Page 1

19

pozitivnih zgodb

PREDSTAVLJAMO MREŽO OPTIMIZMA

Glas Gospodarstva posebna izdaja marec 2013

45. podelitev nagrade gzs

8 nagrajencev


45. podelitev Nagrade GZS

Nazdravljamo z napol polnimi kozarci Letošnjih nagrajencev je osem. Trije iz velikih, trije iz srednjih in dva iz malih podjetij. Vsak izmed njih je nekaj posebnega, a vendar imajo veliko skupnega. Kot znajo povedati, nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke niso le njihove nagrade. So tudi nagrade sodelavcem, partnerjem, uporabnikom in družinam. So nagrada uspešnim, prebojnim in inovativnim podjetjem ter vsem, ki v prihodnost usmerjajo pozitiven pogled.

Podelitvena slovesnost 45. Nagrade GZS ni bila le bleščeča protokolarna podelitev osmih kipcev – to ni bilo zgolj trepljanje po ramenih in rokovanje pred fotografskimi objektivi. Pa je bila Linhartova dvorana Cankarjevega doma vendarle polna – to leto sicer z manjšo udeležbo politikov. Tudi za letošnjo podelitev, kot že za vrsto minulih, se je izkazalo, da je nekaj posebnega. Gre za dogodek, ki se ne pusti ujeti v tradicionalni protokol, ampak mu uspe vsako leto drugače inovativno okoli rdeče niti splesti aktualno in zanimivo zgodbo. Rdeča nit je letos povezala dogodke na odru, se potegnila še v preddverje Cankarjevega doma, se vpletla v pogovore med udeleženci, nemalokdo pa to nit vleče celo domov in v svoje podjetje. Ta nit je bila letos pozitiven in optimističen odnos do izzivov. Nit, ki je bila in bo vezni člen slovenske zgodbe o uspehu.

sednik komisije za nagrado GZS. Ni vse tako slabo, kot nam želijo prikazati. Še več – bolj ko bomo verjeli, da smo na robu prepada, hitreje bomo korakali proti njemu. Samoizpolnjujoča se prerokba je prava nevarnost. Zaskrbljenost in otožnost, bi rekli otroci, ki so sodelovali v prvem izmed štirih kratkih filmov o optimizmu. Jedro dogodka so bili namreč štirje kratki filmi o optimizmu, posneti ekskluzivno za prireditev – v prvem so o optimizmu govorili otroci – nedolžni optimisti, v drugem so pogled na optimizem predstavili psiholog dr. Aleksander Zadel, antropolog dr. Borut Telban in psihiatrinja dr. Lilijana Šprah, tretji je vseboval pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem, četrti pa je dokumentiral tako imenovano verigo optimistov – vse filme si lahko ogledate na nagrada.gzs.si. Onkraj praznega optimizma

»Mediji nas prepričujejo, da so razmere bolj brezupne kot kadarkoli doslej. Ampak pred dvajsetimi leti je bilo stanje po vseh kazalcih objektivno slabše,« je okvire dogodka začrtal Janez Škrabec, pred-

2

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

A razjasnimo morebitne dvome. Ko govorimo o optimizmu, nimamo v mislih »praznega optimizma, ki ga ponujajo razni mešetarji,« temveč na realnih osno-

vah grajeno zaupanje v svoje zmožnosti, zmožnosti okolja in priložnosti, ki jih v tem okolju lahko izkoristimo. To je v drugem filmu – nekakšnem znanstvenem seciranju optimizma pod skalpeli treh znanstvenikov –, potrdil tudi psiholog dr. Aleksander Zadel: »Optimist ni slaboumen človek, ki bi pričakoval nerealne cilje. Optimist razume, da se mora za določene cilje zelo potruditi, verjame v njih in s tem poveča verjetnost, da bo uspešen.« To navsezadnje dokazujejo nagrajenci – tako veliki kot mali pišejo zgodbe o uspehu. Vsak svojo, a vsem je skupno trdno prepričanje, da zmorejo. Da se bodo uprli izzivom. Tretji film je govoril prav o tem. Ekskluzivni pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem je namreč še enkrat potrdil dvoje: prvič, vsakemu problemu, pa četudi gre za življenje pod fašizmom, kar


je doživel sam Pahor, se je mogoče upreti z ne-obupom, z uporom temnemu scenariju. »Imel sem potrebo po pozitivnem, ki bi odrivalo proč vse, kar je bilo negativnega,« pravi Pahor. In drugič, niti leta niso izgovor za pesimizem in melanholijo. Boris Pahor je stoletnik – a vedrih in pozitivnih misli. Veriga optimizma je močna, a premalo opazna Seveda ni edini. Slovenija premore mnogo oseb s pozitivnim in optimističnim pogledom na svet. Vsepovsod so. V gospodarstvu, kulturi, znanosti, športu, javni upravi … Le povezati jih je treba – kot je bilo to storjeno v četrtem filmu, verigi op-

timizma –, preseči navidezne pregrade, ki smo jih ustvarili med sferami in ki preprečujejo izkoriščanje optimističnih sinergij. »Nobene gledališke predstave ni brez vas. Vi ste pravzaprav soustvarjalci umetnosti. To je zelo velik privilegij, ki ga je treba le sprejeti odprtih src,« je zbranim gospodarstvenikom sporočila podeljevalka in igralka Saša Pavček. Rdeča nit optimizma je res močna. Vije se po celi Sloveniji, a jo prepogosto spregledamo. Pa tudi, ko jo vidimo, jo vse prevečkrat prezremo in oči raje usmerimo proti temni niti melanholije in panike. Zatorej osredotočimo se na rdečo nit. »Vsakemu od nas teče rdeča nit življenja – nekaterim gladko, drugim zameštrano. Ampak

kakorkoli teče, je prav. Če pogledaš nanjo s humorjem. Želim vam, da se vam vaša rdeča nit odvija enkrat gladko, drugič zameštrano, levo, desno, ovito … in naj vam kleklja življenje po vaši meri,« je svojo željo gospodarstvu ubesedila najbolj znana slovenska klovnesa Eva Škofič Maurer. Kaj pa vi, ste optimisti? Kako bi se odzvali na dilemo, pred katero so se znašli zbrani ob koncu prireditve – pri desnem izhodu so pesimistom stregli napol prazne kozarce vina, pri levem pa optimistom napol polne. Skozi katera vrata bi vi zapustili dvorano – kot optimisti ali pesimisti? Reportažni film s prireditve, podeljevalce in vse štiri kratke filme si oglejte na nagrada.gzs.si.

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

3


45. podelitev Nagrade GZS

Nagovor predsednika GZS Sama Hribar Miliča na slavnostni podelitvi nagrad Svet je v zadnjih dvajsetih letih doživel neznanski tehnološki razvoj. Tudi so­ cialni razvoj je bil precejšen, a hkrati je nesporno dejstvo, da nove tehnologije človeštvu nujno ne prinašajo tudi več sreče in zadovoljstva. Je pa vloga gospodarstva, ki zagotavlja materialno podlago za delovanje sku­ pnosti, ključna. Pa je gospodarstvo v Sloveniji opravilo svoje poslanstvo? Nocojšnja podelitev nagrad Gospodar­ ske zbornice Slovenije je najprej poklon našim nagrajencem. Že vrsto let uspe­ šno vodijo svoja podjetja in dosegajo izjemne poslovne rezultate. S svojim

odnosom do dela, okolja in zaposlenih so primer odličnega vodenja. Tako pri zaposlenih kot pri poslovnih partnerjih uživajo izjemen ugled in zaupanje. Seveda pa je nocojšnja podelitev nagrad gospodarske zbornice, kot že 44-krat pred njo, tudi himna slovenskim gospo­ darskim uspehom. V gospodarstvu ima­ mo, tako kot na področju športa, zna­ nosti, kulture, izjemne voditelje. Voditi podjetje pa ni kot sestavljanje na novo kupljene omare po sistemu sam svoj mojster, ko le slediš natančnim navodi­ lom in je omara na koncu sestavljena. V Sloveniji smo premalo ponosni na vrhunske posameznike ter njihove in skupne gospodarske uspehe. Mnogo pogosteje govorimo o težavah, nemo­ ralnih in neodgovornih dejanjih in slabih rezultatih. Pa čeprav imamo podjetja, ki dosegajo izjemne rezultate na vseh sve­ tovnih trgih, ki so odlični igralci v svojih tržnih nišah in ki so sposobna konkurira­ ti vsej globalni konkurenci.

Vendar pa jih imamo premalo. In tudi ta, ki so uspešna, imajo na svoji poti preveč težav. Od birokratskih ovir do nekonkurenčnega okolja. Slovenija se že nekaj let neuspešno spopada s kri­ zo, ne le, da imamo vse višjo brezpo­ selnost in socialno izključenost, ima­ mo tudi vse več poslovno ogroženih podjetij. Kaj storiti? Ljudski pregovor pravi, da treh stvari ne moremo povrniti. Izstre­ ljene puščice, izrečene besede in za­ mujene priložnosti. Nobenega dvoma ni, da dosedanje po­ litike niso bile kos svoji nalogi, pope­ ljati Slovenijo iz krize. Negativna go­ spodarska rast, zadolženost, finančne težave in naraščanje brezposelnosti to najizraziteje potrjujejo. Ampak v Sloveniji nimamo težav le z vodenjem države, temveč tudi z oblikovanjem svoje vizije in razvojne strategije. Kam hočemo priti, kaj je za to treba storiti in kako se moramo organizirati, kaj vse

Podelitev se je pričela kot pravi koncert, a to ni bila. Jose je na odru ostal kot voditelj prireditve, Murata pa je zamenjala gospodična iz publike – Ula Furlan.

»Optimizem je treba širiti, saj ga je absolutno premalo, v črnogledem okolju pa je težko delati. Sporočilo podelitve se mi zdi zelo na mestu, na nas pa je, da optimizem spravimo v resničnost.« Marko Kolbl, Europlakat

»Vsako leto sem bolj optimističen, ker imamo vsako leto boljše rezultate. Starejši sem, boljši sem.« Franc Frelih, Plasta

4

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013


spremeniti, da bomo do cilja tudi prišli. Kar je bilo doslej na to temo napisano, je neoperativno in preveč teoretično, ljudje, ki se s temi vprašanji ukvarjajo, pa med seboj skregani in na povsem različnih in nezdružljivih bregovih. Pa bi bil že velik korak naprej, če bi po­ drobneje analizirali prakse drugih dr­ žav in povzeli rešitve tistih, ki so pri is­ kanju rešitev najuspešnejši. In ni nam treba odkrivati Amerike, za vzor lahko vzamemo že našo sosedo Avstrijo, ki se upravičeno lahko pohvali s številni­ mi uspehi. Kaj torej storiti? Na GZS smo pripravili projekt Agenda 46+. Gre za konkreten projekt za izhod iz gospodarske krize. Med drugim nove naložbe, deregulaci­ ja, internacionalizacija, tehnološki ra­ zvoj in pravna država. Vendar pa mo­ ramo najprej spremeniti svoje stanje duha. Depresijo in črnogledost mora­ mo zamenjati z ambicioznostjo in po­ zitivnim odnosom do izzivov in težav.

Malo za šalo, malo za res – pravijo, da optimist trdi, da živimo v najboljšem možnem svetu, pesimist pa se boji, da je res tako. Ne eden ne drugi nimata prav. Dejstvo je, da smo upravičeno lahko ponosni na svoje razvojne rezul­ tate, zavedanje, da smo marsikaj zamu­ dili, pa mora voditi v nov razvojni cikel, v ambicijo, da svoje slabosti popravimo in razvijemo svoje potenciale. Ne dovo­ limo si zamuditi še ene priložnosti! Na začetku svojega nagovora sem se vprašal, ali je gospodarstvo opravi­ lo svoje poslanstvo. Na to vprašanje je nemogoče neposredno odgovoriti. Gospodarstvo ni nekaj statičnega, vse se nenehno spreminja, in ne le pri nas, povsod po svetu podjetja propadajo, rojevajo pa se nova. In države se med seboj razlikujejo ravno po tem, kako jim uspe zagotavljati ustrezno klimo in pogoje za nenehno podjetniško aktiv­ nost. Minili so časi, ko bi lahko ustavno pravico do dela razumeli, kot da dr­ žava mora zagotoviti delovno mesto

Voditelja sta se polna optimizma držala rdeče niti večera.

za vsakogar. Država mora zagotoviti pogoje, da bo vsakdo v največji možni meri uresničil svoje talente. Podjetniki podjetniške, pesniki pesniške, mizarji mizarske, inženirji inženirske in tako naprej. Namreč, vse te izdelke in sto­ ritve potrebujemo – pa imamo pogoje, da bomo to izdelovali sami ali pa, da bomo, če bomo imeli kaj denarja, to kupovali drugje, kjer delajo bolj kako­ vostno in poceni. In kaj bomo mi potem delali? Če smo si postavili cilj, da bomo uspe­ šno gospodarstvo in socialno vzdržna družba, potem moramo vzeti pot pod noge. In na to pot stopiti hitro in dobro opremljeni. Z zaupanjem, znanjem in pozitivno energijo. Naši nagrajenci to vedo in to imajo. Zato uspešno vodijo svoja podjetja, zato jim zaupamo. Naj bo konec nocoj­ šnjega večera – še en aplavz, s katerim izkazujemo letošnjim nagrajencem svoje priznanje in občudovanje.

»Optimizem samo narašča. Prepričan sem, da bomo še naprej rasli, z optimizmom pa me navdajajo tudi moji sodelavci.« Andrej Repše, Armat projekt

Polno Linhartovo dvorano Cankar­ jevega doma je sprva nagovoril predsednik Komi­ sije za Nagrado GZS Janez Škra­ bec, ki je podelil tudi nagrado Ja­ nezu Gradišniku iz Metala Ravne.

»Na dogodku je bilo rečeno, da se rodimo pesimisti, vmes smo realisti, ko pa imamo nekaj izkušenj, moramo zaživeti polnost življenja. In ta polnost se kaže v optimizmu, ki ga dajemo tudi drugim. To je moj moto.« Marjan Batagelj, Postojnska jama

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

5


45. podelitev Nagrade GZS

Jedro priredi­ tve so bili štirje filmi o optimiz­ mu – najstarejši nastopajoči je bil pisatelj Boris Pahor. »Najprej čestitke vsem nagrajencem – brez takih posameznikov si optimizma res ne moremo predstavljati. Mislim, da so prav oni tisti, ki nam dajejo luč in vlivajo dodaten zagon.« Marko Lotrič, Lotrič Meroslovje

Ustvarjalna, dina­ mična in sodobna scenografija je še dodatno podprla rdečo nit opti­ mizma. »Prepričan sem, da smo vsi navzoči iz pravega testa in da razmišljamo optimistično. Sicer ne bi bili tu. Smo na točki, na kateri bi se morali učiti iz filozofije uspešnih slovenskih športnikov, ki so nezadovoljni s srebrno medaljo. Prav zaradi optimizma je namreč v slovenskem gospodarstvu veliko svetovnih in evropskih prvakov.« Iztok Seljak, Hidria

»Vedno sem bil na optimistični strani, čeprav na življenje gledam realistično. Goethe je nekoč dejal, da je moto politika 'deli in vladaj', moto modreca pa 'združuj in vodi'. Prav to združevanje bi morali danes večkrat uporabiti in upam, da ga bo tudi trenutna politična opcija bolj uporabljala.« Stojan Petrič, Kolektor Group

6

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

Detajl iz prve vrste: direktorji v pričakovanju 45. podelitve.

V prvem filmu so se otroci izka­ zali za nedolžne optimiste.

Med prireditvijo je bilo rečeno, da je nekdo parkiral avtomobil v preddverju Cankarjevega doma — šlo je za novo Škodo Octavio.


Osem nagra­ jencev zastopa vrednote opti­ mizma – in prav zato uspeva.

»Le pozitivni duh nas lahko spravi naprej. Taka melanholija ne vodi nikamor. Če se ne bo nekaj spremenilo, nam res slabo kaže.« Janez Bijol, Bijol

»Optimizma smo se držali od samega začetka in ga vnesli tudi v kulinariko. Sporočilo dogodka je zelo pomembno, saj v teh časih potrebujemo pozitiven pogled v prihodnost.« Jerneja Kamnikar, Vivo Catering

Frenk Tavčar (Porsche Slovenija), Ale­ ksander Vrtač (Avtohiša Vrtač) in Petr Podlipny (Škoda Slovenija) ponosno predstavljajo novo Škodo Rapid.

Zasnova in produkcija posebne izdaje revije Glas gospodarstva

HomeCHEF vgradna pečica BO 9950 AX

PEČICA Z EDINSTVENIM ELEKTRONSKIM UPRAVLJANJEM. Pečica, polna znanja!

Izdajatelj: GZS, Dimičeva 13, Ljubljana Odgovorni urednik: Igor Savič Izvršni urednik: Matevž Straus Avtorja intervjujev z nagrajenci: Matevž Straus in Maja Gaspari Produkcija in oblikovna zasnova: PM, poslovni mediji d.o.o. Trženje oglasnega prostora: BJM d.o.o., vesna.bizjak@bjm.si, 031 391 602 Grafična zasnova: Zoran Pungerčar Tisk: SCHWARZ PRINT d.o.o.

Pečica HomeCHEF v svoji revolucionarnosti združuje znanje kuharskih mojstrov z uporabniku prijazno tehnologijo. Velik barvni TFT zaslon poenostavlja izbiro nastavitev s preprostim drsenjem po menijskih sklopih, največjo prednost pečice pa predstavlja patentirano koračno pečenje STEPbake, ki omogoča vnaprejšnjo nastavitev sprememb temperature, načinov ogrevanja in vmesnih časov pečenja za izbrano jed.

www.gorenje.si

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

7


Andrej Gradišnik, Metal Ravne d.o.o., Skupina SIJ – Slovenska industrija jekla

Koroška železarna ni več grdi raček Andrej Gradišnik – poslovnež, ki je osvojil osemtisočaka, je že od mladih nog zaljubljen v gore. Osvajanje vrhov pa mu je domače tudi v poklicnem življenju. Dobro vodenje, v Sloveniji preredka prilagodljivost in grajenje na tradiciji železarstva so iz nekdanjega koroškega črnega račka ustvarili uspešno podjetje.

Soočamo se zelo slabimi časi za gospodarstvo, govori se morebitni pomoči iz tujine. Kaj je vaš nasvet drugim podjetnikom? Skrbi me pesimizem ljudi, ki vodijo slovensko gospodarstvo, da ne omenjam politike. To mi ni všeč. Nikomur ni lahko, a pesimizma je preveč. Treba se je boriti. Žal gospodarske razmere pri nas niso dobre. Vedno znova prihaja do novih obremenitev podjetij, kar nam zmanjšuje konkurenčnost. Da obremenitev dela sploh ne omenjam. Menedžment pa je tisti, ki mora v vseh okoliščinah poslovati tako, da živi podjetje malo boljše kot druga podjetja. Samo to je recept v časih recesije. Naše vodilo je: naše plače morajo biti višje kot v naši panogi in v naši regiji. Ljudje morajo biti zadovoljni in raje delati pri nas kot drugje. Na trgu pa moramo biti malo boljši, kot so drugi. Ne smemo se zanašati na slovenski trg, ker je premajhen. Če se le malce potrudimo, bomo zagledali tudi tisto luč na koncu predora, za katero pravijo, da je ni.

Največ je vredno, ko sodelavci ne uresničujejo mojih napotkov, ampak razmišljajo s svojo glavo in dajo zraven še malo srca. 8

Podjetje vaše velikosti ima v kraju, kot so Ravne, močan vpliv. Ja, je največje podjetje v koroški regiji, ne le na Ravnah. Glede na to, da podjetje v glavnem prodaja po svetu, lokacija na Koroškem ni slabost. Smo blizu Avstrije, a daleč od Ljubljane. Korošcem je veliko bolj udobno iti v trgovino v Celovec kot v Ljubljano. Ste lokalpatriot? Ja, vsi Korošci smo lokalpatrioti. (smeh) Kakšni delavci pa so Korošci? Korošci so zelo dobri delavci. Naša dejavnost ima na Koroškem skoraj 400-letno tradicijo – tudi moj oče je denimo delal v železarni. Moj sin, ki je danes star 12 let, pravi, da bo delal v železarni. Skozi stoletno tradicijo se je razvilo bogato znanje in se prenaša iz roda v rod. To je največ, kar ima naše podjetje. Ima pripadne ljudi z veliko znanja in iz-

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

kušnjami. Je pa treba tudi odkrito povedati – na Koroškem ljudje nimajo prav veliko možnosti za zaposlitev, ker smo, kot rečeno, preveč odmaknjeni od preostale Slovenije. Po kakšnem ključu potem izbirate svoje ožje sodelavce? V glavnem so moji ožji sodelavci tisti, ki so zrasli z železarno. Izjemoma kak sodelavec pride od drugod. Imamo na primer finančnega direktorja, ki je Ljubljančan, a si je zgradil hišo na našem koncu in bo ostal pri nas. Lahko rečem, da imamo zelo dobro vodstveno ekipo, v kateri ni zelo izstopajočih posameznikov, ampak v njej vlada zelo dober timski duh. Ekipa lahko skupaj naredi zelo veliko. Vemo, da v jeklarski industriji vladajo zelo veliki globalni jeklarji. Kako preživeti in uspeti v takšni industriji? Poleg tega, da imamo potrebno znanje, smo tudi nekoliko manjši, zaradi česar smo bolj prilagodljivi. Naša odzivnost je zato predvsem v težkih časih hitrejša. Ker naši ljudje razumejo razmere, se tudi lažje prilagajamo situacijam. Slovenci nismo znani po prilagodljivosti. Zaradi starosti panoge in dolge tradicije je bilo prilagodljivost in prožnost na Ravnah še toliko težje razviti. V to so nas prisilile razmere v začetku devetdesetih, ko je z razpadom Jugoslavije takratna Železarna Ravne čez noč izgubila 90 odstotkov trga. Ker drugih možnosti ni bilo, smo se morali obrniti navzven in naučiti nekaj novega. To filozofijo zdaj vzdržujemo, ljudje so jo sprejeli. Poskušamo delovati kot družina. Torej se Kitajcev ne bojite? Tudi oni prihajajo v Evropo, zato je zelo pomembno, da smo ves čas pred njimi. Kar pomeni, da imamo močan razvoj in ves čas razvijamo nove izdelke. Ko nas dohitijo pri nekem starem izdelku, gremo


Po službi šport? Da. Že v mladosti sem bil zelo aktiven alpinist, gore so mi pomenile več kot študij in šola. Z leti se to spremeni, a navsezadnje spoznaš, da je šport odličen za polnjenje baterij. Zdaj se spet vračam v gore. Lani sem bil prvič na osemtisočaku, v zimskih mesecih pa se pogosto s turnimi smučmi in čelno svetilko na glavi spustim s Pece. Tudi družinske dopuste preživljamo aktivno, največ smučamo in prosto plezamo. Družina torej razume alpinistični duh, ki vaš žene v visoke gore. Zlasti žena, ki pozna razmere, je vedela, da pri vzponu na Broad Peak v gorovju Karakoram ni šlo za nenevaren vzpon. Otroci pa so le opazili, da me »teden dni« ni bilo doma. (smeh) Vseeno so si vsi oddahnili, da je bilo vse v redu. V Himalajo ste šli še z drugimi zagnanimi Korošci. Pred 30 leti se je rodila ideja o Koroški 8000, a se potem ni nikoli uresničila. Vmes so fantje že bili na osemtisočaku, vendar nikoli kot koroška odprava. Pred dvema letoma pa so me povabili k projektu. Obljubil sem jim le pomoč, a so se kar odločili, da moram z njimi. To je bil dogodek, ki so ga spremljali vsi na Koroškem. Kaj vam pomeni nagrada GZS? Da je nekdo opazil, da smo v Metalu spet naredili velik korak. Opazili so, da smo spet veliko vlagali, rasli po svojih zmožnostih, da dosegamo zelo solidne rezultate tudi v hudi krizi in da so delovna mesta varna. Ta nagrada je tudi priznanje temu, kar smo tudi sami začeli opažati – da železarna oziroma Metal Ravne postaja ponos Korošcev, ne pa grdi raček, kar je bila ob razpadu Jugoslavije.

mi naprej z novim. V zadnjih petih letih smo ogromno – 120 milijonov evrov – vložili v investicije, ki omogočajo nove, drugačne, boljše izdelke. Ves čas razvijamo nekaj novega tako z vidika nadgrajevanja znanja kot z vidika investicij in s tem bežimo pred tistimi, ki prihajajo.

Kakšno vlogo bi po vašem mnenju lahko imela Gospodarska zbornica Slovenije pri uspešnih zgodbah? Zadovoljen sem, ko berem, kako v Gospodarski zbornici Slovenije razmišljajo. Opozarjajo na prave stvari, se pravilno odzivajo, a jim izvršna oblast žal ne prisluhne dovolj. Tudi nagrada za inovativnost, ki jo podeljuje GZS, je koroški regiji dala zagon – podjetjem je všeč, da jih nekdo opazi in nagradi.

Omenili ste izobraževanje zaposlenih … Med študijem sem imel štipendijo Železarne Ravne – tudi danes podeljujemo veliko štipendij, vsako leto razpišemo 40 novih. Podpremo tudi vsakega delavca, ki izrazi željo po izobraževanju. Brez znanja namreč ne moreš biti prožen. Naložba 120 milijonov v naprave ne pomeni nič, če ne razvijaš tudi znanja za uporabo teh naprav. Kako poteka vaš delovni dan? Različno. V obdobjih, ko je več dela ali ko se kaj zalomi, so delovniki zelo dolgi. Osemurnega ni. So pa tudi obdobja, ko vse teče, kot mora. Takrat se poskušam čim manj vpletati v delo drugih in se ukvarjam s strategijo za prihodnost. Tako sodelavci ne uresničujejo mojih napotkov, ampak razmišljajo s svojo glavo in dajo zraven še malo srca. To je vredno največ.

Moj sin, ki je danes star 12 let, pravi, da bo delal v železarni.

Ali vas prav razumem – od oblasti pričakujete več optimizma in več posluha? Vsekakor več optimizma. Ljudem je treba dati upanje. Oblast mora prisluhniti stroki in seveda izpeljati reforme. Slovenija je bila dežela, ki je zelo veliko obetala. Pred desetletjem, dvema smo bili nanjo ponosni. Danes nam je vsem malo nerodno, da smo Slovenci tako »smotani«. Svojo priložnost bomo zakockali, če ne bomo nekaj naredili. Če ne bomo vzeli države in gospodarstva v svoje roke, bomo spet hlapci.

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

9


Marjana Lavrič Šulman, Futura DDB d.o.o.

Optimizem je sistemsko zanemarjen Tudi Marjano Lavrič Šulman smo prosili, da na snemanje intervjuja prinese osebni predmet – a bi zapestnico, ki ji jo je podarila babica, nosila ne glede na naša navodila. Skoraj nepretrgano je namreč z njo že od šestnajstega leta. Kot pravi, se je v vseh teh letih oglaševalski prostor, v katerem deluje, zelo spremenil – kljub spremembam pa se zdi, da je Slovenija, vsaj kar se tiče povečanja spletnega oglaševanja, še vedno v čakalnici. Kaj vam pomeni nagrada GZS? Ogromno. Ob novici sem bila res presenečena. Samega sebe nikoli ne vidiš z očmi nekoga drugega. Ker ne delaš stvari, da bi te nekdo opazil. Naš cilj nikoli ni bil »osvojiti naziv agencija leta«, nikoli ni bil naš cilj, da v hišo pripeljemo toliko in toliko mednarodnih nagrad. Naše vodilo je samo: za svoje kliente delajmo najbolj strokovno, kot znamo. Če bodo naše stranke delale dobro, pomeni, da bomo mi delali dobro. Zdi se mi zelo lepo, da je to opaženo tudi drugje.

Lahko v prihodnosti pričakujemo več ali manj oglaševanja? Komunikacije ne bo manj. Tudi oglaševanja ne, samo njegova struktura se bo spreminjala. Pozna pa se upad tiskanih oglasov, v Sloveniji je ta najbolj opazen. Televizija je zaradi krize presenetljivo malo izgubila. Še vedno se večina proračunov seli na televizijo, ne glede na to, da že vsaj pet let govorimo, kako bi morali oglaševanje preseliti na splet. Lani je bila investicija v spletno oglaševanje za 70 odstotkov nižja kot v letu 2011. To se mi ne zdi logično.

Kaj je Futura DDB? Oglaševalska, marketinška ali komunikacijska agencija? To je zelo akademsko vprašanje, je pa res, da je dobro znati definirati okolje, v katerem delaš. Navzven se zdi, da gre za klasično oglaševanje, dogodke, opremo prodajnih mest, delovanje na spletu. A to je le vrh ledene gore. Da se do njega dokoplješ, se je treba ukvarjati s celim procesom, izdelkom ali storitvijo. Zdaj na naše delo gledamo kot na poslovne rešitve. S stranko moramo namreč sodelovati že v razvojni ali procesni fazi poslovnega dela, šele pozneje pridemo do komunikacijskih rešitev in potem do končnega oglasa. V strukturi našega posla je klasičnega oglaševanja, kjer na koncu vidiš tridesetsekundni spot, čedalje manj. Veliko bolj pomembne so tiste vsebine, kjer pridemo v stik z uporabnikom. To pa so dogodki, prodajno mesto ali pa delovanje na spletu. Zanimivo vprašanje ... Ja, kaj pa vem, kaj smo! (smeh) To je navsezadnje tudi vprašanje enosmernosti in dvosmernosti komuniciranja v oglaševanju ... Tukaj vprašanja ni več. Že dolgo sem v tem poslu in ta se je zelo spremenil. Ne gre le za razlaganje in monolog z naše strani, gre za pogovarjanje. Komunikacije ne moremo nadzorovati. Lahko pa jo spremljamo in poskušamo nanjo malo vplivati. Smo se pa že davno naučili, da je treba glas uporabnika slišati, upoštevati in sprejeti. Dvosmerna komunikacija je nesporna.

10 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

Res je, že nekaj časa se govori, da naj bi spletno oglaševanje v bližnji prihodnosti absolutno prevzelo vodstvo pred drugimi oblikami oglaševanja. To je že pet let mantra. In se mi zdi, kot da smo Slovenci v čakalnici. V nasprotju z zahodnim trgom se naš trg ne odziva predvidljivo. Odstotek ljudi, ki gredo storitev ali stvar pred nakupom preveriti na splet, je tolikšen kot kjerkoli drugje v primerljivem svetu. Konverzija, da bi se torej tudi oglaševanje preselilo na splet, pa se pri nas ne zgodi. Ne vem, zakaj je tako. Res, ne vem. Je pa nenavadno.

Leta 1991 smo Slovenci imeli voljo, energijo, optimizem.

Celotno področje oglaševanja pa je v precejšnji krizi, kajne? Tu vidim dve težavi. Ob krizi se najprej skrčita dve področji investicij – eno je izobraževanje, drugo pa je vlaganje v trženje oziroma oglaševanje. Junija 2012 se je v Sloveniji zgodil neverjeten »zastoj«. Bilo je, kot bi ugasnili komunikacijski gumb. Pri večini strank je opazna neka panika, strah. S čakanjem drug na drugega pa se držimo v šahu. Situacija prav dolgo ne more ostati taka. Kljub krizi, sodeč po nagradi, pri vas ni tako slabo? Naše podjetje se vsekakor trudi. Vedno smo sledili usmeritvi, da moramo vse prebroditi skupaj. Upam, da nas bo ta vrednota pripeljala tudi skozi


Pazim, da slabe volje ne stresam naokrog. to obdobje. Zdajšnje gospodarsko ozračje ni dobro. Po drugi strani ni bilo dobro niti leta 1991. A razlika je v odnosu. Takrat smo Slovenci imeli voljo, energijo, optimizem. Zdaj pa vsi samo tarnajo, vse je samo grozno, nič se ne da. Optimizem je zelo pomembna vrednota, da se kaj sploh premakne. In ta vrednota je danes sistemsko zanemarjena. Kakšno vlogo pa lahko pri zgodbah o uspehu igra GZS? Gospodarska zbornica Slovenije lahko premakne zelo veliko. Zelo velik pomen GZS vidim v izobraževalni vlogi oziroma v njenem prispevku, da se svet vrednot premakne iz pesimizma, črnogledosti, tarnanja v nekaj, kjer se učimo iskati pozitivne stvari in v skladu z njimi tudi ravnati. Tu je veliko prostora in odlično bi bilo, če bi ga zasedla GZS. Pa reciva še kaj o zaposlovanju. Katere so lastnosti dobrega delavca? Pred kratkim smo imeli na obisku študente iz projekta Služba mene išče, ki so postavili isto vprašanje. Zagotovo je nujen življenjepis, ki pusti vtis. Odločilen pa je pogovor. Pri osebnem pogovoru so v ospredju lastnosti, ki jih iščem pri ljudeh: radovednost, razgledanost, dvom. Iščem ljudi, ki si upajo biti kritični, vedeti več. V končni fazi je formalna izobrazba manj pomembna kot te lastnosti. Vaše podjetje je znano po štirih pravicah oziroma svobodah vaših zaposlenih. Naše pravice se mi zdijo super in smo jih z navdušenjem povzeli po skupini DDB. Gre za delovno okolje, ki je tako, da se v njem ljudje najbolje razvijajo in delajo najboljše. Ena je pravica do napake. Nič ni narobe, če kdaj »kiksneš«. Ne sme biti konec sveta, mora pa biti priložnost, da se iz tega kaj naučimo, da ne ponavljamo napak. Ta svoboda je izjemno pomembna. Sledi pravica, da imaš urejeno delovno okolje. Ne glede na to, da smo nekonformna pisarna in imamo drugačne delovne čase, mora imeti vse neko smiselno strukturo. Pravica do delovnega okolja brez strahu je povezana s pravico do napake. Največji strah med zaposlenimi je ravno ta, da bo zaradi napake konec njihovega obstoja v tem okolju. Zadnja pravica pa je najbolj abstraktna: vsak ima pravico biti tak, kot je, in to dovolimo. Res smo ekipa zelo različnih ljudi, v eni točki pa smo si zelo

podobni. To so tiste vrednote, ki jih želimo imeti. Mislim, da je zato Futura tako kompaktna. Imamo neke osnovne vrednote, strinjamo se, da brez medsebojnega spoštovanja ne bo šlo. Pomembni so dostojanstvo, poštenost in humor. Že ste omenili drugačne delovne čase – ostajate dolgo časa v pisarni? Moj urnik uravnava otroški vrtec. Najpozneje deset minut do petih mi mora vse pasti iz rok, da tečem čez cesto po otroka. Kar pa ne pomeni, da pozneje ne delam. S prenosnimi napravami si nismo olajšali življenja, ampak ga samo pospešili. Kaj naredite, ko je vsega preveč? Posebnega rituala nimam. Pazim pa, da slabe volje ne stresam naokrog.

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 11


Emil Marinšek, MAREMICO, d.o.o.

Krojaško oblikovana ležišča Slovensko podjetje, ki se je najprej usmerilo v izdelovanje vodnih postelj, je zaradi iskanja novih tržnih priložnosti hitro začelo razvijati še postelje, narejene po meri. Kakovost pa je tista, ki je podjetje popeljala tudi na tuje – nič nenavadnega, saj Emil Marinšek najbolj uživa v delu z ljudmi in inovacijah. Na kakšnih vzmetnicah spimo Slovenci? So primerne za naše zdravje? Smo v povprečju. Spalna kultura v Evropi je višja na severu. Tam se odločajo za precej kakovostnejša ležišča in menjajo jih veliko pogosteje. Na Nizozemskem je povsem normalno, da ljudje vsakih 10 let zamenjajo ležišče in da to stane tisoč evrov. V Sloveniji to ni običajno. Pri nas kupujemo ležišča srednjega razreda in za daljše obdobje. Slovenci imamo, glede na to, da smo geografsko relativno na jugu Evrope, solidna ležišča, lahko pa bi seveda imeli še precej boljša. Zakaj ravno ta dejavnost – vodne vzmetnice, modularna ležišča in vzglavniki? Študiral sem računalništvo in moje prvo podjetje je bilo računalniško. Ampak v računalništvu mi hitre spremembe, vedno novi modeli in odvisnost od tujih korporacij, ki ves čas bruhajo nove modele, niso bili všeč. V panogi ležišč v Evropi pa je ogromno podjetnikov in to zelo uspešnih. Poleg tega je v tem poslu zelo malo korporacij. Na začetku smo vodne postelje uvažali in prodajali pod lastno znamko. Ko smo dosegli ustrezno ekonomijo obsega, smo začeli lastno proizvodnjo. Prehod je bil zelo lahek, ker smo že prej imeli lastno znamko. Ko smo zbrali dovolj samozavesti, smo začeli izdelke izdelovati v Sloveniji. Danes te postelje izvažamo. Zadovoljen sem, da sem se iz računalništva preusmeril v panogo ležišč, ker za ljudi naredimo veliko dobrega. Lepo je srečati človeka, ki reče: »Joj, kako zdaj dobro spim.« Vaša ležišča ne sodijo v najnižji cenovni razred. Kako kupce prepričate o vložku prav v vaše ležišče? Odločitev za višji cenovni razred je bila načrtovana. V Sloveniji delati izdelke in konkurirati s ceno ni smiselno. Praksa kaže, da se moramo v Sloveniji specializirati za tržne niše in tam biti dobri. Žal sicer izhajamo iz bolj »revne« panoge – spalna industrija tudi v svetu ni prav zelo bogata. Kupcev, ki bi bili pripravljeni plačati več, pa je povsod po svetu dovolj, če le imaš prave argumente.

12 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

Zavedati bi se morali, da BDP ustvarja gospodarstvo in da brez uspešnega gospodarstva lahko pozabimo na socialo, šolstvo, zdravstvo, kulturo ...


Začeli ste z vodnimi posteljami. Zakaj ste se odločili še za modularna ležišča? Vodne postelje zaradi povsem psiholoških vzrokov ciljajo samo na 20 odstotkov ljudi, vsi drugi niso še nikoli spali na njih, a imajo kljub temu odklonilen odnos do njih. Ogromno je tudi stereotipov. Ko smo ugotovili, da znamo odlično izdelovati vodne postelje, smo se odločili narediti kaj za klasična ležišča. Naša razvojna ekipa je razvila modularno ležišče, izdelujemo ga za vsakega uporabnika posebej glede na njegove telesne značilnosti in spalne navade. V tem smo unikatni.

Delujeva kot partnerja, večino odločitev sprejmeva skupaj, na pomembna poslovna potovanja greva skupaj. Njegove inovacije so veliko pripomogle k našim uspehom. Kakšen je recept za premagovanje stresa? Čim več prostega časa z družino, športov, hobijev. Še boljše pa je, če odpraviš vzroke stresa. V zadnjih letih je to kar težko, saj se razmere na trgu zaostrujejo, delati moramo več, položaj je negotov, investicije so vse bolj tvegane. Veliko dela ne pomeni nujno stres. Stres se pojavlja ob negotovih situacijah, zaradi katerih si zaskrbljen. Zdaj je cela država nervozna, vsi so pod stresom. Včasih so bili menedžerji pod stresom, pa delavci umirjeni. V konjunkturi so bili pod stresom delavci in menedžerji precej manj. Zdaj pa smo bolj ali manj skoraj vsi.

Ležišče, razvito za vsakega posameznika? Ja, naše ležišče je narejeno po meri. Trgovec v salonu stranko izmeri kot pri krojaču. Pošlje nam izpolnjen obrazec, mi pa za to stranko naredimo unikatno ležišče, ki je z imenom stranke v tednu do dveh denimo na Nizozemskem. Imamo koncept, ki je unikaten in se razlikuje od vseh drugih konkurentov. Poleg tega imamo razvit poslovni model, ki omogoča poslovanje brez zaloge. Trgovec nam ležišče plača, ko mu ga plača stranka, torej ima z nami vedno pozitiven finančni tok. To je v teh časih zelo pomembno. Inovacije imajo v vaši dejavnosti zelo velik pomen. V katero smer se razvijajo ležišča – kakšni so trendi? Smernice vodijo v individualizacijo ležišč, zato opažamo, da smo šli v pravo smer. Imamo ležišče, ki je narejeno po meri. Trenutno je v Evropi že sedem podjetij, ki pri svojem delu pomerijo stranko. A ta podjetja nato iz zaloge izberejo za stranko najprimernejše ležišče. Je pa tudi že nekaj podjetij, ki različno kombinirajo in spreminjajo ležišče. Čeprav nismo edini na trgu, imamo popolnoma svoj princip. Kaj pa zaposleni? Kako skrbite za motivacijo in pripadnost zaposlenih? Dobri odnosi so na prvem mestu. To zaposleni zelo cenijo. Poleg tega smo od Pipistrela povzeli sistem za inovacije – vsako inovacijo, ki jo prijavijo zaposleni, nagradimo s simboličnim zneskom. Inovacije zbiramo in ob koncu leta nekaj najboljših, ki so tudi uporabne, nagradimo. V prvi fazi prijave torej nagrado dobi vsak, tudi če inovacija ni uporabljena. Za inovacijo štejemo vse, kar omogoča spremembe, koristne za podjetje – tudi če gre le za izboljšanje delovnega okolja. Tako naberemo nekaj deset idej na leto. Lepo je videti, ko tudi od novega študenta, ki gleda na delo s svežimi očmi, dobiš dobre predloge. Pri inoviranju ima veliko vlogo tudi vaš brat. Seveda, je glavni razvojnik podjetja. Večino izdelkov je razvil ali inoviral. Že od začetka sva skupaj.

S seboj imate fotoaparat. Sklepam, da je to vaš največji, najljubši hobi. Eden izmed hobijev. Imam jih veliko. Jadranje, potapljanje, deskanje na snegu, pohodništvo, potovanja. Fotografija je povsod zraven – nad vodo in pod njo. Kaj najraje fotografirate? Popotniške motive. Fotoaparat je vedno z mano. Razstavljam jih doma – vedno se vrtijo na zaslonih, na računalniku, televiziji.

Včasih so bili menedžerji pod stresom, pa delavci umirjeni. V konjunkturi so bili pod stresom delavci in menedžerji precej manj. Zdaj pa smo bolj ali manj skoraj vsi.

Kaj vam pomeni nagrada GZS? Nagrada je priznanje za vsa leta, ko delaš cele dneve. Vedno je lepo, ko te nekdo pohvali – ne pomeni pa, da bo zdaj sledil nov poslovni uspeh. Še vedno bomo morali trdo delati in še bolj paziti, da nagrado upravičimo. Glavna nit letošnjih nagrad GZS so pozitivne zgodbe o uspehu – kako v Sloveniji ustvariti več zgodb o uspehu? Mediji, mediji, mediji. Bral sem statistiko ameriških medijev, pa mislim, da naši niso veliko drugačni. V eni uri programa je kar 58 odstotkov slabih novic. Pozitivnih novic je minimalno. Mediji vedo, da z negativnimi novicami držijo ljudi pred sprejemniki, to pa izkoriščajo za večjo gledanost. Ampak dolgoročno to ni prava pot. Kako pa lahko pri ustvarjanju zgodb o uspehu pomaga Gospodarska zbornica Slovenije? Mislim, da se Gospodarska zbornica Slovenije trudi pri ustvarjanju zgodb o uspehu in podpori gospodarstvu. Žal pa mediji in ljudje pogosto vidijo v gospodarstvu in tudi v GZS »tajkunske« zgodbe, kar je povsem napačna predstava. Zavedati bi se morali, da BDP ustvarja gospodarstvo in da brez uspešnega gospodarstva lahko pozabimo na socialo, šolstvo, zdravstvo, kulturo ...

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 13


Petra Melanšek, VIVAPEN d.o.o.

Pisala, ki pišejo zgodbo o uspehu Petra Melanšek, direktorica celjskega Vivapena, sodi med tiste ženske, ki jim uspe združiti dve področji – družinsko in poslovno. Navsezadnje ju zaradi družinske narave podjetja združuje že od svoje mladosti – 18 let po očetovem prejetju nagrade GZS je to priznanje prejela tudi sama. Kaj je odlika dobrega pisala? Razvili smo svoj dovajalni sistem za črnilo in to nas dela drugačne od tekmecev. To je v nalivnem peresu ali rolerju zelo majhen delček, ki se ga skoraj ne vidi, saj je pod konico. Je pa kot motor v avtu ali srce v človeškem telesu. Skrbi za pravilen pretok črnila iz črnilnega vložka na konico pisala in na koncu na papir oziroma podlago. To znanje nas loči od konkurence. Proizvodnja pisal ... zakaj ste se odločili za to panogo? Naše podjetje je družinsko. Oče ga je ustanovil leta 1967, a se je sprva ukvarjal predvsem z brizganjem plastike ter izdelavo orodij za brizganje plastike. Kot kooperant Aera se je prvič srečal s črnilnimi vložki in jih za Aero tudi izdeloval. To je bil prvi korak k pisalom. Črnilni vložek je namreč nujno potreben element, da pisalo piše. Ta know-how je oče razvijal naprej. Sprva je začel izdelovati posamezne dele za pisala, leta 2003 pa smo začeli za poslovnega partnerja razvijati svoja pisala. Takrat smo tudi prvič naredili povsem svoje pisalo – od začetka do konca. Zakaj je vaše podjetje tako uspešno? Se da izpostaviti eno stvar? Ker poskušamo združiti vse skupaj: ekonomsko in gospodarno usmerjenost s skrbjo za sodelavce. Ker povezujemo tudi naše zunanje partnerje, dobavitelje in kupce z našimi ljudmi ter vedno poudarjamo timsko delo. To nas dela močnejše. Ves čas smo se morali boriti, se dokazovati. To pa lahko narediš samo z dobrimi, inovativnimi izdelki. Ne mine dan, ko se ne bi v proizvodnji nekaj novega zgodilo, ali pri izdelkih ali pri procesih. Pomembno je biti odprt, prilagodljiv, inovativen in držati obljube. Kdo so vaši največji tekmeci? To so evropska podjetja, čeprav je pritisk z vzhoda bil in je še vedno zelo velik. Ko se je začela tranzicija, bi lahko začeli tudi z množično proizvodnjo poceni izdelkov, a smo se raje odločili za kakovost, držimo svojo raven in poskušamo pri tem vztrajati. To je bila pravilna odločitev, saj se k nam vračajo tudi podjetja, ki so nas zamenjala zaradi cene. Ka-

14 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

kovost je za kupca pomembna. V Sloveniji nimamo tekmecev, enega imamo v Avstriji, največ pa seveda v Nemčiji. Verjetno ste že zgodaj začeli delati v podjetju? V podjetju delam 21 let, pridružila sem se mu pri 19 letih. Tudi mami sodeluje. Tega nisem načrtovala, kot otroka me je namreč jezilo, da je bil oče veliko v podjetju in se mi je zdelo, da ga to po svoje oddaljuje od nas. Ampak ko se sam znajdeš v takem položaju, te podjetje potegne, preprosto ga vzljubiš. Na začetku se zaradi staršev poskusiš čim bolj poistovetiti z njim, potem pa postane del tebe. Podjetje ti zleze pod kožo in postane način življenja, ne samo služba. Kakšen je danes, po 21 letih dela v podjetju, vaš delavnik? Zelo različno. Veliko se dogaja v podjetju samem, zelo malo sem na poti, kar bi bilo sicer nujno, vendar zaradi pomanjkanja časa ne utegnem. Vse se začne ob sedmih zjutraj, konča pa takrat, ko mislim, da so vsa dela za tisti dan narejena. Poslujemo z veliko komitenti po svetu. Ko začnem delati, so na Daljnem vzhodu že v službi, ko pa bi pri nas lahko končali, se zbudijo Američani. Povprečno je moj delovnik dolg deset ali enajst ur, včasih tudi več. Ne glede na to pa sem štiriindvajset ur na dan povezana s podjetjem. Še vedno pa morate ločiti delo od zasebnega življenja. Je to zaradi družinskega podjetja težje? Mislim, da je težje. Že pri nedeljskem kosilu se denimo pogovarjamo o podjetju. Imam 20-letnega

Povprečno je moj delovnik dolg deset ali enajst ur, včasih tudi več. Ne glede na to pa sem štiriindvajset ur na dan povezana s podjetjem.


sina, ki že spremlja podjetje, ve, kaj se dogaja in ni izključen. Je pa res, da se poskušam takrat, ko sem doma, čim bolj posvetiti družini. Nekoč ste dejali, da je sin posel vašega življenja ... Verjetno je bil pomemben del vašega prostega časa. Zagotovo. Sin je že drugo leto v Ljubljani. Ko je odšel od doma, mi je dejal, da ve, da bom čas, ki sem ga prej namenila njemu, zdaj posvetila podjetju. Letos sem si naložila, da vsaj del tistega časa, ki sem ga prej posvetila njemu, namenim sebi. Da se malo sprostim in prezračim glavo. Kolikor se le da, se ukvarjam športom, poskušam si vzeti čas trikrat na teden. Tudi z najbližjimi prijatelji se poskušam srečevati. Lahko bi rekli, da sodite v generacijo sodobnih žensk, ki združijo podjetništvo in družino. Ne gre za ali–ali, ampak oboje. Lani me je poklicala novinarka in vprašala, kaj je posel mojega življenja. Hotela mi je dati pet minut,

a časa za razmislek nisem potrebovala. To je Luka. Zdaj je samostojen fant in sem zelo sem ponosna nanj. To je za starša največje zadovoljstvo. Umetnik moraš biti, da vse skupaj združiš, a se da. Prosili smo vas, da na intervju prinesete osebni predmet. Kaj ste prinesli? Angelčka. Pa nima nobene zveze z vero. Oče je hodil na poslovne poti in z njih vsakič nekaj malega prinesel. Nekoč je prinesel angelčka s posvetilom in mi ga podaril kot figurico za srečo. To sem vzela dobesedno in od takrat je vsak dan z mano. Imam ga v avtu v posebnem predalčku. Sin je športnik, in če ima tekmovanje, je angelček v moji roki. Tudi na strateško pomembnih sestankih je z mano. Ko sem doma povedala, da naj bi na snemanje prinesla osebni predmet, je sin, ki me najbolj pozna, vedel, da bom s seboj prinesla bodisi njegovo fotografijo bodisi angelčka. Verjetno so bili družinski člani tudi prvi, ki ste jim povedali za nagrado. Najprej je zanjo izvedel oče, ker ima pisarno nasproti moje. Tudi on je leta 1995 prejel to nagrado in spomnim se, da je takrat vedno poudarjal, da taka nagrada v gospodarstvu veliko pomeni. Takoj za očetom pa sem poslala SMS še sinu in mami. Kaj pa vam pomeni taka nagrada? Zelo sem ponosna. Vesela sem je predvsem zato, ker sem s tem dokazala, da so usmeritev, strategija in način vodenja podjetja, ki so mi ga predali, pravilna. Je pa tudi zaveza še naprej se truditi delati dobro oziroma še boljše, da upravičim dano zaupanje. Kako ustvariti več dobrih zgodb o uspehu v Sloveniji in kako lahko pri tem pomaga GZS? Mislim, da je zgodb o uspehu kar precej, ampak mogoče se niti ne želijo izpostaviti. Gospodarska zbornica Slovenije ima stik s podjetji, ki so dobra, ki so obetavna. Ni treba, da govorimo o velikih zadevah, preskokih, saj lahko nekdo v letu dni posel hitro ustvari, v naslednjem letu pa ga ni več. Bolj pomembno je, da se sledi tistim, ki so konstantni in idejno močni. To, da Gospodarska zbornica Slovenije spodbuja tudi inovacije, je zame in za naše podjetje velika prednost. Inovativnost je vsekakor ključ do uspeha. Gospodarska zbornica Slovenije se vsekakor trudi povezovati podjetja in prepoznati dobra med vsemi, ki bi jih bilo treba motivirati. Takšna nagrada je vsekakor zelo pomembna spodbuda in čast. Bilo pa bi dobro, če bi se podjetja med seboj bolj povezovala. Pri tem se lahko GZS trudi kolikor želi, a če na strani podjetij ni posluha ali pripravljenosti, je ves trud zaman. Zbornica bi prav tako lahko pomagala podjetjem tudi na področju zakonodaje, saj lahko uspeš na tujem trgu, doma pa se moraš še vedno zelo bojevati za preživetje.

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 15


Janez Novak, RLS merilna tehnika d.o.o.

Kaj sploh mi tukaj delamo? Janezu Novaku elana ne zmanjka – zdi se, da na svoje delo gleda kot na ustvarjalno igro, v kateri zmaguje. Po zmagovalni poti hodi skupaj z angleškim podjetjem Renishaw, kateremu je prodal polovico podjetja in s tem pridobil trge, za katere je bil sam premajhen. Za zgodbe o uspehu ima preprost recept: če vsega ne moreš narediti sam, boš pa ja našel koga, ki bo ustvarjal s tabo.

šel koga, ki bo ustvarjal s tabo. To je pošten odnos. Tudi on je razmišljal tako.

Smo v gospodarski in politični krizi. Kaj pričakujete od oblasti? Po pravici povedano, se s tem ne ukvarjam veliko. Kar pa slišim, mi ni všeč. Slovenija je naša skupnost in vsi bi si zaslužili malo boljše vodenje države. Je pa seveda res, da imamo to, kar si zaslužimo. Če ne znamo imeti boljšega, bomo pač imeli to. Mene in podjetja razmere ne bremenijo toliko, ker večinoma poslujemo s tujino – so pa obresti na naša posojila nenormalno visoke. To je logično, ker tuje banke na nas gledajo kot na prepirljivce in kup nesposobnežev. Zakaj bi denar posojal nekomu, za katerega misliš, da ga ne bo nikoli vrnil? Druga zgodba pa je varčevanje – ne moreš varčevati pri revežih. Na državni ravni bi morali vendarle imeti malo več sočutja. Kako bi meni kot nepoznavalcu vaše panoge na kratko razložili, s čim se vaše podjetje ukvarja? Dobro vprašanje, saj se s tem ukvarjam veliko časa – kaj sploh delamo? (smeh) Še boljše – kaj bi morali delati, da bi še več prodali. Naše glavno poslanstvo je, da delamo senzorje. Naše napravice zaznavajo premike in zasuke česarkoli že – ker pa se v današnjem svetu vse premika, moramo premikati nadzirano. Naši senzorji se zato uporabljajo v specifičnih situacijah, recimo pri robotu, ki dela kirurške operacije, v napravah, ki točijo gorivo, v namakalnih napravah ali v ortopedskih pripomočkih. Skratka, povsod, kjer se kaj premika in je te premike treba nadzirati. Vaše delo so opazili tudi Angleži. So. Ko smo prvič predstavljali senzor, kjer en sam magnet določa lego osi, je bila to prava revolucija. Česa takega na svetu še ni bilo. A smo bili premajhno podjetje, da bi bili pomemben igralec v tem poslu. Niso nas jemali resno. Sir David McMurtry, solastnik podjetja Renishaw, pa je pokazal velik interes. Tako smo začeli delati skupaj. Pa je bilo čutiti kakšno nelagodje ob tem, da v podjetje spuščate tujca? Nanj ne gledam kot na tujca. Svet je vendarle okrogel. Če vsega ne moreš narediti sam, boš pa ja na-

16 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

Renishaw je imel trg, ki ste ga potrebovali, že pokrit. Sir David McMurtry je izumil senzor dotika in skupaj z gospodom Johnom Deerom že leta 1973 ustanovil podjetje Renishaw. Podjetje Renishaw je v partnerstvo vstopilo z globalno inženirsko prodajno mrežo, ki je ključna za uspešno prodajo izdelka. Z rastjo podjetja pa je raslo tudi število zaposlenih. Sodelujete pri izbiri vseh zaposlenih? Večinoma. Za proizvodnjo to sicer ni nujno, čeprav se trudim vse ljudi v podjetju poznati po imenih. Zdi se mi, da so zaposleni glavno gibalo podjetja. Pa je mogoče v Sloveniji najti odlične kadre? V Sloveniji se kar najdejo dobri kadri. Če na začetku še ni dober, ga pa naredimo dobrega. Kdor pride v pozitivno okolje, kjer se spoštujejo določene vrednote, se bo okolju prilagodil in postal odličen. Saj ne uspe vedno, ampak trudimo se.

Ko smo prvič predstavljali senzor, kjer en sam magnet določa lego osi, je bila to prava revolucija. Česa takega na svetu še ni bilo.

Bistvo vašega podjetja so znanje in inovacije. Nam lahko zaupate, kaj novega pripravljate? Kar smo imeli novega pokazati, smo pokazali lani na industrijskem sejmu v Hannovru, kjer smo bili nominirani za nagrado hermes. Z družino izdelkov, ki temeljijo na integriranem vezju – magnetnem linijskem slikovnem senzorju (MIS ASIC), smo precej pred tekmeci. Žal med končnimi kupci še ni poguma, da bi ga vgradili. Poskusili smo pri nekaj večjih družbah, a so previdne, saj smo preveč unikatni. Približno četrtino čistih prihodkov od prodaje namenite za razvoj. Za kakšna vlaganja gre? Dve vrsti vlaganj imamo. Prva so tista, ki temeljijo na aplikaciji obstoječega jedra, ki je mikročip v naši lasti in ki ga je treba vgraditi v končni izdelek po zahtevah naročnika. Tukaj je precej dela, saj so ti izdelki pogosto namenjeni za varnostno kritične razmere. Drugi del vlaganj pa so nova jedra. Tam,


kjer se dogovarjamo o novih načinih zaznavanja premikov in zasukov. To pa so seveda projekti, ki navadno trajajo dlje časa in pri njih običajno iščemo soinvestitorja. Pri zadnjem projektu je bila to Tehnološka agencija Slovenije, zdaj pa delamo na novih stvareh, ki jih bo sofinanciralo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Podjetje Renishaw pa tudi prispeva sredstva, ko vidi, da bo izdelek uspeh. Kakšen je delovnik direktorja tako razvojno usmerjenega podjetja? Vstanem in se odpravim s psom na Rožnik. Včasih peljem hčer v šolo, do devetih pa pridem v službo. Delam, dokler se izkaže, da je treba delati, približno do petih. Doma lahko delam naprej, saj se v Kaliforniji takrat šele zbudijo. S Kitajci pa tudi lahko komuniciram že ob šestih zjutraj. A moram paziti, da ne delam preveč. Delo vsekakor prinaša tudi užitek. V čemu pri svojem delu najbolj uživate? Najbolj uživam v rezultatih. (smeh) Ja, ko kaj uspe. Zelo žalostno bi bilo, če podjetje ne bi delalo dobro. Takrat je treba razmisliti in ukrepati. Če pa podjetje posluje dobro in so rezultati dobri, je prijetno delati. Kaj pa je prijetno početi v prostem času? Turno smučati. Bili ste prvi, ki je smučal z Jalovca s turnimi smučmi. Kdo je pa to rekel? Prebrali smo … To je bilo leta 1984, bili smo trije in takrat smo bili verjetno res prvi. Ampak ne bi preveč govoril o tem, da si ne bo kdo kaj mislil o meni ... (smeh) Kaj vam pomeni nagrada GZS? Lepo je, da te nekdo pohvali. Ko jo bom dobil, bom videl, kaj mi pomeni. Zdaj ne morem nič reči, je še nimam. (smeh) Mislim, da je prav, da se podjetje prepozna v nagradi. Ne morem je povsem ločiti od podjetja, saj je posledica skupnega dela.

Glavna nit letošnjih nagrad GZS so pozitivne zgodbe o uspehu – kako v Sloveniji ustvariti več zgodb o uspehu? Tako, da se ne zapiramo vase. Ne smemo iskati le tistega, kar znamo narediti znotraj svojega plemena. Svet je velik, svet je povezan, svet je »fajn«. Najdi si partnerja. Najprej pa moraš seveda nekaj znati. Moraš reči: jaz znam tole, ti pa tole, če bova stopila skupaj, bova naredila toliko več. Kakšno vlogo lahko pri tem igra Gospodarska zbornica Slovenije? Mislim, da je to, kar zdaj počne, čisto v redu. Da povezuje, da odpira poti, da pelje podjetnike po svetu. Jaz sem šel po svetu sam, nisem potreboval zbornice, ampak nismo vsi taki. GZS te lahko pelje v Indijo ali ZDA, Brazilijo. Tako lahko najdeš partnerja. V partnerstvo pa moraš seveda nekaj svojega prinesti.

Kdor pride v pozitivno okolje, kjer se spoštujejo določene vrednote, se bo okolju prilagodil in postal odličen.

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 17


Andrej Repše, ARMAT PROJEKT d.o.o.

Kmečka logika, ki uspeva Kljub velikemu upadu povpraševanja v gradbeništvu in zgodbam, ki so na panogo vrgle temno senco, podjetje Armat projekt posluje dobro in pomeni svetlo točko slovenskega gradbeništva. Nedvomno je razlog za to tudi direktor in ustanovitelj družbe Andrej Repše, ki verjame, da s poštenim delom in odnosom lahko dosežeš velike uspehe.

Pričniva z vašim prostim časom ... verjetno ga nimate prav veliko. Res mi ga ne ostane prav veliko, saj vodim tri podjetja. Vedno pa sem se ukvarjal s športom, precej sem kolesaril, poleti sem poskušal čim več plavati, zdaj pa vsako jutro tečem. Ko so izjemno naporni dnevi, si vzamem čas za jutranji trikilometrski tek, popoldne pa greva pogosto z ženo na sprehod. Tako si naberem nekaj dodatnega kisika za lažje razmišljanje. Imate pa tudi lasten vinograd – pravijo, da je vinogradništvo odlično za sprostitev in prevetritev misli … Imam tri ljubezni; družino, naša podjetja in po starših še vinograd. Če sem čisto iskren, se v njem najraje sprošča moja žena, saj komaj čaka, da je pomlad, da se gre »pogovarjat« s trto. Seveda pa Dolenjci brez svojega najljubšega vrtička skorajda ne zmoremo živeti. Tudi sam predvsem ob koncu tedna pogosto zaidem vanj. Z ženo sva si delo v »gorci« lepo razdelila. Ona je več v vinogradu, jaz pa v kleti. Res je to odličen kraj za sprostitev, pa tudi za druženje s prijatelji. S seboj ste prinesli dve sliki – fotografijo iz vaše mladosti in sliko dečka. Kako se spominjate zgodnjih otroških let? Lepo je bilo. Sem sedmi od dvanajstih rojenih otrok iz Dolenjske. Bilo nas je veliko in živeli smo bolj na robu bede kot v izobilju. Imeli smo majhno kmetijo in eno zelo tanko denarnico. Vsake počitnice smo poskušali nekaj malega zaslužiti z nabiranjem zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev in hmelja. Kako ste iz kmečkega življenja prešli v poslovni svet, do svojega podjetja? Leta 1965 sem se ob študiju zaposlil v Metalni v Krmelju, zatem pa svoje delo 24 let nadaljeval v Trimu. Leta 1996 sem se odločil za samostojno pot – takrat se je to mnogim zdelo tvegano, saj sem iz razmeroma varne, predvsem pa udobne službe odšel na novo poslovno pot. Z ženo sva del stanovanja preuredila v pisarno in tako začela ustvarjati zgodbo Armata. Na začetku o tem nisem nikoli razmišljal, tudi si nisem predstavljal, da bi podjetje razvili v kaj več. Ker pa smo dobivali nova in nova

18 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

Glavno pravilo za dobro pot v gospodarstvu je, da nikoli ne obljubiš več, kot si sposoben narediti.


stečaj, izgubili veliko denarja – nekaj v Srbiji, veliko več pa v Sloveniji. Ne glede na to so naši kooperanti in dobavitelji v celoti poplačani. To je naša glavna skrb, poleg tega pa se tudi zavedamo, da so urejeni dokumenti ogledalo podjetja. Težave in afere gradbenih podjetij so vrgle slabo luč na celotno panogo. Ste zaradi negativnih praks drugih podjetij imeli težave pri pridobivanju novih partnerjev? Nikoli. Slovenija in Srbija sta nas prepoznali kot varne in zanesljive partnerje, zato nismo imeli težav. Je pa res, da se je obseg dela v gradbeništvu v zadnjih letih izjemno skrčil. Vsi poznamo zgodbe, ko so veliki gradbinci dobivali posojila v navezi banka-politik-gospodarstvenik. Te zgodbe je treba končati. Če bi mi samo eno leto delali tako, kot dela naša politika, bi zanesljivo propadli.

naročila, smo začeli zaposlovati. Leta 2003 smo odprli hčerinsko podjetje v Beogradu in seveda spet zaposlovali.

V času, ko je bilo povpraševanje šibko, ste širili svojo ponudbo. Seveda. Vedno smo se prilagajali, svoj pogled usmerjali naprej in vizionarsko preusmerili svoje delovanje. Glavno pravilo za dobro pot v gospodarstvu je, da nikoli ne obljubiš več, kot si sposoben narediti. Investitor mora ob koncu projekta spoznati, da je dobil najmanj toliko, kot je pričakoval ob podpisu pogodbe. Če delaš tako, če spoštuješ željo investitorja, če pomagaš reševati probleme, potem si na dobri poti, da boš delo uspešno opravljal in razvijal podjetje.

Koliko vas je danes? Danes nas je 23 redno zaposlenih. Tudi v času krize smo ustvarjali dobre rezultate in vedno poslovali z dobičkom. Dodana vrednost na zaposlenega je tudi v kriznih letih več kot 60 tisoč evrov – to je za našo dejavnost veliko. Ker so najpomembnejši del podjetja ljudje, smo vseskozi zanje tudi skrbeli. Sicer pa vodite tri podjetja … To je res. Poleg matične družbe, ki ostaja steber varnosti za zaposlene, za kupce in lastnike, smo pred desetimi leti ustanovili še hčerinsko podjetje v Srbiji. Tako smo z enakim programom uspešneje nastopali na trgih nekdanje skupne države in postavili skupino za lažje obvladovanje bližnjevzhodnih trgov. Lani pa smo ustanovili še drugo hčerinsko podjetje v Sloveniji, ki bo v pomoč matični družbi, v storitvah. Takoj po ustanovitvi v letu 2012 se je ta družba pričela ukvarjati z razvojem energetskih obnov objektov, kjer dosegamo že prve dobre rezultate, in z razvojem butičnih proizvodov za široko porabo. Veliko vlagate tudi v lokalno okolje. Že od začetka. Starši so nam vcepili močan socialni čut in še danes čutimo stiske ljudi. Vsako leto smo pomagali posameznikom, ko so potrebovali pomoč – po poplavah, izgubah družinskih članov in materialnih dobrin. V takih situacijah je preprosto treba priskočiti na pomoč. Omenili ste že krizo v gradbeništvu. Kako se vi spopadate z njo? Podjetje obvladujemo z normalno kmečko logiko. Če si neko delo naročil, ga moraš tudi plačati. Če si delo opravil, pričakuješ denar. Vedno smo skrbeli, da smo likvidni, da imamo tudi nekaj denarja za razvoj in da nismo prišli v stisko, v kateri bi se morali pretirano zadolžiti. Res je, da smo v zadnjih petih letih, ko so številna gradbena podjetja odhajala v

Rdeča nit letošnjih nagrad so prav zgodbe o uspehu in pozitiven odnos do sveta okrog nas. Kako bi lahko ustvarili več takih zgodb? Prepričan sem, da imamo veliko dobrih zgodb. Zaposlujemo zelo mlade ljudi, povprečna starost zaposlenih je 36 let. Vedno sem želel zaposlovati mlade – tudi v prejšnjem podjetju sem imel priložnost delati z mladimi in moram reči, da so izjemno pridni. Prepričanje, da mladi niso pripravljeni delati, sploh ni pravilno. Mladi izjemno radi delajo, morajo pa biti primerno vodeni. Dati jim moraš priložnost, da začnejo razvijati svoj potencial. Ko dobijo občutek, da so sposobni, bodo tudi sami odprli nova podjetja.

Leta 1996 sem se odločil za samostojno pot – takrat se je to mnogim zdelo tvegano.

Kako po vašem mnenju k ustvarjanju zgodb o uspehu lahko pripomore Gospodarska zbornica Slovenije? Neposredno verjetno ne veliko. Posebno v zadnjem obdobju pa opažam zelo pozitivne korake GZS. Odkar je predsednik Samo Milič Hribar, ima GZS izjemen občutek za pravo smer. Kaj vam pomeni nagrada GZS? Nagrada je zelo velika potrditev, da smo delali dobro. Res se moram zahvaliti tistim, ki so naša dobra dela prepoznali, predvsem območni gospodarski zbornici. Hvala vsem, ki so prepoznali tudi druga dobra podjetja in druga dobra dela, ne samo pri nas.

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 19


Mag. Dejan Turk, Si.mobil d.d.

Kompas, kocke lego in tisoč minut telefonskih pogovorov Čeprav Dejan Turk velik del svojega delovnika nameni telefonskim pogovorom, zna ceniti osebno komunikacijo. Niti poslovni uspehi mu niso zameglili pogleda na družbeno odgovorno umeščenost podjetja – kot izkušen morjeplovec uspešno in z občutkom za prava dejanja pluje med čermi in skušnjavami v gospodarstvu.

vzorom. Če tega ni, potem se nič, kar zapišeš v strategijo in poslanstvo podjetja, ne more uresničiti. Pomembno je, da zaposleni razumejo delo uprave, da vidijo, kako in kaj dela, predvsem pa, da se vizijo prenese do vseh zaposlenih.

Komunikacija med ljudmi se vse hitreje seli na digitalna omrežja. Nekateri pravijo, da si ljudje ne znamo več gledati v oči. Kot podjetje smo seveda tudi del tega posla. Ampak mislim, da je treba tukaj voditi z zgledom, zato na Si.mobilu zelo velik poudarek namenjamo osebni komunikaciji in poskušamo omejiti komunikacijo prek elektronske pošte in drugih poti. Prepričan sem, da je osebna komunikacija še kako pomembna, verjetno vse bolj. Pri dvostranski komunikaciji človeka čutiš, ne samo bereš, kaj si misli, vzpostaviš lahko pristen odnos.

Prej ste že omenili, da v osnovnih gradnikih ni večjih razlik. Ampak vi se širite iz klasične mobilne telefonije v druge sfere. Pred časom se je še zdelo, da to ne bo šlo skupaj. Tehnologija gre naprej. To je dejstvo. Tudi mi se učimo. Mobilna telefonija čez nekaj let ne bo mogla brez fiksne, predvsem zaradi prenosa podatkov. Prenos podatkov po zraku ima omejitve, zato vse pomembnejša postajata fiksna telefonija in storitve v oblaku, v katere smo šli med prvimi v Sloveniji. Si.mobil tako dejansko postaja podjetje mobilne in fiksne telefonije. Če lahko tako rečem – podjetje informacijskih rešitev.

Če bi sklepal iz vaše pozicije in panoge, bi rekli, da živite z mobilnimi telefoni. Seveda, imam kar nekaj telefonov, ki mi »cingljajo« po žepih. Zadnja statistika pravi, da govorim več kot tisoč minut na mesec, kar je precej več kot povprečen porabnik. Porabim kar nekaj gigabajtov podatkov in pošljem od 700 do 800 kratkih sporočil. Trg mobilne telefonije je izredno nasičen. Kako na takem trgu uspešno poslovati? Storitve, ki jih ponujamo, so večinoma popolnoma enake, pogosto imamo celo iste dobavitelje tehnologij in mobilnih telefonov. Razlika je zato v inovativnosti določenih produktov, ki jih povežemo skupaj, in v storitvah, ki jih zagotavljamo. Včasih smo telefone dali v škatlo, dodali SIM-kartico in prodali pri pultu. Danes so telefoni vse bolj pametni, uporabniki se vse pogosteje vračajo v trgovino, kličejo klicni center, potrebujejo pomoč pri nastavitvah. Tu se bije pravi konkurenčni boj. Kako motivirati zaposlene, da dejansko živijo s to kulturo? V vsakem podjetju se vse začne »v glavi« – torej pri upravi, pri direktorjih. Seveda morajo voditi z

20 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

Že od mladih let so moja velika strast kocke lego, tako da sem sedaj najsrečnejši očka na svetu.

Za navigacijo po spreminjajočem se trgu pa potrebujete tudi kompas, ki ste ga prinesli na intervju. Ta kompas je zelo dragoceno darilo, ki sem ga dobil od sodelavcev ob prejemu nagrade manager leta. Podarili so mi ga z zelo jasnim sporočilom: »Dejan, ne izgubi smeri. Naj te ta nagrada ne zavede. Naj ti ne da prevelikih kril. Ostani takšen, kot si, in nas naprej vodi po tej poti.« Kompas je že kar oguljen, saj sem tudi strasten morjeplovec in ga uporabljam na barčici. Še vedno je namreč pomembno, da znaš tudi s staro tehnologijo odčitati, kje si in kam greš. Kako ločite med delom in prostim časom? Sklepam, da prostega časa ni prav veliko … Poskušam (ob)držati jasno ravnotežje med delom in prostim časom. Se pa eno in drugo prekriva. Vem, da moja služba traja 24 ur in da sem tako ali drugače vedno dosegljiv. Seveda pa poskušam ta-


O tem, kaj je prav in kaj je narobe, se tudi v gospodarstvu še vedno preveč samo govori in premalo naredi.

krat, ko sem z družino, vse telefone, ki jih nosim po žepih, odložiti in se posvetiti izključno družini, otrokom. Ko smo skupaj, nas nič ne zmoti. Kaj takrat najraje počnete? Že od mladih let so moja velika strast kocke lego, tako da sem sedaj najsrečnejši očka na svetu. Poleg mojih starih imamo tudi nove kocke, s katerimi gradimo palače, avtomobile, ceste, naselja, hiše. Zelo veliko časa pa preživljamo tudi zunaj – smučamo, plavamo, se potapljamo. Smo kar aktivni. K temu te navsezadnje otroci »prisilijo«. Ste pa tudi humanitarec, filantrop. Ko postaneš oče, se v tvojem življenju marsikaj spremeni. Pred leti sem imel priložnost iti z Unicefom na varovalno misijo, ki je dejansko spremeni-

la moj pogled na pomoč ljudem. Pred letom in pol pa sem se pridružil fundaciji Unicef tudi kot njen predsednik. Poleg tega podpiram deklico v Tibetu, napisala sva si že nekaj pisem in upam, da jo bom kdaj videl. Vaša usmeritev v družbeno odgovornost se kaže tudi v podjetju. Vse, kar delamo, poskušamo delati s predznakom Re.misli. S to blagovno znamko in filozofijo smo zaznamovali slovenski prostor. Re.misliti pomeni ne samo delati dobro za okolje, ampak pomeni, da vse, kar delamo, delamo tako, da je dobro za okolje, za družbo, za naše zaposlene. Zelo sem ponosen na svoje sodelavce, saj smo športne motivacijske dni preoblikovali v dobrodelne. Naš zadnji »team building« je bil v zavodu za slepo in slabovidno mladino, ki smo ga prostovoljno prepleskali. Kdaj pa se imate pri svojem delu najlepše vi? Najbolj uživam, ko obiskujem naša prodajna mesta in klicni center. To poskušam delati vsak teden. Na prodajnih mestih doživiš trenutek resnice – tam vidiš, ali ti vse, kar si si zastavil s strategijo, uspeva ali ne. Ob tem uživam. Tudi sam marsikdaj stopim za prodajni pult, imam dovolj znanja, da prodam tudi kakšen telefon. Kaj vam pomeni nagrada GZS? Taka nagrada je vsekakor potrditev, da smo na pravi poti. Tako kot se športniki veselijo medalj, se mi veselimo nagrad. Ta nagrada je, poleg nagrade manager leta, gotovo najpomembnejša za kakršenkoli dosežek v gospodarstvu v Sloveniji. Seveda sem je iskreno in zelo vesel, saj pomeni predvsem nagrado ekipi in celotnemu podjetju. Rdeča nit letošnjih nagrad so zgodbe o uspehu. Kako bi lahko ustvarili več zgodb o uspehu? Tukaj sta verjetno dva dejavnika. Eden je medsebojno učenje in posnemanje dobrih praks. Tudi trend gre v to smer. Veliko ljudi nas obišče z željo učiti se o naših kadrovskih praksah in načinih vodenja. Po drugi strani pa se moramo posvečati izključno in samo našemu poslu. Osredotočiti se je treba na uporabnika, produkt, na zaposlene, na trg – ne pa se ukvarjati z vsem drugim. Kakšna je pri ustvarjanju zgodb o uspehu vloga Gospodarske zbornice Slovenije? Seveda so inštitucije, ki delujejo v povezavi z ­menedžmentom prve, ki morajo poskrbeti za primere dobrih praks in izmenjavo teh med podjetji. Tudi ugled GZS, ki je še vedno zelo velik, spodbuja podjetja in gospodarstvenike k profesionalnemu in etičnemu vodenju. O tem, kaj je prav in kaj je narobe, se tudi v gospodarstvu še vedno preveč samo govori in premalo naredi.

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 21


Mag. Vojmir Urlep, Lek farmacevtska družba d.d.

Farmacija + posel Vojmirja Urlepa je karierna pot zanesla v druge vode, kot si je želel sprva. Iz študijskega laboratorija ga je pot hitro vodila v menedžment, kjer se je dobro znašel in nazadnje postal predsednik uprave ene največjih slovenskih družb. Razume, da je recept za uspeh vlaganje v znanje in inovacije ter da je treba na posel gledati dolgoročno – prav to pa pogreša pri številnih slovenskih družbah. Zdi se, da ste se na svoji karierni poti vedno gibali med strokovnostjo na področju farmacije in gospodarstvom – in to uspešno. Kaj je vaš recept za osebni uspeh? Za uspeh mora vsak najti svojo pot. Moja pot ni šla po pričakovanjih. Kot študent sem se videl predvsem v laboratoriju pri znanstveno-raziskovalnem delu, a sem že s prvo zaposlitvijo skrenil s te poti. Ko je bilo jasno, da bo moja kariera tekla v poslovnem okolju, sem se odločil, da svojo osnovno izobrazbo s področja farmacije dopolnim še z znanji in veščinami poslovanja ter vodenja sodelavcev organizacije.

Iščem oddaljene lokacije – ko si daleč stran, si v idealnem okolju. Kako danes, ko ste med najboljšimi v svojem poslu, poteka vaš delovni dan? Verjetno nič drugače kot pri drugih menedžerji v slovenskem prostoru – ne glede na obveznosti, ki jih imam v podjetju in do podjetja, poskušam najti primerno ravnotežje med zasebnim in službenim. Svoje poslovne obveznosti poskušam zamejiti v okviru delovnih dni in konce tedna prihraniti zase in za svoje bližnje. Vedno to seveda ne uspe. Čemu se torej posvetite v prostih trenutkih? Že od mladih nog sem zelo športno naravnan. Druga moja strast pa so potovanja. Rad pogledam tudi kakšen film in preberem strokovno menedžersko literaturo. Za kaj več pa že zmanjka časa. Omenili ste potovanja … Kam potujete? Pri srcu so mi manj obljudeni kraji – pred mnogimi leti sem si zadal cilj, da obiščem skrajne konce sveta, in to mi je precej dobro uspelo. Bil sem na Aljaski, v Argentini na Ognjeni zemlji, v Južni Afriki na Rtu dobrega upanja, na polotoku Kamčatka, v Avstraliji in na Tahitiju. Iščem oddaljene lokacije – ko si daleč stran, kjer ni pokritosti z mobilnim omrež-

22 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013


jem, si v idealnem okolju. Takrat si oddahneš od stresnih okoliščin, nabereš novih moči, napolniš baterije. Pri meni pa deluje tudi recept: jutrišnje težave rešuj jutri, ne danes. Lek je zelo razvojno usmerjeno in uspešno podjetje. Kakšen je recept za uspeh družbe? Že panoga, v kateri delujemo, je izrazito razvojno naravnana. V njej ne moreš biti uspešen, če ne daš poudarka razvoju. Lek se je tega zavedal in od nekdaj vlagal v razvoj, pa tudi v področje raziskav. Želeli smo vnaprej zagotavljati potrebna znanja, ki bodo ključ do uspeha v prihodnje. To je verjetno tudi eden od razlogov, zaradi katerih je Novartis pokazal zanimanje za lastniški vstop v Lek. Brez dolge zgodovine vlaganj v razvoj, v usvajanje novih znanj in novih tehnologij nam zagotovo ne bi uspelo postati vodilni razvojni center Novartisove generične skupine Sandoz. Uspeh je seveda močno povezan tudi z znanji, ta pa z ljudmi. Kako dobiti najboljše kadre? Danes to ni tako težko. Podobno uspešnih poslovnih sistemov, kot je Lek, je v slovenskem prostoru v tem trenutku žal razmeroma malo. Zanimanje za zaposlitev v Leku je temu primerno izjemno veliko. Lek v širšem slovenskem in regionalnemu okolju sodeluje s številnimi institucijami, ki izobražujejo in usposabljajo mlade. V okviru tega sodelovanja iščemo najboljše, najprimernejše kadre, ki imajo znanja in druge potrebne lastnosti, da bodo uspešni v tako zahtevni panogi, kot je naša. Pripravili ste tudi poseben kamp za mlade. Tako je. Pred dvema letoma smo začeli poseben model Regijski BioCamp. Nanj letno povabimo 35 najbolj izstopajočih študentov iz širše regije Alpe-Jadran. Omogočimo jim stik z našo industrijo, raziskovalci in nekaterimi vodilnimi s tega področja. Lani nam je tri najuspešnejše študente uspelo privabiti, da so postali sodelavci Leka in Sandoza. Ali slovenski izobraževalni visokošolski sistem vzgoji dobre kadre za vašo panogo? Da. Na veliko področjih da. So pa seveda nekatera zelo specifična ekspertna znanja, ki jih pri nas v dodiplomskem in podiplomskem študiju ni možno pridobiti. A obstajajo tudi druge poti do takih strokovnjakov. Veliko Slovencev je po diplomi v Sloveniji študij nadaljevalo na tujih univerzah, zdaj pa se želijo vrniti. Kadar pa gre za zelo specifična znanja, kadre iščemo tudi v širšem evropskem in svetovnem prostoru, ker doma tovrstnih specialistov ni možno dobiti. Kakšno je vaše sodelovanje s tujim lastnikom? Gledate nanj kako drugače, ker je tuj? Upam si trditi, da z našim lastnikom zelo dobro sodelujemo, kar potrjujejo tudi naši rezultati. Naš la-

stnik ima zelo jasno opredeljeni vizijo in strategijo, kam želi priti in kako naj bi tja prišel. Delno lahko razumemo strah Slovencev pred tujim kapitalom, saj smo majhno gospodarstvo, majhno okolje. A tuji kapital, ki se odloča za vstop v neko okolje, ima pred sabo praviloma predvsem poslovni interes, ki ni kratkoročno naravnan. Zato je strah Slovencev odveč. Ne nazadnje smo videli, kakšen lastnik je domači kapital. Glavna nit letošnjih nagrad GZS so pozitivne zgodbe o uspehu. Kako v Sloveniji ustvariti več takih zgodb? Lek je le ena od uspešnih zgodb. V našem okolju je ogromno znanja in zgodbe o uspehu so vsakodnevno prisotne. Imamo številna podjetja, od malih start-upov do velikih, kot smo mi, Krka in drugi. Znanje moramo le pravilno upoštevati, ga ustrezno nagraditi in jasno razvijati. Kot drugi delodajalci tudi mi dejavno sodelujemo pri poskusu oblikovanja bolj konkurenčnega slovenskega okolja, ki bo bolj privlačno za tuji kapital. Domačega kapitala je za izhod iz krize premalo. Kakšna pa bi pri zgodbah o uspehu morala biti vloga Gospodarske zbornice Slovenije? Zelo pomembna. Je reprezentativni predstavnik skupine delodajalcev oziroma gospodarskih subjektov – en sam glas vpijočega v puščavi ne pomeni veliko in ena lastovka ne prinese pomladi. Zato je izjemno pomembno, da imamo reprezentativno institucijo, ki kompetentno uveljavlja in poudarja interese tako pomembnega družbenega segmenta, kot je gospodarstvo. Kako pa gledate na nagrado, ki vam jo podeljuje GZS? Gre za priznanje celotnemu kolektivu, celotni družbi. V tako zahtevni panogi, kot je naša, brez timskega pristopa, brez zavzetega, prizadevnega dela vsakega posameznika, ne bi mogli biti tako uspešni, kot smo. Rečem lahko, da sem samo prvi med enakimi. Upam pa tudi, da to ni zadnje priznanje, ki ga bomo kot družba prejeli.

Izjemno pomembno je, da imamo reprezentativno institucijo, ki kompetentno uveljavlja in poudarja interese gospodarstva. Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 23


Dosedanji nagrajenci

Nagrado so že prejeli 2011: Janez BIJOL/Bijol, Franc FRELIH/Plasta, Boštjan GORJUP/BSH Hišni aparati, Simona KLUKEJ/BARTEC VARNOST, Marko KOLBL/Europlakat, Marko LOTRIČ/LOTRIČ Laboratorij za meroslovje, Marjan MAČKOŠEK/Štore Steel, Miroslav PIKOVNIK/Unija računovodska hiša, Gregor PIPAN/Xlab;

2010: Jože CEGLAR/Termoplasti-Plama, Boštjan GABERC/

Mikrografija, Izidor KRIVEC/Celjske mesnine, mag. Andrej MATE/Inles, Devid PALČIČ/Robotina, Stanislav Rožman/Nuklearna elektrarna Krško, Bogomir STRAŠEK/KLS Ljubno;

2009: Zorko A. CERKVENIK/Istrabenz plini, Mojca KERT KOS/Petrol

Energetika, Bogdan OBLAK/Oblak Commerce, Sonja RAJH/Farmtech, Tone STANOVNIK/Špica International, Tomaž ŽEPIČ/ LPKF Laser & Elektronika, Peter ŽIGANTE/Savaprojekt; 2008: Iztok BIZJAK/Gonzaga-pro, Janez KOŽUH/Perftech, Mirjan KULOVEC/Kolpa, Ivan MIRT/Tanin Sevnica, Romana PAJENK/Probanka, Štefan SOBOČAN/Varis Lendava;

2007: Franjo

BOBINAC/Gorenje, Anton PAPEŽ/TCG UNITECH, Lth-ol, Franci PLIBERŠEK/MIK, Janez ŠKRABEC/Riko, Savinka URBAŠEK/ NIEROS METAL, Rok URŠIČ/Instrumentation Technologies, Aleksander ZALAZNIK/Danfoss Trata; 2006: Jože COLARIČ/ Krka, Boris GORUP/Instalacija, Edi KRAUS/Julon, Branko KURBUS/Arcont, Vasilij PREŠERN/Acroni, Jošt RUPNIK/Ydria Motors, Bogdan ŠAVLI/TBP, Ludvik ŠPAN/Špan; 2005: Hugo BOSIO/Bosio, Vojko ČOK/Banka Koper, Franc JAMŠEK/Profil, Milan KOPAČ/Kladivar Žiri, Matjaž LENASSI/BSH Hišni aparati, Danilo TOPLEK/Talum Tovarna aluminija, Zoran ŽIVIČ/Keko-Varicon;

2004: Ivo BOSCAROL/Pipistrel, Janez ERJAVEC/Pomurski sejem, Jernej JAKOPIN/Seaway Group, Janez LOTRIČ/Petrol, Alojzij MAZIJ/Kovinoplastika Lož, Zdravko POČIVALŠEK/Terme Olimia, Silvo SVETE/Belinka, Aljoša TOMAŽ/Abanka Vipa, Ivan ZIDAR/SCT; 2003: Sonja GOLE/Adria Mobil, Bine KORDEŽ/Merkur, Irena LEMUT ČEH/Labena, Ivan RUPNIK/IMP Klima, Zlatko SRAKA/Energoplan; 2002: Vladimir BAHČ/TPV, Novo mesto, Milan DOLAR/Juteks, Ludvik IVANETIČ/Dynacast Lož, Živko KAVS/AET, Janez KOSEC/Roltek, Valentina NASTRAN/Niko Železniki, Zdenko PAVČEK/Viator&Vektor, Štefan PLANKAR/ Pekarna Grosuplje, Branko ŠKAFAR/Saubermacher&Komunala Murska Sobota; 2001: Matjaž ČAČOVIČ/DROGA Portorož, Jože FUNDA/Salonit Anhovo, Radoš GREGORČIČ/Plama PUR, Marjan LORGER/Comet, Vinko MOŽE/Aerodrom Ljubljana, Jožef SMRKOLJ/ETI Elektroelement Izlake, Stanislav ZORKO/NUMIP; 2000: Dušan ČRNIGOJ/Primorje Ajdovščina, Tatjana FINK/ Trimo, Zoran JANKOVIĆ/PS Mercator, Jože KRANJC/Intereuropa, Jože MURN/MU-REN, Aleš NEMEC/Iskra Avtoelektrika, Mitja STROHSACK/Brest Pohištvo, Zlata TAVČAR/IUS Software, Janko ZAKERŠNIK/Eurocity; 1999: Franc BALANČ/Sava, Marjan BATAGELJ/Batagel&Co, Dušan BENCIK/Zdravilišče Moravske Toplice, Janez BOHORIČ/Sava, Muharem BOLIČ/Vegrad, Rado HRASTNIK/Paron, Marija JAZBEC/Inplet, Oto MAROVT/Marovt, Leopold PANJAN/Danfoss Compressors, Vinko PERČIČ/Sava, Janez ŠPES/Unior, Emil VIZOVIŠEK/Sava; 1998: Viljem GLAS/Lisca, Kristina KOBAL/Gorenjski tisk, Drago LEMUT/LETehnika, Jadranka LEMUT/LE-Tehnika, Andrej MESARIČ/Henkel Slovenija, Igor PEČOVNIK/Form Tehnik, Branko SELAK/Marmor Hotavlje, Stanko ŠINKO/Form Tehnik, Anton TURNŠEK/Pivovarna Laško, Vladimir WRAVOR/Wravor , Cvetko ZADRAVEC/Hobby program Zg. Hoče, Milena ZADRAVEC/Hobby program Zg. Hoče; 1997: Franc BENDA/Kovinoplastika Benda, Pavel BRUS/ Brus Transport, Bernard COURSAT/Revoz, Janez DEŽELAK/Termo, Doro ERJAVEC/HYLA, Jože KOZMUS/Tus Prevent, Vili MEGLIČ/Ferina, Janez POGAČAR/HYLA, Ivan ROTDAJČ/Pomurske mlekarne, Uroš SLAVINEC/Helios, Boštjan ŠIFRAR/Šibo;

1996: Franc GAŠPER/Gašper, dr. Roman GLASER/Perutnina, mag. Janez ISTENIČ/Barbara International, Bruno KORELIČ/ Luka Koper, Bojan LESKOVAR/Unior Atras, Miroslav LEVAR/Elgo-line, Borut MOKROVIČ/Terme Čatež, Štefan PAVLINJEK/ Roto, Andrej POLENEC/Iskratel, Jože STANIČ/Gorenje, Janez VIDMAR/Elektroprom;

1995:

Janez AJLEC/AJM, Andrej

ČUFER/AKA, Andrejina KOGOJ/A.J. Kogoj, Jože KOGOJ/A.J. Kogoj, Janko KOSMINA/Istrabenz, Silvester LEMUT/Agroind Vipava 1894, Božo LUZAR/Elektromehanika in Emonec cafe, Leopold OBLAK/Kovinoplastika Lož, Janko RAZGORŠEK/R.T. Maribor, Karel RECER/Vino Bizeljsko-Brežice, Boris ZAVRŠNIK/Zdravilišče Atomske toplice; 1994: Nikolaj BEVK/Iskraemeco, Anton HORJAK/Horjak&Precise, Jože KOČEVAR/Kočevar&Thermotron, Vida MARCIJAN/Filc, Aleksander PODLUNŠEK/ Medicop Inženiring, Marjan PRELEC/Cinkarna Celje, Franc ŠENK/Šenk trade, David ŠKRL/Efekt, Miroslav ŠTRAJHAR/Svea, Viljem ŽENER/Sava; 1993: Peter AŽMAN/Difa, Alojz DEŽELAK/Kolinska, Ernest EBENŠPANGER/Mura, Stane JAKŠA/Jakša, Mirko KALUŽA/Liv, Jože MELANŠEK/Viva Trade, Jože PAPEŽ/Termotehnika, Anton RAKOVEC/Domel, Žarko SAMEC/Dino

24 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013


Color, Dušan SNOJ/Gospodarski vestnik; 1992: Metod DRAGONJA/Lek, Jože GRAH/NAUE-NTU, Anton GROS/Planika, Bruno MIKLAVEC/Mercator - Trgoavto Koper, Jože TESTEN/MIP, Vinko WERNIG/Petro l- Zemeljski plin; 1991: Boris BERNETIČ/ Cimos, Mirjan BEVC/Alpos, Stanko DOVEČAR/Svila, Jakob PISKERNIK/Merkur, Peter RUPNIK/Kolektor; 1990: Ana BERGLEZ VOLK/Zlatarna Celje, Matija JENKO/Svilanit, Miloš KOVAČIČ/Krka, Marjan KRAJNC/Industrija keramičnih izdelkov Ljubečna, Zvonimir LEMIČ/Titan;

1989:

Franc BAJT/Lip Bled, Silvo GORENC/Videm, mag. Janez KOCIJANČIČ/Adria Airways,

Aleksander LOVEC/Primex, Edvard SVETLIK/Iskra Rotomatika; 1988: Pavle BRGLEZ/Lesnina, Božo KUHARIČ/Mura, Mitja LAVRIČ/Pivovarna Union, mag. Herman RIGELNIK/Gorenje, Jože TIŠLER/Kovinoplastika Lož; 1987: Breda BLAZNIK/Rašica, Rudi DUJC/Luka Koper, Tomaž KOŠIR/Alpina, Rafael MAVRI/ETA, Avgust SENIČAR/Klemos; 1986: Vladimir BAJDA/Kostroj, Stane GOŠTE/ Elektroelement Izlake, dr. Anton HRASTELJ/Jugotekstil Impex, Vitja RODE/TAM, Bogomir ROZMAN/Almira;

1985: Miran GOSLAR/Mercator KIT, Jože MIRTIČ/Predilnica Litija, Zmago TRAMPUŽ/Fructal, Dolfe VOJSK/Elan, Jože ŽAGAR/Smelt; 1984: Egon CONRADI/Kompas Jugoslavija, Maks KOCBEK/Sladkogorska tovarja papirja, Valentin MENDIŽEVEC/Livar Viktor Koleša, Jurij POKORN/Konus, dr. Lev PREMRU/Lek; 1983: Ljuban ARTIČ/Iskra, Dušan GRABNAR/ Slovenijašport, Peter KOBAL/Iskra, Stane KOVAČIČ/Iskra Industrija elementov za elektroniko, Stavko MARČINKO/Tovarna perila in konfekcije PIK, Leopold RAJH/Agros, Anton STIPANIČ/Iskra, Stanislav ŠKRABEC/Riko, Marko ŠTULAR/Iskra – Center za elektrooptiko;

1982:

Stanislav DOLENC LUKA/Novoteks, Marjan KOŠUTA/Vozila Gorica, Tone KROPUŠEK/EM

Hidromontaža, Štefan NEMEŠ/Comet, Ivan ŽAGAR/Tekstilna tovarna Prebold; 1981: Franc BORŠTNIK/Avtomontaža, Franc HORVAT/Zdravilišče Radenska, Boris MALOVRH/Rudis, Milan OSOJNIK/Termika, Miran TURK/Intereuropa; 1980: Branko BREZOČNIK/Mariborska livarna, Ljubomir DEŠKOVIČ/ABC Pomurka, Milan ERJAVEC/ABC Pomurka, Gustav GROF/ABC Pomurka, Božidar HABIČ, Slovenijales Radomlje, Silvo HRAST/Iskra, Marko KRŽIŠNIK/Titovi zavodi Litostroj, Marjan OSOLE/ Unior kovaška industrija, Franc SKLEDAR/ABC Pomurka, Miro STERŽAJ/ABC Pomurka; 1979: Srečo BERGANT/Induplati Jarše, Jože BORŠTNAR/Blagovno transportni center, Aleš MIŽIGOJ/Medex, Zdravko PETAN/Labod, Rudi ŠEPIČ/Plama;

1978: Boris ANDRIJANIČ/Krka, Jože CIGLENEČKI/TAM , dr. Janez FLORJANČIČ/ TAM, Janez LANŠČAK/Temeljna pomurska banka Murska Sobota, Marjan PIHLER/ TAM, Miran RIŽNER/Belinka, Alojz ROŽMAN/Iplas, Vlado STOJANOVIČ/TAM, Blaž TOPOLOVEC/TAM, Albert VIDE/TAM;

1977: Marcel KRALJ/HP Droga, Štefan LESKOVŠEK/Lesnoindustrijski kombinat

Savinja, Franjo NOVAK/Lesnoindustrijski kombinat Savinja, Franc OMAN/IBI Kranj, Ivan PETAVER/Lesnoindustrijski kombinat Savinja, Oto RAK/Lesnoindustrijski kombinat Savinja, Metod ROTAR/Ljubljanska banka, Ludvik SIMONIČ/Iskra – Tovarna uporov in potenciometrov Šentjernej; 1976: Franc BRANISELJ/LTH, Miloš DEBENJAK/Metalna Maribor, Aleksander GOLOB/ Metalna Maribor, Stane KOSELJ/Tovarna dokumentarnega in kartnega papirja Radeče, Alojz LEBNIK/Zdravilišče Rogaška Slatina, Ivan MUNDA/Metalna, Janez PEROVŠEK/Ljubljanske mlekarne, Cvetko PLANKO/Metalna, Srečko RAJH/Metalna;

1975: dr. Cvetko DOPLIHAR/Kmetijski kombinat Ptuj, dr. Marin GABROVŠEK/Železarna Jesenice, Stanko KRUMPAK/IMP, Janez POGRAJC/Primat, Franc ZUPANČIČ/Kartonažna tovarna; 1974: Franc HVALEC/Zlatorog, Stanko MERVIC/ETA Cerkno, Franjo MOHORIČ/Železarna Ravne, Milica OZBIČ/Planika, Jože VONTA/Tekstil; 1973: Janez BERAVS/Sava, Vojo DJINOVSKI/ Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina, Ivan KOČEVAR/Pionir Novo mesto, Zdravko PRAZNIK/Ekonomski center, Tine RAVNIKAR/Lesnina; 1972: Jože GERBEC/Združeno podjetje PTT, Hugo KERŽAN/GP Gradis, Anton PETKOVŠEK/Slovenijales,

1971: Anton DEBEVC/Industrija usnja Vrhnika, Marko DRNOVŠEK/Elektrokovina Maribor, Jože KNEZ/Novoles, Vladimir LOGAR/Iskra; 1970: Viljem HAKL/Mura, Ivo TOMAŽIČ/Perutnina Ptuj, Svetozar VESNAVER/Mariborska tekstilna tovarna;

Jurij LEVIČNIK/IMV, Ciril MRAVLJA/Železniško transportno podjetje Ljubljana, Jože OSTERMAN/Elan, Miran VESELIČ/ Biotehniška fakulteta;

1969:

Vinko BOŽIČ/Lisca, Gregor KLANČNIK/Železarna Ravne, Franc NEBEC/Prehrana, Danilo

PETRINJA/Luka Koper, dr. Ivan TURK/Ekonomska fakulteta Ljubljana; 1968: Ivan ATELŠEK/Gorenje, Jože LESAR/Brest, Stojan PERHAVC/TAM, dr. Viljem RUPNIK/Ekonomska fakulteta Ljubljana, dr. Alojz VADNAL/Ekonomska fakulteta Ljubljana, Oleg VRTAČNIK/Meblo.

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 25


Pozitivne zgodbe

Pozitivne zgodbe Čeprav se posamezniki, podjetja in celotna država spopadamo z velikimi težavami in izzivi, je na drugi strani res, da je Slovenija še vedno polna pozitivnih in zato spodbudnih in zanimivih gospodarskih in podjetniških zgodb. V okviru rdeče niti, ki je zaznamovala letošnjo podelitev gospodarskih oskarjev, smo povabili še nekatera druga podjetja, naj prispevajo svoj delček v ta pozitivni mozaik. Tako vas lahko povabimo na sprehod skozi mozaik zanimivih razmišljanj, idej, izdelkov in storitev slovenskih podjetij.

Ilustracija: Zoran Pungerčar

Kje temelji in iz česa izhaja pozitivna naravnanost in optimizem v podjetjih? Seveda ni preprostega recepta, saj so pomembni različni dejavniki, ki pa se morajo povezati v skladno in uspešno celoto. Tako so najprej pomembne predvsem same storitve ali izdelki podjetij, ki prinašajo nekaj novega in koristnega za uporabnike, in to na kakovostni ravni in po

26 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

dobrih cenah. V ozadju takšnih dosežkov pa so skoraj vedno dinamične in inovativne ekipe, prežete z znanjem, zavzetostjo in pravo energijo. Vse to se kaže tudi v kratkih zgodbah in predstavitvah, ki smo vam jih pripravili v nadaljevanju. Med seboj se razlikujejo v marsičem, skupna pa jim je ena lastnost: pozitiven odnos do izzivov.


FINI Novo mesto danes in jutri Evropska in svetovna gospodarska kriza in hkratna pospešena svetovna globalizacija industrije ter kulturnih in izobraževalnih ustanov ustvarjata zadnjih nekaj let turbulentne krizne razmere, obenem pa tudi nove priložnosti in izzive za premagovanje izjemnih problemov naše družbe.

I

IN

F

Fakulteta za industrijski inženiring Novo mesto

Fakulteta za industrijski inženiring je zaživela prav v tem času, od leta 2008 dalje, akreditirana pa je bila v letu 2009. Z izvajanjem visokošolskega dodiplomskega (VS) programa je pričela v letu 2011/2012, z izvajanjem fakultetnega dodiplomskega (UN) programa pričenja v šolskem letu 2013/2014. Pričakujejo, da bodo z izvajanjem magistrskega programa, ki je v postopku akreditacije, lahko pričeli najkasneje v šolskem letu 2013/2014. V letu 2013 pričakujejo, da bo na FINI študiralo prek 200 študentov in sicer na: • visokošolskem študijskem programu (1., 2. in 3. letnik): 180 študentov, od tega rednih študentov do 30; • univerzitetnem študijskem programu (1. letnik): izredno do 30 študentov.

Visokošolski dodiplomski študij se zaključi izbirno s tremi moduli: 1.

Razvoj proizvodov v avtomobilski industriji. 2. Tehnologija in proizvodnja v avtomobilski industriji. 3. Vzdrževanje proizvodnih naprav in sistemov. Univerzitetni dodiplomski študij obsega modula 1. in 2. na zahtevnejšem nivoju, ki sta vsebinsko podobna VS programu, in modul 3: Virtualni inženiring in umetna inteligenca.

V letu 2013 bo VS študij zaključilo predvidoma prek 30 študentov.

V letu 2013 širijo obseg znanstveno-raziskovalnega dela usmerjenega v gospodarstvo, predvsem v povezavi z UN programom in načrtovanim magistrskim programom v sodelovanju z nekaterimi fakultetami Univerze v Ljubljani in Mariboru in z nekaterimi fakultetami v razvitih državah EU.

FINI je v uporabna vrhunska inženirska znanja usmerjena fakulteta, ustanovljena na pobudo nekaterih vodilnih podjetij, npr. TPV, Revoz in drugih. Pogodbe o sodelovanju in predvideni praksi študentov, pa so sklenili z 10 vodilnimi podjetji na področju avtomobilske in druge industrije v Sloveniji.

FINI Novo mesto že deluje na področju visokega šolstva kot razvojna priložnost Slovenije, tudi zato, ker je Novo mesto najuspešnejše industrijsko mesto v Sloveniji, potreba po vrhunskih uporabno usmerjenih inženirjih oziroma strokovnjakih pa je v omenjeni regiji in drugod v Sloveniji izredno velika.

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 27


podjetje, d. o. o. Pozitivne zgodbe

Vedno je treba teči hitreje! Bredent, nemško podjetje, ki bo prihodnje leto praznovalo 40 let, je sinonim za mednarodno priznane zobozdravstvene izdelke. Njegov izvršni direktor in solastnik, Igor Rozman, je v družbi že 12 let in skrbi za distribucijo po jugovzhodni Evropi ter na Bližnjem vzhodu. Peter Brehm, ustanovitelj vašega nemškega lastnika, družbo Bredent vodi že od začetka. Se pogosto srečujeta? Peter Brehm ima dobrih 60 let in je še vedno zelo aktiven, zato se velikokrat srečava. Njegov sin je produktni vodja, potem pa smo tu še izvršni direktorji. Sam sem lani kar 150 dni preživel na poti in v tem času vodil odprtje pisarn v Zagrebu, Beogradu in Amanu, v načrtu pa imamo tudi novo pisarno v Dubaju. Kako je pravzaprav zasnovana skupina Bredent? Od 10 tisoč izdelkov jih je več kot 92 odstotkov narejenih v mestu Senden na Bavarskem. Tam imamo dve proizvodni dvorani, skupaj veliki dobrih 15 tisoč kvadratnih metrov. V podjetju dela približno 400 zaposlenih. Odprtje slovenskega podjetja Bredent, d. o. o., pred petimi leti je bil pilotni projekt za celotno Evropo, slovenski trg je namreč majhen in je zato vsak odziv na trgu hitro viden. V Ljubljani imamo danes centralo in glavno skladišče za jugovzhodno Evropo. Kadar zaloge za katerega od izdelkov poidejo, lahko nove iz nemškega skladišča dobimo v manj kot 24 urah. S 1. januarjem 2013 smo odprli tudi Bredent Srbija, v katerega smo vložili del lanskega dobička slovenskega podjetja. Glavnina vaših kupcev so najbrž zasebniki? Tako je. Bredent je znamka, ki sodi v višji cenovni razred. Temu primerno je treba pozornost posvetiti tudi strankam. Ogromno energije vlagamo v izobraževanja in izmenjavo mnenj. Stranke morajo razumeti, kaj je prednost naše ponudbe, pacienti pa vedeti, kaj jim je bilo vgrajeno. Na trg tudi nikoli ne pošljemo nečesa, kar že obstaja. Vedno moramo biti korak pred drugimi. Večina implantoloških proizvajalcev je v posel prišla iz kirurgije, Bredent pa iz protetike v kirurgijo, kar je prav tako prednost. Zanimivo je tudi, da ste prevzeli distribucijo lastnih izdelkov. Drži. Cena, ki jo je distributer zahteval, po naših kriterijih ni ustrezala učinku, ki ga je ponujal za svojo storitev. Zato smo se distribucije lotili sami. Razliko smo vložili v trg in s tem sprožili presenetljivo rast. Prej smo imeli do 120 tisoč evrov

28 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

prometa. Po uvedbi neposredne distribucije leta 2008 pa smo v štirih letih prišli do dveh milijonov prometa. Na območju Slovenije smo imeli v letu 2012 kar 15-odstotno rast, v celotni skupini Bredent, ki pokriva 108 držav, pa okrog 12-odstotno. S kakšnimi cilji pa ste vstopili v leto 2013? Leto 2013 se je začelo izredno ambiciozno in uspešno, kar nas navdaja z optimizmom. Pripravljamo velik dvodnevni kongres v Jordaniji ob Mrtvem morju, ki bo povezoval jugovzhodno Evropo in Bližnji vzhod. Drugi pomemben dogodek bo IDS, največji dentalni sejem na svetu. Čaka nas tudi velik kongres v Dubaju. Tretji cilj je izobraževanje. Maja bomo organizirali predavanja prof. Petelina ter dveh gostujočih strokovnjakov iz Nemčije, katerih strokovne študije temeljijo prav na Bredentovih izdelkih. Letos pričakujemo od 12- do 15-odstotno rast znotraj celotne skupine. V središče pa še naprej postavljamo kakovostne odnose z našimi strankami in izjemno profesionalen pristop na vseh ravneh delovanja, od raziskovanja do proizvodnje in prodaje. Vrhunsko znanje zobotehnikov in kirurgov je najbrž temelj za uspešno implantacijo vaših izdelkov. V skupini Bredent sta dve podjetji, Bredent in Bredent Medical. Zadnje se ukvarja predvsem z implantologijo. Naše glavno vodilo je dobra izobrazba zobotehnikov in stomatologov kot ekipe, slabo izvedena protetična nadomestitev namreč lahko privede tudi do izgube vsadka. Že pred leti smo se z implantološkim centrom IFZI dogovorili za šolanja v Nürnbergu. Šlo je za zares kakovosten vložek v slovensko stomatologijo. Izobraževanja danes organiziramo tudi v sodelovanju z drugimi ustanovami blizu Slovenije.

Naše glavno vodilo je dobra izobrazba zobotehnikov in stomatologov. Ogromno energije vlagamo v izobraževanja in izmenjavo mnenj.


Bredent, d. o. o. Topniška 29A Ljubljana

info@bredent.si + 386 1 436 61 56 www.bredent.com

Za konec me zanima, kakšen je vaš recept za pozitivno zgodbo. Zadnjič sem bral knjigo šejka Bin Rashida z naslovom Moja vizija. Takole pravi: gazela se vsako jutro pretegne in ve, da mora teči hitreje od leva. Tudi lev se vsako jutro lačen zbudi in ve, da mora teči hitreje od gazele. Torej, ne glede na to, ali v sebi prepoznate gazelo ali leva, vedno je treba teči hitreje! Energijo za to nam dajejo naši inovativni pristopi. Na Bredentove implantate dajemo dosmrtno garancijo. Karkoli se zgodi z materialom kot takim, ga zamenjamo, obenem pa sprožimo histološke preiskave. Tovrstni izvidi nam dajo ustrezno povratno informacijo, zaradi katere ves čas napredujemo, to pa posredno razvija tudi stroko v celoti.

V nemškem zobo­ zdravstvenem podjetju Bredent proizvajajo več kot 10 tisoč izdelkov visoke kakovosti, na voljo v 108 državah sveta. V okviru hčerinskih pod­ jetij je bila z namenom

Izvršni direktor in solastnik Bredenta Igor Rozman je v družbi že 12 let in skrbi za distribucijo po jugovzhodni Evropi ter na Bližnjem vzhodu.

odstranitve posre­ dnikov leta 2008 v Ljubljani odprta poslo­ valnica Bredent, d. o. o. Kupcem omogoča hitrejše odzive in ta­ kojšnjo dobavo vseh izdelkov. Prihranek zaradi opustitve

posrednikov v podje­ tju Bredent, d. o. o., investirajo v nenehno skrb za višjo kakovost, s čimer ohranjajo že tradicionalno visok standarda svojega servisa.

Odprli smo tudi Bredent Srbija, v katerega smo vložili del lanskega dobička slovenskega podjetja. Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 29


Pozitivne zgodbe

Materiali prihodnosti – danes Multidisciplinarni in transdisciplinarni konzorcij Center odličnosti NAMASTE (NApredni nekovinski MAteriali S TEhnologijami prihodnosti) povezuje raziskovalne institucije in industrijo. Z združevanjem akademskega, tehnološkega in poslovnega znanja ter opreme dosega znanstveni in tehnološki napredek. Delo v centru poteka v šestih projektih, na vsakem od njih pa sodelujejo raziskovalci in strokovnjaki iz akademske in gospodarske sfere. V skupini, ki razvija sodobne keramične tehnologije, ki temeljijo na debeloplastni tehnologiji, uspešno načrtujejo in razvijajo dvo in tri dimenzionalne keramične mikrostrukture. Nekonvencionalna in inventivna uporaba keramike z nizko temperaturo žganja (LTCC) omogoča izdelavo keramičnih 3D mikrostruktur. Najbolj množičen predstavnik mikro elektro-mehanskih sistemov (MEMS) je senzor tlaka. Takšni LTCC senzorji imajo višjo dodano vrednost in so cenejši kot dosedanje izvedbe. Razvoj na tem področju je v Sloveniji dosegel stopnjo, ko se že vzpostavlja vrednostna veriga od proizvajalca materialov, keramičnih struktur in senzorjev tlaka do trženja izdelkov. Zaščite Nova dognanja o materialih za nizko dopirane ZnO varistorje za prenapetostno zaščito omogočajo: razvoj varistorjev z visoko stabilnostjo pod enosmerno DC napetostjo, ki zagotavljajo ustrezno zaščito vetrnih turbinskih generatorjev in solarnih panelov pred prenapetostnimi sunki zaradi udarov strele.

Poznavanje vakuumske tehnike, fizike plinov in materialov omogoča izdelavo izjemno tankih plinskih odvodnikov za uporabo v seriji z varistorjem za galvansko ločeno prenapetostno zaščito (t.i. leakage free). Dodan plinski odvodnik minimalno prispeva k povečanju dimenzij običajne zaščite brez plinskega odvodnika. Uporaba feritnih materialov v fasadnih in stenskih premaznih sistemih za absorpcijo elektromagnetnega valovanja v frekvenčnem območju med 500 MHz in 10 GHz ščiti pred EM sevanjem. Detekcija nevarnih snovi V skupini za napredne senzorske sisteme so razvili metodo, senzorje in elektroniko za detekcijo molekul eksplozivov v zraku, ki je robustna, neodvisna od pogojev okolja in mehaničnih vplivov, je zelo občutljiva (sposobna zaznati približno eno molekulo TNT ali RDX v 1012 molekulah zraka) in zelo hitra (meritev traja nekaj sekund). V primerjavi z obstoječimi napravami na trgu, ki so izjemno velike, težke, drage, porabijo veliko energije in so izjemno občutljive za mehanske in toplotne vplive iz okolja, je celoten merilni sistem izjemno mini-

Odprte možnosti za sodelovanje z gospodarstvom V centru s projektom Odprtih možnosti ustvarjajo pogoje za nove, sveže in tržno zanimive ideje, pri čemer so predlogi iz gospodarstva spodbuda za nove raziskave. Center

ponuja svetova­ nja, izobraževanja, možnost uporabe vrhunske opreme, pomoč pri pripravi in organizaciji različnih projektov ter izved­ bo razvojno-razisko­ valnih projektov.

30 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

V CO NAMASTE razvita naprava za detekcijo eksplozivnih snovi.


Center odličnosti NAMASTE, Zavod za raziskave in razvoj naprednih nekovinskih materialov s tehnologijami prihodnosti Jamova cesta 39 Ljubljana info@conamaste.si + 386 5 905 43 56 www.conamaste.si

Člani centra odlično­ sti NAMASTE so tri raziskovalne institu­ cije (Institut »Jožef Stefan«, Univerza v Ljubljani in Univerza v Mariboru), interesno združenje Obrtno­ -podjetniška zbornica Slovenije, tri nepro­ fitne organizacije za raziskave in razvoj

(HIPOT–RR, ZAVOD TC SEMTO, NANOTESLA INSTITUT), tri velika podjetja (Letrika, Iskraemeco, ETI Ele­ ktroelement), osem majhnih in srednjih podjetij (HYB, KEKON, KEKO OPREMA, VAR­ SI, ISKRA ZAŠČITE, TELA merilni sistemi, KOLEKTOR MAGMA,

Mikrolaser iz tekočih kristalov seva svetlobne impulze s trajanjem ene nanosekunde v vseh smereh.

aturen in ima majhno porabo energije, tako da je mogoče baterijsko napajanje. Najboljši mikro bolometerski senzor za THz V zadnjih letih se odpira popolnoma novo področje uporabe elektromagnetnega valovanja, to je teraherčno (THz) področje. THz valovanje prodira skorajda v vse nekovinske materiale in tkiva ter ne povzroča poškodb. Na Fakulteti za elektrotehniko in CO NAMASTE so razvili trenutno najboljši mikro bolometrski senzor za THz, ki deluje pri sobni temperaturi in ima centralno frekvenco zaznave pri 300 gigahercih. Uporablja se za odkrivanje zakritih predmetov, za zagotavljanje varnosti v primeru nadzora množičnega javnega prometa (letališča, avtobusne postaje, srečanja, koncerti, ipd.) ter zagotavljanja varnosti pri kontroli nadzornih točk (vojaške in policijske nadzorne točke na cestah). Skupina je razvila tudi THz kamero za odrivanje zakritih predmetov in globinsko slikanje, ki ima velik potencial pri kontroli kakovosti površin, pokritih z zaščitno plastjo, pri kontroli kakovosti že pakirane hrane ter merjenju debelin in lastnosti materialov. Prvi 3D mikrolaser na svetu Fotonika je med najhitreje razvijajočimi se področji znanosti in inženirstva. V zadnjih letih se izjemno hitro razvija tudi integrirana fotonika, ki bo omogočila posredovanje informacij s fotoni namesto z elektroni, prednosti svetlobnih integriranih vezij pa bosta večja hitrost prenosa informacij in manjša poraba energije. Razvoj integrirane fotonike je v Sloveniji na stopnji znanstvenih raziskav, ki so pokazale potencialno veliko uporabno vrednost tekočih kristalov na področju fotonskih vezij prihodnosti. Leta 2010 so raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, CO NAMASTE in Univerze v Ljubljani prvi na svetu izdelali mikrolaser na osnovi tekočih kristalov – njegova velika posebnost in prednost pa je v tem, da se izdela samodejno zaradi posebnih snovnih lastnosti tekočih kristalov, upravljamo ga

Panvita Agromerkur) ter dve spin-off podje­ tji (Balder in Nanotul).

z zunanjo svetlobo, njegova hitrost pa je v gigaherčnem področju. Biokompatibilnost materialov in procesov Izjemne lastnosti novih materialov odpirajo številne nove aplikacije, a tudi vse večjo odgovornost! Če vas zanimajo protimikrobne zaščite infrastrukture in orodij ali nove možnosti tkivnih regeneracij s podporo inteligentno načrtovanih nosilcev, izkoristite razvojni potencial Centra odličnosti NAMASTE in zaženite nov razvojni cikel! Če vam ni vseeno, kako se organizmi in okolje odzivajo na vaše nove materiale ali tehnologije, izkoristite znanja in raziskovalne možnosti centra ter preverite biokompatibilnost vaših materialov in procesov ter izmerite vstopanje vaših nanomaterialov v okolje in organizme.

Leta 2010 so raziskovalci Instituta »Jožef Stefan«, CO NAMASTE in Univerze v Ljubljani kot prvi na svetu izdelali mikrolaser na osnovi tekočih kristalov. Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 31


Pozitivne zgodbe

Desetletje uspešnih poti Podjetje Europacific 90 odstotkov prodaje ustvari na tujem trgu. Ponaša se s tradicijo v organiziranju cestnega, pomorskega in zračnega prevoza ter z visoko izobraženim in usposobljenim osebjem.

München, Praga, Bratislava, Krakov, Budimpešta, Dunaj, Milano, Zagreb, Beograd, Skopje in Sarajevo. Z odprtjem poslovalnice na brniškem letališču in ustvarjeno povezavo do mednarodno priznanih letalskih prevoznikov pa lahko Europacific vsem kupcem zagotovi tudi konkurenčne cene in zanesljiv prevoz, kar potrjuje tudi ekskluzivno zastopništvo za CEVA Freight, LLC, enega vodilnih logistov na svetu, ki ga je Europacific pridobil februarja leta 2011.

Povezani z največjimi na svetu V Europacificu pravijo, da sledijo okolju, v katerem imajo možnost pogovora s ključnimi igralci v slovenski logistični sferi, zaradi česar so na trgu ob pravem času in s pravimi rešitvami. Človek ni vseved, zato se mora znati obrniti na pravo osebo, ko potrebuje nasvet. Pogovori prebujajo ideje, ki vodijo v optimizacijo podjetja. Ključna prednost podjetja Europacific so prav hitre in zanesljive reakcije ter celovita zadovoljitev logističnih potreb. Tovor, prevladujejo deli za avtomobilsko industrijo, nadomestni deli za visokotehnološke izdelke in projektni tovor, lahko odpremijo v vse kraje sveta, v vsakem prevozu pa so vključeni od dva do štirje zaposleni. Nad povratno informacijo o prevozu redno bedita eden do dva kontrolorja, ki znotraj odgovorne skupine oseb usklajujeta ključne informacije o poteku prevoza. Odlična izhodiščna lega Europacific je prisoten v celotni regiji, saj sta Luka Koper in njena bližnja okolica dobro izhodišče za vse destinacije v polmeru do 500 kilometrov –

4-krat več zaposlenih v zadnjih 4 letih

Prav strategija razvoja Luke Koper in logistike v regiji sta temelj razvoja podjetja, saj si lahko le s spremljanjem razvoja in razpoložljivih zmogljivosti slovenske logistične platforme Europacific prizadeva za dosego novih ciljev in ključnih poslov. Okolje ni ugodno in narekuje strateške prilagoditve – tako zaradi obrambe pred visokimi tveganji kot tudi zaradi izkoriščanja novih priložnosti –, s tem pa se krepi poslovna uspešnost. Rastejo z zanesljivostjo Leta 2008 je Europacific zaposloval tri osebe, v letu 2012 pa že 12. Vodstvo se dobro zaveda dejstva, da je v mlade treba vložiti veliko truda – zato imajo iz-

Izredni prevoz projektnega tovora V primerih, ko je treba od točke A do točke B pripeljati tovor, ki s svojimi merami ali maso presega zakonske določbe, gre za izre­ dne prevoze. Europa­ cific tedaj omogoča prevoz v Luko Koper oziroma iz nje na vse destinacije znotraj

EU, prav tako pa tudi v vse države nek­ danje Jugoslavije. Kvalificirano osebje družbe Europacific ob posvetu s stranko prouči posamezen tovor ter ob skicah in podani tehnič­ ni dokumentaciji predlaga najboljšo možnost prevoza

32 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

– določi se trasa in prouči vsak odsek ceste, poleg tega pa je treba pridobiti vsa predpisana dovolje­ nja in Luki Koper dati navodila za izvedbo. Vsak izredni prevoz je namreč edinstven in zato deležen strokovnosti osebja Europacifica.

Rok Kobal, prokurist Europacific d.o.o.


Europacific logistika, d. o. o. Ankaranska cesta 5 Koper

info@europacific.si + 386 5 662 63 80 www.europacific.si

Sodobno mednarodno logistično podjetje Europacific, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 2003. S sedeža v Ko­ pru omogoča prevoze polnega zabojnika (FCL) in pošiljk v zbir­ nih zabojnikih (LCL) v sodelovanju z vsemi velikimi ladijskimi

mednarodnimi pre­ vozniki. Leta 2011 so odprli poslovalnico na letališču Brnik, letos pa praznujejo 10-le­ tnico obstoja. Njihovo vodilo so usposobljeni in motivirani zaposle­ ni, ki pripomorejo k uresničevanju poeno­ stavljene logistike.

Podjetje Europacific lahko tovor odpremi v vse kraje sveta.

delan kompetenčni model, ki jim omogoča razvoj in ocenjevanje kadra. Prednost seveda dajejo samoiniciativnim in dinamičnim ljudem, od katerih pričakujejo znanje, voljo in doseganje postavljenih ciljev. Svoje zaposlene motivirajo s prožnim delovnim časom in sistemom nagrajevanja, jih vključujejo v trajnostni razvoj izboljšav ter z njimi opravljajo redne letne pogovore in druženja. Leto 2012 so v Europacificu končali z dobičkom kljub za tri odstotke manjšim prihodkom glede na leto 2011. V Sloveniji so delež prihodkov povečali na približno 23 odstotkov, preostalih 77 odstotkov prihodkov pa so ustvarili v tujini – med naročniki prevladujejo tovarne s stabilnimi načrti in preverjeni naročniki iz Slovenije. Kljub pozitivnim rezultatom pa so prepoznali dodatne možnosti za izboljšave – poslovanje po segmentih so reorganizirali in vzpostavili sistem odkrivanja notranjih rezerv, s čimer jim je uspelo povečati učinkovitost in zastaviti osnutke za nov poslovni model.

Srednjeročni cilj – internacionalizacija Prednostna naloga podjetja Europacific v letu 2013 je večja konkurenčnost. Hiter razvoj v zadnjem obdobju pa jih spodbuja tudi k prenovi poslovnega modela: želijo oblikovati trden in pregleden sistem upravljanja poslovnih procesov s pripravo na certificiranje ISO 9001, vlaganje v inovacije ter nova izobraževanja. Ciljem sledijo tudi aktivnosti za večjo preglednost in boljši nadzor, predvsem posodabljanje najnovejše informacijsko-komunikacijske tehnologije, srednjeročni cilj podjetja pa ostaja isti – internacionalizacija.

Ključna prednost podjetja Europacific so hitre in zanesljive reakcije, posledično pa tudi prožna in celovita zadovoljitev kupčevih logističnih potreb. Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 33


Pozitivne zgodbe

Energetska učinkovitost s tradicijo Katedra za energetsko strojništvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani je vodilna slovenska institucija na področju energetskega strojništva. Že dolga leta se uspešno širi na področje raziskav in sodelovanja z gospodarstvom ter odlično sodeluje s strokovnjaki iz Evrope in Rusije.

Začetki Katedre za energetsko strojništvo so tesno povezani z začetki delovanja Fakultete za strojništvo po drugi svetovni vojni, ko je njen ustanovitelj, prof. Feliks Lobe, postavil temelje dveh laboratorijev, tehnološkega in kaloričnega. Jedro takratnega kaloričnega laboratorija je danes Katedra za energetsko strojništvo. Profesor Lobe je med svojim vodenjem laboratorija postavil visok standard združevanja največjih strokovnjakov, ki mu je fakulteta sledila tudi v nadaljnjih desetletjih. Prav s te katedre so izšli najbolj odlični predavatelji in strokovnjaki iz tega prostora, kot je svetovno uveljavljeni prof dr. Zoran Rant. Pedagoško in raziskovalno delo Na Katedri za energetsko strojništvo so v raziskovalni proces vključeni tako dodiplomski kot tudi podiplomski študenti. Številni diplomanti imajo po študiju zagotovljeno zaposlitev. Na katedri skrbijo za nadaljevanje karierne poti v gospodarstvu doma in v tujini. V zadnjih letih

opažajo, da je študentk in študentov na strojni fakulteti čedalje več in da so vse boljši, zato z veseljem ugotavljajo, da slovenska tehniška stroka vidno napreduje. Dolgoročna sodelovanja in razvoj

25 gospodarskih družb že leta uspešno sodeluje s Katedro za energetsko strojništvo.

Akreditaciji ASIIN in EUR-ACE® Fakulteta za stroj­ ništvo Univerze v Ljubljani je v letu 2012 prejela uradno potrditev najvišjih evropskih akreditacij študijskih programov STROJNIŠTVO I. in II. stopnje od vodilne akreditacijske agen­ cije ASIIN iz Nemčije, ene najpomembnejših institucij za zago­

tavljanje kakovosti študijskih programov s področja tehnike, računalništva, nara­ voslovja in matema­ tike v Evropi. Poleg osnovne akreditacije ASIIN je bila progra­ mom UL FS podeljena še prestižna akre­ ditacija EUR-ACE®. Ta povsem izenačuje diplomo Fakultete za

34 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

strojništvo UL z diplo­ mami drugih odličnih evropskih šol, kar dodatno pripomore k prepoznavnosti in uveljavljenosti podeljenih diplom v mednarodnem prostoru, diploman­ tom strojništva pa prinašata status tako imenovanega evrop­ skega inženirja.

Katedra za energetsko strojništvo je tudi zunaj akademskih krogov prepoznavna po svoji odličnosti: pripravlja namreč prave odzive na konkretne razvojne probleme gospodarstva. Pri sodelovanjih gre vselej za daljši proces združevanja znanj z različnih področij. Prav tako jo cenijo strokovnjaki iz tujine, kar jim olajšuje vstop v razvojne procese po Evropi in Rusiji. Eno od pomembnejših sodelovanj zadnjega obdobja je bil tudi projekt gradnje in umeščanja prenosnih plinovodov za zemeljski plin na območju Slovenije. Sodelovanje članov katedre je temeljilo na razvoju in implementaciji modela za kvantitativno ocenjevanje tveganja za posameznika z namenom dviga stopnje varnosti ter zmanjšanja posegov v okolje.


Fakulteta za strojništvo – Katedra za energetsko strojništvo Aškerčeva 6 Ljubljana

www.fs.uni-lj.si

Katedra za ener­ getsko strojništvo združuje prek 20 vrhunsko usposoblje­ nih strokovnjakov treh laboratorijev: za ter­ moenergetiko, vodne turbinske stroje ter toplotne batne stroje.

Laboratorij za vodne turbinske stroje brane.sirok@fs.uni-lj.si + 386 1 477 14 10 Laboratorij za termoenergetiko mihael.sekavcnik@fs.uni-lj.si + 386 1 477 13 03 Laboratorij za toplotne batne stroje tomaz.katrasnik@fs.uni-lj.si + 386 1 477 13 05

Odličnost in kompetence Katedra za energetsko strojništvo je vključena v Center odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT), kjer koordinira demonstracijski projekt »Vodikove tehnologije v napredni energijski oskrbi« – odgovarja pa tudi na dileme zanesljive oskrbe iz obnovljivih virov energije. Na razpolago imajo raziskovalno infrastrukturo, ki vključuje elektrolizer za pretvorbo konic električne energije iz obnovljivih virov energije v vodik, shranjevalnik vodika in gorivne celice za pretvorbo energije vodika v električno energijo in toploto. Njihov cilj je raziskati možnosti povezovanja sektorjev oskrbe z električno energijo in toploto ter transporta, ki sta danes energijsko ločena. Energijsko oskrbo v prihodnje bodo zaznamovala aktivna omrežja, s povezovanjem obeh sektorjev pa maksimalni izkoristek obnovljivih virov energije. Kar zadeva zadnjo, sodelujejo s koncernoma Hidria in Gorenje, pri katerih skrbijo za optimalno porabo energije s čim manjšimi izgubami, sodelujejo pa tudi s Kolektorjem, Domelom in vsemi velikimi gospodarskimi družbami v elektroenergetskem sektorju.

Sistem za izravnavo oskrbe z električno energijo iz OVE in porabniki, vključno z vozili na električni pogon, z uporabo vodikovih tehnologij.

Katedra za energetsko strojništvo je tudi zunaj akademskih krogov prepoznavna po svoji odličnosti: pripravlja namreč prave odzive na konkretne razvojne probleme gospodarstva. Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 35


Pozitivne zgodbe

Že zdavnaj prepričali celo Japonce! INEA, vodilno slovensko podjetje na področju avtomatizacije, informati­ zacije, računalniškega vodenja procesov in proizvodne informatike, ima dolgo tradicijo. Deluje predvsem na področju industrijske energetike, reference in tržne izkušnje pa nabira že od leta 1979.

tudi vzhodu. Vse dobro poznamo. Slovenija ima idealen položaj, ker leži na stičišču različnih kultur. Prav to je bil tudi glavni razlog za naš preboj v tujino. INEA je z uspešnim delovanjem prodrla še v Kitajsko, Japonsko, Argentino in Južno Afriko ter ZDA. Pa še vedno se nam zdi, da imamo veliko prostora za izboljšave,« pravi Peter Kosin, glavni direktor podjetja.

Znanstveni temelji Podjetje INEA je februarja 1987 ustanovil Institut »Jožef Stefan« kot enega od projektov za spodbujanje prenosa in uporabe raziskovalnih dosežkov Inštituta na področjih vodenja internih energetskih sistemov in industrijskih procesov. Sprva so bili v njem zaposleni sodelavci Inštituta, ki so skupaj z razvitimi programi prešli v novo organizacijo. Skupina starejših sodelavcev na Inštitutu v okviru Odseka za reaktorsko tehniko je bila že v poznih sedemdesetih letih tisto jedro, ki je bilo od vsega začetka odgovorno za začetek in zgodnji tržni razvoj programov. INEA je bila ustanovljena, da bi trajno delovala kot partner Inštituta na področju vodenja industrijskih procesov in industrijske energetike. Doma v tujini V Evropi največ poslujejo v Veliki Britaniji, v Makedoniji in Romuniji, močno prisotni so tudi v Rusiji. So most med zahodom in vzhodom. »Delamo, kot dela zahod, obenem pa se znamo prilagoditi

Rešitve podjetja INEA so danes uporabljene že na

5

kontinentih.

KIBERnet: PAMETNA TEHNOLOGIJA KIBERnet je sistem daljinskega upravljanja proizvodnje in porabe električne energije. Namenjen je opera­ terjem prenosnih in distribucijskih siste­ mov, dobaviteljem električne energije ter industrijskim in poslovnim porabni­ kom ali proizvajalcem električne energije. Zagotavlja osnovne in­

formacije za učinkovi­ to in odzivno prenosno ter distribucijsko elektroenergetsko omrežje. KIBERnet je rešitev za prilagajanje odjema. Na podlagi zajema in spremljanja podatkov o porabi ele­ ktrične energije sistem samodejno odklaplja določena bremena in tako zmanjšuje porabo ob električnih konicah

36 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

ali ob povečani porabi električne energije. To omogoča optimalno uravnavanje potreb in dobave ter prinaša precejšnje finančne prihranke vsem ciljnim skupinam uporabnikov.

KIBERnet je namenjen operaterjem prenosnih in distribucijskih sistemov.

INEA in Mitsubishi V družbi so se že leta 1989 odločili, da ne bodo več sami razvijali in izdelovali lastnih procesnih krmilnikov. Kot nadomestilo zanje so v družbi izbrali krmilnike proizvajalca Mitsubishi, znane po tehnični odličnosti, zanesljivosti in cenovni konkurenčnosti. Od tedaj je razvoj programske opreme za krmilne sisteme usmerjen predvsem v Mitsubishijevo opremo. Temeljito poznavanje tehnologije krmiljenja in regulacije je strokovnjakom v podjetju INEA omogočilo razvoj izvirne programske rešitve IDR BLOK, ki nadgrajuje procesni logični krmilnik v večzančni regulator. S prejetjem proizvodno zrele


INEA – Informatizacija, energetika, avtomatizacija, d. o. o. Stegne 11 Ljubljana info@inea.si + 386 1 513 81 00 www.inea.si

Področja, ki jih pokriva INEA, so: industrijska avtoma­ tizacija in celovite rešitve, procesno vodenje, energetika in ekologija ter proi­ zvodna informatika. Nabor dejavnosti, ki jih zagotavljajo

verzije tega izdelka je Mitsubishi INEO uvrstil med svoje partnerje pri razvoju tehnologije vodenja procesov in njenega uvajanja. Pogled v prihodnost Med pomembnejše storitve zdaj štejejo KIBERnet: pametno omrežje, ki omogoča eno od aplikacij virtualne elektrarne. »Trudimo se, da bi ga uveljavili kot večji projekt z že vzpostavljenimi razmerji. Je pa za to potrebnih veliko sprememb: okolje, navade, zakonodaja in odgovornosti posameznih akterjev v tem.« Zadnja leta si podjetje posebej prizadeva za dodano vrednost. INEA stalno raste in nenehno izboljšuje notranjo strukturo. Peter Kosin je svojo karierno pot v INEI začel kot aplikativni inženir pred 18 leti. Takole pa se zazre še v prihodnost: »Želimo si še večje širitve na tuje trge. Sicer smo že tam, ampak treba je biti ves čas dejaven.« In s kakšno miselnostjo so se prebili med vodilne? »Moraš biti vrhunski, sicer si le eden iz množice in ti ne uspe dosegati cene, ki bi ti omogočala razvoj.«

Moraš biti vrhunski, sicer si le eden iz množice in ti ne uspe dosegati cene, ki bi ti omogočala razvoj.

naročniku, je celovit. Obsega dela od pred­ projektne faze, na­ črtovanja sistemov do funkcionalnega zagona vključno s projektiranjem ter kompletnim inženi­ ringom izvedbe kom­ pleksnih sistemov.

INEA je slovensko podjetje, ki deluje predvsem na področju avtomatizacije, informatizacije in industrijske energetike.

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 37


Pozitivne zgodbe

Kopalniška prihodnost iz Metlike Vsakdo, ki je kadarkoli opremljal ali prenavljal kopalnico, bo opozoril, da univerzalne kopalnice pač ni – vsaka kopalnica je edinstvena, zato mora biti oprema izbrana po meri naročnika. To je zahtevna naloga, ki jo olajšata le usposobljeno prodajno osebje in dovolj pester nabor izdelkov. Kolpa to ima. Kultura osebne nege se spreminja, z njo pa tudi kopalniški prostori, ki so vse bolj namenjeni sproščanju. V Kolpi pravijo, da je v zadnjih 15 letih poudarek na večjih kopalnicah. Tisti kupci, ki imajo na voljo več prostora, si uredijo domači wellness s turško ali finsko savno, z masažnimi sistemi v kadeh ali kabinah ter z možnostjo aromaterapije, kromoterapije in drugih celostnih pristopov k zdravemu življenju in dobremu počutju. Tudi dilema med kopalno kadjo in kabino za prhanje je vse manj izrazita – uporabniki največkrat naročajo kar kombinacijo obeh. Kopalna kad je odlična izbira v dneh, ko si vzamemo čas za daljše sproščanje v vodi, prha pa je navadno tisti prostor, v katerem se vsak dan le na hitro umijemo. A klasične kadi in kabine počasi izginjajo – kupci se navdušujejo nad kopalno kadjo ali prho, v katero so vgrajeni masažni sistemi, posebej izrazit trend v tem trenutku pa so masažne kabine, v katere je pogosto vgrajena še parna savna. Z izbiro takšne Kolpine kabine uporabnik na enem mestu uživa v kar treh funkcijah: prhanju, masiranju in savnanju.

35 letna tradicija skriva dovršen in moderen dizajn v kombinaciji z inovativnimi materiali.

Kolpa lahko z blagovno znamko Kolpa san zadovolji raznolike potrebe in želje – kadi, tuš kadi, kabine za prhanje, kopalniško pohištvo in ustrezne dodatke ponuja v različnih dimenzijah in barvah, nekateri elementi so dobro prilagojeni tudi starejšim. Najbolj specifičnim željam v Kolpi ustrežejo z izdelavo po naročilu. Dvakratni prejemniki nagrade red dot Da Kolpa dobro pozna sodobne izzive trga, dokazujejo tudi odmevne nagrade. Po prejemu nagrade red dot v letu 2007, je Kolpa za kopalniško pohištvo Cher na enem najbolj prestižnih mednarodnih tekmovanj s področja industrijskega oblikovanja Red Dot Design Award leta 2010 spet osvojila prestižno nagrado – izmed 4.252 izdelki iz 57 držav je prejela prestižno priznanje strokovne žirije, ki nagrajuje posebej izpopolnjene oblikovalske izdelke. Kerrock: material, ki navdušuje s svojo univerzalnostjo Ko pišemo o Kolpi, pa ne smemo pozabiti na blagovno znamko Kerrock, pod katero ponujajo mate-

Dobri razlogi za obisk salona Kolpa • V salonu vas pričakajo prijazni in profesionalni prodajalci, ki vam pomagajo s svojim strokovnim zna­ njem o kopalniški opremi. • V salonu imate mo­ žnost ogleda vseh prodajnih izdelkov.

• Na voljo so vam darilni boni v mini­ malni vrednosti 50 evrov. • Eden izmed razlo­ gov za obisk pro­ dajno-razstavnega salona je tudi mo­ žnost brezplačnega izrisa kopalnice. • V »outlet« kotičku

38 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

so cene znižane tudi do 80 odstot­ kov. • Pri nakupu nad do­ ločenim zneskom v Kolpi priznajo tudi vrednostni popust. • Vse kupljene izdelke brezplačno dostavijo povsod po Sloveniji.

Kolpa san kopalnice: prostor popolne sprostitve, ki prebuja vaše čute. Z vsakim pogledom, dotikom. Vsak dan.


Kolpa, d. d. Rosalnice 5 Metlika info@kolpa.si + 386 7 393 33 00 www.kolpa.si www.kerrock.si

rial kerrock. Kerrock se je v 20 letih izkazal s svojo neverjetno univerzalnostjo. Zanos in občudovanje, ki ju boste občutili v prostoru, opremljenem s Kerrockom, je prvi vtis. Vtis, ki traja in traja. Kerrock ima vse odlike modernega in naprednega materiala in zaradi svojih prednosti omogoča neomejene možnosti oblikovanja. Vanj lahko vrtamo ali ga žagamo, brusimo, pa tudi lepimo in termično preoblikujemo. Primeren je za opremo notranjščine in zunanjih površin, še posebej pa je priporočljiv v mokrih prostorih. Ker je zelo preprost za čiščenje, se uporablja v operacijskih sobah, laboratorijih, ordinacijah ter drugih prostorih, kjer so zahtevani visoki higienski standardi. Kerrock namreč vsebuje protibakterijsko sredstvo, ki nenehno uničuje bakterije in preprečuje njihov nadaljnji razvoj. Posebna različica materiala je kerrock lumino, ki zaradi prosojnosti omogoča ambientalno osvetlitev, zaradi česar blagodejno vpliva na čutne zaznave, mišljenje in odnos do sveta. Kerrock lumino je magična igra detajlov, pa tudi orodje v rokah profesionalnih oblikovalcev in arhitektov, ki pri načrtovanju prostorov iščejo nove kreativne rešitve. Kerrock združuje moč trdnega kamna in lepoto keramike, je trajen in zanesljiv, odporen in zmogljiv.

Kolpa je eden vodilnih proizvajalcev kopalni­ ške opreme v srednji in jugovzhodni Evropi, ki na zahtevne evropske trge proda kar 80 od­ stotkov svojih izdelkov. Vrhunski izdelki za

opremo kopalnic Kolpa san in program kom­ pozitnih materialov Kerrock so s svojimi izrednimi tehnološkimi lastnostmi dosežki, na katere je podje­ tje najbolj ponosno.

Zahvaljujoč dejstvu, da je sedež podjetja v Metliki, ima Kolpa ugo­ dno lego, ki ji omogoča učinkovito podporo prodajnim mrežam in hitro uresničitev vseh tržnih aktivnosti.

Kolpa san kopalnice že dolgo niso le skupek funkcionalne kopalniške opreme, pač pa celovito ustvarjen prostor, ki oddaja pozitivno energijo.

Podjetje Kolpa si je zgradilo trden, mednaroden ugled, ki temelji na znanju in izkušnjah. Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 39


Pozitivne zgodbe

Slovenski laserji ne ostajajo doma Glavni izvršni direktor (CEO) skupine LPKF Laser & Electronics AG dr. Ingo Bretthauer je že ob predstavitvi finančnega poročila po tretjem četrtletju minulega leta napovedal, da je večinoma v Sloveniji načrtovan in izdelan LPKF MicroLine 1120 najuspešnejši izdelek v dosedanji 35-letni zgodovini LPKF. Uspeh je rezultat intenzivnega globalnega trženja članov koncerna LPKF od ZDA prek Slovenije in Nemčije do Kitajske.

virov. Laserski oddelek v podjetju je v treh letih popeteril promet na deset milijonov. V lijaku priložnosti je še veliko projektov, nov laserski vir pa bo na razpolago kmalu.

Žetev je bila bogata Končali so še eno izjemno uspešno poslovno leto, izšlo se je po zelo optimističnem scenariju. Prodaja je v primerjavi z letom prej večja za 30 odstotkov. Lahko bi dosegli še nekaj več, vendar so jih omejevale zmogljivosti. Najuspešnejši izdelek minulega poslovnega leta je bil laserski rezalnik za tiskana vezja, LPKF MicroLine 1120, ki je pomenil kar tretjino celotnih prihodkov. Izdelki, zasnovani na lastnih laserskih virih, so podjetju LPKF Laser & Elektronika skupaj prinesli dve tretjini prihodkov. Podjetje se več kot očitno spreminja v lasersko podjetje. Ta usmeritev je vidna že nekaj let zapored, kar se ujema z rastjo uporabe laserske tehnologije v svetu. »Dober občutek je, ko se naša majhna razvojna ekipa postavi ob bok velikanom, ki imajo razvojni proračun večji od naših celotnih prihodkov ter ekipo več sto inženirjev in doktorjev znanosti,« večkrat poudari dr. Podobnik, tehnični direktor podjetja in gonilna sila razvoja laserskih

35 % povečanje števila zaposlenih v proizvodnji, servisu in razvoju v zadnjem letu

Krepitev lastnih kompetenc in nadaljnji razvoj LPKF Laser & Elektronika v tem letu ne pričakuje občutnejše rasti prodaje, saj mora najprej utrditi svoj položaj – še več bodo vlagali v razvoj in okrepili razvojno ekipo. Za ohranjanje položaja na trgu je izredno pomemben tudi nov ultravijolični laser za razrez tankih vezij visoke gostote, s katerim bodo dosegali dvakratno hitrost obdelave in ki bo na trgu letos. Poleg tega so na Kitajskem vzpostavili vzdrževalno-servisni center s čisto sobo za servisiranje laserskih virov in s tem odpravili argumente lokalnih tekmecev. Tudi s posebnim konceptom za vzdrževanje naprav se približujejo velikim strankam z deset ali več rezalniki

Laserji za DOBROBIT človeštva Po nekaj pilotnih projektih ter testi­ ranjih na inštitutih v Sloveniji in Nemčiji LPKF na trg pošilja napravo za laserske mikro- in nanopro­ cesne tehnologije, ki deluje po načelu direktnega laserskega projiciranja. Naprava, ki je nastala v sode­ lovanju s podjetjem

Aresis ter s Fakulteto za matematiko in fizi­ ko Univerze v Ljublja­ ni, omogoča izdelavo preciznih struktur velikosti nekaj mi­ krometrov, določene aplikacije pa so možne tudi v submikronskem območju. Naprava bo sprva namenjena laboratorijem s podro­ čja nanotehnologije in

40 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

mikrofluidike, kamor bo LPKF poskušal preslikati svoje izku­ šnje z alternativnimi metodami za hitro izdelavo prototipov elektronskih vezij. To bi pocenilo in po­ spešilo razvoj novih tehnologij in rešitev na področju aktualnih »življenjskih znano­ sti« (tako imenovane

life sciences), LPKF pa bi s tem primaknil kamenček v mozaiku koristi za človeštvo.

Primer mikroreaktorja s tremi dovodnimi kanali za reagente in dolgim izhodnim kanalom.


LPKF Laser & Elektronika, d. o. o. Polica 33 Naklo

info@lpkf.si + 386 5 920 88 00 www.lpkf.si

– prenosna komora v obliki šotora namreč omogoča opravljanje rednih vzdrževalnih posegov kar v prostorih kupca brez selitve izdelkov. Poleg povedanega v LPKF zaključujejo razvoj sistema za neposredno lasersko mikro- in nanolitografijo, ProtoLaser LDI. Dokončujejo tudi sistem PreciWeld, s katerim posegajo na področje visokonatančnega laserskega varjenja, ter sistem ProtoLaser LDS namenjen neposredni laserski aktivaciji in metalizaciji površin tridimenzionalnih objektov – to, v masovni proizvodnji že zelo uspešno LPKF-ovo tehnologijo, s tem selijo še na področje izdelave prototipov. Slednje bo razširilo uporabnost tehnologije ter omogočilo nov razvoj in nove aplikacije. Potrebna bo širitev V začetku leta 2007 se je LPKF preselil v nove prostore v Naklem. Podjetje je takrat zaposlovalo 38 zaposlenih in uporabljalo 1.500 kvadratnih metrov površin skupaj s skladišči. Kmalu zatem,

ni. Trenutno se sto zaposlenih ukvarja z razvojem novih izdel­ kov, proizvodnjo, trže­ njem ter podpornimi dejavnostmi. Izdelki podjetja so povezani s področjem elektro­ nike, prevladujejo pa laserske aplikacije.

Delež izvoza je nad 95 odstotkov, okoli 85 odstotkov izdelkov prodajo prek skupine, razliko pa neposredno končnim odjemalcem ali zunanjim posredni­ kom.

že leta 2010, so v rezervnih, še neizkoriščenih prostorih uredili delavnico za montažo laserskih sistemov ter nato zgradili še novo čisto sobo za potrebe servisiranja in razvoja laserskih virov. Skupno uporabno površino so tako povečali na 2.400 kvadratnih metrov. Za sto zaposlenih ima slovenski LPKF danes komaj še prostor, projekte za širitev že pripravljene, prav tako tudi dogovore z lastniki sosednjih zemljišč. »Čakamo na soglasje večinskega lastnika, ki pa trenutno vidi svoje prioritete drugje,« pravi Tomaž Žepič, direktor in zastopnik domačega kapitala.

Razrez tiskanih vezij brez mehanskih obremenitev materiala poteka z osupljivo natančnostjo.

Podjetje LPKF Laser & Elektronika je del mednarodnega kon­ cerna LPKF s sede­ žem v Nemčiji. V Slo­ veniji je organizirano kot d. o. o. z mešanim lastništvom. Poslo­ vodstvo je slovensko, prav tako zaposle­

Laserski oddelek v podjetju je v treh letih popeteril promet na deset milijonov. V lijaku priložnosti je še veliko projektov, nov laserski vir pa bo na razpolago kmalu. Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 41


Pozitivne zgodbe

Zdrava in udobna: slovenska ležišča po meri vsakega posameznika Ena glavnih odlik in prednosti podjetja Maremico je celovitost ponudbe za zdravo in kakovostno spanje. Dobro vodenje, dodatna izobraževanja, kakovost in profesionalnost jim pomagajo razvijati zares kakovostna ležišča in so razlog za njihovo prednost pred konkurenco.

Glavni del dejavnosti črnuškega Maremica sta proizvodnja in prodaja vodnih postelj Lectus ter modularnih ležišč in vzglavnikov Leticia. Obe znamki odlikujejo kakovosten material, kakovostna izdelava in kakovosten spanec. Dokaz za to so zadovoljni kupci ter številna priznanja, nagrade in že prejeti certifikati. Njihov prodajni program je na voljo v slovenskih trgovinah in zunaj naših meja: v Avstriji, Nemčiji, Švici, Belgiji in na Nizozemskem. Strategija in poslanstvo V 19 letih delovanja so v Sloveniji in drugih evropskih državah pridobili zaupanje mnogih. Strategija družbe Maremico je jasna: ostati največji in najboljši prodajalec ležišč v Sloveniji ter svoje znanje in sposobnosti tudi v prihodnje uspešno tržiti na območjih sosednjih držav.

»Made in Slovenia«

19

let

delovanja, razvoja, izkušenj in svetovanja na področju zdravega spanja.

GARANCIJA DOBREGA SPANJA Ker kupcem želijo le najboljše, zgodbo v Maremicu gradijo na zaupanju. Garancijo dobrega spanja v Maremicu razumejo kot zagotovilo kupcu, da je ležišče izdelano za vsakega uporabnika posebej, da je izde­ lano iz certificiranih materialov z znanim poreklom, da se lahko prilagaja tudi po

nakupu, da ga pripo­ ročajo tudi zdravniki in farmacevti ter da ga lahko vsakdo, ki mu ležišče ne ustreza, po 30 dneh vrne, pri čemer ima možnost, da ga zamenja z drugim modelom iz prodajnega programa. Zadovoljne stranke se vedno znova vračajo, njihova priporočila pa vselej privabljajo nove.

42 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

Garancija dobrega spanja za varen nakup.

V Maremicu verjamejo, da Slovenija na področju gospodarstva premore veliko znanja, inovativnosti, kakovostnega razvoja in sposobnih ljudi, ki so po njihovem prepričanju ključni pisci zgodbe o uspehu. Ravno zato so se v Maremicu povezali s podobno mislečimi slovenskimi podjetji. Lahko se pohvalijo, da so njihova ležišča – z izjemo dveh komponent pri vodni postelji Lectus – v celoti razvita in izdelana v Sloveniji. Zdrav počitek po osebnih merah Vsak človek je edinstven. Ima neponovljive telesne značilnosti in potrebe. Prav zato serijska proizvodnja ležišč ne more konkurirati niti v udobju niti v kakovosti spanja. Ničesar, kar objame naše telo – čevljev, hlač, obleke –, namreč ne kupimo brez


Maremico, d. o. o. Šlandrova ulica 4 Ljubljana — Črnuče

prodaja@maremico.si + 386 1 561 09 00 www.leticia.si www.lectus.si

20-consko ležišče Leticia z različno trdimi moduli omogoča individualno prilagoditev ter spreminjanje trdote ležišča tudi po nakupu.

Podjetje Maremico, d. o. o., je bilo usta­ novljeno leta 1994 – sprva je vodne postelje uvažalo in prodajalo pod lastno znamko, leta 2006 pa začelo lastno proi­ zvodnjo v Sloveniji, pri kateri sodeluje več

kot deset slovenskih kooperantov. Danes je Maremico vodilni proi­ zvajalec, prodajalec in distributer vodnih po­ stelj ter edino podjetje v tem delu Evrope, ki kupcem poleg visoko kakovostnih vodnih postelj ponuja tudi

kakovostno svetova­ nje pred nakupom ter celovite poprodajne storitve. Poleg vodnih postelj izdeluje tudi modularna ležišča Leticia, ki so unikatno oblikovana za vsakega uporabnika.

pomerjanja. Če želimo izboljšati kakovost spanja, je edina rešitev »ležišče po meri«, ki upošteva zdravstvene dejavnike, telesne lastnosti in spalne navade uporabnika. Postelje ne kupujmo več brez pomerjanja V Spalnem centru Maremico izdelajo ležišče na podlagi osebnega svetovanja ter na podlagi meritve z napravo BodyPrint. Ta pokaže mesta, kjer so pritiski telesa na spalno podlago preveliki ter kje stika s spalno podlago sploh ni. Oboje je namreč ključno za zdravo spanje. Izredno pomembno pa je tudi, iz katerega materiala bo ležišče izdelano, saj le vrhunski material omogoča suho spanje ter daljšo življenjsko dobo samega ležišča.

Zadovoljni kupci se vedno znova vračajo, njihova priporočila pa privabljajo nove stranke. Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 43


Pozitivne zgodbe

Voda je javna dobrina Pitna voda je dragocena vrednota in pravica vsakega človeka. Zato vse glasnejše govorice o njeni privatizaciji razburjajo javnost. Pogovarjali smo se z Danilom Burnačem, direktorjem podjetja Mariborski vodovod, ki podeljevanje koncesij za vodo razume kot poseg v človekove pravice. Javnost razburjajo interpretacije, da predlog Evropske komisije glede direktive o koncesijah pomeni privatizacijo vode. Kakšno je vaše stališče? Preskrba s pitno vodo je občutljivo področje, ki obsega zagotavljanje količine, kakovost in varnost preskrbe s pitno vodo. Menimo, da to delamo dobro. Prepustitev javne preskrbe s pitno vodo mednarodnemu trgu bi pomenila tveganje pri zagotavljanju kakovosti in varnosti preskrbe s pitno vodo. Sprostitev podeljevanja koncesij razumemo kot poseg v človekove pravice. Že nekaj časa je aktivna tudi tako imenovana evropska državljanska pobuda, ki vodo vidi kot pravico, in ne tržno blago. Kako uspešna je? Zbranih je že prek štiri tisoč podpisov v Sloveniji in prek milijon v EU. V Italiji so izvedli referendum in kar 96 odstotkov volivcev je bilo proti sprostitvi trga storitev z vodo. Avstrija naj bi v kratkem celo z ustavno določbo zaščitila vodne vire. Javnost skrbi, da podjetja, ki skrbijo za oskrbo z vodo, niso družbeno odgovorna in je njihov glavni cilj dobiček. Kako se vi razlikujete od te predstave? Mariborski vodovod je dobitnik slovenske nagrade za družbeno odgovornost horus v letu 2011 in 2012. To dokazuje, da smo družbeno odgovorno podjetje in našega poslanstva ne vidimo v ustvarjanju dobička. Naša največja skrb je zadovoljstvo uporabnikov in nepretrgano zagotavljanje zdrave pitne vode. Odgovorno se obnašamo do poslovnih partnerjev, odprti smo za dobrodelnost, humanitarnost ter naklonjeni športnim, kulturnim in drugim dejavnostim. Ste prejemniki priznanja za poslovno odličnost 2012, ki ga podeljuje ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. S čim ste si ga po vašem mnenju prislužili? Kljub sodobni tehnologiji ni poslovne odličnosti brez odličnih človeških virov, zato posebno skrb posvečamo izobraževanju zaposlenih in dobri komunikaciji. Vodstvo zaposlenim zaupa, jim daje zgled in zagotavlja optimalne razmere za delo, vsak posameznik se zaveda svoje pomembnosti v družbi in vsak se na svojem področju trudi biti dober.

44 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

Kakovostna pitna voda postaja velika vrednota – za vas pa velika zaveza. Kako zagotavljate kakovostno pitno vodo? Za ustrezno kakovost pitne vode oziroma podzemne vode kot »vhodne surovine« je treba skrbeti že pred črpanjem, za kar upravljavci nimamo pristojnosti. Sami skrbimo za varno vodooskrbo od črpanja do končnega uporabnika. V te namene imamo skladno z veljavno zakonodajo vpeljan sistem HACCP. Z njim opravljamo notranji nadzor nad vsemi fazami vodooskrbe. Varno vodooskrbo zagotavljamo z rednimi mikrobiološkimi in kemijskimi analizami pitne vode, z rednim vzdrževanjem vodooskrbnih objektov, z rednim vzdrževanjem omrežja in tudi s sodelovanjem z javnostmi. Pijemo Slovenci dobro vodo? Večinoma pijemo dobro vodo. Izjeme so manjši zasebni lokalni vodovodi, ki nimajo zadosti sredstev in strokovnega znanja.

»Naša največja skrb je zadovoljstvo uporabnikov in nepretrgano zagotavljanje zdrave pitne vode,« pravi Danilo Burnač, direktor podjetja Mariborski vodovod.

Slovenci večinoma pijemo dobro vodo.


Pozitivne zgodbe

Tisk + embalaža Pričeli so s tiskom, dodali izdelavo embalaže, danes pa med procesoma skoraj ni več razlike. O zgodbi podjetja Rotoprint smo se pogovarjali z direktorjem Slavkom Raspotnikom.

časi ter zmožnost izdelovanja izdelkov v majhnih serijah. To je mogoče samo z dobro organizacijo in sodobno tehnologijo, ki omogoča izredno kratek čas nastavitve orodij. Na trgih nekdanje skupne države za zdaj še nimamo neposredne konkurence, saj nas tekmeci po tehnološki plati še zdaleč niso dohiteli, drugače pa je na trgih zahodne Evrope. Tam sicer iščemo tržne niše, v katerih smo fleksibilnejši od gigantov.

Stroj STORK 250 T z Van den Brink IML robotom je namenjen proizvodnji Lončkov 1L.

Podjetje sta zagnala brata … Podjetje Rotoprint je bilo ustanovljeno leta 1989 v Dolu pri Ljubljani z vizijo in željo po lepi embalaži na policah naših trgovin. Iz Nemčije smo pripeljali stroje za sitotisk, na katerih sva brata Dušan in Slavko ob pomoči enega delavca pričela tiskati plastično embalažo. Sklepam, da so se v 23 letih zgodile precejšnje spremembe v tehniki tiskanja na embalažo. Začetki so bili zelo težki, vendar smo z nenehnim izobraževanjem v tujini kmalu postali eno boljših tiskarskih podjetij v Evropi. Med letoma 1991 in 1995 smo bili v Sloveniji vodilno podjetje tako po kakovosti kot tudi po količini potiskane embalaže. Leta 1995 so se začele kazati težnje po večbarvnem tisku (ofset) in zahteve po kakovostni tankostenski embalaži, ki bi lahko zamenjala vakumirano embalažo v živilski industriji. Osnovni dejavnosti tiska smo dodali še izdelavo embalaže. Leta 2005 pa je podjetje začelo nov sodoben proces s tehnologijo In mould labelling (IML), saj so tudi slovenska podjetja pokazala težnjo po lepši in še kakovostnejši embalaži. Kaj je bil in je še vaš recept za uspeh? Naše prednosti pred konkurenco so prilagodljivost, kakovost, sukcesivna dobava, hitri odzivni

Kako to, da ste tisk na embalažo dopolnili še z dejavnostjo proizvodnje embalaže? Uporabljamo tehnologijo IML, ki omogoča robotsko vstavljanje etikete v procesu brizganja embalaže. Naš končni izdelek je popolnoma homogen, kar pomeni popolno varnost glede izločanja barvil v vsebino embalaže. Združitev dveh procesov in avtomatizacija omogočata veliko krajši proizvodni proces, poraba energije na enoto izdelka pa je precej manjša, saj se v enem procesu izdela ista količina kot prej v dveh. Prav zaradi tega lahko izdelamo tudi zelo majhne količine (na primer tisoč kosov), kar prej ni bilo mogoče. Kupci so čedalje bolj pozorni na varnost živil – s tem pa večjo pozornost namenjajo tudi embalažam, v katerih so ta živila. Res je. Po starem postopku so se končni potiskani produkti zlagali drug v drugega, pri čemer je včasih prihajalo do nanosa ne popolnoma suhe barve na notranjo stran naslednjega lončka. Tudi pri lepljenju etiket se uporabljajo lepila, pri tiskanju se v okolico sprošča čisti ozon, poleg tega pa je vprašljiva uporaba razredčil, barv in čistil. Pri našem načinu proizvodnje pa ni nobenih škodljivih vplivov na okolje.

Na trgih nekdanje skupne države za zdaj še nimamo neposredne konkurence, saj nas tekmeci po tehnološki plati še zdaleč niso dohiteli. Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 45


Pozitivne zgodbe

Skrivnost čedalje boljših Od prvega mešalnika za maslo Miele, ki je omogočil lažje delo kmeticam, pa do najmodernejše parne pečice, je minilo že 114 let. Časi so se spremenili, način življenja prav tako, a Miele ostaja v vseh pogledih zvest svojemu sloganu – Immer Besser.

Zgodba podjetja Miele, ki ga danes vodi že četrta generacija lastnikov, sega v leto 1899 v mesto Gütersloh v Nemčiji, kjer sta družini Miele in Zinkann ustanovili podjetje Miele & Cie. Najprej so izdelali separator za smetano, pozneje so ponudbo dopolnili z mešalnikom za maslo iz hrastovine, ki so ga gospodinje vrtele s stransko ročko. S tema dvema izdelkoma so se približali tedanjemu trgu, ki je temeljil na kmetijstvu in živinoreji. V segment gospodinjske uporabe so stopili s tem, ko so horizontalno lego mešalnika postavili pokonci. Rezultat je bil pralni stroj v obliki lesenega čebra. Leto 1900 se uradno piše kot leto prvega pralnega stroja Miele, ki se je imenoval Meteor, stal je 50 tedanjih mark in je za vedno spremenil gospodinjski svet. Korak pred konkurenco Podjetje Miele je bilo od začetka korak pred konkurenco in to drži tudi danes. Njihovi aparati imajo po podatkih neodvisnega inštituta v Krefeldu najdaljši čas trajanja, saj so testirani kar na 20 let življenjske dobe. Zadnje serije pralnih in sušilnih strojev Miele so, poleg dolge življenjske dobe, še posebej osredotočene na varovanje okolja in ener-

gijsko učinkovitost. Dolga življenjska doba in varovanje okolja sta navsezadnje povezana – s tem, ko aparat uporabnik lahko dolgo uporablja, se zmanjša količina odpadnih aparatov. Daljša življenjska doba stroja in oblačil Velik razvojni korak na področju gospodinjskih aparatov je podjetje Miele naredilo z oblikovanjem strukture bobna v pralnem in sušilnem stroju v obliki satovja. To omogoča nežno drsenje perila in obenem ustvarja tanki vodni film med tkanino in bobnom. S tem varuje perilo pred obrabljenostjo in poškodbami. Satasta površina bobna v sušilnih strojih Miele je izbočena navzven – tako nastane v poglobitvah satovja zračna blazina, ki perilo po fazi lebdenja prestreže s toplim tokom zraka. Inovacije se tu ne ustavijo – Miele danes poleg pralne in sušilne tehnike ponuja tudi kuhinjske aparate in sesalnike. Med prvimi izstopa njihova parna pečica, ki deluje po načelu uparjanja vode in na zdravju prijaznem načinu obdelave živila, ki zaradi tega obdrži barvo, strukturo, obliko in okus. Na vseh aparatih Miele je od leta 2005 vpeljano komuniciranje na dotik, tako imenovana touch komunikacija.

20

življenjske dobe zagotavlja za svoje aparate podjetje Miele.

Pralni stroj W 5000 WPS Supertronic + sušilni stroj T 8001 WP C = idealna kombinacija Pralni stroj W 5000 WPS Supertronic ima zmogljivost od ena do osem kilogramov pe­ rila, opremljen je s po­ sebno avtomatiko, ki samodejno prepozna količino v boben vlo­ ženega perila in temu prilagodi čas pranja ter količino vode. Njegova posebnost je tehnika SteamCare, ki zmanjša

potrebo po likanju. Idealna kombinacija tega stroja je sušilni stroj T 8001 WP C. Drug drugemu sta op­ timalno prilagojena po dizajnu in po posebnih programih – oba sta opremljena s patenti­ ranim satastim bob­ nom Miele, ki poskrbi za nežno in učinkovito pranje perila. Za raz­

46 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

lične vrste perila poleg standardnih progra­ mov ponujata številne posebne programe, kot so avtomatski program, program za srajce, svilo ... Z izbiro programa, prilagoje­ nega vrsti tekstila, se izbrano perilo ne samo nežno opere, temveč tudi posuši. Satasti boben poskrbi za

zaščito, nežno skrb in dolgo življenjsko dobo perila.

Pralni stroj W 5000 WPS Supertronic in sušilni stroj T 8001 WP C, prilagojena drug drugemu.

let


Miele, d. o. o Brnčičeva ulica 41 g Ljubljana — Črnuče

info@miele.si + 386 1 563 44 82 www.miele.si

Podjetje Miele se je iz Nemčije razširilo v kar 47 držav, v Sloveniji je kot podru­ žnica prisotno že 12 let. Recesija in kriza matičnega podjetja nista prizadeli, zato

delovna sila ostaja v Nemčiji, kjer imajo devet tovarn, ena tovarna je v Avstriji in ena na Češkem. Podjetje Miele je bilo že večkrat izbrano za »najboljšo blagovno

Umetnost poslovanja Za uspešnim podjetjem je uspešna poslovna filozofija. Pri podjetju Miele, ki raste organsko, se držijo načela, da vse investicije izvajajo z lastnimi sredstvi. Prihodke ves čas vlagajo v nov razvoj, nove prodajne mreže, izboljšanje kakovosti. Slogan, Immer Besser, s katerim se predstavljajo, je nekakšna zaveza k vedno novemu razvoju. Najnovejša pridobitev v prodajnem procesu in izboljšani storitvi je Miele Gallery – storitev, namenjena poglobljenemu svetovanju kupcem. V galeriji, ki je sodoben razstavno-svetovalni prostor, je na voljo strokovno osebje, ki kupcem pomaga pri izbiri in odločitvah s tehničnimi podatki, prav tako pa svetuje glede na potrebe, želje in življenjski slog uporabnika.

znamko«, odgovorni pa prislužene nagra­ de komentirajo kot potrditev filozofije »Immer besser« in nenehnega prizade­ vanja za tehnološko izpopolnjene izdelke.

Sodoben razstavnosvetovalni prostor Miele.

Najnovejša pridobitev v prodajnem procesu in izboljšani storitvi je Miele Gallery – storitev, namenjena poglobljenemu svetovanju za kupce. Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 47


Pozitivne zgodbe

Situla – nadgradnja urbanega bivanja Hiter življenjski slog in globalizacija spreminjata utrip sodobnega človeka. Ta na eni strani potrebuje varen in miren dom, a hkrati zahteva hiter preskok v poslovni, potrošniški in družaben svet. Vse to združuje in zagotavlja bivanje v – Situli.

72

metrov visoka stolpnica z 20 nadstropji poudarja volumen kompleksa.

Tisti, ki je vajen življenja v mestu, je vajen tudi določenega udobja. Živeti v mestu pomeni živeti v središču dogajanja in imeti vse na dosegu roke, naj gre za poslovne priložnosti, študij ali neskončno zabavo. A življenje v mestu so tudi slab zrak, hrup in sivina betona. Kako torej združiti prednosti in odpraviti slabosti, so se spraševali pri snovanju stanovanjsko-poslovnega kompleksa Situla na Vilharjevi cesti v Ljubljani. Situla je definicija nadgradnje urbanega bivanja. Z inovativno zasnovo so odpravili večji del vplivov iz okolice in dokazali, da je mogoče kakovostno živeti tudi v središču prestolnice. Situla zagotavlja stanovalcem nižje stroške in prihranek časa. Ste že izračunali, koliko ur zaradi gneče presedite v avtu? Od Situle do Prešernovega trga je 15 minut hoje, do avtobusne in železniške postaje je 400 metrov in tudi nov mestni park je čez cesto. Osupljivi razgledi: od hribov do mestnega jedra Težave s hrupom rešujejo steklene panoramske stene in popolna klimatizacija z nadzorovanim vlaženjem, kakršne pri nas v stanovanjskih pro-

storih še ne poznamo. Vsa stanovanja imajo nizkotemperaturno talno ogrevanje in najmanj eno dodatno notranjo enoto, ki pri hitri spremembi zunanje temperature takoj dodatno ogreje ali ohladi prostore. Zaradi celostnega centralnega prezračevanja ni potrebe po odpiranju oken, seveda pa se lahko steklene panoramske stene od tal do stropa na široko odprejo, tako da se v bivalni prostor vključijo tudi balkoni in lože. Ti ponujajo osupljive razglede: od okoliških hribov do starega mestnega jedra, v podnožju pa prometni vrvež na cestah in železnici, ki ga ni slišati. Posebno doživetje bivanja ponujajo atrijska stanovanja z japonskimi vrtovi. Od trgovine do wellnessa Snovalci Situle so si določili cilj, da uporabniku ponudijo maksimalno udobje s celovito dnevno oskrbo. Kompleks ima tako tudi manjšo živilsko trgovino z vrhunsko delikateso, različne trgovske in storitvene lokale, bančno poslovalnico, oazo dobrega počutja (wellness, fitnes), restavracijo, kava bar in ne nazadnje avtopralnico. V kompleksu bo tudi 24-urna recepcija, ki bo zagotavljala ekskluzivno storitev »concierge« ter visoko profesional-

Za svoj denar uporabnik dobi sproščujočo »high tech« oazo Situla je namenjena vsem ljubiteljem me­ stnega življenja in ti­ stim, ki si želijo visoko raven bivalne kulture. Stanovalci bodo imeli pred svojim pragom živahno življenje mestnega središča, obenem pa se bodo lahko hitro umaknili v tiha nebesa svojih za­

sebnih »svetišč«. Za svoj denar uporabnik dobi velike prostore s presežki dnevne svetlobe, vrhunsko tehniko, pametno ele­ ktrično inštalacijo z zaslonom na dotik, pa­ noramska okna s tro­ slojno zasteklitvijo in preizkušenim zračnim tesnjenjem, ki ustreza

48 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

najvišjim standardom EU, učinkovito zaščito pred soncem z drsnimi aluminijastimi paneli, ki jih je mogoče krmi­ liti tudi na električni pogon, prvovrstne parkete Karelia Upofloor in keramiko Royal Mosa, sanitarno keramiko Villeroy & Boch, pipe Dornbracht

ali Grohe ter domišlje­ no logistiko, ki omogo­ ča optimalno in varno komunikacijo med stanovanji, pisarnami, lokali in garažami.

Arhitekturno je Situla delo Bevk & Perović arhitektov.


Situla, veliko mesto v srcu prestolnice

info@situla.eu 051 651 771 www.situla.eu

no varnostno in vratarsko službo. Ločeno bo zagotovljenih tudi več kot 150 javnih parkirnih mest, namenjenih zunanjim obiskovalcem kompleksa.

Situla je načrtovan luksuzni stavbni kompleks v Ljubljani, mesto v malem, ki se razteza na 80 tisoč kvadratnih metrih bruto nadzemne površine, pod katero je petetažno podze­ mlje z garažno hišo.

Arhitekturno so pro­ jekt zasnovali Bevk & Perović arhitekti. Namembnost Situle, ki je na Vilharjevi ulici v prestolnici, je stanovanjska, poslov­ no-pisarniška in stori­ tvena. Situla zdru­ žuje 226 unikatnih

stanovanj, šest tisoč kvadratnih metrov pisarniških prosto­ rov in 28 storitvenih lokalov. Odlikujeta jo sodobna energetska zasnova in vrhunska hišna tehnika, ponaša pa se tudi s 24-urno recepcijo.

Znotraj zasebno »svetišče«, zunaj mestni vrvež.

Koliko stane nov trend bivanja? Situla z najvišjim standardom postavlja nov trend bivanja v Sloveniji. Cena kvadratnega metra stanovanja z vključenim DDV se giblje od 2.953 do 3.572 evrov. Cena kvadratnega metra stanovanja vključuje tudi nakup shrambe, ne vključuje pa nakupa parkirnega mesta. Cena kvadratnega metra poslovnih prostorov brez vključenega DDV niha od 1.800 do 2.400 evrov, medtem ko cena storitvenih lokalov brez vključenega DDV niha od 2.000 do 3.400 evrov. V Situli si vsak uporabnik lahko poišče tisto, kar bo zadovoljilo njegove potrebe. Za lažjo predstavo tega doživetja bivanja si osebno oglejte kompleks in vzorčna stanovanja, ki bodo vseljiva od julija 2013.

Življenje v Situli je enostavnejše. Dvigalo te popelje do trgovine, kavarne, fitnesa, varno parkiranega vozila ali pa celo do službe v poslovnih prostorih. Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 49


Pozitivne zgodbe

Sinergije mednarodnih razsežnosti Podjetje STAR prevajalske storitve d. o. o. Ljubljana je član mednarodne skupine, ki se uvršča v svetovni vrh na področju prevajanja in jezikovnih tehnologij. Uspešnost skupine in slovenskega podjetja je plod treh desetletij nenehnega razvoja človeških virov in jezikovnih tehnologij.

Tehnologija gre naprej …

Lokalna prisotnost – decentralizirana obdelava

Nenehen in hiter napredek na področju tehnologij, vedno hitrejši cikli razvoja in prihoda novih izdelkov na trge, vedno zahtevnejši izdelki, medsebojni vplivi sestavnih delov in programske opreme, vedno zahtevnejši uporabniki, vedno več mednarodnih izmenjav – vse to so spremembe, zaradi katerih je tehnična dokumentacija pogosto kritična točka v prodajnih ciklih izdelkov.

Kakovost prevoda temelji predvsem na izboru pravega prevajalca. Tudi v dobi svetovnega spleta je neposredna bližina odločilna prednost, še posebej, ko gre za usklajevanje in izvedbo nekega projekta v sodelovanju s stranko. Kdo lahko bolje kot prevajalec, ki živi v državi, kateri je dokument namenjen, spremlja spremembe in posebnosti jezika v vsakdanu ali bolje kot lokalno podjetje vzpostavi neposreden in produktiven stik s tehničnimi in trženjskimi ekipami posamezne stranke na njenih ciljnih trgih? Pri tem je treba upoštevati ustrezen slog, nenehno spreminjanje praks in resnične razmere na posameznem trgu. Rešitev? Centralizacija vodenja projektov za pripravo večjezičnih dokumentov, decentralizacija prevajanja v neposredni bližini končnih uporabnikov izdelkov ali storitev.

Eden od poglavitnih ciljev vsakega podjetja, ki posluje v mednarodnem obsegu, je, da bi bilo prepoznavno in da bi se s tujimi strankami oziroma partnerji lahko sporazumevalo v njihovem jeziku. Tudi spremna dokumentacija izdelka mora biti prilagojena potrebam uporabnikov in servisnih delavnic ter skladna z lokalnimi tehničnimi, tržnimi in zakonodajnimi zahtevami. V skladu s predpisi v številnih državah mora biti napisana v nacionalnem jeziku. Od prevodov dokumentacije je odvisno, kako uspešno bo podjetje na uvoznih oziroma izvoznih trgih. … in dokumentacija tudi! Zahteve so vedno večje, medtem ko so razpoložljiva sredstva vedno manjša! Zagotavljanje večjezične dokumentacije, ki bi ustrezala vsem potrebam na trgu, je danes zelo zahtevna naloga, pri kateri je zelo težko doseči najboljše razmerje med kakovostjo, stroški in roki. Obvezno je treba racionalizirati komunikacijske strategije in oblikovati večjezične informacije v okviru jasno opredeljenih in nadziranih industrijskih procesov. To zahteva natančno izbrane izvajalce, strukturirane procese, spremljanje izdelave v realnem času, učinkovita orodja, neposredno vključevanje partnerjev prek uporabniških vmesnikov, spoštovanje dogovorov glede kakovosti, stroškov in rokov. STAR ponuja pravo rešitev: industrijski pristop, ki združuje kompetence, znanje in najnovejšo tehnologijo.

50 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

STAR ponuja pravo rešitev: industrijski pristop, ki združuje kompetence, znanje in najnovejšo tehnologijo.

STAR s svojo svetovno mrežo strokovnih prevajalcev, ki prevajajo v svoj materni jezik in obvladujejo različna strokovna področja, vsem strankam zagotavlja prevode v vseh jezikih, ki jih te potrebujejo pri svojem poslovanju po svetu. Vodenje projektov, uporaba enotnih prevajalskih orodij in obširnih terminoloških zbirk, nadzor kakovosti, vsi postopki potekajo v okviru strukturiranih procesov in v skladu z najvišjimi standardi na področju prevajalske dejavnosti. STAR zagotavlja kompetentne sodelavce tako na področju tujih jezikov kot na strokovnih področjih, ki jih posamezna stranka potrebuje. Metode in orodja, ki jih STAR razvija in uporablja v svojih procesih, so zagotovilo za kakovost dokumentacije. Stranka prejme dokončno oblikovane in pregledane dokumente, ki so pripravljeni za tisk. Podpora urednikom v mednarodnih podjetjih in korporacijah STAR zagotavlja vse potrebne jezikovne tehnologije in orodja tudi mednarodnim korporacijam in


STAR Prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana Prušnikova 75 Ljubljana – Šentvid ljubljana@star-group.net + 386 1 232 10 10 www.star-ljubljana.si

Podjetje STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana, ki je pričelo s poslovanjem leta 2000, se je zelo hitro razvilo in v nekaj letih uveljavilo kot eno izmed vodilnih prevajalskih podjetij

na slovenskem trgu. Večino storitev izvozi in svojo dejavnost vseskozi širi na nove tuje trge. Nova znanja pridobivajo tako v okviru lastne organi­ zacije, ki temelji na načelih prostega pre­

toka znanja in učeče se organizacije, kot na skupnih projektih z drugimi podjetji mednarodne skupine STAR.

Beschnittzugabe (beim Drucken wird di

Kakovost prevodov temelji na strukturiranih prevajalskih procesih v skladu z najvišjimi standardi. podjetjem z uredniškimi in prevajalskimi oddelki. Podjetja si s temi najnaprednejšimi tehnologijami zagotovijo izjemne prihranke, saj se z njimi skrajšajo cikli izdelave večjezične dokumentacije ob hkratnem zmanjšanju potrebnega števila tehničnih urednikov in prevajalcev. Dolgoročno prednost pomenijo racionalizacija procesov in enotni korpusi besedilnih enot, ki jih uredniki lahko vedno znova poljubno izberejo in medsebojno kombinirajo ter dopolnjujejo pri posodabljanju in dopolnjevanju dokumentacije glede na njeno namembnost in v poljubni končni obliki.

Vaša vez s svetom Zanesljive povezave Prek globalnih komunikacijskih ovir Uspešno posredovanje informacij ciljnim skupinam je za vsako podjetje velik izziv. Sporočila morajo biti ne le pripravljena v jezikih posameznih trgov, temveč tudi prilagojena zahtevam lokalnih uporabnikov in posebnostim njihovega okolja. Za uspešno mednarodno poslovanje morajo biti vaše informacije pravočasno dostopne v številnih jezikih, na različnih nosilcih in za raznovrstne ciljne skupine. Za tako zahtevno nalogo je potreben učinkovit preplet številnih strokovnjakov, podatkovnih zbirk, informacijskih virov in nosilcev ter dolgoletnih izkušenj in strokovnih znanj z vseh področij informacijskih tehnologij in komunikacij. Na osnovi bogatih izkušenj in uspešnega dolgoletnega sodelovanja s partnerji na domačem in tujih trgih vam v sinergiji z mrežo visoko usposobljenih strokovnjakov za jezikovne tehnologije zagotavljamo zanesljivo podporo pri premoščanju vseh jezikovnih ovir. Z nami bodo vaša sporočila vsebinsko in oblikovno kakovostna in pravočasno na cilju.

STAR prevajalske storitve d.o.o. Ljubljana Prušnikova 75 1210 Ljubljana-Šentvid Tel.: 01 232 10 10 ljubljana@star-group.net www.star-ljubljana.si

STAR - Vaš zanesljiv partner za prevajalske storitve in orodja Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 51


Pozitivne zgodbe

Korak pred drugimi Telemach s kakovostnimi rešitvami in z razumevanjem vseh generacij narekuje razvojne trende na področju telekomunikacij in si utira pot v skoraj vsak slovenski dom. Kako mu to uspeva, nam je zaupala Ditka Maučec, direktorica marketinga in prodaje v podjetju Telemach.

Trg telekomunikacijskih storitev velja za bolj nasičenega. Kako pri tako majhni populaciji sploh še pridobivate nove naročnike? Slovenski trg fiksnega dostopa do telekomunikacijskih storitev je res precej nasičen. Telemach na vseh segmentih zaseda pomembno mesto, smo namreč vodilni na področju televizije, drugi v segmentu interneta in telefonije. Predvsem inovativnost, drugačnost v ponudbi in komunikaciji ob predpostavki kakovostne storitve nam omogočajo rast. Že peto leto smo najhitreje rastoči ponudnik fiksnega dostopa. Tudi v segmentu poslovnih storitev dosegamo odlične rezultate, v zadnjem času nam namreč zaupa vse več malih in srednjih podjetij. A Telemach je vendarle znan predvsem po svoji ponudbi televizijskih programov … Telemach je v prvi vrsti ponudnik telekomunikacijskih storitev, televizija pa je seveda eden izmed temeljev naše ponudbe, saj smo na tem področju številka 1 v Sloveniji. Danes v očeh uporabnika štejejo predvsem vsebine in te morajo biti kakovostne. Zato se pri izbiri televizijskih kanalov zelo trudimo, da v shemo uvrstimo najbolj gledane. Poleg 180 televizijskih programov imamo v ponudbi že 25 kakovostnih visokoločljivostnih (HD)

programov, kar je spet največ med vsemi domačimi ponudniki. Večino teh ponujamo že v standardni shemi digitalne televizije in brez doplačila za več televizorjev. Programi visoke ločljivosti so na voljo tudi drugim ponudnikom, a jih v njihovih shemah ni, saj pravic zanje niso odkupili. Najbrž zato, ker njihova omrežja tem vsebinam večinoma tehnično niso kos. Ni pa televizija vse. S čim vse še postrežete poslovnim uporabnikom? Naše lastno hibridno, optično-koaksialno omrežje nam omogoča, da uporabnikom ponujamo najboljše rešitve in storitve televizije z ekskluzivnimi HD-programi, internetom in telefonijo. Okrog 100 tisoč kilometrov optičnih vlaken z odličnimi povezavami in zgrajenim hrbteničnim omrežjem v smeri Ljubljana–Sarajevo–Beograd–Budimpešta–Dunaj našim naročnikom omogoča doseganje realne vrednosti internetnih hitrosti ter ugodno digitalno telefonijo. Uporabniki v okviru poslovne ponudbe dobijo celovito rešitev, od najhitrejšega interneta do digitalne telefonije z do 60 odstotkov ugodnejšimi klici, najemom strežnikov in druge opreme, sistemom za spletno plačevanje in predvsem kakovostno podporo naših sodelavcev. Ne gre pozabiti, da smo imeli v letu 2011 naj-

Poslovna telefonija za srednja in mala podjetja

Že peto leto smo najhitreje rastoči ponudnik fiksnega dostopa.

Telemachova poslovna telefonija IP CEN­ TREX z vrsto naprednih funkcij svojo upo­ rabnost odseva v nižjih stroških poslovanja in večji storilnosti zaposlenih, pri čemer delo tudi med prehodom v nov sistem poteka popolnoma nemoteno. Prednosti telefonije IP CENTREX so: • brezplačni klici med internimi številkami vseh oddelkov in oddaljenih poslovnih enot, • nizke cene klicev v domača in tuja omrežja,

52 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

• brezplačni klici znotraj omrežja Telemach, • ohranitev vseh vaših že obstoječih telefon­ skih številk v imeniku, • vzdrževanje prevzame podjetje Telemach, • možnost ugodnega najema telefonov IP, • možnost ohranitve obstoječe centrale, • hitra in kakovostna tehnična podpora, • preprosta zamenjava operaterja.


Telemach, d. o. o. Cesta Ljubljanske brigade 21 Ljubljana b2b@telemach.si 080 820 002 www.telemachsolutions.si

Telemach je vodilni kabelski ponudnik televizijskih vsebin, interneta in telefonije. Preko najsodobnejše­ ga hibridnega, optično koaksilalnega omrežja ponuja novodobne storitve digitalne te­ levizije s HD programi v najčistejši sliki, tele­

vizijske programe na prenosnih napravah, internet s hitrostmi do 120 Mbps, digitalno telefonijo z ugodnimi klici doma in v tujino ter mobilno telefoni­ jo za vse družinske člane. Telemach svoje storitve ponuja na območju Slovenije,

s svojimi sestrskimi družbami pa pokriva praktično celo Adri­ atic regijo. Poslovni partnerji tako lahko preko Telemacha dobijo celovito rešitev za svoje telekomu­ nikacijske potrebe tudi v Srbiji, Bosni in drugod.

»Želimo si, da bi funkcionalnost naših rešitev povezali z ekonomičnostjo,« na vprašanje o razvoju Telemacha odgovarja Ditka Maučec, direktorica marketinga in prodaje v Telemachu.

bolje ocenjen klicni center v Sloveniji, za leto 2012 pa podatke še čakamo. Kakšne so prednosti poslovnih rešitev Telemach Solutions? Čeprav so bili doslej naši poslovni odjemalci predvsem večja podjetja, tudi manjša in samostojni podjetniki pri nas dobijo celovito telekomunikacijsko rešitev. Telemachov pristop temelji na ponudbi, v katero so vključeni vsi tehnični elementi, ki jih uporabnik potrebuje za poslovanje. Poleg žične in brezžične povezljivosti oziroma dostopa do interneta in fiksne telefonije, ki sta navadno temelja vsake komunikacije, lahko podjetja pri Telemachu najamejo tudi računalnike ter strežnike. Še več, ponujamo številne zanimive poslovne storitve v oblaku ter storitve, povezane s spletom: gostovanje, registracijo spletne domene in zasebne virtualne strežnike. Vsi poslovni modeli, od strojne do programske opreme in storitev, temeljijo na mesečnem najemu. Takšen pristop je naravnost idealen za večino podjetij, posebej za tista, ki dejavnost šele začenjajo.

Mladi nam s kritičnim odnosom pomagajo pri razvoju rešitev, starejši pa z razsodnostjo ocenijo njihovo dejansko uporabnost in koristi.

Kaj novega se še obeta uporabnikom Telemacha v bližnji prihodnosti? Želimo si, da bi funkcionalnost naših rešitev povezali z ekonomičnostjo. Prej ko slej bomo trgu ponudili povezljivost mobilne in fiksne telefonije. Uporabnik bo tako lahko z enim telefonom preklapljal na cenejšo tarifo v svojem domu. Ob paketih Trojček pripravljamo tudi virtualni prostor za uporabnike storitve Cloud, ki vključuje shranjevanje slik in dokumentov, pa še kaj se bo našlo.

Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 53


Pozitivne zgodbe

Nosijo oranžno srce V podjetju TNT Express konkurenčno moč gradijo z ljudmi. Pravijo, da so prav ti srce podjetja, rast in tržni deleži pa zato odvisni zlasti od volje, energije, moči in znanja zaposlenih. Verjamejo v zavzetost in trud, s katerima strankam zagotovijo nepozabno »oranžno izkušnjo«.

Iz Slovenije na Kitajsko Kako potuje paket, če ga iz Ljubljane pošljemo v Peking? Če izberemo hitrejšo storitev Express, bo naša pošiljka najprej potovala v zbirni center v Ljubljani. Takoj bo obdelana in še isti dan z letalom TNT odpremljena z letališča na Brniku do letalskega centra TNT Express v Liegu. Tam čez noč vse pošiljke obdelajo in razvrstijo na letala za posamezne destinacije. V zgodnjih jutranjih urah bo letalo z našo pošiljko vzletelo proti Šanghaju ali Chongqingu, odvisno od končnega cilja. Ko bo prešla carino, bo pripravljena za dostavo do naslovniku najbližjega zbirnega centra. Glede na oddaljenost od cilja bo po potrebi opravljen dodaten let. Po obdelavi v zbirnem centru bo pošiljko prejel končni naslovnik. Varna pot pošiljke je zagotovljena, stranka pa jo lahko spremlja tudi ob pomoči funkcije sledenja na spletni strani družbe TNT Express. Seveda zmorejo! Glavno vodilo in odsev poslovne naravnanosti ter kulture zaposlenih v podjetju TNT Express se glasi: »Sure we can!«. V prevodu: »Seveda zmoremo!« Bistvo je namreč v fleksibilnem odnosu zaposlenih,

ki si delo želijo opravljati kakovostno in hitro. Od njih se zavzetost, motivacija ter soodgovornost do poslovanja tudi pričakujejo. Vodstvo se z zaposlenimi srečuje na motivacijskih delavnicah, konferencah, srečanjih in letnih pogovorih. Pomaga jim tudi pridobljeni mednarodni certifikat Vlagatelji v ljudi (IIP - Investor in People), ki narekuje ključne smernice uspešnega upravljanja zaposlenih ter doseganja večje motiviranosti in zadovoljstva na delovnem mestu. Ne preseneča, da je TNT Express prva logistična družba s tem certifikatom v Sloveniji. Zasledujejo odličnost Ker zasledujejo odličnost na vseh ravneh, bodo v skladu z osrednjo vizijo in poslanstvom še naprej ponujali visoko kakovostne storitve, skrbeli za stranke in izpolnjevali obljube. Napredek v kakovosti storitev in pri zadovoljstvu strank v TNT Expressu sicer večkrat na leto preverjajo z anketnim vprašalnikom. Leta 2012 je v Sloveniji 97 odstotkov strank odgovorilo, da TNT Express dosega njihova pričakovanja, od tega pa jih je kar 59 odstotkov zatrdilo, da pričakovanja celo presegajo. Eden glavnih ciljev družbe v 2013 je leto končati z dobičkom.

Direktna pot na Hrvaško in v BiH TNT Express je svoji široki ponudbi storitev dodal še storitev »Special Express Hrvaška in BiH«. Pred­ nost nove storitve, ki je odziv na skorajšnji vstop Hrvaške v EU, je direktna povezava, saj pošiljke na ta način potujejo po krajši, po­ sebej prilagojeni poti,

ne po standardni izvo­ zno-uvozni poti TNT. Predvideni tranzitni časi za Hrvaško so od enega do dva delov­ na dneva; izjema so otoki, kjer se tranzitni čas lahko podaljša za en dan. Nekoliko daljši so tranzitni časi za BiH in se gibljejo od dva do tri delovne

54 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013

dni. TNT pri pošiljanju poskrbi za vse izvo­ zno-uvozne carinske postopke, stranke pa lahko vsem pošiljkam, poslanim s to storitvi­ jo, sledijo prek spletne aplikacije. Svojo pošiljko na Hrvaško ali v BiH naročite na: special.services.si@ tnt.com.

137.256 rok v podjetju TNT Express dnevno skrbi za obdelavo vseh pošiljk.


TNT Express Worldwide, d. o. o. Šmartinska cesta 152, hala VIII Ljubljana info@tnt.si 080 15 01 www.tnt.si

Uvajajo novosti Novosti, ki jih pripravljajo v TNT Express, bodo usmerjene predvsem na področje B2C poslovanja. To je namreč področje, ki se trenutno najhitreje razvija, predvsem po zaslugi spletnih trgovin. Na podlagi tega načrtujejo uvedbo novih storitev, s katerimi bodo nudili dostavo tudi do zgodnejših večernih ur. Prav tako načrtujejo novosti na področju varovanja okolja, saj nameravajo obnoviti svoj vozni park z vozili z varčnejšimi in čistejšimi dizelskimi motorji EURO 5. Ena izmed rešitev, s katero se spogledujejo, je tudi rešitev njihovih italijanskih kolegov, ki so sklenili dogovor z družbo Iveco o nabavi vozil na plinski pogon. Prav tako se nagibajo tudi k nakupu električnih vozil za dostavo pošiljk po večjih slovenskih mestih.

Na globalni ravni je TNT Express ena izmed vodilnih družb v storitvah ekspre­ snih dostav. Družba zaposluje 68.628 ljudi in ima 10.305 cestnih vozil ter 51 letal. Del tega globalnega tran­

sportnega omrežja je tudi TNT Express v Sloveniji, ki s 103 zaposlenimi poleg mednarodnih dostav, tako letalskih kot ce­ stnih, ponuja dostavo vseh vrst pošiljk po Sloveniji.

Na globalni ravni ima TNT Express 10.305 cestnih vozil ter 51 letal.

Glavno vodilo in odsev poslovne naravnanosti ter kulture zaposlenih v podjetju TNT Express se glasi: »Sure we can!«. V prevodu: »Seveda zmoremo!« Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2013 55


KAKO?

orodja informacije

partnerji

marketing

stranke

ZAKAJ? aktivnosti

strategija

realizacija

organizacija

kanali

komunikacija

izdelki € konkurenca

$

stroški

prodajalci

motivacija

kupci

PRODAJA

tehnologija

razvoj

recesija

vodenje

storitve

KJE?

tujina

sistem

KDO?

analize

kompetence

planiranje

napovedovanje

KDAJ?

Odgovore boste dobili na akademiji Inteligentna prodaja™ april - junij 2013, GZS

www.inteligentna-prodaja.si

KOMU?

znanje

popusti

cene

KAJ? trgi

tveganja

Stroške smo že oklestili. Kako pa povečati prihodke?

Glas gospodarstva, posebna izdaja 45. podelitev Nagrade GZS  

Glas gospodarstva, posebna izdaja 45. podelitev Nagrade GZS