Page 1


Postali smo hitro rastoče mesto, toda še vedno bivamo na deželi, v pokrajini, ki je eno samo valovanje dolinic, blagih gričev, posajenih z gozdovi, in bregov, na katerih se belijo vasice in cerkvice. Na sledove starih časov nas še posebej spominja Magdalenska gora, prazgodovinsko mesto Magdalencev. Na vsakem koraku je tod doma prazgodovina, ostanki starih rimskih cest in domovanj, srednjeveških utrdb, kot je znameniti tabor Cerovo in ostanki gradov od Čušperka do Boštanja. Živimo sredi skrivnostnega kraškega sveta, polnega naravnih lepot. Največji sta Radensko polje, izjemni slovenski naravni paradiž, in Županova jama, ena najlepših kraških jam v Sloveniji. Ponosni smo lahko na vse te lepote in znamenitosti. Spoznajmo jih. Dr. Boris Kuhar


O

Grosuplje z okolico

bčina Grosuplje leži na jugovzhodnem robu slovenskega glavnega mesta Ljubljane, kjer se konča Ljubljansko barje in začenja značilna dolenjska pokrajina. Znana je po svoji bogati kulturni dediščini in naravnih lepotah. Med bolj zanimive sodijo: Županova jama, Radensko polje, Tabor Cerovo in Magdalenska gora.


Mestna knjižnica Grosuplje

01

Kraj Grosuplje je dokaj mlado naselje, ki je od Ljubljane oddaljeno dobrih 15 minut vožnje po avtocesti v smeri proti Zagrebu. Geografsko je skoraj vse območje občine zajeto v Grosupeljski kotlini, ki jo obkrožajo okoliška hribovja, za katera so značilne številne manjše doline in kraška polja. Prvi zapisi imena Grosuplje segajo v leto 1136, arheološka izkopavanja pa so pokazala, da je bilo območje naseljeno že leta 500 pr. n. š. Mestna knjižnica Grosuplje je osrednja knjižnica za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Začetki knjižničarstva segajo v čas pred drugo svetovno vojno. V letu 2007 je Grosuplje dobilo novo knjižnico, ki je uvrščena med najlepše knjižnične zgradbe Evrope, arhitekta pa sta za obnovo stare hiše z modernim prizidkom leta 2007 prejela Plečnikovo medaljo.


Cerkev sv. Mihaela se nahaja na griču sredi mesta Grosuplje. Pisni viri jo prvič omenjajo leta 1305. Poleg nje je bila leta 1972 zgrajena prva moderno oblikovana cerkev v Sloveniji, ki je prav tako posvečena sv. Mihaelu. Zunanja oblika spominja na ladijski trup. Posebnost cerkve je tudi mozaik Kristusa Odrešenika, ki ga je izdelal pater Marko Ivan Rupnik.

Cerkev sv. Mihaela

Rezervat Bičje (močvirska logarica)

02

03

Mesto kipov

04

P

otok Bičje, po katerem je poimenovan rezervat, teče po dnu ravnice zahodno od mesta Grosuplje. Področje rezervata je neke vrste naravni zadrževalnik visokih voda, ki preprečuje poplave okoliških naselij in kmetijskih površin. Rezervat nudi življenjski prostor številnim redkim vrstam rastlin in živalim. Med zanimivejše močvirske rastline sodijo močvirski svišč, različne vrste kukavic in trstičje. Pester živalski svet sestavljajo ptiči, kačji pastirji, dvoživke ter raki jelševci.

V letu 2004 se je pričel projekt »Grosuplje – mesto kipov«. Od takrat se vsako leto v drugi polovici avgusta odvijajo kiparski simpoziji pod gradom Boštanj. Tu se zberejo uveljavljeni kiparji, ki kiparijo v kamnu. Ob koncu simpozija so vsi kipi razstavljeni na izbranih mestih in slovesno predani meščanom Grosupljega. V treh letih je bilo izdelanih 19 kipov, ki krasijo mesto Grosuplje in okolico.


• •

06

Gradič Praproče je nastal v 13. stoletju. Skozi stoletja je zamenjal veliko lastnikov, z njimi pa tudi svojo obliko. Valvasor je poslopje upodobil kot enonadstropni dvorec. Kmalu zatem so ga temeljito prezidali in spremenili v čudovito baročno rezidenco s štirimi okroglimi stolpi na vogalih. Tloris gradu je imel obliko črke E. Močan potres leta 1895 je uničil osrednji del zgradbe, tako da danes lahko vidimo samo stranski poslopji nekdanje graščine.

Grosuplje z okolico

Pohod po Prešernovi poti (8. februar) Pohod do Županove jame po poti E6 (april) Kolesarski maraton treh občin (junij) Grosuplje v jeseni (september)

05

Gradič Praproče

Grosuplje je dobilo svojo prvo železnico 17. septembra 1893. Prva železnica je potekala na progi proti Kočevju, leto pozneje pa še do Novega mesta. V bližini železniške postaje Grosuplje je danes postavljena muzejska lokomotiva, izdelana leta 1907 v Budimpešti, po Sloveniji pa je pričela voziti leta 1938.

Muzejska lokomotiva

Tradicionalni dogodki:


B Šmarje – Sap z Magdalensko goro

ogata arheološka dediščina, izkopana iz številnih grobov, združenih v velike gomile, priča o več kot tisočletni poseljenosti Magdalenske gore. Najdragocenejše in najbolj ohranjene najdbe izvirajo iz obdobja železne dobe. Med pomembnejše predmete sodijo: bronaste situle, orožje in druga vojaška oprema, različne zaponke in okrasni nakit. Okrasna ploščica v obliki štirikrakega križa s konjskimi glavami je osnova za podobo grba občine Grosuplje.


Na širšem območju Magdalenske gore se je nekoč razprostiralo prazgodovinsko naselje z umetno narejenimi terasami in obrambnimi nasipi. Pestra zgodovina arheoloških raziskav in bogate najdbe uvrščajo Magdalensko goro med najbolj znana arheološka najdišča v Sloveniji. Urejena sprehajalna arheološka pot vodi mimo še vidnih ostankov železodobnega gradišča in oriše način življenja takratnih prebivalcev.

Magdalenska go

ra

11


Pot kulturne dediščine Šmarje – Sap

Turenček

12

13 Pot kulturne dediščine Šmarje – Sap je učna pot s sedmimi informacijskimi tablami, na katerih spoznavamo kulturno dediščino in spomenike tega prostora skozi različna zgodovinska obdobja. Pot je speljana ob cestah – po pločnikih in deloma kolovozu, tako da jo je možno prehoditi, prekolesariti ali pa se do bolj oddaljenih točk zapeljati z avtom. Pot je dolga 10 km in je v celoti označena. Šmarje – Sap, drugo največje naselje v občini, je bilo poseljeno že v času rimske dobe, ko je tu mimo tekla rimska cesta. Kasneje je bilo Šmarje več kot 700 let cerkveno, kulturno in gospodarsko središče zahodnega dela Dolenjske. Cerkev Marijinega rojstva je prvič omenjena v listinah iz leta 1228 in je najstarejša cerkev v Grosupeljski kotlini. Konec 15. stoletja so okoli cerkve sezidali protiturško obzidje. Cerkev arhitekturno popestri stolpič, imenovan Turenček, ki je edini ohranjeni stolp nekdanjega mogočnega obzidja protiturškega tabora. Viri omenjajo, da je bila v Turenčku prva šola že leta 1504. V kasnejših obdobjih je bilo v njem župnišče, opravljal se je verouk, tu je bila tudi prva obvezna šola v Šmarju. V prenovljenem dvonadstropnem stolpu je muzej kmečkega orodja in manjša dvorana za kulturne prireditve.


15

V muzeju čebelarske kulturne dediščine v Šmarju – Sapu je zbrana številna čebelarska literatura od leta 1700 do danes. Predstavljeni so veljaki slovenskega čebelarstva, trgovci s čebelami in panjske končnice. Bogata zbirka obsega vse tipe panjev, različne vrste točil, čebelarsko orodje in pripomočke, ki so jih naši predniki uporabljali v preteklosti. Cerkev Marijinega rojstva v Šmarju – Sapu je najstarejša župnijska cerkev v občini Grosuplje. Njena prva omemba v listinah sega v leto 1228, po prepričanju nekaterih zgodovinarjev pa naj bi bila župnija Šmarje ustanovljena že leta 1058. Zgrajena je v stilu romanske triladijske bazilike. Konec 15. stoletja je cerkev dobila nove oboke in prezbiterij. V cerkvi so ohranjene gotske poslikave in freske Štefana Šubica. Cerkev z obzidjem je služila kot protiturški tabor, od katerega je viden samo še en stolp, imenovan Turenček.

Šmarje – Sap z Magdalensko goro

Pohod po poti vodnih virov (maj) Pohod po poti kulturne dediščine (oktober)

Čebelarski muzej Koželj

14

Cerkev Marijinega rojstva

Tradicionalni dogodki:


Županova jama, Tabor Cerovo in okolica

Ž

upanova jama leži le nekaj kilometrov od Grosuplja v smeri proti Turjaku. Jamo sestavlja sedem čudovitih dvoran. Leta 1926 jo je odkril takratni šentjurski župan Jože Perme. Kmalu po odkritju so domačini jamo pripravili za turistične oglede. Jama meri v dolžino 360 metrov, kljub majhnosti pa vsebuje vse značilne kapniške tvorbe in druge jamske pojave.


21

Netopirji v Županovi jami

Kapnik v Županovi jami

Današnji vhod je skozi jamo Ledenica, ki je bila okoliškim prebivalcem znana že več stoletij. Opisoval jo je tudi J. V. Valvasor v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« leta 1689. Domačini so jo uporabljali za skrivališče ob turških vpadih, kasneje pa tudi za shranjevanje ledu in živeža v poletnih mesecih, ko temperatura v spodnjem delu jame doseže le okoli 4 ˚C. Iz Ledenice nas pot vodi po umetnem rovu v Srebrno dvorano, bogato s kristalnimi kapniki in sigastimi ponvicami. Naslednja je Županova dvorana, v kateri je viden prvotni vhod skozi strop. Pot vodi naprej skozi Veliko dvorano s številnimi kapniškimi tvorbami v Blatno dvorano, kjer se nahaja najmogočnejši kapnik v jami, ki meri v obsegu 7 metrov. Strm rov nas pripelje v Matjaževo dvorano z najlepšim kapnikom v jami, imenovanim »Prestol kralja Matjaža«. Sledita še Zadnja dvorana z globokim breznom ter Igorjeva dvorana, ki pa je dostopna samo jamarjem. Poleg kapnikov je v jami zanimivo tudi živalstvo. Prebivalci podzemeljskega sveta so prilagojeni na temo in hladne razmere, ki vladajo v jami. Tu živijo jamske kobilice, polži jamničarji, jamski hrošči in več vrst netopirjev.

21


22

Vas Škocjan je dobila ime po zavetniku škocjanske cerkve sv. Kancijanu. Odkritje halštatskih gomil priča o zelo zgodnji poselitvi kraja. V času rimskega imperija je mimo mogočne utrdbe potekala rimska cesta. Ob prezidavi stare cerkve so našli kamen z vklesano letnico 1006. Takrat naj bi tu stala romanska cerkvica. Bližnji turjaški grad je imel močan vpliv na razvoj kraja. Že leta 1260 so tu Turjačani ustanovili župnijo, ki je obsegala današnje fare Turjak, Rob in Rašico.

Log pod Cerovim

L

og pod vasjo Cerovo s svojo ureditvijo predstavlja primer dobro vzpostavljenega odnosa med sodobnim človekom in naravo, ki jo je potrebno ohranjati in njeno življenje približati ljudem. Ob ribniku je urejena ornitološko – botanična krožna učna pot “Po sledeh Vodomca” z opazovalnico za ptice, iz katere je mogoče v miru opazovati in fotografirati tamkajšnje ptice, spremljati igro kačjih pastirjev ali pa le prisluhniti žabjemu regljanju in zvokom narave. Mejica ob učni poti, zasajena z različnimi vrstami grmovnic, in nasad dreves na otoku predstavljata zavetje in hrano mnogim pticam, ki živijo ob gozdu, na travniku in ob vodi. Nad sadovnjakom in zeliščnim vrtom, v katerem uspevajo mnoge medovite rastline, stoji čebelnjak. Log pod vasjo Cerovo se nahaja na čudovitem stiku gozda in travnikov, tik ob odseku Evropske pešpoti E6 med Grosupljem in Županovo jamo.

Leta 1508 je bil v škocjanski cerkvi krščen Primož Trubar. Med znamenitejše prebivalce Škocjana sodi gotovo protestantski duhovnik in jezikoslovec Jurij Dalmatin, ki je bil upravnik župnije v letih 1585 in 1589. Tu je pokopana hči Primoža Trubarja Dalmatinova žena. V škocjanski cerkvi so pokopavali tudi člane turjaške grofovske družine Auerspergov, vendar so jih kasneje premestili na turjaško pokopališče.

23

Trubarjev spomenik pred cerkvijo sv. Kancijana


• • •

Dan doživetij pri Županovi jami (maj) Koncert z odmevom v Županovi jami (junij, avgust) Fantje po polj gredo (junij) Noč netopirjev v Županovi jami (september)

S

amo nekaj kilometrov jugovzhodno od Grosupljega, v neposredni bližini Županove jame, se nahaja Tabor Cerovo. Protiturški tabor na razgledni vzpetini je bil zgrajen konec 15. stoletja. Obzidje okoli cerkvice sv. Nikolaja so zgradili okoliški kmetje, da bi se zavarovali pred turškimi vpadi na slovensko ozemlje. Tabor Cerovo je eden redkih protiturških taborov, ki so se ohranili do današnjih dni. Po svoji velikosti spada med manjše tabore. Dvovišinsko obzidje s številnimi strelnimi linami in tremi stolpi predstavlja kmečko arhitekturo najvišjega nivoja. Stolpi so razporejeni tako, da omogočajo nadzor nad vso okolico. Cerkev sv. Nikolaja je zgrajena na ostankih prazgodovinskega naselja. Prvič je omenjena v pisnih virih leta 1526, vendar pa njena romanska zasnova daje slutiti, da je bila zgrajena že v 13. stoletju. Današnjo obliko je dobila leta 1702. Notranjost cerkvice krasijo freske iz začetka 16. stoletja. Posebna zanimivost je poslikana slavoločna stena s prizorom daritve Kajna in Abela. Po adaptaciji (1999) je Tabor Cerovo postal eden najpomembnejših kulturnozgodovinskih spomenikov v Sloveniji.

Vodni izvir, ki se nahaja v dolu, zahodno od vasi Velike Lipljene je nekdaj služil kot počivališče in napajališče za živali ob poti proti Turjaku in kot vaško perišče. V letu 2009 je izvir dobil novo podobo. Izvir ima sedaj zidano oblogo z zbiralnikom vode in koritom ter tremi originalnimi perilniki.

25 Tabor Cerovo

24 Zgodovinski pralni stroj

Tradicionalni dogodki:


Krajinski park Radensko polje

R

adensko polje med letom večkrat zamenja svojo podobo. Za pisano barvno odejo poskrbijo rastline, dopolnjuje pa jo še narava z različno visokimi nivoji vode ter čarobnim ledenim oklepom v zimskem času.


31

Radensko polje pozimi

Radensko polje (sibirska perunika)

31

Jugovzhodno od Grosupljega se nahaja slikovito kraško polje, imenovano Radensko polje. Na njegovem štiri kvadratne kilometre velikem območju najdemo vse za kraško polje značilne pojave. Po polju se igrivo pretakajo tri vode. Z zahoda priteka Dobravka ter ponika v ponorne rupe in jame kmalu po vstopu na polje. Po sredini polja teče Zelenka, ki izvira na zahodnem robu ter ponikne v rupah na vzhodnem robu, višje vode pa dosežejo jamo Pekel. Na južnem delu polja po slikovitih meandrih vijuga Šica, ki se našim očem skrije v Zatočnih jamah. Zanimiv kraški pojav s svojo dvojno funkcijo predstavljajo retja ali estavele. Ob začetku poplavljanja delujejo kot izviri, ob upadanju vode pa kot ponori. Ob večjih deževjih, ko vode prestopijo bregove retij in jam, se Radensko polje spremeni v veliko jezero, sredi katerega se dviga skrivnostni osamelec Kopanj. Vode, ki ponikajo na Radenskem polju v zapleten sistem podzemeljskih rovov, ponovno pritečejo na dan v izvirih Krke. Največjo vrednost Radenskemu polju dajejo mokrotni travniki. Ti nudijo življenjski prostor številnim ogroženim rastlinam in živalim. V občutljivem rastlinskem svetu najdemo redke vrste rastlin, kot so sibirska perunika, močvirska kukavica, močvirski svišč in druge. Prav tako pa kraški močvirni svet nudi dom številnim vrstam živali, žuželk in dvoživk, med katerimi je tudi človeška ribica (Proteus anguinus). Pestrost polja dopolnjujejo številne vrste ogroženih ptic in metuljev.


D

Štorklja na Radenskem polju

olenjski kraški svet z Radenskim poljem in okolico omogoča ugodne življenjske razmere za bele štorklje. V občini se trenutno nahaja šest gnezdišč te zanimive ptice, kar je največja koncentracija štorkelj v osrednji Sloveniji.

31

Kopanj

33

Kopanj je najlepši primer osamelca na krasu. Hribček, ki se dviga 70 metrov visoko iz sredine kraškega polja, spominja na otok; v času poplav, predvsem spomladi in jeseni, to tudi skoraj postane. Kopanj je bil zanimiv že v davni preteklosti, saj je bilo tu prazgodovinsko gradišče. Iz ostankov tega gradišča je bila zgrajena prvotna cerkev Marije Vnebovzete, katere prva omemba sega v leto 1433. V času turških vpadov so okoli nje zgradili obzidje, ki pa se je le delno obdržalo do današnjih dni. Baročna cerkev je skozi zgodovino večkrat spreminjala svojo podobo. Med drugo svetovno vojno je bila močno poškodovana. Ob cerkvi se nahaja župnišče, v katerem je nekaj let otroštva preživel dr. France Prešeren. Njegov stric, vaški kaplan, ga je tu naučil brati in pisati. Tik pod vrhom stoji osnovna šola, v kateri poteka pouk že od leta 1865. Zanimivost Kopanja je tudi studenec na severni strani, ki izvira 10 m nad nivojem kraškega polja. Studenec ima stalno vodo, ki ne presahne niti v največji suši. Voda je pitna in v ljudskem izročilu celo slovi po zdravilni moči, predvsem za oči. Zavetnica studenčka je lurška Mati božja, katere kip se nahaja v majhni kapelici nad njim.


Grad Boštanj je bil zgrajen v sredini 16. stoletja. Po izročilu so najprej zgradili samo stražni stolp, kasneje pa so ga razširili ter obdali z obzidjem in obrambnimi stolpi. Mogočno grajsko poslopje so poimenovali Weissenstein. Ime je najverjetneje dobil po belem kamnu, iz katerega je bil zgrajen. V 18. stoletju je zaslovel kot eden najlepših slovenskih gradov. Grad je bil v drugi svetovni vojni močno poškodovan. Na veličastnost nekdanje mogočne zgradbe nas opominjajo ostanki zidov.

Razvaline gradu Boštanj

Velikonočni sejem na Boštanju (cvetna sobota) Pohod po Krajinskem parku Radensko polje (maj, oktober) 32 Zatočne jame

34

Zatočne jame se nahajajo na jugovzhodnem robu Radenskega polja. Sistem ponornih jam sestavljajo Zatočni rov, Lazarjeva jama in Viršnica. Tu ponikne rečica Šica, ki se napaja iz izvirov pri Mali Račni. Voda podzemsko odteka v približno deset kilometrov oddaljene izvire Krke. V podzemnih vodah Zatočnih jam domuje človeška ribica. Šica je kraška rečica in največja voda Radenskega polja. Na dan prihaja v dveh tolmunskih kraških izvirih pri vasi Mala Račna in ponika v komaj dober kilometer oddaljenih Zatočnih jamah. Njen tek je vijugast, struga je v popolnoma naravnem stanju. V izvirih Šice privrejo na dan vode iz Dobrepoljske kotline.

Krajinski park Radensko polje

Tradicionalni dogodki:


Kolesarske in peš poti

G

rosuplje je odlično izhodišče za vsakega ljubitelja kolesarjenja. Mirna in zelena okolica kar vabi na kolo. Manjša okoliška naselja in vasi so dobro povezana s številnimi cestami in potmi, tako da lahko izbiramo med ravninskimi ali tistimi, ki vodijo navkreber čez griče. Da bi bila izbira naših izletov čim lažja in prijetnejša, so za Grosuplje in okolico izdelani kolesarski vodniki z začrtanimi potmi, ki s stranskimi in privlačnimi cesticami povežejo najzanimivejše točke in najlepše razglede v občini. Kolesarska vodnika »Grosupeljski krog« in »Kolesarske poti po Grosupljem« ponujata poti različnih dolžin in težavnosti.


Pot kulturne dediščine Šmarje – Sap

Pot kulturne dediščine Šmarje – Sap je učna pot s sedmimi informacijskimi tablami, na katerih spoznavamo kulturno dediščino in spomenike tega prostora skozi različna zgodovinska obdobja. Pot je speljana ob cestah – po pločnikih in deloma kolovozu, tako da jo je možno prehoditi, prekolesariti ali pa se do bolj oddaljenih točk zapeljati z avtom. Pot je dolga 10 km in je v celoti označena.

Krožna arheološka pot na Magdalenski gori

41

42

Pot po Radenskem polju

43

Pol ure hoda od mesta Grosuplje se nahaja Magdalenska gora, ki je najbolj raziskano halštatsko najdišče v Sloveniji. Krožna arheološka pot se začne ob cesti na severnem delu hriba Magdalenska gora. Pot nas vodi po ožje varovanem območju kulturne dediščine, mimo še vidnih ostankov železnodobnega gradišča in gomil. Ob poti so informacijske table, ki predstavljajo zgodovino izkopavanj in arheološke najdbe. Prikazana sta tudi način življenja v halštatski dobi in urejenost takratne naselbine.

Čudovite sprehode v naravo nam ponuja tudi Krajinski park Radensko polje z vstopno točko na Grajskem vrtu Boštanj (Veliko Mlačevo) in v Veliki Račni. Presihajoče kraško polje s številnimi krajinskimi posebnostmi ter ekološko pestrostjo nam omogoča opazovanje mnogih redkih in ogroženih vrst rastlin in živali. Za lažje prepoznavanje posameznih zanimivosti nam bodo v pomoč informativne table ob poteh.


Grosupeljska peš pot

Prešernova pot

Kod vse je bival naš pesnik France Prešeren, nam Prešernova pot, ki se vije okoli Radenskega polja, razkriva v svoji najlepši luči na pohodu, ki nam ponuja ne le lepote narave, temveč tudi njene sadove. Če se na pot podamo spomladi ali zgodaj jeseni, moramo obvezno s seboj vzeti košarico za gobe!

Kolesarske in peš poti

44

Člani Planinskega društva Grosuplje so označili pot po gričih in dolinah okoli Grosupeljske kotline. Pohodnik lahko spoznava lepote naših krajev v vseh letnih časih. Pot je speljana mimo najbolj privlačnih znamenitosti Grosupljega, z vrhov gričev pa ponuja panoramske poglede daleč naokoli. Skupna dolžina poti je okoli 80 km, vendar jo lahko poljubno razdelimo na več delov. Navdušeni pohodniki lahko v »Dnevnik poti« odtisnejo kontrolne žige, ki se nahajajo na posameznih točkah ob poti. Skozi občino pelje tudi Evropska pešpot E-6.


i

turistične informacije

grosupeljska peš pot, E-6 in pot za gorske kolesarje

P

policija

Prešernova pot

pošta

izhodišče kolesarskih poti

banka

kolesarska pot Pozdrav netopirjem v Županovi jami

zdravstveni dom

kolesarska pot Po sledeh starodavnih Ilirov

prenočišča

kolesarska pot V objemu cvetlic in metuljev

razgledne točke

Grosupeljska družinska kolesarska pot

gostilna

kolesarski grosupeljski krog

C

meja občine Grosuplje

42 11

12 13 14 15 41

i

C

P

06 02

01 03 04 05

43 34 Boštanj

22

44

31

25 21

33

24 32

35 23

cm m

1

2 1000

3

4 2000

01

Mestna knjižnica Grosuplje

06

gradič Praproče

15

cerkev Marijinega rojstva

25

Tabor Cerovo

35

stari grad

02

rezervat Bičje

11

Magdalenska gora

21

Županova jama

31

Radensko polje

41

pot kulturne dediščine Šmarje – Sap

03

cerkev sv. Mihaela

12

Turenček

22

log pod Cerovim

32

Zatočne jame in izvir Šice

42

arheološka pot na Magdalenski gori

04

mesto kipov

13

pot kulturne dediščine Šmarje - Sap

23

Trubarjev spomenik

33

Kopanj

43

pot po Radenskem polju

05

muzejska lokomotiva

14

čebelarski muzej Koželj

24

zgodovinski pralni stroj

34

grad Boštanj

44

Prešernova pot

Profile for Občina Grosuplje

Občina Grosuplje  

Turistični prospekt občine Grosuplje

Občina Grosuplje  

Turistični prospekt občine Grosuplje

Profile for grosuplje
Advertisement