EIB

Glede na nadaljnje oviranje dela novega poslovodstva TEŠ (stavka) je ključnega pomena vzpostavitev upravljanja in nadzora v družbi. V nadaljevanju pa je treba takoj vzpostaviti sistem odgovornosti ter sistem upravljanja s tveganji. Vsakršna odstopanja od začrtanih ciljev morajo biti sporočena pravočasno, tako da je mogoča tudi minimizacija oziroma odprava le-teh.

Termoelektrarna Šoštanj in Holding Slovenske elektrarne sta 24. novembra 2010 podpisala pogodbo za izdajo garancije v korist EIB, ki je eden bistvenih pogojev za črpanje kredita EIB v višini 110 milijonov evrov. Garancijska pogodba je bila podpisana s petimi prvovrstnimi bankami: Intesa Sanpaolo, Societe Generale, UniCredit Bank, Caja Madrid in Bank of Tokyo Mitsubishi. Sestavljen je bil t. i. Club Deal z enotnimi

• Zahtevana vzpostavitev nadzora kakovosti za naročeno opremo in izvedbo gradbenih del še vedno ni izvedena; izdelan je le osnutek priročnika za nadzor kakovosti.

5


pogoji bank za izdajo garancije. S tem so izpolnjeni vsi pogoji za najavo črpanja kredita, razen izjave ministrstva za okolje in prostor glede čezmejnih vplivov.

TEŠ sestal v ponedeljek. Ob tem mag. Simon Tot, direktor TEŠ, tudi napoveduje, da bodo v kratkem izvedli analizo obratovanja plinskih blokov s stališča obratovalnih ur in zahtevane porabe plina po trenutnih pogodbah.

Razmere v TEŠ se stabilizirajo Vodstvi in strokovne službe HSE in TEŠ so od nastopa funkcije novega direktorja TEŠ mag. Simona Tota še intenzivneje pristopili k ugotavljanju dejanskega stanja projekta TEŠ 6 in spoznanja predstavili na še eni novinarski konferenci, ki je bila 1. decembra. Ugotovljeno je bilo, da investicijski program za TEŠ 6 ni upošteval dejanskega stanja, ki izvira iz pogodbenih obveznosti z več dobavitelji. Investicijski program je upošteval le podražitve na osnovi inflacije, ne da bi pri tem obdelal tudi potencialne podražitve zaradi sprejetih eskalacijskih klavzul. Ta napaka je bila odpravljena s programom obvladovanja tveganj, ki so ga izvedli na HSE in s katerim je bil seznanjen tudi nadzorni svet družbe dne 29. 11. 2010. Iz tega izhaja, da je iz naslova eskalacijske klavzule, ob do zdaj poznanih gibanjih cen na borzah materialov, tveganje iz tega naslova v tem trenutku 96 milijonov evrov, medtem ko je bilo v investicijskem programu načrtovanih zgolj 42 milijonov za obdobje petih let. Ključno pri tem je leto 2011, v katerem bi ob nadaljevanju rasti cen materialov prišlo do dodatnih odstopanj glede na navedene številke. Ugotovimo lahko, da se dejansko stanje od načrtovanega razlikuje že za 50 milijonov evrov in da je za tak znesek v tem trenutku tudi že višja investicijska vrednost projekta. Doslej je bilo tudi ugotovljeno, da je bila že na dan podpisa pogodbe z enim od dobaviteljev pogodbena vrednost zaradi referenčnega datuma eskalacije bistveno višja od tiste, zapisane v pogodbi, in sicer za 15 milijonov evrov. Nepodpisan aneks k pogodbi z enim od dobaviteljev za izločitev dela pogodbene vrednosti iz eskalacije pa je izpostavil projekt popolnoma nepotrebnim dodatnim tveganjem v višini 16 milijonov evrov. Eden od primerov nepreglednosti dosedanjega vodenja projekta TEŠ 6 je tudi izgradnja poslovne stavbe s TKvozliščem v višini 10 milijonov evrov. Za to stavbo ni bilo izdelanega investicijskega programa, ampak se je vodila v okviru letnih načrtov kot manj pomembna naložba. »Zaradi ugotovljenih nepravilnosti je nadzorni svet HSE poslovodstvu družbe naložil, da izvede revizijo poslovanja v okviru projekta TEŠ 6, predvsem na področju storitev in vodenja izbire dobaviteljev. V okviru te revizije bodo izvedeni tudi nekateri forenzični pregledi,« je povedal mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE. Ne glede na našteto je nadzorni svet HSE dal soglasje za črpanje kredita EIB v višini 110 milijonov evrov, tudi na podlagi razprave o programu obvladovanja tveganj (ki ga bivše vodstvo TEŠ, kljub večkratnim pozivom, ni nikdar izdelalo, zato so ga pripravili na HSE). Izpostavljenost družbe HSE, d. o. o., in celotne skupine HSE v projektu TEŠ 6 je izjemno visoka. Zato je popolno zaupanje vodstva HSE v vodstvo TEŠ ključnega pomena. Delo v TEŠ poteka nemoteno, vzpostavljena je dobra raven komunikacije, kar omogoča nemoteno delo direktorja družbe. S sindikatom in svetom delavcev družbe se bo direktor 6

Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE, Jadranko Medak, predsednik NS HSE, in mag. Simon Tot, direktor TEŠ, na novinarski konferenci; foto: Majna Šilih

Poslovanje HSE v obdobju januar– september 2010 nad pričakovanji Družbe skupine HSE so v obdobju januar–september 2010 proizvedle 5966 GWh električne energije oziroma za štiri odstotke več od načrtovane za obdobje januar–september 2010. Proizvodnja hidroelektrarn je bila zaradi ugodne hidrologije višja od predvidene za enako obdobje za šest odstotkov, proizvodnja termoelektrarn pa je bila višja za tri odstotke. Skupina HSE je v obdobju januar–september 2010 prodala 11,4 TWh električne energije, to je 24 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Od prodane električne energije je 55 odstotkov proizvedene v Sloveniji in 45 odstotkov izven Slovenije. Delež lastne proizvodnje v prodanih količinah je 52 odstotkov, kar jasno govori o tem, da trgovanje ni zgolj prodaja lastne proizvodnje skupine HSE. Čisti prihodki od prodaje skupine so večji za 20 odstotkov od načrtovanih za enako obdobje. Vse družbe v skupini HSE so v obdobju januar–september 2010 poslovale z dobičkom in bistveno presegale načrte. Tudi stroški vseh družb so se gibali v okviru načrtovanih. Skupina HSE je v obdobju januar–september 2010 dosegla več kot 80 milijonov evrov čistega dobička, kar je več od načrtovanega. V obdobju januar–september 2010 je skupina HSE realizirala 133 milijonov evrov naložb. Največ je bilo vloženo v nadomestni blok 6, nadaljevale pa so se tudi dejavnosti na HE na Spodnji Savi, ČHE Avče ter ostalih razvojnih projektih skupine, pri čemer je bila glavnina naložb financirana iz lastnih virov. Skupina je 30. septembra 2010 zaposlovala 3862 delavcev. Poslovodstvo ocenjuje, da se bo rezultat poslovanja HSE, d. o. o., in skupine HSE do konca leta še nekoliko izboljšal. K temu bo prispevala tudi uspešno zaključena prodaja večinskega deleža termoelektrarne-toplarne Ruse v Bolgariji. Iz tega projekta je HSE v obdobju 2007–2010 realiziral dobrih 17 milijonov evrov pozitivnega rezultata pred obdavčitvijo.


Modri Jan se je družil z otroki v nakupovalnem središču Qlandia v Kranju

Nov nagradni natečaj Modrega Jana za vrtce

11. novembra je Modri Jan v okviru tedna pametnih nakupov obiskal nakupovalno središče Qlandia v Kranju in otrokom pripravil zanimive dejavnosti: slikanje na velikih slikarskih stojalih, izdelavo sončnih sporočil in vetrnic ter barvanje pobarvank. Delavnice so bile zelo dobro obiskane. Kot vedno je bilo največ obiska na velikanski slikarski delavnici, kjer so otroci naslikali sliko za Modrega Jana. Starejši otroci so se zaposlili s sončničnimi sporočili. Tudi izdelava vetrnic je otroke zelo zabavala, saj so potem vetrnice preizkušali tako, da so tekali naokoli. Najmlajši obiskovalci so se zaposlili z barvanjem Modrega Jana in prijateljev. Zelo radi pa so se tudi stiskali k Modrem Janu in se z njim fotografirali.

Skupina Holding Slovenske elektrarne si kot nosilec projekta Modra energija neprestano prizadeva približati zavedanje o obnovljivih virih energije širši družbi. Še posebej otrokom je treba privzgojiti odgovoren odnos do ravnanja z okoljem in energijo, zato smo razvili podprojekt za najmlajše, ki temelji na krovni maskoti Modri Jan, ki simbolizira kapljo vode. V obdobju od 30. 11. 2010 do 20. 1. 2011 bo v slovenskih vrtcih potekal nagradni natečaj z imenom Majhna hišica, veliko zavetje, ki ga je pripravil Modri Jan v sodelovanju s svojimi prijatelji. Vsi slovenski vrtci so 1. decembra po pošti prejeli vabilo k sodelovanju in že isti dan se jih je na natečaj prijavilo 80, v naslednjih štirih dneh pa je bilo razdeljenih vseh 300 hišk, kar je organizatorje izredno razveselilo. Prijavljeni vrtci so prejeli komplet z materialom za izdelavo ptičje krmilnice ter ptičje pobarvanke. Modri Jan bo ob zaključku projekta izbral tri najboljše izdelke ter vrtce, ki so jih izdelali, obiskal in nagradil. Več o projektu najdete na www.modri-jan.si/ptice.

Pozitiven odziv je še dodatno prepričal HSE, da bo tudi v prihodnje nadaljeval tovrstne programe po trgovskih središčih, saj se v popoldanskem času v njih giblje veliko staršev z otroki.

Modri Jan med otroki v Qlandii v Kranju; foto: Arhiv HSE

7


Uspešna zunanja presoja HSE Invest je marca 2006 pridobil standard kakovosti ISO 9001:2008 in aprila 2009 OHSAS 18001:2007. V HSE Investu se trudijo, da bi ne samo zadržali standarde kakovosti, ampak tudi v skladu s trendi rasli. To pa pomeni nenehno izobraževanje in prilagajanje novostim, usklajevanje in uvajanje delovnih procesov, ki so se izkazali kot dobra praksa.

Uvedeni so bili vprašalniki o zadovoljstvu odjemalcev, ki so do zdaj svoje zadovoljstvo izrazili z zahvalami, kar spontano.

19. novembra 2010 je v HSE Investu potekala zunanja presoja sistemov vodenja kakovosti in presoja sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu po standardih kakovosti ISO 9001:2008 in OHSAS 18001:2007. Presojo sta izvedla vodja presoje Igor Bizjak in mag. Alenka Pavlin Sešek s Slovenskega instituta za kakovost in meroslovje (SIQ), spremljala pa sta ju predstavnik vodstva HSE Investa Rudi Polner in skrbnik za varnost in zdravje pri delu Jurij Skuber. Rudi Polner in Jurij Skuber sta letos v sodelovanju z dr. Slavkom Plazerjem uspešno izvedla tudi notranjo presojo.

Usposabljanje v Alstomu

Zunanja presoja je zajela vsa glavna področja vodenja, analize, komuniciranja, področje kadrov in informacijske podpore. Zunanja presojevalca sta med drugim ugotovila, da je uspešno zaživel informacijski sistem. Zdaj obsega celostno obvladovanje vhodno-izhodne pošte, v kratkem pa bodo prešli še na informacijsko podporo vodenja projektov in potrjevanja računov.

Zaključek zunanje presoje je bil, da organizacija HSE Invest sistema vodenja kakovosti ISO 9001:2008 in OHSAS 18001:2007 ustrezno izvaja, vzdržuje in razvija.

Gradnja bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj je najzahtevnejši energetski projekt, ki bo zagotavljal stabilnost energetske oskrbe v Sloveniji z izrabo zalog premoga Premogovnika Velenje. Naložbe v gradnjo energetskih objektov predstavljajo zagon gospodarske dejavnosti na področjih gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, rudarstva in ekologije. Zaradi koordinacije in usklajevanja med strokami udeležencev na projektu je bilo potrebno dodatno izobraževanje uporabe programskega orodja PDMS. Program omogoča 3D-vpogled v napredovanje projekta in je zelo zahteven. Sodelavca HSE Investa Jurij Skuber in Andrej Rajh sta se udeležila specializiranega izobraževanja v podjetju Alstom v Franciji. S pridobljenim znanjem bosta lahko povezovala vsa zgoraj omenjena področja, ki se pri tem projektu srečujejo.

Jurij Skuber in Andrej Rajh na izobraževanju v Franciji, foto: Arhiv HSE Invest

8


Pripravlja se CH2OICE

Novi direktor TEŠ mag. Simon Tot

Holding Slovenske elektrarne in hčerinske družbe prizadevanja za višjo raven in kakovost pridobivanja energije kažejo tudi s partnerstvom pri iskanju možnosti za certificiranje kakovosti pridobivanja energije. Zato je HSE tudi partner projekta CH₂OICE, ki ga vodijo na Inštitutu za vode Republike Slovenije. Gre za iskanje metodologije enotnega postopka certificiranja hidroelektrarn po višjih okoljskih standardih. Na Inštitutu za vode so projekt pripravljali s 13 ustanovami iz EU in dvema iz Švice, financira pa se v okviru Intelligent Energy Europe, ki je projekt Direktorata Evropske unije za energijo in transport. CH₂OICE bo vključeval obstoječa evropska orodja, kot sta Ecolabel in EMAS, ter presoje vplivov na okolje. Certificiranje so strokovnjaki za vode preverjali tudi v praksi na treh hidroelektrarnah v severni Italiji in na povodju Soče. Soške elektrarne so za potrebe projekta dale vse razpoložljive podatke, tudi zbrane z monitoringi, za MHE Možnica, MHE Gradišče in HE Doblar. Kot pojasnjuje dr. Nataša Smolar-Žvanut z Inštituta za vode RS, sta brez odstopanj zahtevam CH₂OICE zadostili mali hidroelektrarni na Vipavi in Koritnici. Na Koritnici so pregledali vpliv male hidroelektrarne Možnica, ki bo prihodnje leto praznovala stoletnico, rezultati pa so pokazali, da je z vidika vplivov na okolje umeščena v prostor tako rekoč brez negativnih vplivov na okolje. Projekt je pokazal, da bo treba predlagati različna merila za akumulacijske HE, saj umetna zajezitev vpliva na spremembe dogajanja v vodi in ob njej. Projekt se zaključuje februarja prihodnje leto, sledili pa bodo postopki za umestitev certifikatov na državnih ravneh.

11. novembra je bil z mesta direktorja TEŠ odpoklican dr. Uroš Rotnik, ki je funkcijo direktorja TEŠ opravljal od leta 2003. Za direktorja TEŠ je bil imenovan mag. Simon Tot, ki je prej opravljal funkcijo izvršnega direktorja proizvodnje v HSE.

Mag. Simon Tot, novi direktor TEŠ; foto: Arhiv HSE

Uvrstili so se med TOP 10 izobraževalni management 2010 V novembru so v TEŠ prejeli priznanje za TOP 10 izobraževalni management 2010. Strokovna komisija je namreč odločila, da Termoelektrarna Šoštanj, d. o. o., izkazuje neposredno povezanost izobraževalne in poslovne strategije, sistematično zbira novo znanje, zaposlenim zagotavlja preizkušanje in širjenje na novo pridobljenega znanja, spodbuja pridobivanje in prenašanje znanja ter spodbuja izobraževanje vseh zaposlenih.

Na tekmovanju za nagrado horus zasedli drugo mesto Na tekmovanju za slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS je TEŠ v ocenjevanju vloge med velikimi podjetji zasedel drugo mesto. Za zmagovalcem, UniCredit Banko, so zaostali le za 0,34 odstotka. Na področjih, za katera je bilo ugotovljeno, da bi se lahko še izboljšala, bodo v prihodnje to vsekakor tudi storili. Veliko predlogov za izboljšave so že vključili v poslovni načrt podjetja za prihodnje leto. Nagradi sta šli neopazno mimo, saj je bilo to obdobje zaznamovano z delovanjem sindikata, tako da je bila ta podoba TEŠ medijsko daleč bolj v ospredju.

HE Doblar, foto: Arhiv SENG

9


Delovanje TET ustreza vsem predpisanim okoljskim zahtevam Termoelektrarna Trbovlje (TET) je z vpeljavo tehnologij dobre prakse in s stalnimi okoljskimi izboljšavami dosegla petnajstkratno zmanjšanje izpustov emisij žveplovih oksidov in zmanjšanje emisijske koncentracije skupnega prahu ter težkih kovin 23. novembra je v TET potekala novinarska konferenca, na kateri sta mag. Marko Agrež, direktor TET, in Ervin Renko, predstavnik vodstva TET za ekologijo, predstavila rezultate merjenja vplivov TET na okolje. Mag. Marko Agrež je dejal, da TET izpolnjuje vse zakonske zahteve, ki se nanašajo na emisije snovi v zraku. »Od leta 2003 poslujemo skladno z okoljskim certifikatom ISO 14001 za sistem ravnanja z okoljem, od leta 2009 pa tudi skladno s pridobljenim integriranim Okoljevarstvenim dovoljenjem,« je še dodal mag. Agrež. Količina emisij žveplovih oksidov se je v obdobju od 2004 do 2009 zmanjšala z 31.055 ton na manj kot 2000 ton. TET se zavzema za transparentnost in dostopnost javnosti do okoljskih dejavnikov poslovanja tudi s pomočjo ekološkega informacijskega sistema (EIS), ki ga je vzpostavil Institut Jozef Stefan v Ljubljani. Podatki o emisijah v letu 2009 kažejo, da so bile količine žveplovih oksidov (SO2), dušikovih oksidov (NO2) in skupnega prahu manjše od določenih mejnih emisijskih vrednosti in tudi manjše kot v preteklih letih. Konec leta 2009 je TET kot prva družba v skupini HSE pridobil celovito okoljevarstveno dovoljenje za emisije v zrak, vodo in zemljo. Predpogoj za oddajo vloge za pridobitev okoljskega dovoljenja je bil obsežen sanacijski program

Polutant

MEV (mg/Nm3)

za dosego skladnosti obratovanja s slovensko in evropsko okoljsko zakonodajo. Sanacijski program je bil zaključen v letu 2005 s prigradnjo naprave za razžveplanje dimnih plinov (NRDP), ki je prispevala k občutnemu zmanjšanju emisij žveplovih oksidov, hkrati so se zmanjšale tudi emisijske koncentracije skupnega prahu. Stopnja razžveplanja je v TET večja od 94 odstotkov in ustreza merilom najboljših razpoložljivih tehnik, tako imenovanih BAT-kriterijev za zmanjševanje žveplovih oksidov. »TET je sprejel politiko kakovosti in varstva okolja, s katero se je zavezal zagotavljanju stalnega izboljševanja kakovosti in okoljske učinkovitosti ter doslednemu upoštevanju zahtev zakonskih dokumentov, standardov kakovosti in ravnanja z okoljem, ki temeljijo na preprečevanju škodljivih vplivov delovanja TET na okolje,« je dejal mag. Marko Agrež. V preteklih letih so v TET precej zmanjšali tudi vplive na okolje na področju odlaganja odpadkov iz proizvodnje, kot so elektrofiltrski pepel, sadra in žlindra. »Obstoječi sistem odlaganja odpadkov smo nadgradili s tehnično dopolnjenimi in okolju prijaznimi postopki. Gre za način odlaganja s sočasnim vlaženjem, ki preprečuje širjenje emisij prašnih delcev v okolje, naknadno pa tudi rekultivacijo oblikovanega telesa odlagališča z zatravitvijo in zasaditvijo grmovnic,« je pojasnil Ervin Renko, ki je v TET zadolžen za okoljske vidike delovanja. Rezultati meritev ekološkega informacijskega sistema (EIS) emisij in imisij onesnaževal v zraku so redno posredovani uporabnikom v lokalni skupnosti in državnim ustanovam, med njimi tudi republiški avtomatski mreži ARSO, ki informacije o okolju posreduje medijem in zainteresirani javnosti. Rezultati meritev so vsem zainteresiranim dostopni na spletnem mestu TET in več javnih lokacijah v vseh treh zasavskih občinah. Skladno z Uredbo o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur. l. RS 73/05, 92/07) so za veliko kurilno napravo TET določene mejne emisijske vrednosti posameznih onesnaževal, kot je prikazano v spodjih tabelah.

Letna emitirana količina (t)

Povprečna letna EV (mg/Nm3)

SO2

1000

1734

624

NOx

600

1221

437

100

60

22

Skupni prah

Skupni pregled emisij v tonah od leta 2003 do 2009

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

emisije (t)

emisije (t)

emisije (t)

emisije (t)

emisije (t)

emisije (t)

emisije (t)

35.005

31.055

20.408

2015

2047

1734

1496

1770

1990

1625

1682

1282

1222

1155

83

80

99

57,2

71

83

89

344

390

352

72

94

60

51

SO2 – žveplovi oksidi NO2 – dušikovi oksidi CO – ogljikov monoksid Skupni prah

Iz obeh tabel je razvidno, da so bile v letu 2009 vse emisije iz TET pod mejnimi emisijskimi vrednostmi. 10


Otvoritev pretovorne postaje 3. decembra 2010 so v TET slavnostno odprli pretovorno postajo, ki bo služila zanesljivi energetski oskrbi Republike Slovenije z električno energijo tudi po prenehanju uporabe premoga iz premogovnika Trbovlje-Hrastnik. Udeleženci so se izpred poslovne stavbe do novega objekta odpeljali na nekoliko neobičajen način, s posebnim vlakom. Pretovorno postajo sta odprla slavnostni govornik mag. Stojan Binder, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, in direktor Termoelektrarne Trbovlje mag. Marko Agrež. Mag. Binder je bil v govoru kritičen do aktualnih dogodkov v slovenski energetiki in poudaril nujnost ohranitve energetske lokacije v Trbovljah. Odpiranje novih naložb in novih gospodarskih objektov v času, ko se v gospodarstvu soočamo s številnimi težavami, reševanjem posameznih gospodarskih panog, ohranjanjem delovnih mest in socialno varnostjo delavcev, je pomembno predvsem z vidika utrjevanja in ohranjanja Zasavja kot energetske lokacije. Energetske lokacije z ustrezno in

sodobno infrastrukturo so v slovenskem prostoru redkost in dragocena dobrina za zagotavljanje energetske neodvisnosti naše države. Pretovorna postaja daje torej energetski lokaciji v Zasavju dodano vrednost, ki dokazuje, da je TET za Zasavje izjemno pomemben gospodarski objekt, saj ustvarja številna kakovostna delovna mesta. Ne samo za svoje zaposlene, temveč tudi za številne podizvajalce in dobavitelje. Z izgradnjo pretovorne postaje so zaposleni v TET dokazali, da znajo in zmorejo voditi razvojne programe energetike v Zasavju ter so s tem neposredno povezani z gospodarskim in družbenim razvojem celotne regije. Morda naključno, ali pa tudi ne, so Slovenci isti dan praznovali tudi praznik kulture, ta veseli kulturni dan. Na ta dan se je namreč rodil pesnik France Prešeren. Tako sta si podali roko znanost in umetnost.

Otvoritev pretovorne postaje; foto: Arhiv TET

11


v jami. Zaradi večje svetle površine omogoča bistveno večjo pretočnost zraka čez odkop, zaposlenim pa boljše delovne razmere, kajti gibanje na odkopu je lažje.

Premogovnik Velenje tudi letos med finalisti za nagrado horus

17. novembra je v jami Pesje v Premogovniku Velenje začel obratovati nov odkop z imenom –50/C. Njegova posebnost je v tem, da je na njem montiranih 88 sekcij novega hidravličnega podporja, ki so izdelane iz zelo kakovostnih materialov na podlagi izkušenj Premogovnikovih strokovnjakov ter prilagojene razmeram v velenjskem premogovniku. Glavni cilj novega podporja je povečati učinke pri odkopavanju ob hkratnem zagotavljanju varnosti za zaposlene.

V sklopu letošnjega praznovanja 20. obletnice delovanja Slovenskega društva za odnose z javnostmi je bila 23. novembra v Ljubljani podelitev nagrade za komunikacijsko odličnost prizma ter posebne nagrade društva. Skupaj z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti – IRDO in konzorcijskimi partnerji projekta so podelili tudi slovensko nagrado za družbeno odgovornost horus 2010. Strokovna komisija je letos podelila nagrado v dveh kategorijah. Nagrado HORUS 2010 sta prejela UniCredit Banka Slovenija v kategoriji velikih podjetij in Abbott Laboratories v kategoriji majhnih podjetij. Med velikimi podjetji se je na razpis prijavil tudi Premogovnik Velenje in se tudi letos, kot lani, uvrstil med finaliste. Začetki družbene odgovornosti Premogovnika Velenje so v letu 1885, ko je lastnik premogovnika Daniel von Lapp

Odkop -50/C; foto: M. Beškovnik

Nagrado je prevzel mag. Ludvik Golob; foto: Diana Janežič

Razvoj hidravličnega podporja v Premogovniku Velenje poteka neprekinjeno, odkar so začeli uvajati Velenjsko odkopno metodo in z njo mehanizirati odkopavanje premoga. Posamezne sekcije podporja širine 1,75 metra in višine 4 metre predstavljajo vrhunec rudarske tehnološke opreme v evropskem in svetovnem merilu. Ker imajo z njimi v Premogovniku Velenje že nekaj dobrih izkušenj, so se pri nakupu novega podporja odločili za še izboljšano verzijo tega tipa podporja ter v razvoj nove generacije podporja skupaj z proizvajalcem vključili svoje predloge.

zgradil več stanovanjskih zgradb za rudarje, leta 1892 je kupil parcelo za gradnjo bolnišnice, leta 1894 pa je bila ustanovljena še bratovska skladnica. Mnogo kasneje, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, je Premogovnik Velenje s svojimi zaposlenimi zgradil mesto Velenje.

V Premogovniku Velenje na odkop vgradili podporje nove generacije

Ob prehodu na odkopavanje le na dveh odkopih je izrednega pomena večja zanesljivost opreme. Sekcije hidravličnega podporja v Premogovniku Velenje namreč ne opravljajo samo funkcije podpiranja sloja premoga, temveč so tudi delovni stroji, saj sodelujejo pri točenju premoga iz stropa in pri pridobivanju premoga spredaj, pri čelni steni, v čemer je Premogovnik Velenje edinstven v pridobivanju premoga, po pridobljenem premogu na specifično površino odkopa pa predstavlja sam svetovni vrh učinkovitosti. Novo podporje je težje in robustnejše, na drugi strani pa pričakujejo, da bo kos najtežjim razmeram pri odkopavanju 12

Premogovnik Velenje je bil vedno podjetje z vizijo in strategijo ne le glede svojega razvoja in uspešnega delovanja pri pridobivanju premoga, temveč tudi glede razvoja drugih dejavnosti, sodelovanja z lokalno skupnostjo ter glede skrbi za zdravega in zadovoljnega delavca. Podjetje tradicionalno podpira delovanje in razvoj dejavnosti v Skupini Premogovnik Velenje in lokalnem okolju, ki niso neposredno povezane z osnovno dejavnostjo. Premogovništvo je po drugi svetovni vojni Šaleško dolino močno preoblikovalo, zlasti zadnji dve desetletji pa ji želijo nekdanjo podobo vsaj delno povrniti z novimi vsebinami. Družbena odgovornost Premogovnika Velenje se najprej kaže v podjetju, notranji urejenosti, skrbi za dobre delovne razmere, za varnost in zdravje pri delu, v priložnostih za izobraževanje in usposabljanje, šport in rekreacijo … Velik poudarek dajejo načrtnemu razvoju in uporabi najnovejših


tehnoloških pristopov ter sodobne opreme v proizvodnem procesu. S tem omogočajo nadaljnjo humanizacijo delovnih procesov. Pomembno je tudi pozitivno ravnanje z okoljem. To lahko domačini in obiskovalci opazijo na sprehodih po kolesarskosprehajalnih stezah ob brežinah jezer, ki so jih uredili, v športnih objektih in kulturnih hramih, ki jih je Premogovnik pomagal zgraditi, v različnih možnostih za udejstvovanje zaposlenih in družinskih članov, možnostih za šolanje in zaposlovanje otrok, delovanju Športnega društva in Kluba upokojencev. V okviru finančnih zmožnosti Premogovnik Velenje sponzorira klube, društva, ustanove v lokalnem, in tudi širšem okolju. Načela trajnostnega razvoja so zapisali v poslanstvo družbe in se po njih ravnajo.

Rudarski reševalci Premogovnika Velenje na vaji preverili usposobljenost V soboto, 4. decembra, je v Premogovniku Velenje potekala letošnja zaključna reševalna vaja članov Jamske reševalne čete. Na njej je sodelovalo 109 članov čete. Reševalna vaja je bila sestavljena iz dveh delov. Predpostavka prvega dela vaje je bila, da je prišlo do močnega izhajanja plinov iz vrtine na odkopu –50/B v jami Pesje. Dežurni Premogovnika je ob 4.45 skladno z načrtom obrambe in reševanja izvedel umik vseh zaposlenih z ogroženega območja v jami. Ob umiku je bilo ugotovljeno, da pogrešajo štiri sodelavce in za njihovo iskanje so takoj oblikovali dve jamski ekipi.

4. decembra goduje sv. Barbara, zavetnica rudarjev. Ob tem prazniku v Skupini Premogovnik Velenje že vrsto let slavijo znanje in pripravijo slovesnost s podelitvijo priznanj sodelavkam in sodelavcem, ki so v zadnjem letu s

Vajo je vodil novi glavni tehnični vodja Proizvodnje v Premogovniku Velenje Ivan Pohorec, ki je kmalu po začetku vaje ocenil, da je potrebna reševalna akcija večjega obsega. »Ob 4.58 smo sklicali celotno reševalno četo, sestavili smo še štiri zunanje ekipe, v jami postavili bazo reševanja, kamor so bili najprej preneseni ponesrečenci, nato pa smo jih prepeljali na površino. Ocenjujem, da je vaja potekala hitro in učinkovito. V tem delu vaje je sodelovalo 45 reševalcev, 41 pa smo jih vključili

Višje stopnje izobrazbe je doseglo 12 zaposlenih; foto: I. H. Avberšek

Letošnja reševalna vaja je bila na dan zavetnice rudarjev; foto: A. Videtič

študijem ob delu dosegli višje stopnje izobrazbe. Teh je bilo letos 12, slovesnost pa so pripravili 1. decembra v Muzeju premogovništva Slovenije.

v različna druga dela v jami,« je dejal ob koncu vaje.

Dan sv. Barbare – Z znanjem obvladujejo vrhunsko tehnologijo

Zbrane je nagovoril dr. Milan Medved. Povzel je začetke in zgodovino izobraževanja za rudarske poklice in poudaril, da so pretekla prizadevanja in zavedanje, kako pomembna sta znanje in izobraževanje kadrov v različnih poklicih, ki so potrebni v premogovništvu, prispevali, da se lahko danes kosajo z najrazvitejšimi rudniki v evropskem in celo svetovnem merilu. Ob tem je dr. Milan Medved poudaril, da je ponosen na vse tiste sodelavce, ki prispevajo k izboljšavam, inovativnosti, novim spoznanjem in dosežkom. »Za čedalje več opreme, strojev in idej lahko rečemo, da so plod domačega znanja strokovnjakov različnih področij, ki združijo svoje znanje. V letošnjem, 135. letu delovanja Premogovnika Velenje je bila dosežena skupna količina odkopanega premoga v vseh teh letih 220 milijonov ton. To smo lahko dosegli le z znanjem in vrhunsko tehnologijo, po kateri je Premogovnik Velenje prepoznaven tudi izven naših meja. Vse to ni delo enega samega človeka, temveč moštva odličnih strokovnjakov.«

V drugem delu vaje pa so preizkusili še, kaj se dogaja v jami ob izpadu ventilatorske postaje Pesje. Z osmimi tričlanskimi ekipami so na določenih merilnih mestih merili plinsko stanje pred ukrepi in po njih. Ta del je vodil vodja rudarskega projekta Zračenje Vinko Kotnik, ki je po vaji povedal: »Tudi ta del vaje je potekal dobro. Zbranih je bilo veliko koristnih podatkov o tem, kako hitro se zaplini zrak v jami, če obstane zračenje, ter kakšne so smeri gibanja zraka. Za te primere imamo izdelane simulacije, tokrat pa smo preverili dejansko stanje. Meritve bodo podrobneje obdelane in nato predstavljene vodstvu.« Ob koncu vaje je zbrane reševalce nagovoril direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved, ki se je vsem zahvalil za trud, ki so ga letos vlagali v skupni projekt, kot je dejal: biti vedno pripravljen, z željo, da ne bi bilo treba posredovati. »Vaša ključna naloga je, da ste pripravljeni ter duševno in telesno sposobni prenašati obremenitve, ki jih marsikdo od vas še ne pozna, ker ni bil izpostavljen resnim situacijam v jami. Zato bomo treningu takšnih situacij različnih razmer namenjali veliko pozornost. Čestitam vsem, ki ste 13


zasnovali in izpeljali letošnjo vajo. V drugem delu vaje je šlo za dejanski izklop zračenja jame, ne le za simulacijo, in če bi se to zgodilo, bi to bila zelo zahtevna situacija,« je dejal dr. Medved.

Obnovili rudniški stolp Starega jaška Če stari rek pravi, da stvari in besede odnese veter in da ostane le tisto, kar je ohranjeno in zapisano, potem to zagotovo velja tudi za rudniški stolp nad jaškom Škale v Velenju iz leta 1888. Le-ta je služil in še služi za prevoz zaposlenih in materiala v podzemni del jame Škale, zadnjih 11 let pa predvsem za prevoz obiskovalcev Muzeja premogovništva Slovenije. Je eden redkih tako dobro ohranjenih tehničnih spomenikov, ki še zmeraj obratuje vse od svoje postavitve 122 let nazaj. Kompleks rudniškega jaška je varovan v skladu z Zakonom

Stolp Starega jaška v fazi obnove; foto: I. H. Avberšek

o varstvu kulturne dediščine ter skladno z 11. členom tega zakona vpisan v Register kulturne dediščine. Leta 2007 je na pobudo Celjskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Svet Mestne občine Velenje sprejel sklep, da se objekti v okviru Starega jaška razglasijo za tehnični spomenik lokalnega pomena. Ob raziskovanju slikovnega gradiva starega rudniškega jaška so predlagali, da stolp jaška obnovijo čim bolj avtentično, za kar je služila fotografija iz leta 1925. Stolp so v sodelovanju s člani Šaleškega alpinističnega odseka obnavljali od spomladi do oktobra in mu vrnili staro podobo. Letos je bilo sicer v območju Muzeja premogovništva Slovenije obnovljenih več objektov, strojev in naprav. Razširjen je bil Bergmandeljčev salon za prireditve, obnovili so podzemno jedilnico, jamski vlak za prevoz obiskovalcev, na novo je bil urejen dohodni pločnik do muzeja, dokončali so geološki steber kamnin Šaleške doline. Poleg tega so delno preuredili zbirko slovenskega premogovništva in začeli urejati galerijske prostore v Beli garderobi.

14

HE Zlatoličje – agregat 2 po pregledu znova v obratovanju Po uspešni sinhronizaciji agregata 2 v maju 2010 na elektroenergetsko omrežje je le-ta obratoval zanesljivo in brez težav. Kljub zanesljivemu obratovanju agregata pa časa za počitek ni bilo, saj je bilo treba analizirati veliko podatkov, ki so se nabrali med izvedbo preizkusov in dodatnih meritev na agregatu 2, in na osnovi tega izdelati poročila, ki bodo dokazala uspešnost izvedene sanacije in pripomogla h končnim rešitvam na omenjenem agregatu 2 in posledično tudi na agregatu 1. Glavne ugotovitve, ki izhajajo iz navedenih analiz in končnih meritev, so bile, da je obratovanje agregata 2 varno, ko gre za normalna obratovalna stanja (zagon, obratovanje in zaustavitev), ko pa govorimo o prehodnih pojavih oziroma "nenormalnih" obratovalnih stanjih (hitra zaustavitev, pobeg agregata), žal temu ni več tako, saj prihaja do prevelikih vibracij celotne konstrukcije turbine. Takšno obratovalno stanje za življenjsko dobo agregata za naročnika ni sprejemljivo, zato so bile na osnovi meritev podane še dodatne konstrukcijske rešitve, ki bodo odpravile tudi te prekomerne vibracije. Za potrditev dokončnih rešitev, ki jih je podal Litostroj v avgustu na osnovi vseh izvedenih meritev in izračunov, in uspešnosti sanacije se je naročnik v začetku novembra odločil za podroben pregled turbinskega podstavka in nosilnega ležaja z namenom ugotovitve uspešnosti sanacije. Med pregledom sanacije je bilo ugotovljeno, da je stanje turbine in nosilnega ležaja zadovoljivo in ni opaziti deformacij ali poškodb, ki bi nakazovale na neuspešnost izvedene sanacije. Med pregledom turbine agregata 2 so bile na osnovi izračunov in meritev s strani Litostroja podane in izvedene še dodatne modifikacije, kot so brušenje gonilnikove obloge in lopat gonilnika, namestitev dodatnih vijakov med TP (turbinski pokrov) in ZVO (zgornji vodilnikov obroč), izvedba dodatnih zatičev na spoju med ZVO in TO (traverzni obroč), izvedba obešanja plavajoče oljne posode in izvedba spremembe minimalne odprte lege gonilnika na 4°. Na osnovi vseh teh modifikacij, ki so bile izvedene pri ponovnem vstavljanju agregata 2 v pogon dne 1. decembra 2010, so odpravljene skoraj vse pomanjkljivosti na agregatu 2, ki so bile ugotovljene med sanacijo. Odprta ostaja samo še zamenjava zvona nosilnega ležaja, ki pa ga žal pri tem pregledu turbine ni bilo mogoče zamenjati, saj je rok dobave novega približno osem mesecev. Zato bo le-ta najverjetneje zamenjan po rekonstrukciji agregata 1, ki je predvidena za 1. julij 2011. Z izvedbo ITP, ki je bil izveden 8. decembra 2010, prehaja agregat 2 znova v garancijsko obratovanje do zamenjave zvona nosilnega ležaja.


HE Zlatoličje; foto: Arhiv DEM

Sončni park v Zlatoličju V Dravskih elektrarnah Maribor so se, kot največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, odločili tudi za pridobivanje električne energije iz sončnega obsevanja. Izgradnja sončne elektrarne predstavlja za DEM možnost dodatnega izkoriščanja naravnih potencialov na področju obnovljivih virov. Poleg neposrednega ekonomskega izkoristka je bistven ekološki učinek, saj bo sončna elektrarna brez negativnih vplivov na okolje, hkrati pa bo prihranila 780 ton CO2 izpusta v ozračje na leto. Ideja je nastala leta 2008. Za gradnjo sončne elektrarne je bilo izbrano območje hidroelektrarne Zlatoličje, projekt pa poimenovan Sončni park Zlatoličje. Predvidena je postopna gradnja, in sicer v prvi fazi

gradnja Sončnega parka Zlatoličje 1, ki obsega postavitev fotonapetostnih modulov na streho strojnice, nato Sončnega parka Zlatoličje 2, ki obsega postavitev fotonapetostnih modulov na primerne površine znotraj ograje elektrarne, in Sončnega parka Zlatoličje 3 na zunanji strani južne brežine dovodnega kanala. Za priključitev na srednjenapetostno distribucijsko omrežje bodo uporabili že zgrajeno infrastrukturo v sklopu hidroelektrarne Zlatoličje. V letu 2011 sta predvideni gradnji Sončnega parka Zlatoličje 1 in Sončnega parka Zlatoličje 2. Skupna moč obeh je 780 kWp z letno proizvodnjo električne energije 850 MWh. Gradnja Sončnega parka Zlatoličje 3 je predvidena po zaključku izgradnje prvih dveh.

15


› POGLED NAZAJ IN NAPREJ

Direktorji družb skupine HSE: pozitivno o letu 2010, s pričakovanji o letu 2011 Izteka se leto 2010. Za skupino HSE kot celoto in za njene sestavne dele – družbe, ki to celoto ženejo naprej – je bilo razgibano, zahtevno in naporno. A Matjaž Janežič, Miran Žgajner, Viljem Pozeb, Vladimir Gabrijelčič, Bogdan Barbič, Simon Tot, Marko Agrež in Milan Medved so si enotni: bilo je predvsem uspešno. To pa je tudi vse, kar šteje. In cilj, ki si ga zadajamo za leto, ki prihaja. Kot pravi naš novoletni slogan: »Na vrh vodi več poti. Najboljša je z nami!«

16


Holding Slovenske elektrarne

Sem tretji generalni direktor družbe HSE v letošnjem letu, zato mora moj pogled v iztekajoče leto odražati oceno treh posameznikov, ki smo si prizadevali družbo in skupino HSE ohraniti pri vrhu najuspešnejših slovenskih podjetij oziroma jo celo pomakniti za kakšno stopničko višje. Verjamem, da govorim v imenu vseh, ko zatrdim, da nam je to uspelo. Glede na načrtovane vrednosti za tri četrtine leta 2010 je presežena proizvodnja električne energije, presežena je tudi količinska prodaja električne energije na domačem in tujih trgih in posledično so preseženi čisti prihodki od prodaje ter čisti poslovni izid. Po teh in mnogih drugih kazalnikih poslovne uspešnosti se HSE uvršča med najboljše v Sloveniji. Zavedamo se, da takšne rezultate ustvarjajo sodelavci, ki imajo znanje, izkušnje, predvsem pa voljo in željo združiti moči v seganju po vrhu. Zaposlenim v HSE, strokovnjakom različnih področij, gre zahvala, da je za nami še eno izjemno leto. Skupaj bomo storili vse, da bo takšno tudi naslednje, deseto leto obstoja in delovanja HSE. Popotnica, ki jo bomo prinesli s seboj, bo sicer zaznamovana z večjimi in manjšimi nevšečnostmi iztekajočega leta; poslovnim rezultatom navkljub namreč ostajajo odprta še mnoga strateška vprašanja in odgovore nanje bomo iskali še dolgo zatem, ko bomo v omare pospravili novoletne okraske in utopične sezname novoletnih zaobljub. Da, včasih se marsikaj zdi utopija. A ko ti uspe utopijo spreobrniti v realnost, si zmagal. Kot pravi Oscar Wilde: »Napredek je uresničenje utopij.« Za HSE je napredek cilj, ki ga bomo znova in znova dosegali. Srečno 2011!

Mag. Matjaž Janežič, foto: arhiv HSE

»Zaposlenim v HSE gre zahvala, da je za nami še eno izjemno leto.«

Mag. Matjaž Janežič, generalni direktor HSE d. o. o.

17


HSE Invest

Za nami je uspešno leto, saj smo z načrtom za leto 2010 predvidene rezultate kljub recesiji skoraj v celoti dosegli, vendar je naš pogled že usmerjen v leto 2011. V poslovnem letu 2010 smo načrtovali izvajanje svetovalnih storitev za skupino HSE, GEN in zunanje partnerje. Z načrtovanim in realno doseženim smo lahko zadovoljni in čeprav se ni vse odvilo v pričakovano smer, smo z iznajdljivostjo in prilagodljivostjo nastalim razmeram določene zamike na načrtovanih projektih nadomestili z drugimi projekti. V letu 2010 smo naše svetovalne storitve upravljali na naslednjih večjih projektih: • Pri gradnji elektrarn na Spodnji Savi smo za družbo HESS zaključili poskusno obratovanje na HE Boštanj in pridobili uporabno dovoljenje, kmalu za tem pa tudi uporabno dovoljenje za HE Blanca. Na jezovni zgradbi HE Krško dela na gradnji potekajo skoraj v terminskem načrtu, malo so nas zmotile poplave, ker nam je zalilo gradbeno jamo, vendar se tam pojavlja večja težava pri gradnji bazena. Pri umeščanju v prostor HE Brežice in HE Mokrice so določene težave, vendar gre v smeri zaključevanja DPM. • Pri pripravi gradnje hidroelektrarn na Srednji Savi za HSE vodimo pripravo na umeščanje HE v prostor in izvajamo celotno projektiranje. Pri projektiranju smo predlagali tudi možnost, da namesto treh HE (HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke) zgradimo eno derivacijsko. Na derivacijski HE se izvajajo raziskave in izdelava idejne zasnove. • Pri rekonstrukciji HE Zlatoličje za DEM smo izvedli sanacijo na ležaju in zaključili obnovo jezu Melje s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Vključeni smo tudi v projekt ČHE Kozjak in verigo HE na Muri. • Uspešno smo zaključili gradnjo ČHE Avče za SENG in pridobivamo uporabno dovoljenje. Hkrati sodelujemo tudi pri rekonstrukciji HE Doblar in HE Plave ter pri pridobitvi koncesije in gradnji MHE v Črni gori. • Intenzivno se vključujemo v gradnjo bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj, kjer smo v letu 2010 prevzeli tudi projektiranje. Izdelali smo projektno dokumentacijo PGD in uspešno pridobili ustrezna soglasja ter zaključili recenzijo, da bomo še letos lahko podali vlogo za gradbeno dovoljenje za blok 6. 18

Mag. Miran Žgajner, foto: arhiv HSE Invest

S prevzemom projektiranja za ČHE Kozjak, verige HE na Srednji Savi, bloka 6 za TEŠ ter še vrsto manjših projektiranj smo izpolnili naš cilj, da vzpostavimo projektivo in si z uspešnim projektiranjem zagotovimo reference tudi na tem področju. Z uspešno opravljenim delom na projektih ne morejo izostati tudi poslovni rezultati družbe HSE Invest in v letu 2010 smo poslovno zastavljene cilje dosegli. Za HSE Invest je leto 2011 zelo nepredvidljivo, saj se še ne ve, kako se bodo odvijali ključni projekti spodnje Save, srednje Save, Mure, ČHE Kozjak, HE Učja, Idrijce in trenutno našega največjega projekta, bloka 6 v TEŠ. Vendar smo bili v družbi HSE Invest vedno optimistični, zato bomo s trdim delom in trudom poskušali doseči, da se bodo projekti odvijali naprej, in s tem dosegli zastavljene poslovne cilje. V leto 2011 se podajamo z naslednjo mislijo: »Pričakujte najboljše. Bodite pripravljeni na najslabše. Izkoristite to, kar pride.« (Zig Ziglar) Mag. Miran Žgajner, direktor HSE Invest d. o. o.

»Z načrtovanim in realno doseženim smo lahko zadovoljni.«


Dravske elektrarne Maribor

Leto 2010 bo zapisano kot leto številnih razgovorov in usklajevanj ter pomoči pri iskanju odgovorov na številne izzive. Tudi in predvsem na tiste, ki jih je prinesla kriza. Na vseh ravneh. Dialog je potekal med različnimi socialnimi skupinami, med različnimi interesnimi skupinami, med državami. Usklajevanja pogledov in interesov so potekala lokalno, nacionalno, mednarodno, globalno. In še vedno potekajo. Dejavnost energetike ni pri tem nobena izjema. Izjema ni niti delovanje Dravskih elektrarn Maribor, kjer smo v skladu s svojo razvojno naravnanostjo vsakodnevno iskali priložnosti, kako zagotoviti kakovostno energijo na okolju prijazen in trajnosten način. Pri tem smo ves čas tesno sodelovali s številnimi strokovnjaki, skupinami, lokalnimi okolji in posamezniki. Če pogledamo aktualno leto v Dravskih elektrarnah po proizvodnji, lahko ugotovimo, da nismo dosegli lanskih rekordnih številk, saj nam vsako leto narava ni enako naklonjena. Poseben spomin iztekajočemu se letu so dale številne (pogosto tudi zelo naporne) dejavnosti na ključnih treh projektih Dravskih elektrarn: rekonstrukcija HE Zlatoličje, prostorska umestitev ČHE Kozjak in preveritev možnosti za energetsko izrabo reke Mure. Z zadovoljstvom ugotavljam, da smo na vseh treh projektih zelo napredovali, za kar gre posebno priznanje sodelavcev v našem podjetju. Ta ugotovitev velja še posebej za pomembno napredovanje na projektu ČHE Kozjak. V postopku priprave DPN, ki ga je vodilo Ministrstvo za okolje in prostor, smo tako v tesnem sodelovanju s stroko in dialogu z lokalno skupnostjo nadaljevali priprave na gradnjo črpalne hidroelektrarne Kozjak, s katero bomo Dravske elektrarne po desetletjih dobile nov zagon. Strokovnjaki so ob upoštevanju vseh smernic celo več let iskali in našli najboljše mogoče rešitve, kar so s pozitivnimi mnenji v veliki večini prepoznali tudi v lokalnih skupnostih. Trdno verjamemo, da so predlagane rešitve optimalne, zato pričakujemo, da bo državni prostorski načrt kmalu sprejet. Dravske elektrarne smo edini proizvajalec v skupini HSE, ki upravljamo elektrarne na dveh rekah. Prvič po številnih letih smo, potem ko so nam lokalne skupnosti za to dale dovoljenje, izdelali študijo trajnostnega razvoja Pomurja, ki kaže, da lahko elektrarne na Muri, če so smiselno umeščene v prostor, v lokalno okolje vnesejo prevladujoče pozitivne spremembe s prepletanjem okoljskih, družbenih in gospodarskih vidikov. V

Mag. Viljem Pozeb, foto: arhiv DEM

študijah so opredeljeni tisti prostori, kjer bi bili učinki najbolj pozitivni. Računamo na to, da bodo predlogi deležni naklonjenosti tudi na državni ravni, kot je naklonjenosti deležna proizvodnja iz obnovljivih virov v vseh razvitih državah. Pri izvajanju dejavnosti smo v Dravskih elektrarnah Maribor ves čas sledili cilju iskanja širokega dogovora za skupni razvoj. Prav nič se v tem ne razlikujemo od drugih subjektov, ki sodelujejo pri zahtevni pripravi novega NEP, ki je prav tako zaznamoval letošnje leto. In bo tudi leto 2011! Z velikim zanimanjem in pričakovanjem tako zremo v prihodnje leto, saj bo končen dokument podal ključne odločitve pri odgovorih na nekatera najpomembnejša vprašanja, na katere poskuša vsakodnevno odgovarjati tudi globalna družba, in sicer kako rabo energije in njeno proizvodnjo narediti kar se da učinkovito ter ljudem in okolju prijazno, tako z ukrepi kot s tehnologijami. Mag. Viljem Pozeb, direktor DEM d. o. o.

»V DEM smo ves čas sledili cilju iskanja širokega dogovora za skupni razvoj.«

19


Soške elektrarne Nova Gorica

Potem ko smo »Soškarji« uspešno zagnali prvo slovensko črpalno hidroelektrarno v Avčah, ki je postala dejavni del slovenskega elektroenergetskega trga, so naše misli usmerjene v iskanje možnosti za gospodarno in zanesljivo proizvodnjo električne energije, seveda v sožitju z naravnim in družbenim okoljem. Tako potekajo dejavnosti za izkoriščanje hidropotenciala na Učji, Idrijci, iščemo tudi možnosti za male hidroelektrarne na manjših potokih. Ob tem bomo v naslednjih treh letih realizirali načrtovano gradnjo vetrnic in sončne elektrarne ob akumulacijskem jezeru ČHE na Kanalskem Vrhu. Največji izziv preteklih let, gradnja prve slovenske črpalne hidroelektrarne v Avčah, je pokazal, da znamo uspešno izpeljati še tako zahteven projekt in ga tudi nadaljevati z gospodarnim uravnavanjem proizvodnje elektrike. Zaradi tesne vpetosti v okolje bomo v Soških elektrarnah pri vseh projektih sledili svoji družbeno odgovorni zavezi večnamenskosti izrabe objektov in hidroelektrarn, ki prinaša razvoj krajem ob Soči, in skrbi za okolje. Tako predvidevamo v prihodnjih letih sodelovanje z okoljem še okrepiti in idejam ter razvojnim smernicam občin dodati nov zagon. Tudi prihodnja leta bodo usmerjena v kakovostno poslovanje in v razvoj podjetja ter uresničevanje strateških smernic HSE. Tako bomo delovali v smeri gradnje novih objektov ter v vsestranski razvoj Soških elektrarn, torej tako finančni, tehnični kot kadrovski razvoj. Poudariti moram, da je razvoj glavno gibalo življenja v podjetju. Izkušnje me učijo, da je dobro vzdušje med zaposlenimi ključ do uspeha, zato mu bomo namenjali veliko pozornosti. Ob zavzetem izvajanju dejavnosti bomo skrbeli še za razvoj kompetenc in sposobnosti zaposlenih, njihovo izobraževanje in usmerjali njihove vsakdanje dejavnosti v napredek Soških elektrarn. Napredek pa za Soške elektrarne pomeni gradnja objektov za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ob vodi razmišljamo še o vetrni in sončni energiji. Poleg tega pa bomo skladno z 20

Vladimir Gabrijelčič, foto: arhiv SENG

načrti obnavljali obstoječe hidroelektrarne, da obdržimo in izboljšamo obstoječe proizvodne kapacitete. Naš osnovni cilj ostaja racionalno poslovanje. Vladimir Gabrijelčič, direktor SENG d. o. o.

»Izkušnje me učijo, da je dobro vzdušje med zaposlenimi ključ do uspeha.«


Hidroelektrarne na spodnji Savi

Leto 2010 je bilo za družbo HESS izredno pomembno in tudi uspešno. Družba je začela zaposlovati in zaposlila 26 ljudi, ki poslovno in tehnično obvladujejo celoten delovni proces od obratovanja in vzdrževanja hidroelektrarn na Spodnji Savi do gradnje ter vodenja poslovnega dela. Ključni usmeritvi v iztekajočem se letu sta bili brez dvoma gradnja ter umeščanje novih hidroelektrarn v prostor. Gradnja energetskega dela HE Krško je kljub dvema poplavama v manj kot letu dni napredovala skladno s predvidevanji, manjše odstopanje glede na predviden terminski načrt pa ne vpliva na končni rok. Žal pa je ključna ovira pravočasnega zaključka velika zamuda pri gradnji infrastrukturnega dela, zlasti akumulacijskega bazena, kar je obveza Ministrstva za okolje in prostor. Umeščanje hidroelektrarne Brežice v prostor je v zaključni fazi, HE Mokrice pa sledi temu procesu z zamikom nekaj mesecev. Proizvodnja v letu 2010 je rekordna in krepko presega načrtovano, saj se bomo, kot vse kaže, prvič približali proizvodnji 300 GWh, kar je pri samo dveh HE zelo lepo in nad pričakovanji. Temu primeren bo tudi dobiček, ki bo presegel načrtovanega, saj smo stroške uspešno nadzorovali na vseh področjih. Odstopanja v negativno stran so le pri naložbah, ki so se upočasnile tako zaradi počasnega izvajanja infrastrukturnih ureditev, kjer sodelujemo v določenem odstotku, kot tudi pri počasnejšem umeščanju v prostor, kjer je prišlo do zamud pri izdelavi študij in raziskav. Omenjena odstopanja smo zaznali dovolj zgodaj in družbenike pravočasno obvestili o spremembi predvidenih naknadnih vložkov. Leto 2011 bo za HESS nedvomno uspešno leto, saj pričakujemo zaključek montaže na HE Krško, sprejet državni prostorski načrt za HE Brežice in javno razgrnitev za HE Mokrice. Smo optimisti in prepričani, da z vztrajnim delom in pozitivnim razmišljanjem lahko dosežemo vse zastavljene cilje, ki bodo doprinesli k nadaljnjemu razvoju skupine HSE in Slovenije. Bogdan Barbič, direktor HESS d. o. o.

Bogdan Barbič, foto: arhiv HESS

»Dobiček bo presegel načrtovanega, saj smo stroške uspešno nadzorovali na vseh področjih.«

21


Termoelektrarna Šoštanj

Leto 2010 so v TEŠ zaznamovali prenekateri zgodovinski dogodki. V marcu se je trajno zaustavil blok 1, konec oktobra so se porušili hladilna stolpa blokov 1-2 in 3 ter stara upravna zgradba, s tem pa se je sprostil prostor za gradnjo bloka 6. Precej dejavnosti je potekalo v duhu gradnje bloka 6 in ko sem 11. novembra prevzel vodenje TEŠ, sem odgovorno funkcijo sprejel pod pogojem in z namenom, da projekt pospešeno, transparentno, odgovorno in racionalno teče naprej. A TEŠ ni le blok 6, TEŠ smo predvsem ljudje in ponosen sem na to, da je TEŠ konec novembra prejel nagrado horus, slovensko nagrado s področja družbene odgovornosti podjetij in TEŠ s tem uvrstil med slovenskih Top 10 na področju izobraževanja. V letu 2010 je bilo doseženih veliko načrtov, področjem, ki niso bila izpolnjena v skladu z načrtovanim, pa se bomo v prihodnje vsekakor intenzivneje posvetili. Leto 2011 bo zaznamovano predvsem s pospešenimi dejavnostmi v zvezi z gradnjo bloka 6. Čaka nas veliko dela, saj se bodo v prihodnjem letu začela konkretna gradbena dela. Posvetili pa se bomo še mnogim drugim načrtom in delovali v okviru vsestranskega razvoja zaposlenih, oblikovanja in razvoja novih projektov, ob tem pa sledili glavnemu cilju – zanesljivi, racionalni in varni proizvodnji električne in toplotne energije za vso Slovenijo. Prihodnje leto bo, glede na zastavljene cilje, vsekakor težko in polno izzivov, a prepričan sem, da nam bo s strokovnim in delavnim kadrom, ki ga premore TEŠ, nedvomno uspelo. Mag. Simon Tot, direktor TEŠ d. o. o.

22

Mag. Simon Tot, foto: arhiv TEŠ

»TEŠ ni le blok 6, TEŠ smo ljudje.«


Termoelektrarna Trbovlje

Leto 2010 lahko v TET ocenimo kot uspešno, saj smo izvedli izjemno pomembna in zahtevna remontna dela na turboagregatu bloka 4 – spremenjen sistem tesnjenja VTrotorja, rekonstrukcijo NT-rotorja parne turbine, zamenjan stator generatorja, zamenjan vzbujalni sistem generatorja. 3. decembra smo s slavnostno otvoritvijo tudi uradno zaključili eno naših največjih naložb zadnjih let, in sicer izgradnjo pretovorne postaje za premog in biomaso, ki je nadvse pomembna za nadaljnje delovanje TET. V prvih desetih mesecih tega leta smo tako realizirali za 9,76 milijona evrov investicijskih vlaganj oziroma 85 odstotkov načrtovanih sredstev. Lahko smo zadovoljni tudi s proizvodnjo električne energije, saj smo je v prvih enajstih mesecih proizvedli 459 GWh, in ocenjujem, da bomo načrt za leto 2010, ki znaša 520 GWh električne energije, zagotovo dosegli. Za potrebe terciarne regulacije pa smo na obeh plinskih blokih proizvedli 192 MWh električne energije. Tudi rezultat poslovanja je bil v prvih desetih mesecih pozitiven in pričakujem, da bomo tudi celotno poslovno leto zaključili tako. Zagotovo bomo uresničili načrte za leto 2010 tako glede proizvodnje, investicijskih vlaganj kot tudi glede načrtovanih poslovnih rezultatov. Leto 2011 bo eno najodločilnejših v zgodovini Termoelektrarne Trbovlje, ker bo treba sprejeti odločitve o njenem razvoju in s tem tudi o prihodnosti zasavske energetike. Prepričan sem, da moramo ohraniti energetsko lokacijo v Zasavju zaradi naše tradicije, obstoječe infrastrukture in okoljsko ter ekonomsko upravičenega programa razvoja. Le-ta vključuje zamenjavo kotla na bloku 4, postavitev plinsko-parne elektrarne za potrebe sistemske rezerve in gradnjo daljinskega ogrevanja Zasavja, kar bo pripomoglo k večjemu izkoristku elektrarne in k zmanjševanju obremenitve okolja v Zasavju. Uresničitev teh programov je nujna za družbeni in ekonomski razvoj celotne zasavske regije. Mag. Marko Agrež, direktor TET d. o. o.

Mag. Marko Agrež, foto: arhiv TET

»Leto 2011 bo eno najodločilnejših v zgodovini TET.«

23


Premogovnik Velenje

Premogovnik Velenje je v letošnjem letu doživel številne mejnike, ki so še posebej zaznamovali 135-letnico njegovega delovanja. Veseli smo, da bo poslovni izid naše družbe znova pozitiven, da bomo dosegli in celo presegli vse zadane načrte. Dosežena proizvodnja bo celo nekoliko višja od načrtovane, saj bomo nakopali predvidoma tri milijone 924 tisoč ton premoga. V Premogovniku Velenje smo si skozi vso zgodovino prizadevali slediti najnovejšim tehnološkim dognanjem, danes pa je visoka stopnja tehnološkega razvoja zelo očitna. V letošnjem letu smo presegli mejo 220 milijonov ton odkopanega premoga. To smo lahko dosegli le z znanjem in vrhunsko tehnologijo. Znova se lahko pohvalimo z novimi rekordnimi rezultati, saj smo na odkopu –50/B v jami Pesje dosegli rekordno proizvodnjo v celotni zgodovini pridobivanja premoga, doseženo na le enem odkopu, primerljivo v evropskem in tudi svetovnem merilu. Presegli smo namreč mejo dveh milijonov ton. Kot družbeno odgovorno podjetje smo se veselili uvrstitve med finaliste za nagradi horus in energetsko učinkovitega podjetja. V Skupini Premogovnik Velenje se namreč zavedamo, da danes podjetje, ki ni družbeno odgovorno in energetsko učinkovito, ne more biti poslovno uspešno in konkurenčno na trgu. Doseganje dobrih proizvodnih rezultatov v povezavi z zagotavljanjem varstva in zdravja pri delu ter izpolnjevanjem vseh okoljskih standardov je dobra osnova za uspešno delovanje Premogovnika do leta 2054. Dolgoročni načrt odkopavanja premoga je v celoti usklajen s potrebami TEŠ 6. Postopno zmanjševanje letnih količin premoga omogoča stroškovno optimalno prilagajanje Premogovnika Velenje tako z vidika vodenja odkopne fronte, delovnih procesov in števila zaposlenih. V naših odkopnih poljih je bilo na podlagi uradnega potrdila na dan 31. 12. 2008 še 131,7 milijona ton odkopnih zalog premoga. Na podlagi strokovnega pregleda Komisije za 24

Dr. Milan Medved, foto: I. H. Avberšek

ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin so bile zaloge premoga uradno pregledane in potrjene s strani Ministrstva za gospodarstvo (datum potrdila 31. 3. 2010). Blok 6 bo do konca svojega obratovanja potreboval približno 92 milijonov ton premoga, torej ga je v Šaleški dolini za njegovo nemoteno delovanje vsekakor dovolj. 135 let naše družbe smo počastili s slovesno akademijo, na kateri so svoje moči prvič združili Pihalni orkester PV, Rudarski oktet in Harmonikarski orkester Barbara, ki so obenem jasno nakazali, da Premogovnik kot družbeno odgovorno podjetje podpira različna društva in organizacije na področju kulture, športa, izobraževanja in sociale. V letu 2010 smo praznovali tudi jubilejni 50. Skok čez kožo, na katerem je novince v rudarski stan pospremila več kot pettisočglava množica, kar nedvomno kaže, da naše podjetje resnično sooblikuje življenje v Šaleški dolini. Pred nami je izjemno zahtevno leto, vendar smo z razvojnimi načrti, planom in vsemi dejavnostmi glede obvladovanja stroškov nanj že dobro pripravljeni. dr. Milan Medved, direktor PV d. d.

»Podjetje, ki ni družbeno odgovorno in energetsko učinkovito, ne more biti poslovno uspešno in konkurenčno.«


25


Za energične meje ne obstajajo.

Električna energija povezuje svet. Z njo trgujemo daleč prek meja Slovenije. Z uresničevanjem naše razvojne strategije postajamo pomemben člen elektroenergetske oskrbe na področju Srednje in Jugovzhodne Evrope. Tak položaj nam omogoča dejavnejše sodelovanje pri oblikovanju tujih trgov z električno energijo in doseganje ustreznejše strukture energetskih virov. S tem zmanjšujemo tveganje za uspeh poslovanja.


27


28

Casopis Energija - December 2010  

Elektronska izdaja casopisa druzbe HSE

Casopis Energija - December 2010  

Elektronska izdaja casopisa druzbe HSE

Advertisement