Issuu on Google+

MAREC / APRIL 2012 2/12 čASOPIS KLUBA BELOKRANJSKIH šTUDENTOV

Poštnina plačana pri pošti 8340 Črnomelj


A C I T I V Z A V O I N N N A I R E T C S I I V N O T N E L I P S S . S SO NA KLUB-KB

. W W W

U J N A J U N O P i l a J A U G J A N A M K O S P I I I S O R J P V I O C Z A PREVOLETNO APLIK S SP

I Z O V E R P

E C I V O N OZI PREVORTAL BRUCLPERIJA GA EKTI PROJ EDNIK NAPOVROGRAM MKK P ...


Uvodnik __ 4 Beseda predsednika __ 5 KBŠ se predstavi __ 7 KBŠ na Malti __ 8 Dijaška sekcija __ 10 ZVITICA Klub belokranjskih študentov

Dijaško smučanje __ 11

2012/2 600 izvodov cena 0€

Peter Črnič ... Kje si zdej? __ 14

odgovorni urednik: Tomaž Čurk oblikovanje: Jure Henigsman fotografije: Sandi Svetič David Bole Miha Kolar Sašo Skube Eva Kremesec Tomaž Čurk Jure Henigsman Klemen Vitkovič foto arhiv Petra Črniča foto arhiv Petre Pešelj http://www.vaskoatanasovski.com/ http://www.paso.hu/

Dobrodelna malonogometna prireditev __ 12 Vsi na ŠKIs __ 17 MC Bit __ 18 EtnoFolkFest __ 20 Program MKK __ 22 Erasmus izkušnja - Petra Pešelj __ 23 Gospodnje Črnomaljski __ 26 MC Metlika in KUD PLAC __ 28 Iz analov zvitice __ 29 Zabavni kotiček __30

tisk Tiskarna “Kapušin” Branko Kspušin s.p. uredništvo ZVITICE zvitica@klub-kbs.si www.klub-kbs.si

@ZVITICA, Črnomelj 2012

3


urednikov uvodnik P

red nami je še en referendum. Če ga potrebujemo ali ne, ni vprašanje. Edino pomembno vprašanje je, kaj se bo ljudstvo na tisti dan odločilo. Obe strani že nekaj časa predstavljata svoje argumente, vendar moj namen ni, da se na tem mestu spuščam v to, se pa kot eden izmed zastopnikov mladih v Beli krajini počutim dolžnega, da vas povabim k čim večji udeležbi na referendumu. Zavedati se moramo, da je referendum v bistvu glas ljudstva in, kot tak, višek demokracije v naši državi. Na tokratnem referendumu bo govora tudi o prihodnosti trenutno mladih. Mnogi sicer sedaj še ne razmišljamo o družini, se bomo pa s tem vprašanjem zagotovo srečali v prihodnosti in takrat nam ne bo vseeno kaj piše ali ne piše v Družinskem zakoniku. Pa tudi v kolikor vas to sploh ne zanima, vaša dolžnost je, da sodelujete v procesu odločanja na državni ravni. Ne zgolj z namenom, da lahko rečete da ste bili na referendumu, ampak je

4

pomemben predvsem vidik, da razumete tematiko, ki se jo je obravnavalo in ste se tehtno odločili. Le tako lahko poskrbimo, da se ne bomo enkrat v prihodnosti tepli po glavi, ker nismo izrazili svoje volje ali pa smo se narobe odločili. Sam sem v preteklosti že aktivno sodeloval pri pripravi referendumske kampanje in bil med njenimi pobudniki in imam nekaj vpogleda v to, kako takšne stvari potekajo. Po vsej verjetnosti se bo zgodilo, da vas bodo v zadnjih tednih (dnevih) kampanje zagovorniki ene in druge strani bolj kot ne oblegali zgolj s stereotipnimi izjavami in floskulami. To je zato, ker vedo, da to najbolj vžge pri ljudeh, ki se niso zadosti poglobili v tematiko. Sami si ustvarite svoje mnenje in poskrbite, da vaša odločitev ne bo temeljila na praznih floskulah raznih uradnikov ampak na tehtnem premisleku in poznavanju tematike. Sam osebno si od referenduma želim dveh stvari. Kot prvo upam, da se ne bo debata vrtela zgolj okoli istospolno usmerjenih in v smeri spodbujanja homofobije, saj imamo v Sloveniji že dovolj sovraštva in nestrpnosti. Kot drugo pa si želim, da bi bili po razglasitvi rezultatov, ne glede na zmagovalno stran, korak bližje strpni in odprti družbi, kjer bo vsak imel svobodo biti to, kar je. Tomaž Čurk


beseda predsednika

V

preteklem desetletju se je delež mladih v Sloveniji zmanjšal za enajst odstotkov, do leta 2050 pa bo starejših od 65 let predvidoma trikrat več kot mladih. Ob takšnih demografskih napovedih bi morala biti prioriteta politike predvsem skrb za polno izkoriščenost potencialov vsakega mlajšega državljana, a podatki raziskave Mladina 2010 kažejo drugače. Družbene razmere mladim danes otežujejo pot do glavnih mejnikov odraslosti: redne zaposlitve, odselitve od staršev in osnovanja svoje družine.

V prvi vrsti je naloga države in občin, da zagotovijo gospodarstvu potrebno infrastrukturo (širokopasovni internet, ceste,…) in čim ugodnejše pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest. Drugi vidik pa se dotika predvsem aktivnosti občin, ki morajo oz. bi morale mladim zagotoviti čim boljše pogoje za obšolske in obštudijske aktivnosti, s katerimi mladi razvijajo svojo kreativnost, si zapolnijo prosti čas in preko katerih svojo energijo usmerjajo v pridobivanje uporabnih znanj. Mladi se bomo tako navezali na Belo krajino in se radi vračali nazaj v aktivna in živa mesta ter si želeli tukaj ustvariti družino. Na tem mestu moram pohvaliti predvsem Občino Metlika, ki je najlepšo stavbo v centru mesta opremila in dala v uporabo mladinskemu centru, kateri ima sedaj odlične pogoje za svoje aktivnosti. Občini Črnomelj in Semič morata za to še poskrbeti, v nasprotnem primeru bo že med dijaki prevečkrat slišati, da komaj čakajo študentska leta, da se »rešijo« Bele krajine.

5


Drugi, ki lahko pomagajo gospodarstvu in iskalcem zaposlitve, so različni javni zavodi, ki se ukvarjajo z zaposlovanjem, spodbujanjem podjetništva in črpanjem evropskih sredstev. Januarja je v Črnomlju pod okriljem projekta »Za Pokolpje – aktivno in dejavno«, ki je vreden 4 milijone eur, zaživela info točka, namenjena prepoznavanju lokalnih zaposlitvenih priložnosti. Veliko denarja; uspešnost projekta in smotrnost porabljenega denarja bo pokazal čas in predvsem število novih zaposlitev na račun vloženega denarja v ta namen. Mladi diplomanti imajo zaenkrat malo možnosti za zaposlitev v domačem kraju, saj je stanje gospodarstva v Beli krajini na nezavidljivi ravni, napovedi pa žal niso nič boljše. Posledica tega je, da ni služb ne za mlade, ne ostale dela željne z

različnimi stopnjami izobrazbe. Zato je pomembno, da ste v času študija aktivni tudi na drugih področji, saj so delodajalcem pri iskanju dobrih kadrov, poleg formalne izobrazbe, izredno pomembne izkušnje in sposobnosti posameznika, pridobljene z obštudijskimi aktivnostmi, v različnih društvih in skupinah. S tem boste boljši in bolj zanimivi za delodajalce, izstopali boste med prijavljenimi kandidati. Klub belokranjskih študentov vam daje možnost (tako dijakom, kot tudi študentom), da si takšna znanja pridobite. Gre predvsem za praktična znanja povezana z obštudijskimi aktivnostmi - se pravi, da se poleg druženja, naučite dela v ekipi, vodenja le-te, pisanja razpisov, organiziranja prireditev in različnih dogodkov na področjih kulture, športa, turizma, tehnike in informiranja. Le povedati morate, da si to želite, najlažje z obiskom na naših uradnih urah ali mailom na info@klub-kbs.si! :) Sašo Jankovič

6


kbš se predstavi

V vsaki izdaji Zvitice vam bomo predstavili dva izmed belokranjskih študentov, ki skrbita za brezhibno delovanje našega študentskega kluba. V tokratni izdaji se predstavljata tajnik in vodja Sekcije za kulturo in družbo.

Eva Kremesec Matej Jankovič

Vodja Sekcije za kulturo in družbo

Tajnik

Klub belokranjskih študentov sem spoznal že v dijaških letih, ko sem postal aktiven član Dijaške sekcije. V tretjem letniku sem prevzel vodenje le te, kjer smo z ostalimi aktivnimi člani organizirali paintball, gokart, dijaško smučanje, Dijaški klicaj,… aktivni smo bili tudi pri ostalih projektih Kluba. Po končani gimnaziji sem se vpisal na Višjo strokovno šolo Novo mesto - program Strojništvo in seveda nadaljeval svoje udejstvovanje v Klubu. V letu 2011 sem postal tajnik kluba, letošnje leto pa sem se vključil tudi v dogajanje na nacionalni ravni, saj sem bil izvoljen za člana Varnostnega sveta in vodjo dolenjske regije na Zvezi študentskih klubov Slovenije. Upam, da bomo tudi v nadaljnje dobro sodelovali z občinami, zavodi ter društvi, tako v Beli krajini kot tudi širše. Še naprej se bom trudil, tako na Zvezi ŠKIS kot na Klubu belokranjskih študentov, za dobro in korist slovenske mladine.

S Klubom belokranjskih študentov sem se seznanila v času šolanja na črnomaljski gimnaziji, ko sem najprej postala članica Dijaške sekcije, kasneje pa sem prevzela tudi njeno vodenje. Vse do danes, ko obiskujem 4. letnik Pravne fakultete v Ljubljani, sem ostala aktivistka kluba. Zadnja tri leta sem bila voljena na mesto vodje Sekcije za kulturo in družbo in sem trenutno edina Metličanka v Upravnem odboru. V letih 2010 in 2011 sem bila izvoljena za predstavnico Kluba na Zvezi ŠKIS in v Svetu ŠOLS. Sekcija za kulturo in družbo pokriva širok spekter najrazličnejših dogodkov. Vsak mesec vam ponudimo nekaj novega, nekaj za dobro počutje naših članov in za aktivno preživljanje prostega časa belokranjske mladine. Na tem mestu bi rada pozvala vse nadobudne belokranjske dijake in študente, da se včlanite v Klub belokranjskih študentov ter s svojimi idejami in konkretnimi predlogi pripomorete k še boljšemu delovanju našega kluba. Veseli smo vsakega novega obraza, zato vabljeni!

‘You must be the change you wish to see in the world.’ Gandhi

7


Projekt ENVOY. Malta. o prostovoljstvu, mladih in zasvojenosti.

8

Klub belokranjskih študentov je bil povabljen k sodelovanju pri projektu Envoy, katerega v imenu občine Črnomelj koordinira RIC Bela krajina. Gre za evropski projekt, financiran s strani Evropske unije, v katerem sodelujejo občine iz Bolgarije (Antonovo), Italije (Sicilija), Malte (Pembroke) in Slovenije (Črnomelj). Naloga vsake občine je, da v svojem kraju na določeno temo organizira projekt in k sodelovanju povabi preostale občine ter da na srečanja, ki jih organizirajo druge občine, pošlje svoje predstavnike. V imenu Kluba sem se srečanja udeležila Eva Kremesec, vodja Sekcije za kulturo in družbo. 24. februarja se nas je tako osem predstavnikov črnomaljske občine odpravilo na petdnevno srečanje povezanih občin na Malto, v obmorsko mesto Pembroke. Tema tokratnega srečanja je bilo prostovoljstvo, alkoholizem ter odvisnost od drog med mladimi. Dnevi so bili razgibani, navadno so se pričeli s krajšo konferenco, kjer smo spoznavali različne perspektive teme srečanja, popoldnevi so bili namenjeni izletom v malteške prostovoljne ustanove in spoznavanju otoka, večeri pa druženju in spoznavanju ostalih udeležencev projekta.


Obiskali smo rehabilitacijski center San Blas, kjer pomagajo odvisnikom od drog in alkohola, organizacijo Arka, ki skrbi za invalide ter fundacijo Ghabex za pomoč pri odvajanju od alkohola. Nekaj časa smo namenili tudi ogledu samega otoka in njegovim znamenitostim. Sprehodili smo se skozi najstarejše mesto na Malti in njeno staro prestolnico, Mdino, kjer so nam preko krajšega filmčka predstavili barvito zgodovino tega srednjeveško obzidanega mesta na vrhu griča. Ogledali smo si drugo največje naravno pristanišče na Malti, Marsaxlokk, in se sprehodili skozi živahno tržnico ob morju ter se z ladjo odpeljali do otoka Gozo, na katerem so snemali del filma Troja, ki slovi po t.i. »oknu v svet«, katerega so celo predlagali za osmo čudo sveta. Po petih dneh druženja lahko zaključim, da so nas Maltežani navdušili tako z organizacijo, kot s svojo preprostostjo in dobro voljo. Celotno srečanje je potekalo v sproščenem ozračju, v katerem smo spletli precej novih poznanstev in vsi skupaj se že veselimo meseca julija, ko bodo tuje občine preko istega projekta obiskale Črnomelj in spoznale lepote Bele krajine. Hkrati pa pozivam vse, ki bi radi združili prijetno s koristnim in se udeležili kakšnega podobnega srečanja v tujini, da se v imenu Kluba belokranjskih študentov prijavite na mladinske izmenjave, katere organizira Mladinski center Bit. Eva Kremesec ‘Even if you’re on the right track, you’ll get run over if you just sit there.’ Will Rogers

9


Dijaška sekcija, ki deluje v okviru KBŠ-ja povezuje belokranjske dijake iz različnih srednjih šol. V sekciji je trenutno 5 aktivnih članov, ki delajo na različnih projektih. V mesecu decembru vsako leto že tradicionalno izvajamo projekt ob dnevu boja proti AIDS-u, ko na SŠ Črnomelj ozaveščamo dijake o nevarnostih spolno prenosljivih bolezni, med zimskimi počitnicami se odpravimo na smučanje na Cerkno, organiziramo LAN-party itd. V prihodnosti nameravamo izpeljati skupen projekt s katero od ostalih dijaških sekcij ter se tako povezati tudi z drugimi dijaki 10

po Sloveniji in do konca aprila organizirati kakšen dober pred-maturantski žur, da se pripravimo na tistega ta pravega. Kljub temu, da nas ni malo, smo vedno medse pripravljeni sprejeti nove člane. Tako, da vas vse dijake vabim, da se nam pridružite in nam predstavite kakšno vašo idejo, ker so nove ideje vedno dobrodošle. Zagotavljam vam, da vam ne bo žal. Čakajo vas dobra družba, ugodnosti, prijetno druženje in žur, seveda. Predsednica Dijaške sekcije KBŠ, Tajda Vraničar


Juriš na Cerkno! Med zimskimi šolskimi počitnicami smo se zgodaj zjutraj odpravili na (sedaj že) tradicionalno dijaško smučanje na Cerkno. Dobra volja nas je vodila na poti do smučišča, kjer smo pokazali smučarsko znanje, ki smo ga osvojili na belokranjskih hribih. Odlično vreme, dobra smuka in fenomenalna družba – ponovimo tudi drugo leto!

11


DOBRODELNA MALONOGOMETNA PRIREDITEV DIJAKI ZA DIJAKE

12

V Dijaški sekciji Kluba belokranjskih študentov smo konec februarja organizirali Dobrodelno malonogometno prireditev »Dijaki za dijake«, ki se je odvijala v športni dvorane SŠ Črnomelj. Na prireditvi smo zbirali sredstva za dijake, ki prihajajo iz socialno ogroženih družin. Prireditev, ki jo je povezoval Marko Simčič, je postregla s tremi zanimivimi nogometnimi obračuni. Na prvi tekmi so mlajši dečki Bele krajine premagali svoje vrstnike iz podzemeljske Kolpe, košarkarji so se izkazali za boljše nogometaše od svojih rokometnih kolegov, tekma med dijaki in študenti pa se je po trdi igri zaključila brez zmagovalca. Nogometni del prireditve je obsegal tudi zanimivo igro sposobnosti v kateri so se pomerile dvojice Jure Balkovec in Maja Jakša, Rudi Vancaš Požeg in Urška Frankovič


ter Darjan Spudič in Tina Šneljer. Z vsemi igrami sta najbolje opravila Darjan in Tina, punce iz občinstva pa so za svojo udeležbo pri igri prejele vstopnice za brezplačen vstop na vse dogodke letošnjega festivala Črnfest, ki ga v avgustu organizira KBŠ. Prireditev sta s svojima glasovoma popestrila Martina Mravinec in Trkaj, ki sta prireditev zaključila s skupno izvedbo Trkajeve pesmi Sam. Skupaj s poslanko in podpredsednico Državnega zbora, Renato Brunskole, sta pomagala tudi pri žrebu vstopnic. Med srečne obiskovalce smo podelile tri vstopnice za festival Schengenfest ter originalne nogometne drese Jureta Balkovca, Rudija Vancaša Požega in Jasmina Kurtiča. Ob tej priložnosti bi se radi tudi zahvalili organizatorjem Schengenfesta in trem omenjenim nogometašem, da so se odzvali in poskrbeli za praktične nagrade za obiskovalce. Na prireditvi smo prek vstopnic in donacij zbrali 610€, dodatnih 190€ je doniral Klub belokranjskih študentov, tako da končna številka zbranih sredstev znaša 800€. Vsa zbrana sredstva so se prek OZRK Črnomelj in OZRK Metlika razdelila med socialno ogrožene družine belokranjskih dijakov. V Dijaški sekciji KBŠ bi se še enkrat radi zahvalili vsem, ki so se udeležili prireditve in s tem pomagali olajšati življenje nekaterim belokranjskim družinam. Vodja projekta, Izidor Kordič 13


Kje si zdej?

V novi rubriki Zvitice bomo predstavljali bivše aktiviste KBŠ in jih povprašali s čim se ukvarjajo dandanes. Za prvega izmed aktivistov smo si izbrali Petra Črniča, direktorja RIC Bela krajina, in ga povabili na pijačo. V časih, ko si bil še aktivist na Klubu si opravljal funkcijo vodje Sekcije za šport. Kako je izgledalo delovanje v tvojih študentskih letih in kaj meniš, da se je od takrat spremenilo? KBŠ je bil takrat še majhna ustanova, delovanje pa je slonelo na sredinih sestankih v Brezi v Ljubljani. Takrat nam je bilo bolj kot ne glavno, da organiziramo kak dober žur. Glavni projekt je bilo Brucovanje, potem v poznejših letih seveda Kolpa fest. V tistem obdobju smo tudi štartali z novoletnimi izleti, ki se jih na Klubu še vedno organizira. Skozi čas je KBŠ zrasel v pomembno organizacijo, ki je predvsem veliko bolj profesionalna kot je bila v našem času. Zdaj je veliko več dela z birokracijo, pa tudi delovanje se je razširilo na različne sfere in ne sloni več zgolj na žurkah. 14

Imaš na zalogi kakšno zanimivo anekdoto iz časov, ko si deloval na KBŠ-ju? Recimo ena izmed takšnih zgodb bi bila izlet na Blatno jezero, kamor smo se odpravili gledati sončni mrk, kar je bila nekakšna nagrada vsem, ki so sodelovali pri Kolpa festu. V času, ko še ni bilo toliko mobitelov, nam je na poti na Madžarsko na hrvaškomadžarski meji uspelo izgubiti enega člana ekspedicije, kar smo ugotovili šele na poti nazaj proti domu. Seveda ga nismo našli in smo se pač odpravili proti domu, on je pa nekaj dni za nami sam varno prišel do Bele krajine. Prijatelji te poznamo tudi kot strastnega raziskovalca tujih dežel. Katera država se ti je najbolj vtisnila v spomin? Kuba. Tam sem bil leta 1998 in v mesecu in pol sem dodobra izkusil gostoljubnost in prijaznost tamkajšnjih ljudi. Poseben užitek je bilo štopanje po državi, saj je štopanje tam uzakonjeno. Namreč, kamioni so ti po zakonu dolžni ustaviti v kolikor nimajo polnega tovornega prostora. Na takšen način zelo poceni potuješ po državi, največkrat v kesonu nagneten med ljudmi, živalmi in raznoraznim tovorom. Celoten obisk Kube je bil, kot da bi potoval 50 let nazaj. Zanimiv odgovor, ki priča o temu, sem dobil ko sem hotel izmenjati e-mail naslove z novimi prijatelji iz Santa Clare. Odgovorili so mi, da računalnika še niso videli, da baje pa imajo


enega v Havani (glavno mesto Kube). V Ljubljani si najprej doštudiral geodezijo, podiplomski študij si opravljal na Univerzi v Barceloni, kjer si študiral management kakovosti v turizmu. Kakšne spomine imaš na Španijo? Zelo pozitivne. Za Španijo sem se odločil, ker mi je bil študijski program všeč, izbiral pa sem med državami katerih jezike sem vsaj malo obvladal. Bolj kot Anglija in Nemčija mi je bila všeč Španija in tako je padla odločitev, čeprav sprva ni bilo lahko, saj za študij nisem imel štipendije, tako da sem se moral znajti in opravljati najrazličnejša dela. Eno izmed mojih prvih del v Španiji je bilo promoviranje viskija v supermarketu, kar sem moral delati v škotskem kiltu. Kasneje sem potem postal računovodja na British Council-u v Barceloni, za tem pa sem se zaposlil v tamkajšnjem hotelu Ritz Carlton. Tam sem najprej sodeloval v skupini, ki je vzpostavljala sistem kakovosti v hotelu, kasneje pa sem ob tem delal tudi na event managementu, se pravi pri pripravi dogodkov. Skratka, veliko delovnih izkušenj in nepozabna izkušnja. Po dokončanem študiju si se vrnil nazaj v Slovenijo in kar hitro našel zaposlitev. Ja, zaposlil sem se na Gradu Mokrice, kjer sem najprej opravljal funkcijo vodje prodaje, kasneje pa prevzel mesto direktorja. Pred dvema letoma sem se vrnil nazaj v Belo krajino in od takrat naprej opravljam funkcijo direktorja RIC Bela krajina.

15


Če se še malo vrneva nazaj na Klub.. Kaj si, po tvojem mnenju, odnesel iz svojih let delovanja na Klubu? Klub je zmeraj predstavljal eno zdravo sredino, kjer se na kupu zbirajo ideje, ambicije in talenti Bele krajine. Izkušnje kažejo, da so aktivisti KBŠ tudi kasneje v življenju ostali aktivni in predvsem tudi karierno uspešni. Neformalno izobraževanje, ki poteka v okviru Kluba, ponudi dragoceno znanje za nadaljevanje življenja. Po moje celo najpomembnejše poslanstvo pa je to, da KBŠ predstavlja pomembno vez med domačimi ljudmi in Belo krajino. Tudi ko študent odide na študij ga KBŠ ohranja v stiku z Belo krajino in povezuje z drugimi Belokranjci izven naših krajev. Sam namreč verjamem, da je Klub s svojimi aktivnostmi ključnega pomena pri ustvarjanju navezanosti naše mladine na naše kraje in pri spodbujanju želje, da tudi po končanem študiju ostanejo v Beli krajini in pripomorejo k njenemu razvoju. Imaš še kakšno sporočilo za bralce Zvitice? Vsem dijakom in študentom bi priporočil, da so v času svojega izobraževanja čim bolj aktivni tudi na drugih področjih in s tem poskrbijo tudi za svoje neformalno izobraževanje in osebnostno rast. Po končanem faksu pa upam, da se vrnejo oziroma ostanejo v naših krajih, kjer bodo poskušali uresničiti svoje ideje in sanje. Pri njihovih podjetniških idejah jim bo pomagal tudi RIC Bela krajina, ki obstaja tudi zato, da nudi podporo dobrim in inovativnim idejam, ki jih med našimi mladimi zagotovo ne manjka. Tomaž Čurk 16

foto: Sandi Svetič in arhiv Petra Črniča


Zveza študentskih klubov Slovenije (Zveza ŠKIS) je v sodelovanju s Klubom koroških študentov v februarju organizirala tradicionalni smučarski projekt Vsi na ŠKIs na smučišču Kope, katerega se je udeležila tudi smučarska »reprezentanca« Bele krajine. Na celodnevni prireditvi smo lahko uživali v dobri smuki, s preostalimi študenti smo se pomerili na paralelni smučarski tekmi, na smučarskih tečajih smo obnavljali ali nadgrajevali svoje smučarsko znanje. Proti večeru so se številni študentje pomerili v paintball turnirju na snegu, v noč pa nas je popeljal koncertni del, ki so ga s svojimi nastopi med drugim popestrili Tabu in Parni valjak tribute band (Poweršok), ter številni DJ-ji na elektronskem odru.


Mladinski center BIT bo domoval v gradu. Mladinski center BIT je že od decembra brez lastnih prostorov in trenutno domuje pri svojih starših na KBŠ-ju (KBŠ je ustanovitelj mladinskega centra, ki deluje kot nevladna organizacija). Po dolgotrajnih pogajanjih nam je uspelo za simbolno najemnino pridobiti prostore v črnomaljskem gradu in sicer prostore nekdanjega bifeja, ki pa jih bo potrebno primerno urediti. Lokacija je pomembna zaradi bližine MKK, RIC Bela krajina in Občine Črnomelj ter nam omogoča uporabo grajskega atrija za določene aktivnosti. Trenutno smo v fazi načrtovanja obnove in zbiranja sredstev za obnovo ter za normalno delovanje mladinskega centra. V ta namen bo naša vizija dela obravnavana na občinskem svetu, saj z dosedanjo finančno podporo s strani občine ne bomo mogli nadaljevati s svojimi aktivnostmi. V kolikor bo sklep občinskega sveta pozitiven, bomo prostor začeli obnavljati s prostovoljnim delom in upamo, da se bo v obnovo vključilo čim več mladih. Klemen Vitkovič, predsednik sveta zavoda 18


AKTUALNO V MC BIT ki bo konec junija odšla na mladinsko • do 10. aprila bomo oblikovali skupino 7 mladih, Italije, Švedske, Finske in Estonije izmenjavo na Sicilijo. Skupina bo s sovrstniki iz ulici izmenjala izkušnje iz preživljanja prostega časa na • v aprilu vas bomo povabili k oblikov anju pro sodelovanja mladih Dve državi – ena jekta obmejnega prihodnost

• v marcu začenjamo projekt Omrežimo Črnomelj, ki bo Črno z brezplačnim brezžičnim internetnim signalom melj pokril • nadaljevali bomo s pomočjo mladim pri vzdrževan ju igrišča Mirana Jarca in jim nudili pomoč pri organizaciji izza telovadnice OŠ dogodkov skupine, ki bo začetnike spodbujal, da • v marcu bomo začeli projekt tekaškez rekreativnim tekom se začnejo ukvarjati

društva li delavnico PR za ra zi ni ga or o m bo • 13. aprila

o pohod na v tem trenutku še skrivn • 21. aprila se bomo odpravili na acijo lok • pridružili se bomo akciji Očistimo Slovenijo

• odšli bomo v Banja Luko, kjer bomo z mladinskimi centri iz JV Evrope skupaj pripravili evropski projekt za krepitev prostovoljstva v mladinskih centrih ja) pripravljamo projekt • za razpis LAS Leader (razvoj podežel a centra mobilne enote mladinskeg

• organiziramo koncerte v MKK Spremljajte naše aktivnosti na FB in na www.mc-bit.si. Svoje projektne ideje nam lahko pošljete na mcbitcrnomelj@gmail.com ali nas pokličete na 040 612 396 in pomagali vam jih bomo realizirati.

19


ETNOFOLK FEST 2012 22. in 23. junij, atrij Ä?rnomaljskega gradu Petek - Vasko Atanasovski Trio Sobota - Pannonia Allstars Ska Orchestra


PANNONIA ALLSTARS SKA ORCHESTRA

Natanek Pannonia Allstars Ska Orchestra ni bil nekaj načrtovanega, ampak bolj naklučje. Začelo se je na koncertu CsizmaSKAndur, kjer sta se srečala Laca, kitarist madžarskega hardcore benda Keves in Lipi, član CsizmaSKAndur. Fanta sta se zapletla v pogovor in pristala pri jadikovanju o stanju madžarske ska scene, še posebej takšne, ki bi sledila tradicionalnemu toku. Beseda je dala besedo in Laca in Lipi, sta se odločila to spremeniti. Namenila sta se zbrati čim večje število glasbenikov, in napraviti ska - konglomerat, ki bi bil sposoben zadovoljiti potrebe ljubiteljev tradicionalnega skaja. Do aprila 2003 jima je uspelo. Pannonnia Allstars Ska Orchestra je bil ustanovljen, vsebujoč člane hardkorovcev Keves, streetpunkerjev Böiler, skansterjev MeSKAlin in Deadbeats, jazzerjev E.T. Project. Vseh skupaj se jih je nabralo deset!!! Sledilo je pisanje pesmi in turneje po domačiji, ki so bile seveda odlično sprejete, vedno bolj pa se Pannonia Allstars Ska Orchestra uspešno podajajo tudi v tujino. foto: http://www.paso.hu/

VASKO ATANASOVSKI TRIO

Skladatelj in glasbenik Vasko Atanasovski, znan predvsem po transžanrskih sodelovanjih s svetovno znanimi jazz, rock, klasičnimi in tradicionalnimi glasbeniki ter mojstrskem pristopu do vseh glasbenih stilov, tokrat predstavlja svojo strastno glasbo v triu, ki ga sestavljata še virtuoz na bobnih ter tolkalih Marjan Stanič in izjemen, akademsko izobraženi kitarist Dejan Lapanja. Virtuozni instrumentalisti se vešče gibljejo med različnimi glasbenimi stili, kot so klezmer, gypsy swing, chochek polka, prihaja pa tudi do svojevrstne kombinacije šansona in alterpopa. Glasba tria nas polepša z nalezljivo vedrino in poskočnim navdihom! foto: http://www.vaskoatanasovski.com/

21


MAREC: 17. Memphistophelian (Metlika) + Chained in Agony (Zagreb) + Armaroth (Kranj) 24. Platorola DJying [Dubstep etc] 31. Coma Stereo (Maribor)

APRIL: 7. CANCEL (Ljubljana) 14. JEN PACHES (Canada) MAJ: 5. Platorola Dyjing (Dubstep) 12. VETO (Gorica) 19. GIVE EM BLOOD (Graz, Aus)


Petra Pešelj Ko me je Sašo prosil, da bi za Zvitico opisala svojo Erasmus izkušnjo, sem najprej pomislila; le kako naj eno tako intenzivno in pestro leto, prepolno vtisov in izkušenj spravim na zgolj en list papirja? Pa vendar, gre za izkušnjo, ki jo vselej rada delim z drugimi in jo priporočam vsem. Erasmus je eden od programov za študijsko izmenjavo v tujini, ki se je lahko udeleži kdorkoli s statusom študenta. Študentu omogoča, da del rednih študijskih obveznosti namesto na matični fakulteti opravi na partnerskih institucijah v tujini. Tja gre študent lahko študirat za 3 do 12 mesecev, je opravičen plačila šolnin in je štipendiran s strani EU sklada. Sama sem se odločila za izmenjavo predvsem v neustavljivi želji po spoznavanju nečesa novega in premika iz ustaljenih tirnic življenja. Ključen kriterij ob moji izbiri države gostiteljice je bil poleg študijske ponudbe predvsem odhod v tople kraje. Španija je bila očitna izbira. Ob tem mislim, da izbira države ne vpliva bistveno na samo izmenjavo, torej povsod je lepo, vse je odvisno le od tvoje odprtosti in sposobnosti absorbiranja ponujenih priložnosti. Vsekakor pa te življenje v tujini na nek način spremeni. Izkaže se, da tvoje tirnice nikoli več ne tečejo v eno smer. Tvoja miselnost in obzorja so zdaj širša, tvoja mreža prijateljstva predstavlja cel svet, in nikoli ne veš kam te bo pot zanesla. 23


V Španijo sem odšla precej nepripravljena. Nisem znala jezika, nisem vedela kje bom živela, niti kako bo izgledalo mesto, kakšna je fakulteta in podobne reči. Tako sem se s hrpo kovčkov podala v neznano. Prvemu temperaturnemu šoku je sledil drugi, kulturni šok. Pa vendar, izkazalo se je, da sem se v tem ‘’neznanem’’ znašla in kmalu počutila kot doma. Bila sem navdušena nad univerzo, ogromen kampus s številnimi stavbami, restavracijo, golf in tenis igriščem, odprt športni bazen, pivo za 98 centov itd. Sčasoma sem osvojila španščino, predvsem s pomočjo dveh španskih cimrov in ‘’na ulici’’ preko pogovora s prijatelji in domačini. Tudi vsa predavanja so potekala v španščini in bilo je kot pravi pregovor: Ko padeš v morje, moraš plavati. Bila sem primorana

se naučiti jezika, kajti niti sošolci niti profesorji niso govorili angleško. Faks je poleg nabiranja znanja predstavljal tudi prostor za druženje. Vsakodnevno početje predstavlja še odhode na plažo, odbojko na mivki, ponočevanje ob morju, ognju in kitari, druženje ob tapasih in pivici, razne internacionalne večerje, takšne in drugačne zabave, festivali in dogodki... Ker je življenje na jugu Španije precej poceni, sem si vsaj enkrat na mesec privoščila potovanje. Letališče z nizkocenovnimi prevozi je bilo le 10 km stran, tako da sem prečesala vso Španijo in obiskala bližnje države kot so Portugalska, Maroko in Francija. V enem letu spoznaš res ogromno različnih in zanimivih ljudi in z določenimi razviješ prava prijateljstva. Vzpostaviš


mednarodne stike in kontakte, ki ti kasneje predstavljajo izhodišče tako za same potovalne užitke kakor tudi za poslovne oziroma karierne prednosti. Iz lastnih izkušenj lahko trdim, da ti študij v tujini ne prinese le obilico užitkov in zabave, temveč med drugim tudi sposobnost sprejemanja drugačnega načina mišlenja, razumevanje svoje in tuje kulture, prilagajanje spremembam, sposobnost pisne in ustne komunikacije itd. Dejansko te takšna izkušnja izpopolni in povzdigne. Pa ne v smislu samozavestnega tipa, sigurno so mi ‘’fauš’’ ker sem bil/a tam pa tam in se imel/a super, ampak v smislu širjenja obzorij, zavedanja pestrosti življenja, svojih potencialov in številnih možnosti za osebnostni razvoj. Tukaj ne zagovarjam

odliv mladih v tujino, zagovarjam le odhod mladih v tujino po širši spekter izkušenj (mogoče svetovljanskost?), ki jih lahko kasneje aplicirajo v boljše svojemu lokalnemu okolju. Torej prijavnice v roke in na pot, le redkokdaj bo tako preprosto iti v tujino po študijske in življenske izkušnje/užitke. Svet ti leži pod nogami, le pravo pot si je treba utreti. Petra Pešelj

foto: arhiv avtorja

Več o mednarodnih izmenjavah: http://www.cmepius.si/

25


zgodovina naših krajev

Gospodje Črnomaljski

26

Gospodje Črnomaljski se prvič omenjajo v listini iz leta 1263, kjer je prvič omenjen Friderik de Zernoemel. O samem izvoru gospodov Črnomaljskih ni trdnega konsenza, vendar se domneva, da izvirajo iz rodu Karstbergov, ki so bili ministeriali Goriških grofov. Osnovne posesti gospodov Črnomaljskih so bile grad Črnomelj in okolica, vendar so sčasoma pridobivali večje posesti. Med najpomembnejšimi pridobitvami je bil tudi strateško pomemben grad Soteska, katerega so Črnomaljski pridobili v 14. stoletju. Tu je bil kasneje tudi sedež stranske veje gospodov Črnomaljskih. Svoj prvi vrhunec je rodbina doživela z bratoma Jurijem in Gašperjem v drugi polovici 15. stoletja, ko so posesti Črnomaljskih posegle tudi na Kranjsko, kjer sta oba opravljala pomembne dolžnosti v službi cesarja Friderika III.. Jurij Črnomaljski je pridobil tudi naziv barona in dednega točaja na Kranjskem. Skupaj sta ustanovila samostan v Gradcu, vendar je bil le ta med turškimi vpadi uničen.


Zaradi pritiska Turških vpadov in s tem groženj njihovim posestim v Beli krajini so v začetku 16. stoletja gospodje Črnomaljski začeli prodajati svoja posestva v Beli krajini in pridobivati nova posestva v Avstriji, leta 1557 je Krištof Črnomaljski kupil posestvo Windeck v Gornji Avstriji. Njegov sin Hans II. Črnomaljski je temu posestvu leta 1563 priključil še gospostvo Schwertberg in s tem je bila njihova selitev v Avstrijo dokončana, vendar so še vedno obdržali svoje staro ime in naslove vezane na Kranjsko, Slovensko marko in Metliko (kakor se je takrat imenoval Bela krajina). Že pred preselitvijo pa se začne kazati nova konfesionalna usmeritev rodbine. Zgoraj omenjeni Hans II. Črnomaljski se je šolal na univerzi v Padovi, kjer je spoznal nauke humanizma in Martina Lutra, s čimer se je začel odpad Črnomaljskih od katoliške vere in njihova podpora protestantizmu. S tem je prišel do izraza zagotovo najvidnejši član rodu, to je Jurij Erazem Črnomaljski. Jurij Erazem je od očeta prejel dobro humanistično izobrazbo in trdno protestantsko vero, leta 1588 se je vpisal pravni študij v Bologni in kasneje še v Sieni. Prepotoval je dober del Evrope in obiskal tudi Anglijo. Z vzponom Ferdinanda II. na cesarski prestol leta 1619 in njegovimi protireformacijskimi idejami je prišlo do preloma s češkimi stanovi in do 30 letne vojne. V tem času je Jurij Erazem postal

vodja Gornje Avstrijskih stanov proti absolutistični oblasti Ferdinanda II.. Stopil je v konfederacijo s Čehi, vendar je s porazom Čehov pri Beli gori novembra 1620 izgubil svoje posesti in bil prisiljen iti v izgnanstvo, kjer je leta 1626 tudi umrl obubožan, vendar spoštovan. Po njegovi smrti je bila posest vrnjena njegovi družini, sam je umrl brez otrok, vendar se je rod nadaljeval po njegovih nečakih in nečakinjah. Večina njegovih nečakov je služila v vojski, kjer si je predvsem Kristjan Črnomaljski uspel izoblikovati bogato kariero. Postal je polkovnik v cesarski vojski, dvorni komornik, član dvornega vojnega sveta in celo bil povzdignjen v grofovski stan. Zadnji iz moške linije rodu Črnomaljskih, Janez Friderik je umrl leta 1667, s čimer je izumrlo ime Črnomaljskih, vendar se je rodbina nadaljevala po ženski liniji, saj so bile hčere gospodov Črnomaljskih poročene v zelo ugledne plemiške rodbine, skozi katere se je njihov rod nadaljeval. Tomaž Grdešič viri slik: http://www.crnomelj.si/20110213126/sprehod-pozgodovini-rnomlja-od-konca-bronaste-dobe-donovega-veka.html Robert Lozar, akademski slikar, naslov je 16.6.1407 poskus rekonstrukcije

27

‘Whoever said the pen is mightier that the sword never encountered automatic weapons.’ General Douglas MacArthur


24. marec - ČISTILNA AKCIJA OČISTIMO METLIKO 20. in 21. april - PUNG.ART 30. april - KRESOVANJE NA VESELICI www.kudplac.si

IZBOR PROGRAMA V MC METLIKA: 10. 3. 16. 3. 17. 3.

-

24. 3. 24. 3. 7. 4. 13. 4.

-

delavnica Lomografija Stand Up Comedy Night Šahovska delavnica in simultanka z Darjo Kapš delavnica z Zek Crew Potopis Malezija, Brunej in Kambodža Potopis Indija Stand Up Comedy Night več info na: www.mcmetlika.si


IZ ANALOV ZVITICE Ljubezen na tretji pogled Stal sem pri šanku, ko sem jo prvič opazil. Bila je široka kakor traktor URSUS 335 C letnik 1976, težka pa okoli 0,12 tone. Nato sem je videl na WC kako si puli nosne dlake z papagajkami. Ko je sama sedela za mizo in si urejala lasuljo iz kamelje dlake sem vedel da je moram spoznati. Pristopil sem k njej in jo pljunil v čelo. Omenila je, da njen oče igra na sintesajzer. Zato se mi je zdela takoj zanimiva. Njen vonj me je omamljal. Bil je to eter pomešan z vonjem pšenice. Na ustnicah sem opazil velik, grd herpes. Nad ustnicami pa skrbno počesane brke. Nehote sem se dotaknil njene leve roke in bil znova očaran. Imela je samo 3 prste in vsi so bili namazani z sandolinom. Ko mi je znova nažmignila ji je ven padlo stekleno oko zelene barve. Oho… zelena je moja najljubša barva sem dejal in ji pobral oko iz pepelnika. Naročil sem ji pivo. Vsa srečna jo je posrkala skozi nos.. Začela sva se pogovarjati. Rekla je da zbira deformirane straniščne školjke in da ima že dve. Rada se tudi pogovarja s semaforji; vendar le kadar gori rumena luč. V prostem času pa bere napise na jumbo plakatih. Je predsednica društva govorečih pantomimikov in gluhih dirigentov. Bila je popolna ženska zame, zato sem je povabil k sebi. Gledala sva dokumentarec o spolnem življenju čričkov. Čez 19 minut sva bila že v postelji. Preživela sva pozabno noč. Ko sem se zjutraj zbudil je že odšla. Pustila je samo pepelnik poln prhljaja in svoj prstan ki ga je nosila na palcu desne noge. Čone, Zvitica, Februar 2000 29


zabavni koticek ZVITICA

KBŠ Jožko: ‘Zdravo Miha. Sem slišal, da ti je umrla tašča. Kaj pa je imela?’ Miha: ‘Hišo,delnice,ferarija...’ Jožko: ‘Mislim, kaj je bilo narobe?’ Miha: ‘Ja, lahko bi imela še kakšno stanovanje ob morju…’ Jožko: ‘Ne,človek, zakaj je umrla?’ Miha: ‘Sem jo poslal v klet po krompir za kosilo, pa je padla po stopnicah in si zlomila vrat.’ Jožko: ‘Joj, strašno! Kaj pa ste potem naredili?’ Miha: ‘Makarone.’

V šoli pri slovenščini učitelj vpraša: ’Zakaj je narobe, če rečem: Jest sem šu preč?’ Glas iz klopi: ’Kr ste še tuki!’ Medvedek vpraša svojo amico: ’Mamica, ali sem jaz res medvedek?’ ‘Ja, seveda si,’ mu odgovori mamica. ‘Mamica, ali sem jaz res, res medvedek?’ ‘Ja, seveda!’ ‘Mamica, ali sem jaz čisto zares medvedek?’ ‘Seveda! Zakaj pa ne bi bil?’ ‘Zato, ker me zebe kot psa.’

30 ‘I am so clever that sometimes I don’t understand a single word of what I am saying.’ Oscar Wilde


KBš NAPOVEDNIK Okrogla miza »Ukrepi za varstvo koristi ogroženega otroka – temelj družinskega zakonika«; MKK, 16. marec ob 18.00 Stand up – »Skupinska terapija«; MKK, 16. marec ob 20.00 Obisk poletov v Planici; 17. marec KBŠ Poker liga v mesecu marcu in aprilu Očistimo Slovenijo; 24. marec ŠKISgol - regijski turnir; telovadnica SŠ Črnomelj, 31. marec Dijaški pre-Španija žur v mesecu aprilu Belokranjski žur; Companieros (Ljubljana), 17. april Pohod na neznano lokacijo; 21. april Enodnevni Izlet v Gardaland; 27. april ŠKISgol in ŠKISkoš – finalna (državna) turnirja; telovadnici SŠ Črnomelj in OŠ Mirana Jarca, 28. april Enodnevni izlet v neznano; 29. april Več na www.klub-kbs.si

Klub belokranjskih študentov Kolodvorska 34 8340 črnomelj

http://www.klub-kbs.si info@klub-kbs.si URADNE URE: Vsako soboto od 19.30 do 21.00 in vsako sredo od 12.30 do 14.00 na sedezu društva.


Zvitica 2/12