Page 1

GS1 Evropska logisti~ka etiketa

www.gs1.org Globalen deloven jazik 1


S SO OD DR R@ @I IN NA A 1. Voved………………………………………………………………………………….…………………………4 2. Op{ti pravila za izrabotka na logisti~kata etiketa……..………………………………..……5 2.1. Pravila za identifikacija na logisti~kite edinici……………………….…………….6 2.2. Pravila za identifikacija na sodr`inata na logisti~kite edinici………………...7 2.3. Pravila za specifikacija na koli~estvoto……………………………………..……………8 2.4. Pravila za specifikacija na merkite…………………………………………………………..8 2.5. Pravila za specifikacija na datumite…………………………………………………………8 2.6. Pravilo povrzano za brojot na partijata/lotot…………………..………………...………10 2.6.1. Posebni podatoci za kupuva~ot…………………………………………………..….………10 3. Vidovi logisti~ki edinici………………………………………………………..……………………11 4. Podatoci pretstaveni na etiketata……………………………………………...……………………12 4.1. Standardni homogeni logisti~ki edinici………………………………..…………………13 4.1.1. Trgovska edinica so fiksni merki…………………………………………………………13 4.1.2. Edna celina po logisti~ka edinica……………………………………..…………………14 4.1.3. Trgovski edinici so promenlivi merki……………………………………………………14 4.2. Nestandardni homogeni logisti~ki edinici……………………………………………..…16 4.2.1. Trgovska edinica so fisni merki…………………………………..………………………16 4.2.2. Trgovski edinici so promenlivi merki……………………………………………………17 4.3. Standardni heterogeni logisti~ki edinici…………………………...……………………18 4.4. Nestandardni heterogeni logisti~ki edinici…………………………….…….…………19 5. Tehni~ki barawa povrzani za formirawe na etiketata………………...………………………20 5.1. Gorna sekcija……………………………………………………………...…………………...……..21 5.2. Sredna sekcija…………………………………………………………………………………..……22 5.3. Del so bar kodot (najniska sekcija)……………………………………………………….……23 5.4. Mesto za postavuvawe na etiketata……………………………………………………..………24 5.5. Broj na etiketi…………………………………………………………………..……………………25 5.6. Dopolnitelni etiketi…………………………………………………………………...…………25 6. Verifikacija na etiketite………………………………………………………………………………27 6.1. Osnovni principi……………………………………………………...……………………………27 6.2. Zaedni~ki pristap kon postapkata na verifikacija………………………………...……28 6.2.1. Izgled na etiketata……………………………………………………………………………28 6.2.2. Sodr`ina na podatocite………………………………………………………………………29 2


6.2.3. Tehni~ki parametri…………………………………………………….………………………29 6.3. Dimenzii na bar kod simbolot………………………………..…………………………………30 6.4. Rezultati na tehni~kata verifikacija – ocenki: 4, 3, 2, 1 i 0…………...………………30 6.5. Kontrolna lista…………………………………………………………………………...…………32 7. Naj~esti pra{awa…………………………………………………………………………..………………34 8. Prilog 1. Primeri na razli~ni vidovi logisti~ki edinici……………….…………………38 9. Prilog 2. Primeri za logisti~ki etiketi………………………………………...…………………42 9.1. Logisti~ka etiketa za Standardni homogeni logisti~ki edinici……………………42 9.1.1. Trgovska edinica so fiksni merki……………………………...…………………………42 9.1.2. Edno par~e vo logisti~kata edinica………………………….……………………………44 9.1.3. Trgovski edinici so promenlivi merki……………………………………………………45 9.2. Logisti~ka etiketa za nestandardni homogeni logisti~ki edinici…………...…….47 9.2.1. Trgovski edinici so fiksni merki…………………………………………………………47 9.2.2. Trgovski edinici so promenlivi merki……………………………………………………48 9.3. Logisti~ka etiketa za Standardni heterogeni logisti~ki edinici………………….49 9.4. Logisti~ka etiketa za nestandardni heterogeni logisti~ki edinici…………….…50 10. Prilog 3. Lista i opis na Prepora~livi GS1 Aplikacioni identifikatori……..……51 11. Prilog 4. Re~nik na poimi…………………………………………………………………...…………52 12. Prilog 5. GS1-128 simbologija………………………………………………………..………………53 13. Prilog 6. Presmetka na GS1 kontrolniot broj……………………………………………………56

3


11.. V Voovveed d Ovie upatstva se rezultat n a proektot n a GS1 Evropa so cel primenata n a logisti~kata etiketa {irum Evropa da se harmonizira. Ovoj dokument gi postavuva osnovite i pr etstav uva preporaka za najdobra praksa za identifikacija i ozna~uvawe na logisti~kite edinici, na primer, paletite, preku primena na GS1 sistemot. Cel e da se izgradi zaedni~ki priod koga se raboti za ozna~uvaweto na logisti~kite edinici vo cela Evropa preku koristeweto na me|unarodno prifateniot sistem za numerirawe i bar kodovi na GS1 sistemot. Upatstvata davaat opis na ~etiri op{ti vidovi logistika koi se primenuvaat vo Evropa. Sekoja kompanija bi trebalo da bide sposobna da gi vklopi svoite logisti~ki edinici vo ramkite na eden od ovie vidovi i da gi ozna~i na soodveten na~in. Razli~nata delovna praksa vo nekoi evropski zemji, ima vlijanie vrz toa na koj na~in paletata }e bide identifikuvana, so toa {to ovoj dokument nudi re{enie kako na najdobar na~in da se standardizira izgledot i sodr`inata na etiketite. Upatstva se odnesuvaat samo na prakti~nite pra{awa koi se odnesuvaat na pravilnoto ozna~uvawe. Tie ne se odnesuvaat na site detali okolu numeriraweto i barkodiraweto n a trgovskite edinici (na primer, kutija, pogolemi kartonski kutii, sandaci) i logisti~kite edinici. Detalite vo vrska so koristeweto na GS1 sistemot za identifikacija i barkodirawe n a trgovski edinici, na primer kutija, pogolemi kartonski kutii i sandaci, kako i logisti~kite edinici se nao|aat vo “Op{tite GS1 Specifikacii�. Va{ata Nacionalnata organizacija ~lenka na GS1 }e Ve upati na koj na~in mo`ete da dojdete do ovie informacii. Ovie upatstva s e potvrdeni od strana n a p o v e } e o d 25 nacionalni GS1 organizacii i istite se o t pe~ateni i distribuirani {irum Evropa. Na kompaniite im se upatuva silna sugestija da gi prifatat ovie upatstva so cel da se poednostavi primenata n a logisti~kata etiketa i otstranuvawe n a razlikite vo praksite vo zemjite na Evropa.

4


22.. O Opp{ {ttii pprraavviil laa zzaa iizzrraabboottkkaa nnaa l looggiissttii~~kkaattaa eettiikkeettaa GS1 logisti~kata etiketa so bar kodovi, zasnovana vrz dobrovolnata primena na standardite, razviena e od strana n a GS1 vo sorabotka so pretstavnici n a proizvoditelite, prodava~ite na malo, prevoznicite i nacionalnite GS1 organizacii. Logisti~kite edinici pretstavuvaat edinici nameneti na sektorite prevoz i distribucija, pri {to paletite se karakateristi~en primer. So koristeweto na GS1 logisti~kata etiketa na korisnicite im e ovozmo`ena edinstvena identifikacija na logisti~kite edinici taka {to e mo`no istite poedine~no d a s e sledat i da se upravuva so nivnoto dvi`ewe vo bilo koj del n a sinxirot na snabduvawe. Edinstven nu`en uslov e sekoja logisti~ka edinica da bide ozna~ena so edinstven seriski broj – seriski kod na kontejnerot za transport (SSCC). So skenirawe na SSCC bar kodot na sekoja logisti~ka edinica se ovozmo`uva uskladuvawe na podatocite za nejzininoto fizi~ko dvi`ewe so elektronskite delovni poraki koi se odnesuvaat na istite. Koristeweto na SSCC za identifikacija na poedine~ni edinici otvora mo`nost za implementacija n a {irok spektar n a aplikacii kako {to se pretovar, naso~uvawe n a p r a t k i t e i avtomatski priem na roba. Dopolnitelnite informacii poznati kako atributivni podatoci, na primer, broj na lotot, najdobro do datumot, kako i identifikacija na trgovskata edinica sodr`ani vo logisti~kata edinica, mo`at isto taka da bidat prika`ani na logisti~kata etiketa. GS1 logisti~kata etiketa sostavena e od tri sekcii. Gornata sekcija na etiketata sodr`i informacii vo sloboden format koj kompanijata mo`e da go koristi vo soglasnost so potrebata sredna sekcija sodr`i interpretacija ~itliva za ~ovekot na GS1 podatocite prika`ani so bar kodovite i dolna sekcija koja sodr`i bar kod simbol(i). SSCC e edinstven zadol`itelen podatok na logisti~kata etiketa i g o formira kompanijata koja g i sostavuva paletite. Najdobrata praksa uka`uva na toa deka proizvoditelot na logisti~kite edinici treba da g o koristi svojot kompaniski prefiks. Formatot na SSCC prika`an e i objasnet vo Tabela 1: Tabela 1. Struktura na SSCC

SSCC AI 00

Dopolnitelen GS1 Kompaniski prefiks broj N1

Referenca Kontrolen na serijata broj

N2N3N4N5N6N7N8N9N10N11N12N13N14N15NN16N17

N18

5


Aplikacioniot identifikator na SSCC sekoga{ e “00”. Aplikacioniot identifikator se koristi vo ramkite na GS1-128 bar kodot kako bi se ovozmo`ila pravilna obrabotka na SSCC od strana na sistemot za skenirawe. Aplikacioniot identifikator AI “00” ne e del od kompletniot broj. Dopolnitelniot broj mo`e da ima bilo koja vrednost od 0 do 9 i se koristi za zgolemuvawe na kapacitetot za numerirawe. Odlukata dali }e bide koristen ja nosi kompanijata koja gi proektira logisti~kite etiketi. GS1 kompaniskiot prefiks go dodeluva nacionalnatata GS1 organizacija na kompanijata koja ja sostavuva logisti~kata edinica. Kompaniskiot prefiks pravi SSCC da bide edinstven vo svetot, so toa {to istiot ne slu`i i za identifikacija na potekloto na edinicata. Dol`inata na kompaniskiot prefiks zavisi od politikata za dodeluvawe na broevi na sekoja edine~nata nacionalna GS1 organizacija. Referenca na serijata pretstavuva seriski broj sostaven od strana na kompanijata koja gi sostavuva logisti~kite edinici i opfa}a niza na broevi od krajot na kompaniskiot prefiks do N17. Najednostaven na~in za dodeluvawe na seriski broj e sprema redenot broj t.e. sekvencionalno, na primer: 00001, 00002… Kontrolniot broj se presmetuva so pomo{ na algoritam definiran od strana na GS1. Ovoj algoritam se nao|a vo Prilog 6. na strana 56. SSCC i atributivnite podatoci na etiketite prika`ani se so GS1-128 bar kodovite i vo vid za ~ovekot ~itliv tekst. Aplikacionite identifikatori (AI) se me|unarodno priznaeni prefiksi koi se koristat vo ramkite na GS1-128 bar kodot za identifikacija na zna~eweto i formatot na podatokot koj sledi po sekoj aplikacionen identifikator. Podatocite koi sledat po aplikacioniot identifikator mo`at da sodr`at alfabetski i/ili numeri~ki znaci vo dol`ina do trieset znaci. Vo zavisnost od aplikacioniot identifikator polovina o d podatocite se ili so fiksna ili so promenliva dol`ina. Postojat aplikacioni identifikatori za dopolnitelnite podatoci koi se odnesuvaat na primer, na te`inata, povr{inata ili zafatninata. Podetalnite podatoci za site aplikacioni identifikatori mo`at da se najdat vo “Op{tite GS1 Specifikacii”. Za listata i opisot na Prepora~livi aplikacioni identifikatori videte: Prilog 3, na strana 51. Ovie upatstva gi opfa}aat glavnite pra{awa vo vrska so kodiraweto na dopolnitelnite informacii.

22..11.. P Prraavviil laa zzaa iid deennttiif fiikkaacciijjaa nnaa l looggiissttii~~kkiittee eed diinniiccii Pri formiraweto na GS1 logisti~kata etiketa treba da se primenat slednive op{ti pravila:  Sekoja GS1 logisti~ka etiketa treba da bide proektirana od kompanijata koja gi sostavuva logisti~ki edinici koristej}i go sopstveniot GS1 kompaniski prefiks.  Na sekoja logisti~ka edinica mora da ñ se dodeli sopstven edinstven SSCC. 6


Istiot SSCC mo`e povtorno da se koristi edna godina otkako prv pat e dodelen, dokolku toa nema da sozdade problem. Me|utoa, ponekoga{, od pri~ini povrzani so regulativata, specifi~nata organizacija na nekoi granki na industrijata i sledeweto na dvi`eweto na tovarite, toj period mo`e da bide p o d o l g . Dokolku identifikuvanata logisti~ka edinica e isto taka i trgovska edinica (t.e. se pojavuva na listata na proizvodi na proizvoditelite kako edine~na edinica koja mo`e da bide predmet na nara~ka, dodeluvawe na cena ili fakturirana kako takva), isto taka mo`e da bide identifikuvana so svoj sopstven globalen broj na trgovska edinica (GTIN). GTIN broevi isto taka mo`at da se dodelat na logisti~ki edinici koi imaat fiksna sodr`ina na me{oviti trgovski edinici.

22..22.. P Prraavviil laa zzaa iid deennttiif fiikkaacciijjaa nnaa ssood drr` `iinnaattaa nnaa l looggiissttii~~kkiittee eed diinniiccii  Preduslov e uskladuvawe na podatocite za trgovskite edinici.  Stranata koja formira logisti~kata etiketa e odgovorna za sodr`inata na podatocite na etiketata.  Dokolku logisti~kata edinica sodr`i pove}e od edna trgovska edinica so ist GTIN, se primenuva edno od slednive pravila:  Vo slu~aj koga logisti~kata edinica istovremeno pretstavuva i trgovska edinica (t.e. se pojavuva na lista na proizvodi na proizvoditelite kako edine~na edinica koja mo`e da bide predmet na nara~ka, dodeluvawe na cena ili fakturirana kako takva), toga{ t a a se identifikuva preku svojot sopstven globalen broj n a trgovska edinica (GTIN) definiran so aplikacioniot identifikator (01).  Koga logisti~kata edinica ne pretstavuva trgovska edinica (pretstavuva samo edinica za prevoz i distribucija) mo`no e da se opi{e sodr`inata na paletata preku koristeweto na AI (02) za GTIN na najvisoko nivo na pakuvawe i so primena na AI (37) kako bi se iska`al vkupniot broj na sodr`ani edinici.  Dokolku logisti~kata edinica sodr`i pove}e od edna trgovska edinica so razli~ni GTIN broevi broevi (na najvisoko nivo na pakuvawe), toga{ ovaa logisti~ka edinica se identifikuva samo so SSCC (isklu~ok se pravi vo slu~aj koga paletata e trgovska edinica - tuka AI (01) mo`e da se koristi dokolku prethodno e izvr{eno uskladuvawe na podatocite).  Dokolku logisti~ka edinica sodr`i homogena trgovska edinica s o promenlivi merki, GTIN na sodr`anite paketi (na najvisoko nivo na pakuvawe) sekoga{ }e bide GTIN-14 so vode~ki znak “9”.

7


22..33.. P Prraavviil laa zzaa ssppeecciif fiikkaacciijjaa nnaa kkool lii~~eessttvvoottoo  Vo slu~aj koga identifikacijata na sodr`ani trgovski edinici e ovozmo`ena so koristeweto na AI (02), vkupniot broj na sodr`ani trgovski edinici mora bide izrazen so primena na AI (37).  Vo slu~aj koga paletata sodr`i odreden broj na trgovski edinici so promenlivi merki, trgovskata merka (na primer, 310n za neto te`ina) }e bide koristena kako dodatak poradi kompletirawe na identifikacijata. AI (30) mo`e da se koristi za specifikacija n a promenliviot vkupen broj vo edinicata.

22..44.. P Prraavviil laa zzaa ssppeecciif fiikkaacciijjaa nnaa m meerrkkiittee  Trgovskite (neto) merki se koristat za kompletirawe n a identifikacijata n a trgovskata edinica so promenlivi merki. Tie sodr`at informacii kako {to se te`ina, golemina, zafatnina ili dimenzii na trgovskata edinica so promenlivi merki i vo soglasnost so toa, nikoga{ ne se primenuvaat samostojno tuku so GTIN (so vode~ka “9”). Se prepora~uva koristewe na edna od slednive metri~ki merki vo zavisnost od prirodata na proizvodot:  neto te`ina vo kilogrami – AI (310n*)  dol`ina vo metri – AI (311n*)  povr{ina vo kvadratn metri – AI (314n*)  neto zafatnina vo litri – AI (315n*) * n ozna~uva broj na decimalite

22..55.. P Prraavviil laa zzaa ssppeecciif fiikkaacciijjaa nnaa d daattuum moott Za mnogu proizvodi postoi zakonska regulativa so ~ii odredbi e regulirana potrebata datumot na proizvodot da bide jasno vidliv za krajniot korisnik. Vo zemjite ~lenki na EU ovie pravila se baziraat vrz Direktivite na Evropskata komisija i se odnesuvaat na posebni vidovi proizvodi:  Dokolku e primenlivo, a vo zavisnosti (prehrambeni/neprehremabeni proizvodi):

od

vidot

proizvodot

 Datum na proizvodstvo: AI (11)  Datum na pakuvawe: AI (13)  Najdobro do datumot: AI (15)  Upotreblivo do: AI (17) 8


 Upatstvata vo ramkite na nekoi industrii mo`at da diktiraat koj datum }e se koristi. Vremenskiot redosled na spomenatite datumi ilustriran e na Slika 1.

11

13

15

17

 Izbraniot datum normalno }e bide vid datum prika`an so oznaki ~itlivi za ~ovekot na samiot proizvod (voobi~aeno vo soglasnost so zakonskata regulativa). So toa bi bilo ovozmo`eno dosledno sledewe i pronao|awe vo ramkite na sinxirot na snabduvawe vo slu~aj na povlekuvawe na proizvodot, so ogled deka datumot koristen na logisti~kata etiketa odgovara na nazna~eniot datum na proizvodot. Za ozna~uvawe na datumite na GS1 logisti~kata etiketa, slednive op{ti pravila treba da bidat primeneti:  Datumite sekoga{ se odnesuvaat na GTIN. Datumot mora da se odnesuva na sekoja edinica identifikuvana so GTIN.  Sistemot za sledewe i upravuvawe vo ramkite na sinxirot na snabduvawe nema da funkcionira i najverojatno nema da bidat ispolneti nitu propi{anite barawa dokolku ne se koristi to~niot datum, na primer, dokolku AI (15) „najdobro do datum” se koristi za kodirawe na krajniot rok AI (17). AI (15) dava informacija za kvalitetot (na primer, {i{e na voda za piewe po istekot na ozna~eniot datum mo`e da bide so ne{to polo{ kvalitet, no sigurno ne i {tetna). AI (17) e datum so koj se utvrduva krajniot rok za konzumirawe ili koristewe n a nekoj proizvod (na primer, koristewe n a lek po istekot na ozna~eniot datum mo`e da pretstavuva rizik po zdravjeto).  Nekoi proizvodi (na primer, obleka) ne baraat da bidat ozna~eni so datum. Sepak, se prepora~uva da se koristat datumite na GS1 logisti~kite etiketi sekoga{ koga se tie primenlivi poradi nivnoto zna~ewe za sistemite na kontrola na zalihite (na primer, vo realizacijata na FIFO strategijata za vodewe na zalihite).  Vo slu~aj koga e izrazen vo forma na bar kod, formatot na datumite za sekoj aplikacionen identifikator sekoga{ e GGMMDD kade:  GG gi pretstavuva desetkite i edinicite na godini (na primer, 2006 = 06) i istiot e zadol`itelen  MM pretstavuva reden broj na mesecot (na primer, januari = 01) i isto taka e zadol`itelen  DD pretstavuva reden broj na denot naodvetniot mesec (na primer, vtor den 9


= 02): kaj datumot „najdobro do” ili „upotreblivo do”, ne e zadol`itelno  ozna~uvaweto na denot. Vo ovoj slu~aj poleto mora da bide popolneto so dve nuli.

22..66.. P Prraavviil loo ppoovvrrzzaannoo zzaa bbrroojjoott nnaa ppaarrttiijjaattaa//l loottoott Dokolku e primenlivo, treba da se koristi brojot na partijata/lotot, osobeno poradi mo`nosta za sledewe i vleguvawe vo traga. Na logisti~kata etiketa se postavuva samo eden broj n a partijata. Vo slu~aj koga paleta sodr`i proizvodi so razli~ni broevi na partiite (na najvisoko nivo na pakuvawe), tie broevi na partiite n e se prika`uvaat na etiketa. 22..66..11.. P Poosseebbnniippood daattooccii zzaa kkuuppuuvvaa~~oott Delovnite partneri ne treba da baraat posebni podatoci za kupuva~ot, kako {to se internite podatoci, pretstaveni preku primena na Aplikacionite identifikatori (90 – 99). GS1 go zastapuva stavot deka kompaniite ne treba da baraat vakvi informacii od delovnite partneri So ogled na toa {to takvata praksa vlijae vrz zgolemuvaweto na tro{ocite i kompleksnosta vo ramkite na sinxirot na snabduvawe.

10


33.. V Viid doovvii l looggiissttii~~kkii eed diinniiccii Logisti~kata edinica pretstavuva edinica so bilo koj sostav formirana za prevoz i/ili skladi{tewe vo ramkite na sinxirot na snabduvawe. Vo Evropa postojat ~etiri osnovni vidovi logisti~kite edinici (videte: Tabela 2). Logisti~kata edinica mo`e da bide homogena ili heterogena. Homogenata edinica sodr`i eden vid trgovska edinica. Site edinici na najvisoko nivo na pakuvawe se isti i identifikuvani so ist GTIN. Primer: paleta koja sodr`i 50 grupni pakuvawa (t.e. kutii na {amponi). Heterogenata edinica sodr`i razli~ni vidovi trgovski edinici na najvisoko nivo na pakuvawe koi se identifikuvani so razli~ni GTIN broevi. Primer: paleta koja sodr`i 30 standardni grupni pakuvawa (t.e. kutii) so {amponi i 20 standardni grupni pakuvawa (t.e. kutii) so balzami za kosa. Standardnata logisti~ka edinica sodr`i fiksen broj na edinici specificirani od strana na ispora~atelot i mo`e da ima dve funkcii: Mo`e d a bide vo funkcija n a rakuvawe s o materijalite (logisti~ka funkcija). Vo ovoj slu~aj taa e identifikuvana samo so SSCC. Dopolnitelnite informacii za sodr`inata mo`at da bidat ovozmo`eni so primena na AI (02) i (37). Isto taka mo`e da bide vo funkcija na edinica so koja se trguva i koja ima svoja cena ili mo`e da bide nara~ana ili fakturirana (kako del na voobi~aenata ponuda na ispora~atelot) i vo toj slu~aj }e bide dopolnitelno identifikuvana so sopstven GTIN ozna~en so AI (01). Isto taka, taa mo`e da ima fiksni ili promenlivi merki, a mo`e da opfati i roba na golemo. Nestandardnata logisti~ka edinica pretstavuva edinica posebno nameneta z a potrebite na specifi~nite nara~ki (ovoj vid edinici ne e del od voobi~aenata ponuda na ispora~atelot). Taa ne e identifikuvana so sopstven GTIN. Tabela 2. Matrica koja ilustrira ~etiri osnovni vidovi logisti~ki edinici

Homogena sodr`ina (ednoobrazna) Heterogena sodr`ina (me{ovita)

Standardna logisti~ka edinica

Nestandardna logisti~ka edinica

Postojana isporaka

Povremena isporaka

Edinstvena sodr`ina

Edinstvena sodr`ina

Postojana isporaka

Povremena isporaka

Me{ovita sodr`ina

Me{ovita sodr`ina

11


44.. P Pood daattooccii pprreettssttaavveennii nnaa eettiikkeettaattaa Podatocite pretstaveni so GS1-128 bar kodovite za sekoj vid logisti~ki edinici podeleni se vo dve grupi: 1. Zadod`itelni 2. Prepora~livi Ostanatite informacii, isto taka mo`at da bidat dadeni vo soglasnost so potrebite na procesot na rabotewe, kako {to e npr. mo`nosta za pronao|awe vo sinxirot na snabduvawe, Opciite za identifikacija i opisite na ~etirite razli~ni vidovi logisti~ki edinici prika`ani se vo slednata tabela: Tabela 3. Prepora~livi Aplikacioni identifikatori za razli~ni vidovi logisti~ki edinnici: Vid logisti~ki edinici

Zadol`itelni podatoci

Prepora~livi podatoci

Dokolku e edinicata trgovska edinica SSCC  GTIN (na logisti~kata edinici), definiran so AI (01)

Standardna homogena

Dokolku edinicata ne e trgovska edinica  GTIN na sodr`inata i brojna sostojba definirani so AI (02) i (37)

Nestandardna homogena

SSCC

 GTIN na sodr`inata i brojna sostojba definirani so AI (02) i (37)

Standardna heterogena

SSCC

 GTIN (na logisti~kata edinica), definiran so AI (01), samo vo slu~aj koga edinicata e trgovska edinica

Nestandardna heterogena

SSCC

 Nema preporaka

SSCC e edinstvena zadol`itelna informacija na logisti~kata etiketa za bilo koj vid logisti~ki edinici. Detalna specifikacija na podatocite za site vidovi logisti~ki edinici dadena e vo narednite poglavja. 12


44..11.. S Sttaannd daarrd dnnii hhoom mooggeennii l looggiissttii~~kkii eed diinniiccii Standardnite homogeni logisti~ki edinici mo`at da bidat sostaveni od: 1. Trgovska edinica so fiksni merki 2. Edna celina na logisti~ka edinica 3. Trgovska edinica so promenlivi merki 44..11..11.. TTrrggoovvsskkaaeed diinniiccaassoof fiikkssnniim meerrkkii Dokolku standardnata homogena logisti~ka edinica sodr`i trgovska edinica so promenlivi merki, toga{ logisti~kata etiketa treba da gi sodr`i slednive podatoci:

Zadol`itelni podatoci

 SSCC so AI (00)  GTIN2 so AI (02)  vkupen broj na ILI sodr`ani trgovski edinici so AI (37)

 GTIN3 so AI (01)*

 broj na partijata/lotot so AI (10)  dokolku e primenliv, eden od slednive datumi:  “datum na proizvodstvo” so AI (11) Prepora~livi podatoci

 “datum na pakuvawe” so AI (13)  “najdobro do datuma” so AI (15) 

“upotreblivo do” so AI (17)

* Dokolku logisti~kata edinica (na primer, paleta) pretstavuva trgovska edinica i osnovnite podatoci za nea im se dostapni na site delovni partneri. Osnovnite podatoci se prethodno razmeneti. 13


44..11..22.. E Ed dnnaa cceel liinnaa nnaa l looggiissttii~~kkaa eed diinniiccaa Dokolku standardnata homogena logisti~ka edinica sodr`i samo edna trgovska edinica, toga{ logisti~kata etiketa treba da gi sodr`i slednive podatoci:

Zadol`itelni podatoci

 SSCC so AI (00)  GTIN so AI (01)  broj na partijata/lotot so AI (10) – dokolku e primenlivo  seriski broj so AI (21) – dokolku e primenlivo

Prepora~livi podatoci

 dokolku e primenlivo, eden od slednive datumi:  “datum na proizvodstvo” so AI (11)  “datum na pakuvawe” so AI (13)  “najdobro do datumot” so AI (15)  “upotreblivo do” so AI (17)

44..11..33.. TTrrggoovvsskkiieed diinniicciissoopprroom meennl liivviim meerrkkii

Dokolku standardna homogena logisti~ka edinica sodr`i trgovski edinici so promenlivi merki, toga{ logisti~kata etiketa treba da gi sodr`i slednive podatoci:

14


Zadol`itelni podatoci

 SSCC so AI (00)  GTIN so vode~ki znak “9” so AI (02)

 GTIN2 so vode~ki znak “9” so AI (01)*

 vkupen broj sodr`ani trgovski edinici so AI (37)

 edna od slednive edinici merki

 edna od slednive edinici merki  neto te`ina (kg) so AI (310)  dol`ina (m) so AI (311)  povr{ina (m2) so AI (314) Prepora~livi podatoci

 neto zafatnina (l) so AI (315)

 neto te`ina (kg) so AI (310)  dol`ina (m) so AI (311)  povr{ina (m2) so AI (314)  neto zafatnina (l) so AI (315)  promenlivo koli~estvo AI (30)

 promenlivo koli~estvo AI (30)  broj na partijata/lotot so AI (10) – dokolku e primenlivo  seriski broj so AI (21) – dokolku e primenlivo  dokolku e primenlivo, eden od slednive datumi:  “datum na proizvodstvo” so AI (11)  “datum na pakuvawe” so AI (13)  “najdobro do datumot” so AI (15)  “upotreblivo do” so AI (17) * Dokolku logisti~kata edinica (na primer, paleta) pretstavuva trgovska edinica i osnovnite podatoci za nea im se dostapni na site delovni partneri. Osnovnite podatoci se prethodno razmeneti.

15


44..22.. N Neessttaannd daarrd dnnii hhoom mooggeennii l looggiissttii~~kkii eed diinniiccii Nestandardnite homogeni logisti~ki edinici mo`at da gi sodr`at slednive proizvodi: 1. Trgovski edinici so fiksni merki 2. Trgovski edinici so promenlivi merki

44..22..11.. TTrrggoovvsskkii eed diinniiccii ssoo f fiikkssnnii m meerrkkii

Zadol`itelni podatoci

 SSCC so AI (00)  GTIN2 so AI (02) + vkupen broj sodr`ani trgovski edinici so AI (37)  broj na partijata/lotot so AI (10)  dokolku e primenlivo, eden od slednive datumi:

Prepora~livi podatoci

 “datum na proizvodstvo” so AI (11)  “datum na pakuvawe” so AI (13)  “najdobro do datuma” so AI (15)  “upotreblivo do” so AI (17)

16


44..22..22.. TTrrggoovvsskkiieed diinniicciissoopprroom meennl liivviim meerrkkii

44..33.. S Sttaannd daarrd dnnii hheetteerrooggeennii l looggiissttii~~kkii eed diinniiccii

Zadol`itelni podatoci

 SSCC so AI (00)  GTIN1 so vode~ki znak “9” so AI (02)  vkupen broj sodr`ani trgovski edinici so AI (37)  broj na partijata/lotot so AI (10)  dokolku e primenlivo, eden od slednive datumi:

Prepora~livi podatoci

 “datum na proizvodstvo” so AI (11)  “datum na pakuvawe” so AI (13)  “najdobro do datuma” so AI (15)  “upotreblivo do” so AI (17)

17


44..33.. S Sttaannd daarrd dnnii hhoom mooggeennii l looggiissttii~~kkii eed diinniiccii

Prepora~livi podatoci

 SSCC so AI (01)*  Dokolku e primenlivo, datum na pakuvawe na logisti~kata edinica so AI (13)**

Opcionalni podatoci  Broj na partijata/lotot na logisti~kata edinica so AI (10)*** * Dokolku logisti~kata edinica(na primer, paleta) pretstavuva trgovska edinica i osnovnite podatoci za nea im se dostapni na site delovni partneri. Osnovnite podatoci se prethodno razmeneti. ** Ovoj datum e samo od informativna priroda. Koga se raboti za kvalitetot, korisnicite treba da se potprat na informaciite sodr`ani vo EDI porakata (“Otpremnica” – DESADV). *** Brojot na partijata/lotot ne e zadol`itelen. Koga se raboti za kvalitetot, korisnicite treba da se potprat na informaciite sodr`ani vo EDI porakata (“Otpremnica” – DESADV). Partnerot koj ja formira logisti~ka edinica odlu~uva za toa dali mu se ovie informacii potrebni ili ne.

18


44..44.. N Neessttaannd daarrd dnnii hheetteerrooggeennii l looggiissttii~~kkii eed diinniiccii

Zadol`itelni podatoci

ďƒ˜ SSCC so AI (00)

Prepora~livi podatoci

ďƒ˜ nema

19


55.. TTeehhnnii~~kkiibbaarraaw waappoovvrrzzaanniizzaaf foorrm miirraaw weennaaeettiikkeettaattaa GS1 logisti~kata etiketa se sostoi od tri sekcii. Gornata sekcija na etiketata sodr`i informacii vo sloboden format, a proizvoditelot etiketata mo`e da ja koristiti so bilo koja namena srednata sekcija sodr`i ~itliva interpretacija n a GS1 podatocite prika`ani n a bar kodovite koi zavzemaat prostor vo ramkite na najniskata sekcija na logisti~kata etiketa.

Slika 2. Tri sekcii na GS1 logisti~kata etiketa

20


Slika 3. Logisti~ka etiketa etiketa samo so SSCC Etiketata mo`e da bide s o bilo koja golemina koja odgovara n a potrebite n a nejziniot sopstvenik, no mora d a bide dovolno golema da gi opfati site neophodni informacii, kako i GS1-128 bar kodovite. Faktori koi vlijaat na goleminata na etiketa se koli~estvoto i vidot potrebni podatoci, nivnata sodr`inata i dimenziite, primenetite bar kod simboli, kako i dimenziite na logisti~kite edinici za koja etiketa se izrabotuva. Etiketa {iroka 105mm e idealna vo slu~aj koga na nea e prika`an samo SSCC. Ostanatite dimenzii variraat vo zavisnost od koli~estvoto podatoci i goleminata na logisti~kite edinici. Vooop{to, dokolku postoi potreba za pove}e podatoci, se prepora~uva primena na A5 formatot (148mm / 210mm). Barawata vo soglasnost sa “Op{tite GS1 Specifikacii� koi se odnesuvaat na GS1 logisti~kata etiketa dadeni se vo ponatamo{niot tekst.

55..11.. GGoorrnnaa sseekkcciijjaa Gorna sekcija na etiketata sodr`i informacii vo sloboden format i vo potpolnost e prepu{tena na potrebite na proizvoditelite na etiketata. Ovie informacii mo`at da sodr`at kodovi specifi~ni za kompanijata ili nekoj drug vid informacija. Kompaniite naj~esto go koristat ovoj del na etiketata za istaknuvawe na nazivot na kompanijata i na svoeto logo. Dokolku postoi potreba da se prika`at drugi va`ni podatoci (kako {to e GTIN na maloproda`nata edinica, interniot broj) istite moraat da bidat prika`ani vo format ~itliv za ~ovekot, a ne vo forma na bar kod (takvite informacii koi nemaat svoj ekvivalent vo bar kod mo`at da bidat postaveni vo gornata ili srednata sekcija na etiketata). 21


55..22.. S Srreed dnnaa sseekkcciijjaa Srednata sekcija se sostoi od interpretacija ~itliva za ~ovekot na site bar kod simboli i ostanatite tekstualni informacii. Interpretacija ~itliva za ~ovekot pretstavuva tekst formiran poradi manuelna operacija i slu`i da go olesni vnesuvaweto na podatocite preku tastatura. Ovoj tekst e vo potpolnost ekvivalenten na elementite na podatocite dadeni s o bar kod simbolite i gi opfa}a nazivite na podatocite kako i sodr`inata na podatocite. Sodr`ina na podatocite  Site podatoci vo bar kodot moraat da bidat vo ~itliva interpretacija za ~ovekot.  Sodr`inata na podatocite treba da bide visine najmalku 7 mm.  Aplikacionite identifikatori (AI) tuka ne se vklu~eni i zameneti se so nazivite na podatocite.  Ne s e prepora~uva postavuvawe n a r a m k a ograni~uva prostorot za ostanatite podatoci.

so ogled na toa

deka

go

Nazivi na podatocite  Nazivite na podatocite pretstavuvaat standardni skrateni opisi na poliwata na podatocite so koi se ozna~uva interpretacija ~itliva za ~ovekot na kodiranite podatoci.  Nazivite na podatocite na angliski jazik treba da bidat primeneti vo soglasnost so “Op{tite GS1 Specifikacii”. Nazivite na podatocite MORAAT da bidat napi{ani na angliski jazik. Nazivite na podatocite, ponatamu, dokolku e toa neophodno, mo`at da bidat dadeni na jazik koj proizvoditelite logisti~kite edinici }e go izberat.  Nazivite na podatocite uskladeni i potvrdeni na svetsko nivo se nao|aat vo Prilogot 3. Lista i opis na Prepora~livi GS1 AI na strana 51. Oznakata na podatocite za datumite treba da bide prosledena odbran format n a i n t e r p r e t a c i j a ~ i t l i v a z a ~ o v e k o t n a datumite. Na primer, NAJDOBRO DO DATUMOT (dd.mm.gggg). Prethodniot format ne treba da se me{a so formatot koj se koristi vo ramkite na poliwata na podatoci na Aplikacioniot identifikator koj sekoga{ e GGMMDD.

22


55..33.. D Deel l ssoo bbaarr kkood doott ((d dool lnnaa sseekkcciijjaa)) Vo dolniot del na etiketata se nao|aat GS1-128 bar kodovite koi gi sodr`at site podatoci od sredniot del. Treba da se sprovede proces na verifikacija kako bi se obezbedil kvalitet na simbolite (videte poglavje 6.5). Spojuvawe  Spojuvaweto pretstavuva efikasen na~in za kodirawe na nekolku Aplikacioni identifikatori (AI) so podatocit e k o i i m p r i p a | a a t vo eden bar kod, a treba d a se primenuva p o radi za{teda n a prostor na etiketa i optimizacija na procesot na skenirawe.  Podatocite so fiksna dol`ina najdobro e da se postavat pred promenlivite podatoci.  Redosledot na pojavuvawe na nizite elementi vo GS1-128 bar kodovite e nezadol`itelen. Primenata na dobar softver ovozmo`uva to~nost na postapkata na optimizacija so koja se podobruva skeniraweto i pe~ateweto.  SSCC (seriski kod n a kontejner za transport) definiran s o Aplikacionen identifikator AI (00), sekoga{ treba da bide postaven na najniskiot del na bar kodot na etiketa. SSCC mo`e da stoi zasebno ili spoen so ostanatite podatoci vo istiot bar kod. Spojuvaweto so SSCC ne se primenuva na kartonski kutii, nadvore{ni kutii i standardnite A6 format etiketi. X-dimenzija (golemina na simbolot) X-dimenzija pretstavuva specificirana {irina na najtesnite elementi na bar kod simbolot. Prepora~ana X-dimenzija e vo dijapazon me|u 0,495 mm i 0,94 mm. Prepora~ana celna X- dimenzija za GS1-128 bar kod simbolot e 0,495 mm. Skenerite poefikasno funkcioniraat dokolku site bar kodovi imaat sli~ni Xdimenzii. Osobeno vnimanie treba da se posveti na uslovite vo koi }e se vr{i skeniraweto (na primer, mrzneweto mo`e da go namali kvalitetot na pe~atewe so toa {to primenata na X-dimenzijata blisku do najvisokite vrednosti vo ramkite na dozvoleniot opseg mo`e da pomogne i da go ubla`i spomenatiot negativen efekt). Visina na bar kodot Prepora~anata minimalna visina od 32 mm se odnesuva na site linii n a bar kodovite na etiketite, osobeno na GS1-128 bar kodovite so koi se kodiraat SSCC. 23


Mirni zoni/svetli margini Bar kodovite se pe~atat so mirni zoni (ili svetli margini) od sekoja strana. Mirnite zoni moraat da bidat najmalku 10 pati po{iroki od X-dimenzijata. Dobro centriranite bar kodovi se garancija deka se ispo~ituvani mirnite zoni. Orientacija i postavuvawe Bar kod simbolite na logisti~kite edinici treba da bidat orientirani normalno (po svojata osnova (orientacija kako taraba). So drugi zborovi, liniite i me|uprostorite moraat da bidat postaveni vertikalno vo odnos na bazata na koja stoi logisti~kata edinica. Interpretacija ~itliva za ~ovekot Podatocite dadeni vo sekoj bar kod moraat da bidat dadeni pod sekoj simbol. Aplikacioni identifikatori se voobi~aeno dadeni vo zagradi koi vo bar kodot ne smeat da bidat kodirani. Podatocite moraat da bidat prika`ani so znaci visoki najmalku 3 mm i moraat da bidat ~itlivi.

55..44..M Meessttoo zzaa ppoossttaavvuuvvaaw wee nnaa eettiikkeettaattaa Celno mesto za postavuvawe na site vidovi logisti~ki etiketi prika`ano e na slednata slika:

24


Za logisti~kite edinici poniski od 400 mm etiketata treba d a s e postavi na k o l k u { t o e m o ` n o p o g o l e m a v i s i n a istovremeno vodej}i smetka za toa bar kodot da e za{titen. Ne postojat pravila koi odreduvaat kade etiketa treba da bide postavena – levo, vo sredinata ili desno. Me|utoa, bidej}i pogolemiot del od operatorite na vilu{kari se desnoraki, ergonomijata upatuva na toa deka skeniraweto }e bide polesno koga etikete se postaveni desno na bilo koja strana.

55..55.. B Brroojj nnaa eettiikkeettii Vo slu~aj koga logisti~kata edinica e paleta, potrebno e da se postavitat dve identi~ni etiketi desno, po edna na pokusata a drugata na podolgata strana.

55..66.. D Dooppool lnniitteel lnnii eettiikkeettii Otkako logisti~kata etiketa e izrabotena i postavena mo`e da se pojavi potreba za vnesuvawe na dopolnitelni informacii (na primer, podatoci vo vrska so naso~uvaweto na robata) koi bi bile od korist na pru`atelite na logisti~ki uslugi vo nekoja to~ka na sinxirot na snabduvawe. Ovie informacii mo`at da bidat kodirani na posebna etiketa postavena nad postojnata logisti~ka etiketa (dokolku vakvite podatoci se poznati vo tekot na izrabotkata na etiketata, site podatoci mo`at da zastanat na edna etiketa). Vo vakvi slu~ai SSCC na prvobitnata logisti~ka etiketa i ponatamu va`i i nema potreba na novata etiketa istiot SSCC da bide povtoren ili zamenet. Pravila vo slu~aj na pretovar AI (413) “Da se otpremi za – Da se ispora~a za – Da se prosledi na” se odnesuva na krajnata destinacija, a AI (410) “Da se otpremi na – Da se ispora~a na” se odnesuva na privremena/me|u destinacija (na primer, distributiven centar). AI (413) mo`e d a g o koristi primatelot n a robata za ozna~uvawe n a internata ili slednata k o n e ~ n a destinacija na fizi~kata edinica. Ova pole na podatocite tipi~no s e koristi vo slu~aite n a pretovar. Vo ovoj slu~aj bar kod simbolot so nizata elementi na AI (410) “Da se otpremi na – Da se ispora~a na” s e postavuva na logisti~kata edinica pri nejzinoto proektirawe poradi upatuvawe na robata na privremenata destinacija (na primer, distributiven centar). Poleto na podatocite AI (413) “Da se otpremi za – Da se ispora~a za – Da se prosledi na”, isto taka e prika`ano na etiketata poradi upatuvawe na robata do k o n e ~ n a t a destinacija (na primer, maloproda`en punkt koj se uslu`uva od distributivniot centar). Dopolnitelno, brojot na nara~kata so AI (400) na paletata pomaga pri proverkata na ispravnosta na isporakata, osobeno dokolku na paletata e so me{ovita sodr`inata i isporakata razbiena vo nekolku razli~ni paleti. 25


Slika 5. Primer za aplikacija na pretovar

26


66.. V Veerriif fiikkaacciijjaa nnaa eettiikkeettiittee 66..11.. O Ossnnoovvnnii pprriinncciippii Cel na verifikacijata na logisti~kata etiketa e proverka na kompatibilnosta na etiketata so GS1 sodr`inata i barawata na tehni~kite standardi. So verifikacijata se potvrduva uskladenosta n a etiketite so GS1 sistemot {to vo krajna linija pretpostavuva uspe{na implementacija na logisti~kite etiketi kako site partneri vo sinxirot na snabduvawe bi mo`ele da ja koristat. Verifikacijata treba da bide sostaven del na procesot za kontrola n a kvalitetot p o radi garancija n a ~itlivosta n a bar kodovite vo ramkite n a celiot sinxir na snabduvawe. Zatoa, verfikacijata treba d a s e sprovede po prvoto pe~atawe a potoa vo redovni intervali. Vo slu~aj n a pojava n a problem, izve{taj za verifikacijata mo`at da se korististat za utvrduvawe n a izvorot n a problemot. Verifikacijata treba da j a sprovede Nacionalnata GS1 organizacija ili kompanijata ovlastena od strana na nacionalnata GS1 organizacija. So ogled na toa deka verifikacijata ima za cel da utvrdi dali odredena logisti~ka etiketa e uskladena tehni~kite barawa i barawata koi se odnesuvaat na sodr`inata, neophodno e da se sprovedat slednive postapki:  identifikacija na tipot i vidot na logisti~kata edinica (kako {to e vidot na proizvodot)  utvrduvawe na vidot na etiketa i bilo koi dopolnitelni podatoci potrebni na partnerite vo ramkite sinxirot na snabduvawe  proverka na to~nosta na site primeneti podatoci (na primer, GTIN, SSCC)  analiza na GS1 logisti~kata edinica vo odnos na nejzinata sodr`ina, struktura i tehni~kite barawa kako {to toa e specificirano vo poglavjeto 6.5. na strana 32. Vo slu~aj koga sodr`inata ili tehni~kite barawa ne odgovaraat n a specifikaciite, gre{kite moraat da bidat identifikuvani i ispraveni. Preporakite, so cel gre{kite da se izbegnat, moraat da bidat prosledeni do korisnikot. Poradi ovaa pri~ina neophodna e verifikacija na originalniot primerok na etiketata (negativ) za sekoj edine~en vid etiketa. Verifikacijata treba da opfati:  lista na parametri koi treba da se verificiraat,  informacii za toa dali odreden parametar e uskladen so barawata na GS1,  vo slu~aj na negativna procenka – informacija za ispravnite podatoci i 27


preporaki za toa kako da se izbegnat gre{ki. Dokolku logisti~kata etiketa ne odgovara n a GS1 tehni~kite barawa i barawata povrzani za nejzinata sodr`ina, treba da se formira druga etiketa, pri {to prethodno dadenite zabele{ki treba da se zemat v predvid. Potoa, novata etiketa mora da bide povtorno verificirana. Dokumentacijata za verifikacijata treba da vklu~i otpe~aten detalen izve{taj za verifikacijata i kopija na verificiranata etiketa. Obemot na verifikacijata na sodr`inata i tehni~kata verifikacija na etiketata prika`an e vo Poglavjeto 6.5. Detalnite informacii vo vrska so verifikacijata mo`ete da gi dobiete od svojata nacionalna GS1 organizacija.

66..22.. ZZaaeed dnnii~~kkii pprriissttaapp kkoonn ppoossttaappkkaattaa nnaa vveerriif fiikkaacciijjaa So cel da se postigne zaedni~ki pristap k o n postapkata na verifikacijata na evropsko nivo, p otrebno e da se postavat osnovite na zaedni~kite procesi. Tie bi bile garancija za dobivawe na sli~ni rezultati bez ogled na toa kade se vr{i ispituvaweto n a simbolot. Najva`nite elementi na postapkata na verikacijata na logisti~kite etiketi na koi mora da se posveti osobeno vnimanie navedeni se podolu. Vo osnova verifikacijata se sproveduva na tri nivoa, i toa:  Izgled na etiketata  Sodr`ina na podatocite  Tehni~ki parametri 66..22..11.. I Izzggl leed d nnaa eettiikkeettaattaa Vizuelnata procenka vklu~uva:  Dimenzii na etiketata  Vidlivost na trite dela na logisti~kata etiketa  Mesto na bar kodot i tekstualniot del na etiketata  Ispravnost na koristeniot jazik za nazivite na podatocite  Ispravnost na nazivite na podatocite vo srednata sekcija za kodiranite informacii

28


66..22..22.. S Sood drr` `iinnaa nnaa ppood daattoocciittee Verifikacijata na sodr`inata na podatocite vklu~uva proverka na slednive parametri:  kompaniski prefiks (ili koristenite prefiksi)  primeneti GS1 identifikacioni klu~evi (na primer, GTIN, SSCC)  kontrolni broevi na site primeneti identifikacioni klu~evi (na primer, GTIN, SSCC)  primeneti GS1 aplikacioni identifikatori i nivnata struktura 66..22..33.. TTeehhnnii~~kkii ppaarraam meettrrii Verifikacija na tehni~kite parametri vklu~uva:  pravilna primena na FNC1 so cel generirawe na GS1-128 simbol  pravilna primena na FNC1 kako znak za razdeluvawe (dokolku e potrebno)  pravilna kombinacija na elementite na podatocite, zadol`itelno zdru`uvawe na elementite na podatocite (na primer, AI (02) i AI (37)  ispravnost na strukturata na elementite na podatocite  ispravnost na kontrolnite broevi na GS1 identifikacioni klu~evi (na primer, GTIN, SSCC) prika`ani vo bar kod simbolot  ispravnost na X-dimenzijata  visina na liniite na GS1-128 bar kod simbolot  visina na fontot vo soglasnost so GS1-128 bar kod simbolot  visina na bukvite na nazivite na podatocite vo sredniot del na kodiranite informacii  dol`ina na GS1-128 bar kod simbolot  propi{ana golemina na mirnata zona  mo`nost za dekodirawe ({iro~ina na liniite)  soodveten kvalitet na pe~atewe(mo`nost za dekodirawe, modulacija, kontrast na simbolite itd.)

29


66..33.. M Meerrkkii nnaa bbaarr kkood d ssiim mbbool loott So cel da se postigne standardiziran kvalitet na tehni~kite parametri na bar kod simbolite, se prepora~uva primena n a verifikatori koi se uskladeni so me|unarodniot standardom ISO/IEC 15416. I pokraj toa, rezultatite koi gi davaat verifikatorite variraat vo zavisnost od okolinata vo koja se vr{i skeniraweto, kalibriracijata, no i od sostojbata na opremata. Vo vrska so toa se prepora~uva pridr`uvawe kon procesite na verifikacija na bar kodovite na sledniov na~in:  Opremata mora da bide kalibrirana na propi{aniot na~in vo soglasnost so test karti~kata. Kalibriraweto naj~esto se sproveduva od strana na proizvoditelite na verifikatorite ili so pomo{ na standardizirana test karti~ka koja mo`e da se nabavi od GS1. Test karti~kite slu`at za sporedba na rezultatite od skeniraweto so dadenite standardizirani vrednosti na karti~kata. Ispravnosta n a kalibriracijata podrazbira deka nema otstapuvawe vo odnos na specificiranata dozvolena tolerancija. Kako bi se garantirale ispravni vrednosti, test karti~kite moraat da bidat zameneti dokolku se o{teteni.  Ocenkite povrzani za verifikacijata sekoga{ se izrazeni vo soglasnost so ISO/IEC 15416 kako g.g/aa/www, kade g.g e op{t simbol za ocenkata so edna decimala (1,5 e najniska preodna ocenka vo ramkite na GS1-128), aa e vkupnen meren otvor vo iljaditi delovi na in~ot (10 mIn za GS1-128) i www pretstavuva branova dol`ina na svetlosniot izvor izrazena vo nanometri (670 za GS1-128).

66..44.. R Reezzuul lttaattii nnaa tteehhnnii~~kkaattaa vveerriif fiikkaacciijjaa –– oocceennkkii:: 44,, 33,, 22,, 11 ii 00 Pred upotrebata na verifikatorite treba da se proveri dali bar kodovite se so propi{anata visina i da nema horizontalni linii ili povr{ini koi go presekuvaat simbolot. Bilo kakvi damki koi preminuvaat preku temnite i svetlite linii na bar kod }e ja namalat nivnata efektivna visina i }e go ote`nat nivnoto skenirawe. Verifikatorot koj e uskladen so barawata n a ISO/IEC 15416 }e vr{i merewe i ocenuvawe sledej}i sedum razli~ni parametri koi se odnesuvaat na lesnotijata i preciznosta na ~itaweto na bar kodot:  Dekodirawe vo soglasnost so referenten algoritam za dekodirawe specificiran vo standardot ISO/IEC 15417 za GS1-128 bar kod simbolite. Dekodiraweto e preduslov za merewe na kvalitetot na simbolot.  Kontrast na simbolot e odnos me|u najniskata refleksija na linijata i najgolemata refleksija na me|uprostorot. Kolku e kontrastot pogolem, tolku kvalitetot na simbolot e podobar.  Najmala refleksija. Kolku e poniska vrednosta kolku se liniite potemni, tolku kontrastot e pogolem.  Najmaliot kontrast na rabot pretstavuva najniska vrednost kaj preminot na me|uprostorot vo linii. Kolku e povisoka vrednosta, tolku simbolot e podobar. 30


 Modulacija e odnos me|u minimalniot grani~en kontrast i kontrasta na simbolot i ja izrazuva konzistentnosta na kontrastot vo ramkite na simbolot.  Nedostatoci pri mereweto koi se posledica na neednakvata refleksija vo ramkite na elementite.  Mo`nosta za dekodirawe ja poka`uva preciznosta na pe~ateweto vo odnos na referentniot algoritam za dekodirawe.  Sive ovie parametri oddelno se merat i vrz osnova na toa ocenkata dodelena na bar kodot e najniskiot rezultat za bilo koj od niv.

ISO/IEC 15416 ocenka

Najmala refleksija

Kontrast na simbolot

Najmal kontrast na rabot

4

<= 0,5

>= 70%

>= 15%

Nedostatoci

Mo`nost za dekodirawe

>= 0,70

<= 0,15

>= 0,62

Modulacija

3

>= 55%

>= 0,60

<= 0,20

>= 0,50

2

>= 40%

>= 0,50

<= 0,25

>= 0,37

1

>= 20%

>= 0,40

<= 0,30

>= 0,25

< 0,40

> 0,30

< 0,25

0

> 0,5

< 20%

< 15%

Ocenkata koja ja dodeluva verifikatorot e samo indikacija za kvalitetot na simbolite i sekoj testiran bar kod treba da se proveri deset pati so verifikator so cel dobivawe na sredna ocenka. Ocenkata ima samo informativna priroda zaedno so naznakata za koristeniot meren otvor i branovata dol`ina. Slednata tabela dava uvid vo izbor na ocenkata vo soglasnost so okolinata vo koja e skeniraweto izvr{eno:  3,5 – 4,0: najvisoka ocenka, treba da bide celna ocenka.  3,4: prifatliva ocenka, rezultatite na skeniraweto se zadovolitelni.  2,4: najniska preodna ocenka e 1,5.  0,5 – 1,4: golema e verojatnosta deka ~itaweto nema bide uspe{no. Takvite simboli najverojatno nema da bidat prifateni vo ramkite na sinxirot na snabduvawe.  0: Nepreodna ocenka so koja se ozna~eni neupotreblivite simboli.  GS1-128 bar kodovite na logisti~kata etiketa treba da nosat ocenka ednakva 31


ili povisoka od 1,5/10/670. Dokolku poradi nekoja pri~ina (na primer, poradi oprema koja dava rezultati samo vo ANSI standardot) ne e mo`no da se izrazat rezultatite na verifikacijata vo soglasnost so ocenkite ISO/IEC 15416, tuku samo sprema ocenkite ANSI X3.182, pokraj izve{tajot za verifikacija treba da se priklu~i i tabela za konverzija. Informacija za konverzijata n a ocenkite me|u ISO (ISO/IEC15416) i ANSI (ANSI X3.182) e prika`ana vo slednata tabela.

66..55.. K Koonnttrrool lnnaa l liissttaa Za pove}e detali treba da se obratite na nacionalnite GS1 organizacii koi gi nudat uslugite na verifikacija. Sledniot podsetnik vo vrska so kvalitetot gi dava glavnite elementi koi treba da se ispitaat: ď&#x192;&#x2DC; vid i tip na logisti~kite edinici (standarni/nestandardni, homogeni ili heterogeni) ď&#x192;&#x2DC;

ostanati informacii dokolku se potrebni.

Kontrolna lista Izgled na etiketata Dimenzii na etiketata Broj na sekcii na etiketa Mesto na barkodovite i tekstuelniot del na etiketa Ispravnost na koristeniot jazik na nazivite na podatocite Ispravnost na nazivite na podatocite za kodiranite informacii Sodr`ina na podatocite Ispravnost na kompaniskiot prefiks (ili pove}e prefiksi) Ispravnost na koristeniot GTIN (dokolku e dodelen) Ispravnost kontrolnite broevi vo GS1 identifikacionite klu~evi GS1 aplikacioni identifikatori i nivna struktura 32


Tehni~ki parametri GS1-128 simbologija (primena na FNC1) FNC1 kako znak za razdeluvawe Zadol`itelno zdru`eni GS1 Aplikacioni identifikatori (dokolku gi ima) Pravilna struktura na podatocite To~ni kontrolni broevi vo GS1 broevite pretstaveni vo bar kod simbolot X-dimenzii Visina na liniite vo bar kod simbolot Visina na fontot pod GS1-128 bar kod simbolot Visina na bukvite na nazivot na podatocite vo srednata sekcija na etiketata Dol`ina na GS1-128 bar kod simbol Mirni zoni (desno i levo) Mo`nost za dekodirawe ({irina pruga) Kontrast simbol:  najmala refleksija  kontrast na simbolot  najmal kontrast  modulacija

33


77.. N Naajj~~eessttii pprraa{ {aaw waa Naj~estite pra{awa (FAQ) se redovno a`urirani na www.gs1.org/faq

1. Koj odlu~uva za strukturata na SSCC - seriskiot kod na kontejnerot za transport? Proizvoditelot na logisti~kite edinici e toj koj dodeluva SSCC. Primatelot ne treba da vlijae vrz snabduva~ot vo vrska so strukturata na SSCC. SSCC i GTIN se oddeleni sistemi za numerirawe, sekoj so svoi sopstveni pravila za dodeluvawe na broevi. 2. Dali dopolnitelniot broj vo SSCC e sekoga{ “3”? Ne, dopolnitelniot broj mo`e da bide vo dijapazon od 0 do 9 i negovata primena e prepu{tena na odluka na kompanijata koja ja generira logisti~kata etiketa. Zna~i, dopolnitelniot broj ne mora da bide “3”. 3. Postojat li preporaki za strukturata na brojot na partijata na etiketata? Brojot na partijata ne mo`e da sodr`i pove}e od 20 znaci. Sepak, dokolku mo`nostite toa go dozvoluvaat, a povrzano e so efikasnosta i barawata na pe~ateweto, se prepora~uva:  prednost da bide dadena na numeri~kite znaci  primena na paren broj znaci, dokolku se numeri~ki  da se upotrebat kolku e mo`no pove}e znaci. 4. Dali se zagradite pretstaveni vo GS1-128 bar kodot? Ne, zagradite vo koi se nao|aat aplikcionite identifikatori ne se pretstaveni vo GS1-128 bar kodot. Zagradite se koristat samo vo ramkite na za ~ovekot ~itlivite oznaki pod bar kodot poradi razlikuvawe n a oddelnite elementi na podatocite. GS1-128 softverot g i prepoznava razli~nite informacii vrz osnova na standardiziraniot format na AI. 5. Dali mo`at da se da kodiraat dopolnitelnite informacii na etiketata (na primer, bruto te`ina)? Da, ova e mo`no, no ne se prepora~uva. 34


Upatstvata za GS1 evropskata logisti~ka etiketa se vovedeni so cel namaluvawe n a vkupnite tro{oci vo ramkite na sinxirot na snabduvawe, p r e k u harmonizacija n a preporakite koi se odnesuvaat na na~inot na koristewe na podatocite na razli~nite vidovi etiketi (videte: www.viewyourlabel.at). Koristeweto na dopolnitelnite podatoci kako bi se ispolnite site poedine~ni barawa na site delovni partneri bi podrazbiralo standardnata etiketa da ne mo`e da bide primeneta, {to bi zna~elo zgolemuvawe na vkupnite tro{oci vo ramkite na sinxirot na snabduvawe. 6. [to e FNC1 (funkciski kod 1)? Koja e negovata primena? FNC1 se koristi vo GS1-128 bar kodot:

ď&#x192;&#x2DC;

po znakot start: ovoj dvozna~en start znak (start znak + FNC1) rezerviran e za aplikaciite na GS1 sistemot {irum svetot. So ova se dava mo`nost za dekodirawe na razli~nite GS1-128 bar kod simbolite od ostanatite nestandardni bar kod simboli. FNC1 se preveduva vo bar kodot kako C1

ď&#x192;&#x2DC; kako znak za oddeluvawe: vo slu~aj koga se prosledeni so druga niza na elementi vo ramkite na eden bar kod simbol, site nizi na elementite so prethodno nedefinirana dol`ina moraat da bidat prosledeni so znakom za razdeluvawe na funkciskiot kod 1 (FNC1). FNC1 ne e potrebno da se postavuva na krajot na poslednata niza n a elementi pretstavena vo GS1128 bar kod simbolot. FNC1 odgovara na ASCII znakot 29 (<GS>) 7. Koja podgrupa treba pred ostanatite da bide koristena vo GS1-128 bar kodot? A, B ili C? Koga podatocite, vku~uvaj}i gi i AI, zapo~nuvaat so ~etiri ili pove}e numeri~ki znaci za start znakot treba sekoga{ da se koristi znakot od grupata C. Grupata znaci C se smeta za najpogodna so ogled na toa deka taa kodira podatoci so dvojna gustina. Na ovoj na~in dol`inata na bar kodot e optimizirana. A i B podgrupite ja nemaat osobinata da davaat dvojna gustina. A i B podgrupite treba da se koristat samo pri kodirawe na alfanumeri~ki znaci ili vo slu~aj koga na krajot na bar kodot se pojavi neparna pozicija. Na primer, pri koristewe na grupata znaci C, a ponatamu vo bar kodot se pojavuva eden alfanumeri~ki znak, toga{ mora da se premine od C na grupata znaci od A ili B grupata. Dali }e se koristi A ili B grupata na znaci zavisi od vidovite podatocite koi sledat.

35


8. Koj od dolu navedenite primeri e to~en?

Polu-paletite, ~etvrtina-paletite, sloevite na paleti itn. se voobi~aeni vo mnogu evropski zemji. Pri primenata na GS1 logisti~kata etiketa na navedenite artikli, klu~ni preporaki do koi treba da se pridr`uva se slednive:  Vo praksata, najdobro e paletite da imaat dve logisti~ki etiketi (Poglavje 5), so identi~ni~na sodr`ina na podatocite koi se koristat za site vidovi paleti.  Sodr`inata na podatocite za bilo koja paleta (Poglavje 4) da se primeni na site vidovi paleti.  Oddelnite fizi~ki edinici treba sekoga{ da imaat posebni GS1 logisti~ki etiketi.  Ako pove}e edinici se spakuvani zaedno toga{ ne smeat da se gledaat nivnite SSCC broevi tuku samo SSCC na celosnite logisti~ki edinici.  Vo podocne`nite fazi, pri rasturaweto na paletata (identifikuvana so sopstven SSCC), na pomalite logisti~ki edinici (na primer, na ~etvrtina paleta), sekoja pomala edinica treba da nosi sopstven SSCC. Ovoj priod ekonomski e opravdan samo vo slu~aj ako e realiziran na barawe na delovniot partner (na primer, poradi ovozmo`uvawe na poefikasen pretovar) vo ramkite na distributiven centar. 9. Kade treba da bidat postaveni dopolnitelnite informacii vo forma interpretacija ~itliva za ~ovekot (na primer, maksimalna visina na temperaturata koga se raboti za zamrznati proizvodi)? Tamu kade {to postavuvaweto n a informacii vo forma interpretacija ~itliva za ~ovekot e s o zakon propi{ano (na primer, vo nekoi zemji so zakon e propi{ano hranata da mora da bide jasno ozna~ena dokolku ne e za ~ove~ka upotreba so “NE E ZA ^OVE^KA UPOTREBA”). So ovie barawa povrzani za zakonskite odredbi mo`at da bidat opfateni goleminata na bukvite, mestoto na postavuvawe na informaciite, precizno daden tekst itn. Takvite informacii se naj~esto prika`ani na posebna etiketa. 36


Sepak, dokolku sopstvenikot na etiketata toa go saka (na primer, kako bi gi izbegnal dopolnitelnite tro{oci za pe~atewe na novi etiketi) i dokolku e vakvata praksa vo soglasnost so zakonskite odredbi, sodr`inata na ovie delovi na etiketata e slobodna i vo soglasnost so potrebite na sopstvenikot na etiketata.

37


88.. P Prriil loogg 11.. P Prriim meerrii zzaa rraazzl lii~~nnii vviid doovvii eed diinniiccii

l looggiissttii~~kkii

Primeri za naj~esti logisti~ki edinici koi sodr`at proizvodi kako so fiksni taka i so promeliva te`ina prika`ani se na Slika 7. Logisti~ka edinica broj 1 e primer z a Standardni homogeni logisti~ki edinici. Logisti~kite edinici od brojot 2 do 12 mo`at da bidat standardni ili nestandardni logisti~ki edinici vo zavisnost od toa dali redovno se nara~uvaat ili samo povremeno. Logisti~kata edinica pod broj 12 e primer z a heterogena logisti~ka edinica. Taa mo`e da bide standardna dokolku ~esto se nara~uva so ista sodr`ina i nestandardna, dokolku e nejzinata sodr`ina promenliva. Logisti~ki edinici koi sodr`at trgovska edinica so fiksni ili promenlivi merki:

Slika 7. Logisti~ki edinici koi sodr`at trgovska edinica so fiksni i promenlivi merki. 38


1. Logisti~ka edinica koja sodr`i samo edna trgovska edinica Ovoj vid edinica se odnesuva na edinica koja istovremeno e trgovska i logisti~ka edinica. Ovoj vid paleti mo`e da sodr`i aparati za doma}instvo, na primer, fri`ider na edna paleta. 2. Logisti~ka edinica koja sodr`i maloproda`na trgovska edinica vo prvobitno pakuvawe Ovoj vid edinici se odnesuva na paleta koja sodr`i odredeno koli~estvo maloproda`ni trgovski edinici (pove}e od edno par~e). Logisti~kata edinica mo`e da sodr`i fiksen broj trgovski edinici bez me|upakuvawa i promenliv broj trgovski edinici bez me|upakuvawa. Primer za paleti o d ovoj vid se {i{iwa mineralna voda od 5 litri na paleta. 3. Logisti~ka edinica koja sodr`i standardni grupni pakuvawa na trgovski edinici Ovoj vid edinici pretstavuva paleta koja sodr`i odreden broj maloproda`ni trgovski edinici. Ovie maloproda`ni trgovski edinici se dopolnitelno grupirani vo grupni pakuvawa, na primer, kutii. Ovoj vid paleti mo`e da sodr`i, na primer, mineralna voda vo {i{iwa koi se grupirani vo kutii, a potoa postaveni na paleta. 4. Logisti~ka edinica, Isto taka i trgovska edinica, koja sodr`i edna kutijz so fiksen broj maloproda`ni trgovski edinici Ovoj vid edinici se odnesuva na logisti~ka edinica koja sodr`i fiksen broj maloproda`ni trgovski edinici s pakuvani zaedno vo edno grupno pakuvawe trgovski edinici. Ovaka grupiranite trgovski edinici postaveni se na paleta i pretstavuvaat istovremeno i trgovska i logisti~ka edinica. Primer za ovoj vid logisti~ki edinici e paleta koja sodr`i kutija so fiksen broj paketi `itarki. 5. Logisti~ka edinica koja sodr`i standardni grupi nekodirani trgovski edinici so fiksna te`ina Ovoj vid edinica se odnesuva na paletite koi sodr`at istovetni pakuvawa so fiksni merki. Maloproda`niate edinici ne se ozna~eni so GTIN i ne se bar kodirani. Ovie edinici ne se predvideni da bidat mereni na maloproda`nite mesta. Ovoj vid roba pretpostavuva, na primer, jabolki vo kutii so fiksni merki na paleta. 6. Logisti~ka edinica, isto taka i trgovska edinica koja sodr`i trgovska edinica so fiksna ili so promenliva te`ina Ovoj vid edinici se odnesuva na logisti~kite edinici koi sodr`at nekodirani 39


edinici so fiksni merki. Ovoj vid paleti istovremeno e trgovska i logisti~ka edinica. Paleta fiksni merki so ovo{je ili zelen~uk e eden primer za paleti od ovoj vid. 7. Logisti~ka edinica koja sodr`i grupi bar kodirani trgovski edinici so fiksna te`ina Ovoj vid edinici se odnesuva na paleti koi sodr`at maloproda`ni trgovski edinici so promenlivi merki so GTIN i bar kod. Ovie edinici se s pakuvani vo grupi trgovski edinici so fiksni merki. Eden od primerite za ovoj vid paleti e pakuvawe na se~eno meso vo kutii so fiksni merki, prepakuvani od strana na ispora~atelot. 8. Logisti~ka edinica koja sodr`i grupirani trgovski edinici so promenlivi merki Ovoj primer se odnesuva na paleta koja sodr`i bar kodirani edinici s o promenlivi merki. Ovie edinici se dopolnitelno pakuvani so grupirawe na trgovski edinici. Paleta so piliwa so promenlivi merki vo kutii primer e za ovoj vid paleti. 9. Logisti~ka edinica koja sodr`i trgovski edinici so promenlivi merki bez me|upakuvawa Ovoj vid edinici se odnesuva na paleti koi sodr`at edinici so promenliva te`ina koi ne se kodirani za skenirawe vo maloproda`bata. Ovoj vid logisti~ki edinici se koristi za roba koja se nara~uva i fakturira po edinica merka na takvata roba (na primer, kilogrami). Na primer, eden ili pove}e ~ereka so razli~na te`ina. 10. Logisti~ka edinica koja sodr`i edinici so promenlivi merki

nekodirani

neupakuvani

trgovski

Ovoj vid edinici se odnesuva na paleti so sodr`ina n a trgovski edinici so promenlivi merki koi se ispora~uvaat nespakuvani. Ovoj vid logisti~ki edinici se koristi za onie trgovski edinici koi se nara~uvaat i fakturaat s prema koli~estvoto, vo soglasnost so nivnata edinica merka (na primer, kilogrami). Na primer, lubenicite se nara~uvaat vo kilogrami i ispora~uvaat vo drvena paleti. 11. Logisti~ka edinica koja sodr`i grupirani trgovski edinici so promenlivi merki koi se prodavaat na par~e Ovoj vid edinici se odnesuva na paleta koja sodr`i razli~en broj edinici spakuvani vo kutii. Npr. razli~en broj glavi~ki zelka grupirani vo trgovskata edinica. 40


12. Me{ovita paleta Ovoj vid edinici se odnesuva na me{ovite paleti. Me{ovite paleti sodr`at razli~ni vidovi trgovski edinici so razli~en GTIN.

41


99.. P Prriil loogg 22.. P Prriim meerrii zzaa l looggiissttii~~kkii eettiikkeettii 99..11.. L Looggiissttii~~kkaa eettiikkeettaa zzaa S Sttaannd daarrd dnnii hhoom mooggeennii l looggiissttii~~kkii eed diinniiccii 99..11..11.. TTrrggoovvsskkaaeed diinniiccaassoof fiikkssnniim meerrkkii

42


43


99..11..22.. E Ed dnnoo ppaarr~~ee vvoo l looggiissttii~~kkaattaa eed diinniiccaa

44


99..11..33.. TTrrggoovvsskkiieed diinniicciissoopprroom meennl liivviim meerrkkii

45


46


99..22.. L Looggiissttii~~kkaa eettiikkeettaa zzaa nneessttaannd daarrd dnnii hhoom mooggeennii l looggiissttii~~kkii eed diinniiccii 99..22..11.. TTrrggoovvsskkaaeed diinniiccaassoopprroom meennl liivviim meerrkkii

47


99..22..22.. TTrrggoovvsskkiieed diinniicciissoopprroom meennl liivviim meerrkkii

48


99..33.. L Looggiissttii~~kkaa eettiikkeettaa zzaa S Sttaannd daarrd dnnii hheetteerrooggeennii l looggiissttii~~kkii eed diinniiccii

49


99..44.. L Looggiissttii~~kkaa eettiikkeettaa zzaa nneessttaannd daarrd dnnii hheetteerrooggeennii l looggiissttii~~kkii eed diinniiccii

50


1100.. P Prriil loogg 33.. L Liissttaa ii ooppiiss nnaa P Prreeppoorraa~~l liivvii G GS S11 A Appl liikkaacciioonnii iid deennttiif fiikkaattoorrii Tabela 4. Spisok na Prepora~livi GS1 Aplikacioni identifikatori AI

Poln naziv

Naziv na podatokot

Format

00

Seriski kod na kontejnerot za transport

SSCC

n2 + n18

01

Globalen broj na trgovskata edinica

GTIN

n2 + n14

02

GTIN za trgovskite edinici koi se nao|aat vo logisti~kata edinica

CONTENT

n2 + n14

10

Broj na partijata ili lotot

BATCH/LOT

n2 + an..20

11

Datum na proizvodstvo (YYMMDD)

PROD DATE

n2 + n6

13

Datum na pakuvawe (YYMMDD)

PACK DATE

n2 + n6

15

Najdobro do (YYMMDD)

BEST BEFORE or SELL BY

n2 + n6

17

Upotreblivo do (YYMMDD)

USE BY or EXPIRY

n2 + n6

21

Seriski broj

SERIAL

n2 + an..20

30

Broj na edinici sodr`ani vo trgovskata edinica so promenlivi merki

VAR. COUNT

n2 + n..8

NET WEIGHT (kg)

n4 + n6

LENGTH (m)

n4 + n6

AREA (m2)

n4 + n6

NET VOLUME (l)

n4 + n6

COUNT

n2 + n..8

ORDER NUMBER

n3 + an..30

310n*

Neto te`ina

311n*

Dol`ina ili 1va dimenzija, trgovska

314n*

Povr{ina, trgovska

315n*

Neto zafatnina, trgovska

37

Broj na trgovski edinici sodr`ani vo logisti~kata edinica

400

Broj na nara~kata na kupuva~ot

410

“Da se otpremi na – Da se ispora~a na” GS1 globalen lokaciski broj (na primatelot na logisti~kata edinica)

SHIP TO LOC

n3 + n13

413

“Da se otpremi za – Da se ispora~a za – Da se prosledi na” GS1 globalen lokaciski broj (na krajnata destinacija)

SHIP FOR LOC

n3 + n13

* “n” ozna~uva pozicija na decimalniot broj 51


1111.. P Prriil loogg 44.. R Ree~~nniikk nnaa ppooiim mii Tabela 5. Kratenki i poimi AI Izvoren termin

AI Prevod

Application Identifier

Aplikacionen identifikator

Check Digit

Kontrolen broj

Concatenation

Spojuvawe

Pretstavuvawe n a nekolku nizovi na elementi so eden bar kod simbol.

Data titles

N a z i v i na podatocite

Standarden skraten opis n a poleto na podatocite koi se koristat za ozna~uvawe na ~ovekot ~itliva interpretacija na kodiran podatok.

Function Code 1 (FNC1)

Funkciski kod 1 (FNC1)

Element n a simbologijata koj se koristi za formirawe n a dvoznak za po~etok na GS1-128 bar kod simbolor. Isto taka, se koristi za razdeluvawe na nekoi popovrzani nizovi n a elementi zavisno od nivnoto pozicionirawe vo bar kod simbolot.

Global Trade Item Number速

Globalen broj na trgovskata edinica

GS1 identifikacionen klu~ za trgovskata edinica. Mo`e da koristi GTIN-8, GTIN-12, GTIN-13 ili GTIN14 struktura na podatocite.

GLN

GLN

Kratenka za globalen lokaciski broj (Global Location Number).

GTIN速

GTIN

Kratenka za globalen broj trgovskata edinica (Global Trade Item Number).

Logistic unit

Logisti~ka edinica

Edinica so bilo koj sostav sostavena za transport i/ili skladi{tewe, so koja e potrebno da se upravjati vo sinxirot na snabduvawe. Se identifikuva so SSCC.

X-dimension

X-dimenzija

Specificirana {iro~ina na tesniot element vo bar kod simbolot.

Zna~ewe aplikacioniot identifikator Pole od dva ili pove}e znaci na po~etokot na nizata n a elementi kodirano vo GS1-128 simbolot, koe edinstveno go definira negoviot format i zna~ewe. Broj, presmetan vrz baza na ostanatite broevi vo nizata na elementi, koja se koristi za proverka dali podatokot e to~no sostaven (videte presmetuvawe na GS1 kontrolnite broevi na strana 56).

52


1122.. P Prriil loogg 55.. G GS S11--112288 ssiim mbbool looggiijjaa GS1-128 bar kodot e specijalnata verzija ili podgrupa na Code 128. GS1-128 bar kodovite se koristat zaedno so Aplikacionite identifikatori so cel prika`uvawe na neophodnite GS1 podatoci na logisti~kata etiketa. GS1-128 bar kodovite se razlikuvaat od bar kodovite Code 128 po toa {to vklu~uvaat specijalen funkciski kod 1 neposredno zad start znakot. Dokolku na po~etokot na sekoj simbol ne e vklu~en i FNC1, bar kodot nema da bide vo soglasnost so barawata na GS1 Sistemot. Dolu e prika`ana zgolemena sekcija n a prviot del n a GS1-128 bar kodot kade { t o FNC1 e prika`an s o s i n a boja.

Zgolemena sekcija na prviot del na GS1-128 bar kodot so prikaz na Funkciskiot znak 1 vo sina boja Slika 8. FNC 1 znak vo ramkite na GS1-128 bar kodot  Site podatoci vo ramkite na GS1-128 bar kod ozna~eni se primenata na GS1 aplikacioniot identifikator so koj e specificiran formatot na podatocite. Ovie podatoci mo`at da bidat numeri~ki, alfanumeri~ki, so fiksna ili so promenliva dol`ina.  Aplikacioniot identifikator i podatocite koi go sledat poznati se pod nazivot nizi na elementite, pri {to nekolku nizi na elementi mo`at da bidat prika`ani vo eden GS1-128 bar kod. Ovakov spoj na nizi na elementi se narekuva spojuvawe.  Vo tabelata koja sleduva dadeni se Aplikacionite identifikatori so prethodno definiran format. AI FNC1 ne treba da se koristi kako znak razdeluvawe – s ogled deka za site preostanati aplikacioni identifikatori potreben e FNC1 pri narednoto v n e s u v a w e n a dopolnitelni podatoci vo nizata na elementi. 53


Tabela 6. GS1 Aplikacioni identifikatori so prethodno definirana dol`ina

Prvi dve brojki na aplikacioniot identifikator

Broj na znaci Prvi dve (Aplikacionen brojki na identifikator i aplikacioniot pole na identifikator podatocite)

Broj znaci (Aplikacioniot identifikator i pole na podatocite)

00

20

17

8

01

16

(18)

8

02

16

(19)

8

(03)

16

20

4

(04)

18

31

10

11

8

32

10

12

8

33

10

13

8

34

10

(14)

8

35

10

15

8

36

10

(16)

8

41

16

Tabelata 6. e ograni~ena na navedenite broevi i ostanuva nepromeneta. Broevite vo zagradite séu{te ne se dodeleni.  Karakteristiki na GS1-128 simbologijata se slednive:  GS1-128 bar kodot mo`e da kodira 128 ASCII znaci vo tri kodni grupi: A, B i C.  Grupata C mo`e da pretstavi par broevi vo eden znak na simbolot. Toa zna~i deka bar kodot mo`e da zafati pomalku prostor. Preminuvaweto na druga grupa znaci se slu~uva vo slu~aj koga korisnikot treba da kodira edna cifra ili alfabetski znaci.  Vtoriot znak e sekoga{ funkciski kod 1 (FNC1), a vo soglasnost so objasnuvaweto vo tekstot gore.  Slednite znaci gi pretstavuvaat site nizi na elementi koi treba da bidat kodirani vo simbolot.  Pretposleden znak e znak za proverka na simbolot koj se zasnova na site prethodni znaci i dejstvuva kako kontrola na integritetot na bar kodot. Vrednosta na ovoj znak simbol za proverka ne e prika`ana pod bar kodot. 54


 Posleden znak e stop znakot.  Kako {to e toa slu~aj so site ostanati GS1 bar kodovi, mirnite zoni ili svetlite margini moraat da postojat na dvete strani na simbolot i moraat da bidat najmalku deset pati po{iroki od X-dimenzijata.  Goleminata na GS1-128 bar kodot e promenliva vo zavisnost od koli~estvoto na podatocite koi treba da gi sodr`i, so slednive op{ti ograni~uvawa:  Maksimalna dol`ina, vku~uvaj}i gi mirnite zoni na kraevite, iznesuva 165 mm,  Maksimalen broj znaci vrzan za podatocite vo eden simbol iznesuva 48,  Dol`inata n a simbolot e direktno proporcionalna n a izbranata Xdimenzija koja e izbrana vo soglasnost so primenetot proces na pe~atewe.  ~itaj}i od levo kon desno GS1-128 bar kodot e sostaven na sledniot na~in:

LQZ

Start

FNC1

Podatoci

C

Stop

TQZ

LQZ - Po~etna mirna zona Po~etak - Start znak (A, B ili C) FNC1 - Funkciski kod 1 (FNC1) Podatoci - Podatoci definirani vo soglasnost so standardite za Aplikacionite identifikatori C - Znak za proverka na simbolot Stop - Stop znak TQZ - Zavr{na mirna zona Podatocite sodr`ani vo bar kodot prika`ani se pod sekoj simbol vo forma na oznaki ~itlivi za ~ovekot. Ovie znaci mo`at da bidat od bilo koj priznaen vid, a ~esta e upotrebata na vidot OCR-B. Detalnite informacii za GS1-128 bar kodovite se nao|aat vo “Op{tite GS1 Specifikacii” vo Sekcijata 5.3.

55


1133.. P Prriil loogg 66.. P Prreessm meettkkaa nnaa G GS S11 kkoonnttrrool lnniioott bbrroojj

Pozicija na kontrolniot broj

GTIN-8

GTIN12

N1

N2

N3

N4

N5

N6

N7

N18

N1

N2

N3

N4

N5

N6

N7

N8

N9

N10

N11

N12

N1

N2

N3

N4

N5

N6

N7

N8

N9

N10

N11

N12

N13

N1

N2

N3

N4

N5

N6

N7

N8

N9

N10

N11

N12

N13

N14

N5

N6

N7

N8

N9

N10

N11

N12

N13

N14

N15

N16

N17

N18

GTIN13 GLN GTIN14

SSCC

N1

N2

N3

N4

Vrednostite na sekoja pozicija da se pomno`at so

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

Sobirawe na rezultatite = suma Odzemawe na sumata od najbliskiot ednakov ili pogolem broj deliv so deset = Kontrolen broj

56


Direktor: Sla|ana Milutinovi} Ul. Mar{al Tito 19 Skopje F:

32 54 250 32 54 254

gs1mk@gs1.org.mk

p13  
p13  
Advertisement